Hatollšk cerkven Unt. M. V cetertik 16. kimovca 1H52. i' cčaj P . 51 a I n e k Duhornih raj r Ljubljani 1852. Za svetim čat>am Ure h polnim glasam Iz ginjen ga serca Do ljubiga Boga Zahvala od veselja z duhovniga kardela. Zagomazelo Iii zadonelo \a enkrat je toplo Mi v dušo in telo. De sladko ho to vince: .,Te ipsum. homo. vince Duhovne vaje! Poskakovaje Bom mislil še na vas Ž:vljenja kratki čas; Oh sladkiga spomina Ne vsuš mi solz dolina! Sprem.šljevaiijc. Besed molčanje Po vterjeni navad Perncse blažili sad, De človek pred zedini Sc z Bogam v globocini. Boga molili. Lepo prosili Smo vsi v edinosti. V duhu ponižnosti: Ne bomo li veseli. Kar prosimo. prejeli ? z serca pometa Se reč nes-eta, Odpade rija. prah. Odžene grešni strah, In Jezas gre v krotkosti V serce željno sladkosti. Iz ust beseda Se v serca vseda, Poganja blažni kal Do upanih dišav. Duhovnu da serčnosti Za trudenja britkosti. T« je, premagaj «atniga sebe L D O »vela služba ! Preljuba dražba Pod takim Vojvodam . Pod takim Druznikaoi ! Koga bi ne gati:la ? Neeutniga pustila ? Na \ek živite. Vaje terdite . O vi dobrotniki. Seri ni podporniki. Sle (olike dobrote Zasjal ua naše pote. Preganjanje katoliške vere v eli v let« INftt. Na P r a j z o v s k i m per kalolicanili sc razširja velika žalost in skerb zavoljo vere. Kralj Friderik Villielm IV. je bil res svojim katoliškim podložnim svobodo v cerkvenih rečeh dal. pripustil je, de skoljc brez vsiga opoveranja > papežem v llimu pogovarjati, ga za svet, podučenje i. t. d. prositi smejo. V puntarskih letih 1N4* 1N49, ko je tudi na Prajzovskim vse vrelo, - so ravno katoliški skoljc svojo pastirsko besedo k pomirjenju sere veliko perpomogli, in kraljeva vlada jc prej imenovane obljube še holj zaterdila. Zdaj pa, ko je moč prckucuhov vkrotena, perčenjajo protestauške vlade svoje obljube spet prelomov ati in katoličane stiskati, kar naslednje pergodbe kažejo: Prajzovska ministra Kaumer in \Vcstfalen sta prepovedala, de se ne soič noben mladenič v llimu bogoslovstva učiti, kjer so jezuiti profesorji, in de duhovni tiga reda na Prajzovskim nc morejo imeti sedeža. Kavno ta Kaumer je perpomogel s svojo pričijočnostjo in besedo k novi protestanški zvezi, ktere namen jc, nauke sv. rimske katoliške cerkve po bukvah in dnevskih listih kakor zmote in prazno vero obrekovati. — Časniki, ki verske reci zadevajo, so po kraljevini razglasu brezštem-peljna. Pa od katoliške strani vživa samo katoliški .jBerliner Anzeiger" to dobroto, — protestanških časnikov pa blizo sto. V Meklenburško Severinski majhni deželi, per baltiškim morju, kjer do 51100(1 luteranskih prebivavcov stanuje. se je graj^ak rK e 11 e n h u r g~ li katoliški veri spreobernil. Oe bi, v sredi -amili luteranov prebivajoč, vender katoliško božjo službo zamogel imeti, je iz Majnca gospod Janez Holcka-nier, katolišk duhoven, ž njim peršel in per njem v Perovu pcrTeterovu prebival. Ali veliki vojvoda Friderik K rane t« zve. - in berž z a po ve Ketten-burgu liga moža v H dneh od sebe in iz dežele spravili. Kavno t. m. je bil Holckamer skozi mesto Severin peljan. ženil a rje sedel per njem, in pa noter do Vilcnberga, tedaj daleč čez meklen-hurško