Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 132 a Ljubljana, petek 9* junija 1933 Cena i.— b^iaviusLvo; i_,juoijaxia., t*_uaiijeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3125, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova Ulica Št. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, IV i en št. 105.241, naročnina znaša cucaccuo uu> — Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — uglasi Novi pakt četvorice Pogodba o sodelovanju med štirimi evropskimi velesilami, Francijo, Anglijo, Italijo in Nemčijo, je končno podpisana. I.Ialo je menda mednarodnih akcij, ki bi v času svojega razvoja naletele na toliko zaprek in doživele toliko sprememb, kakor se je to zgodilo z Macdonaldovo in Mussolinijevo pobudo za ta pakt četvorice. Od prvotnega načrta je sedaj ostal samo še okvir, dočim je vsebina bistveno drugačna. Rimska pobuda je v svoji prvotni osnovi, v kolikor je njeno bistvo sploh p.-odrlo v javnost, upravičeno vzbudila ogorčenje in odpor v svetu, zlasti med tako zvammi »manjšimi« In »malimi« državami. Njenemu cilju, zagotoviti Evropi vsaj za deset let mir in s tem omogočiti delno razorožitev, seveda ne bi mhče nasprotoval, saj si miru žele pač visi narodi. Nesprejemljiva pa sta bila način in cena, kako naj bi se ta veliki in lepi cilj dosegel. Macdonald Ln Mussolini si a si »pacifikacijo« Evrope zamislila dokaj enostavno. Štiri velesile naj bi suvereno odločale o vseh evropskih zadevah, torej tudi o onih, pri katerih so menda življenjsko interesirane druge države. Direktorij četvorice bi krojil usodo vsej Evropi po svoji uvidevnosti. Prav nič niso prikrivali, da imajo v načrtu tudi revizijo raznih državnih mej. ki po zatrjevanju revizionistov in revanžistov baje ovirajo evropsko konsolidacijo in ogražajo mir. Kaj bi to pomenilo zlasti za Malo antanto in Poljsko, proti katerima so pred vsem naperjeni topovi tujega imperializma, spoznamo že iz samega dejstva, da bi bila Francija. edina iskrena zagovornica mednarodne pravice, v direktoriju osamlje-ra. Račun za tako >urejevanje* Evrope b: plačale skoro izključno Poljska in države Male antante. Težko si je zamisliti, kako so mogli b ti iniciatorji prvega predloga za pakt četvorice tako naivni in pričakovati, da se bodo države, ki b> jim eventualno grozila teritorialna amputacija, s pobožno vdanostjo pokorile odločbam direk-torija in se brez odpora vdale v razkosanje svojih ozemelj. Vsekakor sta se Macdonald in Mussolini zelo uračunala. Pokazalo se je, da so se razmere v Evropi korenito spremenile. »Male države« re zro več s strahospoštovanjem na velesile, marveč se zavedajo svoje veljave in svoje moči ter hočejo o svoji usodi same imeti glavno in odločilno besedo. Na čelo odpora proti rimskim načrtom se je postavila Mala antanta. Zunanji minister g. Jevtič je v svojem včerajšnjem govoru v Narodsni skupščini podrobno orisa! akcijo Male antanie in s polno upravičenostjo podčrtal, da gre ravno Mali antanti največja zasluga za preprečen je nakan, ki bi morale Evropo nujno pahniti v novo vojno katastrofo. Zaradi odločnega stališča Male antante in Poljske je tudi v francoski politiki prevladalo stališče, da je rimski pakt kakor sta ga v soglasju z Nemčijo sestavila Macdonald in Mussolini, najhujša nevarnost za evropski mir in torej tudi za Francijo nesprejemljiv. Francoska vlada je zaradi tega razširila svoj odpor, ki ga je že takoj v prvem hipu pokazala proti nekaterim rimskim predlogom ,na sam duh in na samo osnovo predlagane pogodbe. V veliki meri po n=lugi imperialističnih ekscesov v Nemčiji ie nastopilo iztreznienje tudi v Angliji. Tako je postalo očitno, da se Macdonald - Mussolinijeva zamisel ne da ustvariti. Njena iniciatoria sta morala zatrobiti k umiku. Popuščala sta točko za točko izločiti sta morala zlasti vse revizionistične tendence. Seveda to ni šlo lahko in gladko, saj je bilo treba zlomiti odpor italijanskega in še bolj odpor nemškega imperializma, ki sta bila poprej že računa'a, da bosta s pomočjo čirektorija velesil zavladala v vsej Evropi, izvzemši edino njen zapadni del. Kakor kažejo najnovejše vesti, se je zlasti Nemčija upirala do zadnjega in se je šele v sredo zvečer uklonila pritisku I alije, na katere diplomatsko podporo je vsaj za d ogledno dobo še nujno navezana. Tako se je zgodilo, da so zastopniki Anglije, Italije, Nemčije in Francije predsnočnjim v Rimu podpisab pogodil, ki je bistveno različna od predloga, stavljenega po Mussolini ju in Macdo-naldu dne 18. marca. Novi pakt četvorice upošteva vse ugovore in pridržike, ki jih je formulirala Mala antanta in jih sprejeia za svoje nato tudi Francija. Zunanji mimster Jevtic je zato v Narodni skupščini pred legitimnim: zastopniki vsega jugoslovenskega naroda z vso odločnostjo zagotovil, da pakt četvorice v svoji sedanji obliki ne predstavlja ni-kakega ogražanja drugih držav in da zlasti tudi ne tangira interesov Male antante. Izrazil je upanje, da bo sodelovanje velesil pripomoglo k novratku zaupanja med narodi in k utrditvi miru. Zato je uspešni zaključek pogajanj med velesilami iskreno pozdravil. Ni dvoma, da bodo odločne besede odgovornega voditelia naše zunanje politike, ki je govoril v imenu vse Male antante, pomirjevalno vplivale na jav- Zunanji minister Jevtič o pogodbi med velesilami Največ po zaslugi Male antante novi pakt četvorice ne pomenja več ogražanja drugih držav, marveč lahko prinese znatno olajšanje v mednarodno situacijo Beograd. 8. Junija p. Po daljšem odmoru se je danes zopet sestala Narodna skupščina. Seja je bila v glavnem posvečena podpisu pakta velesil. Zunanji minister g. Jevtič je podal odgovarjajoč na tozadevno interpelacijo obširna pojasnila, ki jih je Narodna skupščina sprejela z velikim zadoščenjem. Za sejo je vladalo zaradi tega še prav posebno zanimanje. Narodni poslanci so bili zbrani polnostevil.no, navzoča je bila vsa vlada, v .diplomatski loži pa so bili predstavniki Male antante, Francije in Poljske ter zastopniki vseh ostalih beograjskih poslaništev. Tudi novinarska loža je bila nabito polna. _ Seja se je pričela ob 10.45. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je narodni poslanec Branko Avramovlč zahteval od kmetijskega ministra odgovor na svoje interpelacije glede poslovanja Glavnega saveza srbskih zemljoradničkih zadrug, zaradi česar je kmetijski minister že svoječasno odredil preiskovalno komisijo, ki pa ji je savezni odbor onemogočil vsako delo. Počastitev pokojnega Vekoslava Spinčiča V svojem poročilu se je predsednik dr. Kumanudi nato najprvo spomnil nedavno preminilega najstarejšega narodnega ^ poslanca in znanega narodnega borca Vekoslava Spinčiča. V lepem govoru je dr. Kumanudi orisal njegove velike zasluge m njegovo neumorno delo za narod ln državo, poudarjajoč, da je vse njegove življenje poteklo v službi Bogu in narodu. Bil je •duhovnik po prepričanju in poklicu, toda ne duhovnik ozkosrčne cerkvenosti, ki je če-sto tako nestrpna, marveč pravi Kristusov vojščak, ki je vedno propovedoval čisto resnico in medsebojno ljubezen. V svojem nadaljnjem govoru je dr. Kumanudi naglasil, da je bil pokojni Spinčič vzgled pravega Jugoslovena. Kot rojen Hrvat je bil Hrvat po srcu in prepričanju, a obenem prav tako navdušen Jugosloven, ki se je že v časih, ko je deloval še pod tujimi režimi, odločno boril za jugoslovenstvo in za zedinjenje. Njegove besede, ki jih je _ izrekel na prvi seji nove jugoslovenske j Narodne skupščine leta 1931., da brez moč- \ ne in enotne Jugoslavije ni življenja ne ia Sr*be, ne za Hrvate in ne za Slovence, naj nam bodo stalen opomin in oporoka pokojnega Spinčiča. Prv? jugoslovenska Narodna skupščina se zaradi tega z globoko hvaležnostjo klanja njegovi senci in mu bo ohranila venčen spomin. Narodni poslanci so poslušali predsednikov govor stoje ter so počastili spomin svojega pokojnega tovariša s trikratnim: Slava. Zakonski predlogi V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik dr. Kumanudi navedel, da je vlada preložila v ratifikacijo reč mednarodnih konvencij. Preložili so: 1. zunanji minister in minister za socialno politiko mednarodno konvencijo o izenačenju predlaganja rezultatov analtee ljudske in živinske hrane, sklenjeno v Parizu 03. junija 1931.; 2 minister za trgovino in finančni minister konvencijo o klirinškem sporazumu z belgijsko-luksemburško carinsko unijo, sklenjeno 21. februarja 1932. v Beogradu; 3. finančni in prometni minister mednarodno konvencijo o svetilniških ladjah, sklenjeno 24. oktobra 1930 v Lizboni. Za vse te konvencije bo na prihodnji seji izvoljen poseben odbor. Narodni poslanec Boško Željtaovič in tovariši so predložili Narodni skupščini predlog za izpremembo zakona o sodnih taksah. Za ta svoj zakonski predlog zahtevajo nujnost, na katero je finančni minister dr. Djordjevič tudi pristal. Predlog bo takoj dostavljen finančnemu odboru, ki mora v roku sedmih dni predložiti svoje poročilo. Ministrski