mejo! (Jospod Kcttenburg sam je svojiga dušniga pastirja, kteriga mu je luteranska >,tole-rancija" vzela, spremil. To še ni zadosti. Hanjki veliki vojvod Friderik Frane (y 1KIT ). oče stariga očeta sadanjiga vojvoda, se zdaj v hvaležnim spominu, je hil dovolil, dir smejo mekhMihurski katoličani v mestih Severinu in Ludvigslustu očitno hozjo službo imeti. Kavno tako je hila katoliška božja služba o hinkostnim somnju v Kostoku in enkrat v letu v Kiicovu dovoljena. Le 3 katoliški mašniki iu eerkvi. v Severinu in liiidvigslustu namreč, so na Meklenburskim. Kadar kIt-ri katoličan iz druzih krajev ali zavoljo bolezni ali druzih vzrokov do imenovanih dveh cckvn ni zainogcl priti, de hi sv. Zakramente prejel, so jih dozdaj njih dušni pastirji hrez opoverauja v njih stanovanjih obiskali, jih tam spovedali, sv. mašo brali, iu sosebno bolnike s >v. Zakramenti previdili. Tako ':»• dušni pastir Letmate iz Severina v odločeno vas lloemic sel in tam v hiši sprenbcrnjeiica po imenu Sukov sv. mašo 13. iu 14. svečana t. I. bral. Ali ze 10. siisca t. I. je peršel vojvodov od ministra Sroct terja podpisani ukaz. kteri trem katoliškim diihovnam na Mckleiiburškim sleherno opravilo katoliške vere, razun imenovanih mest. enkrat za vselej prepove. Po tim takim se morajo tedaj sem tt*r tje prebivajoči katoličani vsi ali v Severin in Ludvigslust preseliti, ali pa iz dežele iti. Katoliški grajšinjaki bojo mogli svoje posestva prodati. katoliški najemniki svoje v najem vzete zem-Ijiša. katoliški vradniki svoje službe popustiti, če jim ne ho ljubši, brez pomočkov sv. katoliške cerkve hiti, svoje zveličanje v nemar pustiti! (Koncc s-le«li Turk kri*roza človeka prevzame, če le poslusa tiste, kteri od njega pripovedujejo, in menil bi, de se zdaj slišijo vek in stok nesrečnih, ktere je ta kervizejni trinog podavil: de še zdaj smertno ječanje njegovih služabnikov in žen, ktere je ta rabelj v svojim lastnim naročju pomoril, do njih uses pride: in de še zdaj vidijo pred svojimi očrni cele kupe človeških udov, ki jih je on presekal. in jih se na pol žive in trepetajoče nakopi-čeval, per takim ostudnim pogledu svoje divje serce hladiti. Kdo ho verjel, de je ta posast v svojim življenju, včasi vender nehote, znamnja boljših misel razodevala, ktere bi tudi za pravico nar bolj vnelimu oblastniku čast delale ? Naj povem tukej enak prigodik. kteri zasluži zavolj svoje.sosebnosti povedan biti. Neki mlad kristjan, kteri jc v mestu sv. Janeza d Akrc kupcev al. je z Djeccarjem po tem bolj znan bil, de mu je več evropejskiga blaga prodajal, in se mu tako perkupil. Ta kristjan je stanoval s svojim očetam, kije bil star in slaboten mož, v precej lepi hiši. Oče je stanoval v drugim nadstropju, in je imel nar boljši in nar bolj prostorne slanice. Mladi sin. ki se je ravno ženil, je prosil svojiga očeta, naj mu svoje stanice za kake tedne prepusti, in mu je za terdno obljubil, de mu jih bo oh odločenim času spet spraznil, in de mu bo zato hvaležen. Starčik privoli, in se v spodnje ostropje preseli, desiravno je bilo neprijetno in nezdravo, ter si ondi svoje stanovališe napravi. Ko je bil omenjeni čas pretekel, jc oče svojo slanico zase tirjal. Zakonska pa