predsednik dr. 8rškič je predložil Naroitfii skupščini v odobritev uredbo o posredovalnem postopku, izdano na osnovi pooblastil čl. 6 zakona o zaščiti kmetov, ter uredbo o podaljšanju zaščite kmetov. Narodna skupščina je obe uredbi sprejela na znanje in sklenila, da ju prouči isti odbor, ki je proučeval zakon o zaščiti kmetov. Interpelacija o paktu četvorice Nato je bila prečitana interpelacija, ki so jo vložili poslanec dr. Djirlič in tovariši na zunanjega ministra v zadevi pakta velesil. Interpelacija pravi med drugim: >Čutimo pobudo, da vam na prv»m sestanku Narodne skupščine stavimo vprašanje o dogodku, ki sc nam zdi med vsemi najbolj važen. Pred javnostjo vsega sveta se je sprožilo vprašanje takozvanega »čet/ornega pakta« Italije, Nemčije, Anglije in Francije. Po vsem svetu se razpravlja o tem paktu in mi, narodni poslanci, želimo čimprej izvedeti od naših merodajnih činiteljev, kaj naj pomeni ta pakt Zato nam dovolite, gospod minister, da vam stavimo vprašanja, ki smo jih stavili tudi sami sebi: 1. Ali predstavlja ta pakt poizkus revizije mirovnih pogodb? 2. Ali predstavlja ta pakt poizkus revizije pakta Društva narodov v ciljih degradacije te najvišje mednarodne institucije? 3. Ali pomeni ta pakt revizijo Wilsono-vih načel in zapustitev njegovega glavnega načela samoodločbe narodov v smer meše-tarenja s tujimi pravicami? 4. Kakšno stališče zavzemata do tega pakta naša vlada in Mala antanta? Po kratkem posvetovanju z zunanjim ministrom g. Jevtičem je predsednik dr. Kumanudi sporočil, da je zunanji minister pripravljen takoj odgovoriti, kar je Narodna skupščina sprejela z velikim odobravanjem. Z dolgotrajnim ploskanjem je pozdravila ministra Jevtiča, ko je stopil za govorniški pult. V zbornici je zavladala popolna tišina in vse je z največjo pazljivostjo sledilo ministrovim izvajanjem. Le od časa do časa, ko je poudarjal miroljubnost Jugoslavije, solidarnost Male antante in njeno odločnost braniti svoje pravice proti vsem in vsakomur, je Ivorana odmevala od ploskanja in vzklikov pritrjevanja. Od starega do novega pakta Pomemben govor našega zunanjega ministra — Intimno sodelovanje med Malo antanto in Francijo — Francoske garancije nost v Jugoslaviji in v obeh zavezniških državah. Javnost bo z zadoščenjem vzela na znanje tudi njegove tople besede o tesnem sodelovanju s Francijo in o posebnih garancijah, ki jih je Francija dala proti morebitnemu poizkusu, da bi se pakt med velesilami zlorabil proti katerikoli drugi državi. Sodelovanje velesil po vsem tem ne bo moglo omajati tesnih vezi. ki družijo francosko velesilo z vsemi resnično miroljubnimi evropskimi državami. Kljub iskreni želja, da bi v Rimu podpisana pogodba pomenila pričetek nove dobe v evropski politiki, pa naša javnost po dosedanjih izkušnjah ne more biti preveč optimistična. Dokler se v svojem bistvu ne izpremeni miselnost nemškega in tudi italijanskega naroda, nobena formalna oogodba ne more ustvariti zaupanja. Šele čas bo moral pokazati, ali hočejo res tudi Berlin, Rim in njuni vazali oričeti s politiko mirnega sožitja med evromkimi narodi. Zaenkrat nam ne more nihče zameriti, ako smo nezaunluvi in ako oc+anemo tudi v bodoče budno na straži. Minister Jevtič je v svojem odgovoru na interpelacijo izjavil: »Zelo pomembna mednarodna akcija in razgovori med štirimi zapadnimi velesilami o paktu sporazuma in sodelovanja, znanem v javnosti pod imenom pakta četvorice, so upravičeno zbudili nenavadno pozornost vse svetovne javnosti in znatno vznemirili zainteresirane, zlasti manjše narode, člane Društva narodov. Vprašanja, ki so jih postavili gg. interpelanti, so popolnoma umestna in pravilno karakterizirajo silno veliko zanimanje, točneje povedano, vznemirjenje naše javnosti spričo teh razgovorov. ki se živahno vodijo že od srede marca in ki so se včeraj uspešno zaključili. Hvaležen sem, da se mi je s postavljenimi vprašanji ponudila prilika, da dam s tega mesta o tem pomembnem mednarodnem aktu nekatera pojasnila v pomirjenje naše javnosti in v zasluženo otešitev našega naroda, ki je že večkrat vznemirjen dal izraza svojemu pravemu razpoloženju, tako tudi na nedavni protirevizionistični manifestaciji v Beogradu. Pri proračunski razpravi v senatu sem imel priložnost popisati začetno fazo pogajanj o prvotni obliki pakta med štirimi zapadnimi velesilami (Francijo, Anglijo, Italijo, Nemčijo), kakršnega je predložil šef italijanske vlade g. Mussolini 18. marca t. L To je bdi prvi predlog pogodbe na 10 let, po kateri bi štiri največje evropske države izvršile v Evropi vse stvari s sporazumnimi sklepi v svrho ohranitve miru. Podpisnice so imele priznati: načelo revizije mirovnih pogodb po določilih pakta Društva narodov, dalje enakopravnost pri oboroževanju po določeni postopnosti za Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo, in naposled, da bi v vseh vprašanjih, evropskih in izvenevropskih, zavzele skupno stališče. Predsednik britanske vlade g .Macdonald je v spodnjem domu obrazložil misel in smoter predlaganega pakta. Pri tej priliki je posebno naglasil, da je revizija mirovnih pogodb clav-ni problem pakta.. Uspešna protiakcija Male antante Tako se je razkrila vsa nevarnost za mir in spokojstvo v Evropi, in Mala antanta, ki je bila neposredno zainteresirana, je morala takoj reagirati in odločno zavzeti svoje stališče z znano deklaracijo stalnega sveta Male antante od 26. marca t. 1. To je storila zato. da se ne bi dalje šlo v negotovost še bolj nepričakovanih rezultatov. Za svoje življenjske nacionalne interese je Mala antanta postavila svoje odločno stališče na pakt Društva narodov in na iskrenost pri spoštovanju mednarodnih obvez. Tako osnovani pakt, izražen kot instrument revizije, je nasprotoval paktu Društva narodov in mednarodnim obvezam in je bil zato nespremenljiv. To se je tudi kmalu pokazalo. Ne naslanjajoč se samo na učinek svoje objave, je Mala antanta ob enem razvila tudi vso potrebno diplomatsko delovanje ,da pojasni in odstrani nevarnost. ki bi s tako red i {»i ran i m paktom neizbežno nastala za mir in mednarodni red ,ter opozorila na odgovornost za katastrofalno posledice, ki bi mogle nastati s tako resnim načenjanjem revizije mirovnih pogodb. V prijetno dolžnost mi je omeniti pri tem uspešno akcijo v tem smislu ministra Ti-tulesca v Parizu in Londonu, ki je nastopil z vso avtoriteto kot mandatar Male antante. (Burno ploskanje v narodni skupščini.) Potrebno je zlasti naglasiti, da je Mala antanta že takoj v začetku izjavila, da pozdravlja kot plodonosen vsak sporazum med državami, ki bi se z njim na prijateljski način uredili izključno njihovi interesi. Vlada francoske republike, ki jo vedno vodi politika okrepitve mir« in želja, da se z odkritimi simpatijami pri tej smeri, ni sprejela predlaganega pakta od 18. marca t. L Odgovorila je britanski in rimski vladi s spomenico od 10. aprila t. L Francoska vlada je poudarila, da je strogo spoštovanje pakta Društva narodov dolžnost za vse člane Društva narodov, posebno pa za tiste, ki imajo stalno mesto v svetu DN in se zato v ničemer ne smejo izogniti metodam ln postopkom, ki jih predpisuje ustava Društva narodov. Važni členi pakta DN Neobhodno potrebno je priznati enako veljavo vseh členov Društva narodov, zlasti pa opozoriti na zvezo med členi 10, 16. in 19. V svrho boljšega razumevanja naj pojasnim: čl. 10 govori o obvezi članov Društva narodov, da spoštujejo in branijo pred vsakim zunanjim napadom teritorijalno celoto in politično neodvisnost vseh članov Društva narodov. Čl. 16 navaja obveze gospodarskega in vojaškega značaia nasproti napadalcu, čl. 19 pa govori o ponovni proučitvi pogodb, če bi njih ohranitev spravila svetovni mir v nevarnost. •Istočasno s svojo spomenico je francoska vlada predložila tudi svoj protipredlog temu paktu, zasnovan na načelih, ki so v skladu s paktom Društva narodov. Na temelju tega besedila francoskega predloga pakta, ki se bistveno razlikuje od prvot no predloženega Mussolinijevega pakta oi 16. marca t. 1. ki je zdaj definitivno opuščen, so se vršila in končala dosedanja pogajanja med štirimi zapadnimi velesilami. Novi pakt četvorice o sporazumu in sodelovanju je sklenjen za dobo 10 let in v njegovih šestih čleoih se naglaša politika učinkovitega sodelovanj* velesil v svrho ohranitve miru. DrugI m tretji člen pakta sta političnega značaja in sta v popolni skladnosti s paktom Društva narodov in pozneje sklenjenimi dogo vori. člen 4 naglaša voljo po sporazumevanju v vseh vprašanjih splošnega interesa v Evropi, zlasti glede obnove evropskega gospodarstva. Zadnja dva člena govorita o trajanju pogodbe, nje obnovi in ratifikaciji. Za trajanja teh razgovorov smo bili mi. člani Male antante, s strani francoske vlade podrobno obveščeni in poučeni o Dostavljenih predlogih. To naglašam s poseb nim priznanjem za vzajemno politiko Francije In Male antante (Burno ploskanje v dvorani). Zvesta svojim