ga prosita, še čakati, in na to jima jc nov odlog privolil. Tudi ta se izteče. in oče ponovi svoje tirjanje. Ali nehvaležni sin pozabi, kaj je otrok dolžan staršem, in mu s hudim reče, de tii, kjer jc, misli tudi ostati, naj mu zavolj tega nikar nic več nadlege ne dela. Moleč prenese nesrečni oče to razžaljenje, ali ker ste njegova perjenljivost do sina. in pogoja, s ktero jc hil v njegove želje privolil, znane bile, se je iinli glas nevredniga obnašanja mladiga moža med ljudem kmalo razširil. Ojeccar, ki je po svojih ogleduhih, kterih ni malo imel, vse vedil, je zvedil tudi to, in ukaže sina pred-se poklicati. Leta v zaupanju na prijaznost, ktero mu je dozdaj skazoval, gre brez odloga in hrez strahu k pa-satu. Najde ga v njegovim divauu (t. j. svetvav-skim zboruj obdaniga z dvornimi služabniki in ra-hcljni. in se prepriča, de se mu je kej mogel zameriti. ..Ktere vere si ?- zavpije Ojeccar nad njim. in verze nanj pogled, kteri je storil, de je strahii ves obledel in de ni bil v stanu odgovoriti. ..Vprašam te,- spet šc bolj glasno zakriči, ..ktere vere si?- .,Sini — sim — kristjan, kakor vaša vzvišenost dobro ve.- ..Kristjan? — ti me golj-faš! bomo vidili: stori kristjansko znamnje!- Trepet aje naredi mladi človek znamnje križa. „Ne tako !- reče paša, in za svoj meč prime, „zgovarjaj bolj glasno besede, ktere k timu z nam nju gredo.-..V imenu Očeta, in Sina, in svetiga Duha.- reče prestrašeni mladi mož. ..se enkrat ga naredi!" veli paša, -in govori bolj glasno: sim star in že malo slišim.- Mladi mož gre z roko na čelo, in govori glasno, kar le more: .,V imenu Očeta, in Sina, in svetiga Duha.- ^Vidiš tedej," zaupije Djeccar, de se je ves divan stresel, in de je mladi mož od strahu ves terd bil, nvidiš malopridnež! Oče je na čeli, Sin na ustih — ali veš. kaj hoče to reči? Oče je zgorej, sin pa spodej. Pojdi domu, hudobnež ! iu če ne bo v eni četerti ure v tvoji hiši tudi tako, se bo tvoja glava po prahu potočila!- Ni treba praviti, s kakošno naglico jc zadolženi sin tekel, pred svojiga očeta na kolena padel, ga od-pušenja prosil in mu spet stanico dal, ki se je bil prederznil. mu jo po toliki krivici odtegniti. Morebiti de bi ta turški paša še marskteriga keršanskiga sina spreobernil, kteri ne manj, ampak dosti bolj krivično s svojimi starši ravna, kakor uni mladi ošabni sin. Marsikteri sin je krotak kot jag-nje, dokler od očeta upa dobiti zemljištvo ali pohištvo. Ali kadar mu oče zroči gospodarstvo in ga oženi, sta mu kmalo oče iu mati na poti; nobena mu ni po volji ne rečena ne storjena od očeta in matere. Ne spregovori je več prijazne besede ž njima, začne jih pikati, jima zdaj to, zdaj to očitati, in vse, kar koli per hiši vživata, oponašati. Zginil je ljubi mir iz hiše; stara se začneta sina ogibati, hudo jima je, de bi jima serce počilo, v svoji nekdanji lastini sta zdaj kakor ptujca: grenka jima je stokrat ogodernjana slaba jed. s solzami močita svoje založeje kruha. Hiša je mladim pretesna, starim pa še bolj, ker jih mladi sin kot jež na vse strani bode. In če sta persiljena se od mize mladiga ločiti, de bi v sebi izgovorjenim kotu bolj mirno ob svojim živela, kar jima ima sin dati, potem še