ciljem, organizaciji trajnega miru in zvesta vsem metodam mednarodnega sodelovanja se je Mala antanta ves ta eas trudila, da zaščiti sv.je interese v smi&iu načel izraženih v njenem komunikeju 25. marca t. t. V to svrho Je bila v kontaktu z ostalimi pogajalci, ki so se izrekli za popolno in neokrnjeno pristojnost Društva narodov in za pravico soglasja v izvedbi čl. 19., kar je vzela na znanje. V popolnem skladu s poprejšnjimi medsebojnimi obvezami je oila državam Ma:e antante dana tudi formalna garancija francoske vlade proti vsakemu poskusu revizije. Podpis pakta štirih zato ne more ustvariti nobene nevarnosti za države Male antante in tudi ne za vzajemno politiko Male antante In Francije. Ta jamstva so take orirode da pakt štirih ne more postati sporazum ki bi direktno ali indirektno mer«« na revi-zijo meja naših držav. Stalni svet Male antante je ua rednem sestanku v Pragi 30 maja smatra, za dol? no6t objaviti precizno stališče Male antan te v tem vprašanju in definitivno pribiti, da vprašanje teritorialne revizije za države Male antante ne obstoji. Po dobljenih jasnih garancijah pakt šti- druži vsakemu lojalnemu prizadevanju v I rih, tak kakršen je zasnovan s strani fran- coske vlade in zdaj dokončno sprejet » parafiran v Rimu, mora doprinesli K olajšanju položaja v Evropi, zlasti v razLaerju med državami podpisnicami, in pripomoči k ureditvi nekaterih posebnih vprašanj, od česar je v mnogo-čem odvisen mir evropskih narodov. Kraljevina Jugoslavija, kakor tudi ostale članice Male antante, pozdravljajo mednarodno pogodbo, ki ji je namen zagotovitev miru in ohranitev zaupanja med narodi. Globoko prepričani o neobhodnosti m neizpremenljivosti vzajemnih ciljev in Interesov politike Francije in Male antante sprejemamo z zaupanjem ta pgkt Štirih velesil, v nadi, da se bodo po tej metodi uspešneje kakor dozdaj odstranile težkoče za dosego mednarodnega sporazuma ,-.« ustvarilo ozračje miru in pokoja. S tem paktom nam štiri vlade zapadmh narodov obljubljajo deset let miru ob popolnem spoštovanju pakta Društva narodov i.n priznanju pravic vseh č;anoT Društva narodov ter obstoječih meinaro.*-nih obvez. Kraljevina Jugoslavija sprejema to t zaupanjem in priznanjem na znanje. Razen tega se mor?,mo mi še posebej veseliti, vsake nove možnosti zbiižanja msd Francijo in Italijo in plodovitega sporazuma z Nemčijo. Veliko prizadevanje, ki so ga pokazale štiri velesile za dosego sporazuma v tem paktu, daje upanje, da bo pakt štirih nadaljeval delo na organizaciji miru m mednarodnega zauranja. Upamo, da bo fo-leg že objavljenega sporočila stalnega sveta Male antante na sestanku v Pragi ta objava o ureditvi perečih vprašanj doprinesla k popolni pomiritvi narodne :n naše javnosti in k pravilni ocenitvi tega važnega mednarodnega sktr. Iz debate Z viharnim odobravanjem je izrazila celokupna zbornica ob koncu govora zunanjega ministra svoje pritrjevanje in odobravanje ter priredila ministru Jevtiču dolgotrajne ovacije. K besedi so se oglasili interpelant Cirič ter poslanci dr. Auer, dr. Pivko in za Ju-goslovenski nanodni klub dr. Kešeljevič. Vsi so z zadoščenjem in zahvalo vzeli na znanje odločne in jasne besede zunanjega ministra, ki bodo gotovo pomirile vznemirjeno javnost. Poudarjali so miroljubnost naše države, a tudi njeno odločno voljo, braniti svoje življenjske interese pred vsakim ogražanjem. Posl. dr. Ljudevit Pivko je med drugim dejal: Prve v^sti o paktu so vzbudil-1 vznemirjenje v vsei naši javnosti, a Se mnogo bolj na Češkoslovaškem in Poljskem. Zlasti poljski tisk ie direktno opozoril na gotove rili« iniciatorjev tega pakta, kakor je to omenil že moi pr^dgovornik. Toila ta akeija je imela tudi «voje dobre strani. Dovedla je do večjega zhližania slovanskimi državami, zlasti pa med Poljsko in Malo antanto. ki so uvidele, da moraio zavzeti skupno oprezno stališče. Danes nam ie Poljska bližip nego je bila kdaj poprej. Ve boin še posebej omenjal one ideje, ki ee je v ivezi s tem večkrat naglašala. namre? »d<»-je. da se mora stremet: za tem. da ponovno pritegnemo k s,>bi »udi naivefjo slovansko državo, ki se ie tndi zelo lepo zavzela *a Malo antanto To je gotovo zdrav in lep pojav. ki ca vsi iskreno pozdravljamo. (Viharno pritrievanje.) Ugotoviti j? tudi treba, da je bil eno&nl govor šefa italijanske vlade v italijanskem Renatu zelo nomirlnv in t.idi iz njega <*> ridj, da je moralo priti do izpremembe stališča in tendence, k' sta bila v zardku