le gorje njima! Le gosposka je še njino upanje, de bosta od sina sebi izgovorjeni prevžitek dobila. Ali naj le stopinjo storita od gosposke, gorje njima! Sin pozabi, dej«* sin. in imena očeta in mater nič več ne pozna: le peklenski si zamore take imena zmisliti, kakoršne jima daje in le voši, de bi jili že skorej konec bilo. Sin! ne turški paša, ampak Bog te bo pred sc poklical, On te bo pred sodbo postavil, in pa takrat, ko svojih krivic nič več ne bos mogel poravnati. Kako boš obstal pred njim. ki ti je zapovedal: ..Spoštuj očeta in mater!----Strašno je pasti v roke živiga Bo^a! Njegov serd ti ne bo prizanesel ob dnevu maše-vanja! J. K. Ogled po Slovenskim. I/. Ljubljane. Mali Srnami dan je bila tukaj pri hv. Petru redka, temu dnevu primerna slovesnost. namreč očitno z a c e tj e bratovšine Marijniga presvetiga Serca. Več časa žc se jc k temu perprav-Ijalo, ker po tem, ko ko prečastiti gospod fajmošter dobili pervoljenjc od škofijstva iu od prcduištva matere-bratovšine i z Pariza, ho piHkerbeii tudi za lepo napravo brafovskiga altarja in za spodobno tablo Marijniga ne »-madežaniga Serca. Zdaj jc vse napravljeno in bo zneslo gotovo nad 600 gold. V bratovski altar je zvoljcil stranski altar presvete Trojice, kteri je v ta namen ves obnovljen. Gospod žl. Goldensteiii jc s svojim presnim malain (fresko) ua steni ob altar ji altar oživil in tako rekoč zvikšal in razširil; kar je bilozlatiti, je vse lepo prezlatil g. Maček; bistvo vsiga. namreč podobo Marijniga neoinadežauiga Serca je pa znani mojster g. Langus tako lično iu umetno naredil in zmaial. de jc umetnikam in neumetnikam všeč. — Pogled Matere Božje je milo-ljubeznjiv. bere sc v njem nekaka tožna žalost zavoljo do to sv. opravilo častit pater iz reda hv. Kran-čiška zveršili; zato se je ljudstva silno veliko iz petih bližnjih far zbralo. Na vse zgodaj imenovane nedelje je strel z možnarjem to slovesnost naznanil. Proti desetem so hitele pobožne trume od vsih strani skupej v veliki množici. Častiti iu občje spoštovani tiče Ca sto mir Pipan, katehet N«vomeškiga gimnazija, so pred sv. mašo štirnajstere table terpljenja Kristusoviga veleli štirnaj-stim možem okrog cerkve sv. Ilclene nesti. Kdeu za drugim so koračili. noseči povzdignjene in nazaj ober-njeue štacione. za njimi pa so sli štirje mašniki in drugi verni. Pogled te procesie me je spomnil na sv. Heleno in njeniga sina Konstantina: zdelo se mi je. kakor de bi se bil ravno zdaj sveti križ iz zemlje izlekcl in v cerkev od sv. Helene sozidano na Golgati očitno v po-češenje izpostavljal. Po dokončanim obhodu so sc vse table k velikimu altarju postavile in začela se je sv. maša. Prečastitljivi g. Jože Žagar, korar iz Noviga mesta, so sv. mašo peli; častiti Castomir pa so v pridigi prav ginljivo v sere? -'eg!i. t£*r popihali sv. Jeruzalemski križev pot. pogoje odpustike zadobiti oznanili, in tudi razločili, zakaj de ravno očetje reda sv. Frančiška od sv. Očeta Papeža posebno pooblastenjc imajo. sv. križev pot blagosloviti. Po dokončanju sv. maše so vsako ") Omenjena poslana pe-ero ni pozabljena, ampak primrn* ča- oilmenjen« l tablo posebej blagoslovili, ua zid obesili, in predpisano molitev obmolili, tako. de je pri blagoslovu poslednje table tudi aveti križev pot odmoljen bil. In tako imamo zdaj prav lepo novo eerkev sv. Helene z zalim križevint potam. ki ga je g. Juri Tavčar, malar in podobar iz Idrie. prav umetno namalal. sred pokopališa. Gospod Videmšek. Mirniški organist in učitel, je pa tudi s svojimi pevkinjami vbrano od sv. križeviga pota naslednjo pesem zapel: Veselo oznanuje So mu obleko vzeli, Nam s turna zvonov glas. Mu dali jesiha. De se klagoslovljuje Na grozni križ razpeli, Svet križev pot pri nas. Vmorili so Boga. * O srečna taka fara. Njegove skleče rane, Ki cerkve lepoti, O grešni človek ti! i'e tud se vse postara, Za tebe so prestane, Vse novo naredi! Prelita sveta kri. — Tak tempel se postavil Ponižno se prikloni, Je tukaj lep in nov Kristjan, prav žalostno. In križev pot napravil Pri voacim štacioui l*o želji farmanov ; Poklekui, moli to: Svetilnjak*) tamkej sije „0 Jezus blagi, mili! Sred cerkve prelepo; „Na mene, grešno stvar. Veselo seree bije, rOzi i se in usmili, Ko stopim v cerkev to. „Zavreči me nikar! — Svet križev pot terpljenje „ln kadar se ločila Nam kaže Jezusa, nz telesa duša bo, Prebritko nja življenje r0! de se preselila Do groba temniga. „V presrečno bi nebo. Oh. njega obsodili „V kraj svete domovine. Le naši grehi so, »Kjer je vsa žalost preč, Pu glavi so ga bili, nKjer križev pot ves miue. Ga gual' ua Golgato. — rKjer ni terpljenja več." — ° Sliši se. de bodo konce mesca 4 lazaristi po Njih milosti prečastitirn Lavantinskim škofu per sv. Jožefu per Celji vpeljani. — Gospod Juri Grabner, kaplan v Smarii, in g. Matia Jeriha, kaplan vRadolci. sta izvoljena pre-fekta v A I o j z je v i š u. — G. Matia Hočevar, ad-junkt v seiueuisu in uamestni ketehet v normalnih šolah, je isvoljeu katehet dekliških šol v Ljubljani. Kazgled po kersaiisklm svetu. Is svete zemlje ali Palestine. Neki duhoven, ki je pretečeno leto po sveti deželi popotoval, pripoveduje od velike delavnosti in zadnženj ondotnih mnihov Frančiškanov, kteri zlasti iz tega zamorejo veliko dobriga ta kotoličaustvo storiti, ker imajo lastno tiskarno in svobodo, mladost učiti. Samo v Jeruzalema je 1850. leta 4(1 drugovereov prestopilo v katoliško cerkev. V 13 moških in 8 ženskih učilnicah so to leto učili 1194 otrok, kterik mnogi so razun nauka tudi vsakdanji živež dobivali. V Jeruzalemu pri sv. Salvatorju so nekteri laiki tudi nekaj ondotnih domačinov mnogotere rokodelstva učili. Tu so mizarji, kovači, šivarji in čevljarji i. t. d. V tiskarni in pismenski livarni pri frančiškanih dela že več černeov Arabljanov. V samostanski (klošterski) pečnici so mogli 1850. leta vsak dan do 55(1 hlebov kruha speči, 25(1 za minihe in za goste, kterih je bilo ondi 300 v stanovanju in na živežu, 300 hlebov pa za uboge po mestu, iz kteriga je do 70 vdov n svojimi sirotami vred v samostan hodilo dobivat potrebne hrane, ker z ženskim ročnim delam se tam nič ne da zaslužiti. Sv. Frančišk je nerazveržljiva silo ime- *) l.aster, ki je pobožna oseba omislila. nitna prikazin v tisočletnim teku časov, ker on je ober-nil ni kaj v nekaj, in uboštvo v posestvo. Ta blagoslov počiva tudi dandanašnji na njegovih učencih. kteri so mu