vsebovana v tem p? k tu. Če to ne bi bilo zgodilo, bi bilo v Evropi nastalo razpoloženje ta vso drugo, samo ne za mir. Zato smo še prav posebno hvalpžni runaniemu min'f»trn zo njegove izjave, ki borio razveselile in mirilp rw naš narod Z ponovnimi ovacijami zunanjemu mins-stru ie bila seia Narodne skupščin* ob 12. zaključena Prihodnja seja bo jutri dopol-dn» ob 10.30. Na dnevnem redu ie najprvo zakon o likvirtaciii agrarnih odnoSaiep Po odobritvi predloženih konvencij bo Narodna ekuoščins še v tem zas^oniu razpravljala in sklepala tudi o gasilskem in telesno-vzgojnem zakonu. Priprave za otvoritev ijosDodarske konference London. S. junija, r. Londonske svetovne gospodarske konference se bo udeležilo — kakor računajo — rad 1000 delegatov in več kot 300 novinarjev Otvoritvena svečanost bo 12. junija ob 3 popoldne Konferenco bo otvoril krali Jurij s kratkim nagovorom. ki ga bodo po radiu prenašali po vsem svetu. Plenarne seje konference bodo javne. Ker te na tribunah za občinstvo prostora le za 60 oseb, so bili instalirani zvočniki tudi na hodnikih in stranskih prostorih. tako da bodo mogli poslušalci poslušati govore delegatov tudi izven se;ne dvorane Posvetovanja na konferenci se bodo vršila dnevno razen nedelj od 10 do 1. in od pol 4 do pol 7. zvečer. Delegat je bodo po abecednem redu kot v Ženevi zasedli že pripravljeno sejno dvorano v geološkem muzeju v Kensingtonu. Besedilo rimskega paleta Besedilo pakta štirih velesil določa medsebojno sodelovanje v okviru DN za ohranitev miru Pariz, 8. junija. A A. Pakt štirih velesil bo imel datum 7. junija 1933. Njegovo besedilo je definitivno in so se vlade štirih velesil obvezale, da ga bodo čimprej podpisale. Besedilo ima naslednjo vsebino: Državni poglavarji štirih držav so, zavedajoč se posebne odgovornosti, ki jim jo nalaga stalno članstvo sveta Društva narodov napram Društvu narodov samemu in n jegovim članom ter odgovornosti, ki so jo prevzeli s skupnim podpisom na locarnskih dogovorih, prepričani, da se morejo hude razmere, ki danes vladajo na vsem svetu, popraviti samo z okrepitvijo njihove medsebojne solidarnosti, ki bo v Evropi utrdila zaupanje v mir; zvesti obveznostim, ki so jih prevzeli s paktom Društva narodov, z locarnskimi pogodbami in z Briandovim in Kelloggovim paktom, ter sklicujoč se na izjavo o neuporabljanju sile; v želji, da popolnoma zagotove izvedbo vseh določil pakta Društva narodov in v skladu z metodami in postopki tega pakta, ki se jim ne nameravajo odreči, spoštujoč nrm'i-ce vsake države, glede katerih se ne more sklepati brez njihovega pristanka, skleitli v to svrho pakt in določili svoje pooblaščence, ki so izmenjali med seboj svoja pooblastila in se zedinili o naslednjih določilih: 1. Pogodbene stranke se bodo sporazumevale o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo Obvezujejo se. da bodo storile vse, da st bo v okviru Društva narodov izvajala po 11 tika dejanjskega sodelovanja vseh držav za ohranitev miru. 2. Glede pakta Društva narodov, zlasti flede členov 10.. 16. in 19. sklenejo pogodbene stranke, da bodo prouči'e med seboj in s pridržkom, da te sklepe končno odobre pristojni organi Društva narodov, vsak predlog o metodah in postopkih, ki naj omogočijo plodno izvedbo teh členov. 1 Pogodbene stranke se obvezujejo, da bodo zastavile vse svoje sile za zagotovitev uspeha razorožitvene konference, pri čemer si pridržujejo pravico, da bodo, če bi ob sklepu konference ostala nerešena vprašanja, ki se jih posebej tičejo, nada 11 ev al e med seboj njih proučevanje, pri ce rrer se bodo naslanjale na pričujoči pakt. da zagotove rešitev teh vprašanj. 4 Pogodb ene stranke izražajo voljo, da i te bodo sporazumevale o vseh vprašanjih gospodarskega značaja, ki so skupnega m teresa za vso Evropo, posebno glede gospodarske obnove Evrope, o čemer je tre3a iskati rešitve v okviru Društva narodov 5. Pakt se sklepa za 10 let in če bi <ža katera stranka ne odpovedala pred --.on cem osmega leta. se bo smatral kot obnovljen ter bo obstal v veljavi neomejeno dobo. Vsaka stranka pa ima pravico'odoo^e dati ga dve leti prej 6. Pakt je sestavljen v štirih jezikih in velja francosko besedilo v spornih primerih za merodajno. Pakt se bo ratificiral, ratifikacijske listine pa bodo deponirate čimprej v Rimu. Italijanska vlada bo izročila vsaki stranki overovljen prepis pakti, kakor to določa zapisnik. Pakt stopi veljavo takoj, ko se deponiraio vse ratif;ka-Cijske listine, in bo