verni ostali, zlasti na jutru. Cadno je slišati, kako so frančiškanski samostani 1849. in 1850. leta v 17 mestih stanovanje, obleko in kruha oskerbeli tf33 domačim. in 3630 ptujim beračem. — Vidi se tadi sploh po svetu: „Kjer mnihi žive. tudi berači dobe." Ni ljubeznjivo . jih pikati in pred svetam zasmehovati. Angleško. Dokladni list k Volkshalli pravi: Od prestopov v katoliško cerkev je bilo poslednji čas manj govorjenja, kot lansko leto, desiravno njih število ni manjši. Glave puzejitov so že skorej vse katoliške, torej prestop manj imenitnih oseb ne dela toliko slovesnosti. Poslednji cas se je p. pokatoljčil neki Henrik Bow-den, brat imenitniga umeri i ga puzejita. spisavca življenja Gregorja VIL Angleški listi naznanijo tudi prestop nekiga anglikanskiga duhovna. Laško. Toškanski veliki vojvoda je novo učilno postavo dal, ktere besedna podstava je: „Namen nauka naj bo na pod stavne nauke (dogme-) in resnico katoliške vere vstavljena n ravna odreja." De se to pravilo vresniči, je keršanskimu nauku v šolah veliko časa odmenjeniga. in škofam pravica zagotovljena, verne učilne bukve in. kar je mnogo imenitniši. pravovernost učenikov skušati in določiti, če so k učilu pustiti, ali ne. Ukaz, še pred to postavo razglašen, zapove, de mladenči, kteri so s svojim postopanjem in potepanjem nadlega staršem, pridejo pod vojaško odrejo, in se bodo iz njih posebne kompanije napravile. „Ta ukaz je vredin, od vsih evropejskih vlad posneman biti," pravi Volkshalle. — Utinam ! Iz Varšava. Strašno vdeluje kolera. Salcbur-ški list piše. de bi jih bilo samo po bolnišnicah nad 5000 že pomerlo, vsih pa de bi bila kolera že pobrala do 20000. Na vozeh, koših in mnogoterno vozijo merliče na pokopališa. Samo v saboto-večer od 21. v 22. uniga mesca so 162 merliče v zagrebli in v nedeljo-jutro jih je bilo še kakih 60 nepokopanih. in vedno novi dohajajo. Nar bolj merjo judje; samo od 8. do 22. uniga mesca je umerlo 1662 judov. Vediti je, de Varšav ima okoli 165.000 prebivavcov, med kterimi je do 40.000 judov. Iz Hgipta. Iz lista apostolskiga duhovna Oli-viera zve rBlahovest,a kako dober je egiptovski na-mestni kralj duhovnarn Frančiškanam. Dal jim je na Nilskim bregu toliko zemlje, kolikor je zamoreta dva vola v 10 dneh preorati (10 feddanov namreč*), de si bodo nov samostan napravili. Mem lega jim je ta poglavar že lauskiga leta odkazal en miljan opekov ( ce-glov) za novo cerkev. Ker so pa Arabci, ki so te opeke vozili, njih 135.000 razkradli, je namestni kralj, to zvedivši. naravnost zapovedal. mniham na novo 135.000 opekov pripeljati. — Tako prijazin je katoliškim tniniham muhametan — turk. Hči švedskiga kraljica Gustava Vaza. kraljevna Karolina Friderika, je v katoliško Cerkev prestopila.— Ravno tako nedavno v mestu Noyon-u gospa Bareto-vi, angličanska visokiga rodu: m na Nemškim znameniti umetnik Stahl, brat pravnikarja Stahla ognjeniga podpornika protestanštva. mil darovi* Za afrikanski misjon: »Več dobrotnikov is Krajnske Gore 8 srajc in 7 parov nogovie. — Gosp. N. Dve sreberni dvajsetin (taksa za novo faro). — Je posnemanja vredno. Vred. Mii'u\oma \ rejnika : l.uUn J?r-tn in t udrrj Zam»'jc. — Založnik: Joief Blasnik