registriran pri D,-ušiva narodov, kakor določa pakt Društva narodov ne pomeni nadvlade, ki bi vsilila svojo lastno voljo ostalim podrejenim evropskim sila :n. Ob zaključku svojega govora je italijanski ministrski predsednik še poudaril, da bo treba sedaj na osnovi pakta doseči čimerei in čimbolj efektivne sporazume o vzaiem-i>no in efektivno politiko sodelovanja z2 ohrančev mini v duhu KeMoggovega pakta in da bodo v evropskem okviru za-počei'e akcijo, ki naj prisili tudi druge države. kolikor bo to potrebno, k taki mirovni polifki. Paragraf 2. Štiri vefesile potrjuj en o v smisVj določb Covenarota (t akt a o Društvu narodov) načeto o reviziji mirovnih pogodb za primer, da b; se pojavite razmere, ki bi yzzva'e spor med prizadetfrrri državami: iz-javMaio pa. da nače'o o reviziji ne more hti izvedemo razen v okviru Društva narodov po medsebojnem in solidarnem sporazumi' ter v duhu solidarnosti recipročnih interesov. Paragraf 3. Italija. Francija :n Anglija izjavljajo. da bo v primeru, če bi se raz-orožHvena konfe-enca zaključila ie z del-n-mv rezu'-tati. efektivno obveljala enakopravnost. kakor ie bi'a p r'znana Nemčiji, Nemčija pa «e obvezuje. da bo realizirala enakopravnost postopoma na osnovi dalj-n-h pogodb, ki naj se skiiene>o med vsemi |t:r"rm s-'ami po red-ro' diplomatski roti. Sti.ri velesile se obvezuj eio. da se bodo enako spora zirme'e m<>likor se tiče orizadetih štirih držav v tapadnl Evropi, oblektivnn in zgodovinsko obstoja, toda v primeru, kakor ]o kaže pakt. Pariz, 8. junija d. Agencija »Havas« je že snoči okrog 20 razširila po vsej Franciji vesti, da je Nemčija pristala na načrt pakta in da je bil pakt v Rimu parafiran, kar je izzvalo naravno senzacijo, čeprav so listi že napovedovali ta dogodek. Uredniku lista »Petit Journal« je ministrski predsednik Daiadier izjavil, da bo morala postati prva posledica tega pakta sporazum med Italijo in Francijo. Tudi »Temps« poudana, da odpira pakt najlepše perspehtive za ureditev odnošajev med Rimom in Parizom. Logičen učinek pakta bo moral biti, da se obnovi medsebojno zaupanje in politično sodelovanje, če bo to uspelo, bo pomenil pakt nov konstruktiven element evropske politike. »Petit, Parisien« napoveduje prav tako dobo medsebojnega zaupanja in političnega sodelovanja med Italijo in Francijo ter v tem okviru tudi obnovo evropsKega gospodarstva. »Journal des Debats«, »Action Francai-se;< in drugi listi, ki so vodili opozicijo proti paktu, še nadalje kritizirajo francosko zunanjo politiko. »Pcpulaire« poudarja v svojem komentarju, da pakt ne pomeni ničesar novega in da spričo njega ne preti na drugi strani nikaka neposredna nevarnost, zaradi česar je tudi povsem nepotreben. Vlada bi se morala baviti z drufri-mi vprašanji, na primer z razorožitvenim problemom in z uvedbo 40-urnega delavnega tedna, ne pa izgubljati časa z n;čev<-mi mednarodnimi političnimi demonstracijami. »Oeuvre-t meni. da bodo pogajanja, ki se bedo pričela na osnovi pakta štirih velesil, zelo težka in da morda pričakuje pakta naklonjen? jasnost preveč od njegovega edinega uspeha, da ie za dobo kratkih deset let vsaj navidezno preprečil razdelitev Evrope v dva tabora. Nemci zadovoljni Berlin, 8. junija d. Agencija Conti poroča glede na podpis pakta Štirih, da U pakt sicer ne vsebuje sporazuma ▼ vseh bistvenih točkah, vendar pa odpira perspektive, da bo mir v bodočnosti bolj zagotovljen kakor doslej. Narodno socialistični tisk je sprejel pakt štirih velesil in Mussolinijev govor v senatu s pravim fašističnim navdušenjem. Listi posebno poudarjajo poglavje iz Mus-solinijevega govora, ki se nanaša na Nemčijo. »Volkischer Beobachter« pripominja, da je pakt najvažnejša pogodba, kar jih je bilo sklenjenih v povojnih letih. V nasprotju z narodno socialističnimi listi pa piše »Lokalanzeiger«, da pakt v obliki, kakor Je bil sprejet, ne pomeni stvarnega napredka v mednarodni, še manj pa v nemSki zunanji politiki. Ugoden vtis v Angliji London, 8. junija d. Parafiranje pakta štirih je bilo v angleškin političnih krogih sprejeto z velikim zadovoljstvom. Prav ugoden vtis je napravil tiidi Mussolinijev govor v senatu. Upajo, da bodo odnošaji med Francijo .n Italijo postavljeni na popolnoma druge podlago. Angleški politični krogi opozarjajo na ilussolinijevo izjavo, da pakt re pomeni iiktiranja volje drugim državam. Prav tako bo izključeno vsako nasilje napram mirovnim pogodbam. »Manchestei Guardian« pa poudarja v svojem uvodniku, da od voditelja fašistične revolucije ni bilo pričakovati tako zmernih izjav, ki že po svojem duhu niso v skladu niti z idejami niti z obliko italijanske revolucije. V nasprotju z večino tiska ugotavlja »Daily Express« o paktu, da je to Izključno le formalna pogodba, ld praktično ne pomeni nikakega napredka v mednarodni politiki. Primerjati je ni mogoče niti naj-mauj z locarnskim sporazummom, paktom Društva narodov ali Briandovim - Kelloggovim paktom, marveč spada le v druffo vrsto elementov in dokazU povojne mirovna politike v Evropi. Avstrija pričakuje samo koristi Dunaj, 8. junija aA. Tukajšnji listi v glavnem pozdravljajo parafiranje pakta štirih ta vidijo v njem napredek v odno-šajih med evropskimi velesilami, od česar bodo male države, zlasti Avstrija, imele samo koristi. »Neues VViener Tageblatt« pravi, da je ta pakt pomemben diplomatski dogodek, ki predstavlja največji napredek po Locarnu. »Neue Freie Presse« piše, da vzbuja besedilo pakta sicer vtis slabosti, toda krivično bi bilo imenovati ga praznega m nepomembnega že zato, ker pomeni podpis tega pakta prvi začetek k popravi odnošajev med Francijo in Italijo in ker je Nemčija s tem priznala, da se tudi ona ne zanaša na krvavo obračunavanje sporov. Konec dosedanje napetosti med narodi ženeva, 8- junija AA. Vest o parafiranju pakta štirih in objavo pakta samega so tu sprejeli kot posebno zadovoljiv dogodek, ki napoveduje konec dosedanje napetosti med narodi. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da spoštuje pakt interese tretjih in prav tako tudi Društva narodov. V ostalem se sklicujejo na včerajšnjo Mussolinijevo besedo, da bo pakt vreden samo toliko, kakršen bo duh. v katerem se bo izvajal _Kr-J>anska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajevo Obtičite ra%btave &arajev&&ift preprog na velesejmu, paviljon __Sprejemamo naročila na 24-mesečno odplačevanje brez naplačila 7307 Dragutfn Dostijanič Zagreb, 8. junija. Davi tu nenadoma umrl največji sodobni hrvatski pesnik, dr. Dragutin Domjan č. Včeraj ji bil še v uradu in je snoči leael zdrav k počitku. Davi sa je zadela srčna kap. Na vssh javnih in privatn h zgradbah v Zagrebu so izvesili črne zastave. Ob 18. |e imela jueo«lovenska akademija znano^i in umetnosti žalno sejo. Danes sa je sestal tudi obč nski odbor, ki se ji posvetoval o pogrebu. Mesto bo uredilo pokojnika posebno častno grobnico. Pogreb bo jutri ob 16.30 na Mirogoj. Dr. Dragutin Domjanid bil rojen v novembru 1875 v Krči blizu Sv. Ivana Zeline. Leta 1899. je promov ral za doktorja prava ter f»e posvetil sodniški karieri. Bil je svetnik banskega stola v Zagrebu. Pokojnik je bil prvak hrvatske mod »m j literature in glavni reprezentant individua-lizma v poeziji. Literaturi sa je posvetil že s svojimi 17. leti. Lita 1909. ji izdalo Društvo hrvatskih književnikov zbirko njegove lirike, »Pesme«, ki so izšle 8 let pozneje v drugi izdaji. Lita 1917. je bila izdana tudi prva^ serija njigovib p*smi v kajkavskem narečjj »Hipci i popevke«. Domjanič je sodeloval v vseh hrvatskih beletrističnih listih, pa tudi v Srpskem književnem glasniku. Letopisu Matice Sniski, Ljubljanskem Zvonu ter Domu in 9Vetu. Razen pesmi je spsal tudi celo vrsto črtic in književnih ocen tako naše kakor tudi druge literature, zlasii ruski. Na;Vič njegovih pesnitev je izšlo v »Savremenikuc. Leta 1924 ja Matica Hrvatska izdala njegove izbrane pesmi, leta 1927 je izšla druga serija njegovih kajkavskih pasmi »Suncu i senci«. Končno je lani izdal svoje prevode iz francoski provansalske lirike. 0 Domjaniču so zelo mnogo pisali tako v hrvatskih, kakor tudi v srbskih in slov3n-skih rev jah. Pri anketi beograjske >Prav-de<, kdo je najbolj čitan pisatelj na srednjih šolah, je dobil Domjanič največ glasov. Pokojnik je bil član Akademije znanosti in umitnosti v Zagrebu, predsednik zagrebškega Pen-kluba. častni predsednik Matice Hrvatske in je sodeloval Še pri raznih drugih kulturnih mstitutih. Mali assf&fsti Pariz, 8. junija. A A. Zunanji minister Paul Boncour je danes poslal državam Male antante pismo, v katerem francoska vlada pismeno potrjuje zagotovila in jamstva, ki jih je zunanji minister že ustmeno dal zastran pakta štirih. Vlada pripravlja ob javo Rumene knjige, v kateri bo zbrala vse dokumente, ki se tičejo tega pakta. Pariški razgovori Eazgovori zastopnikov francoske, angleške in ameriške vlade o rešitvi razorožstvenega problema Pariz, 8. junija. AA. Dopoldne ob 10.40 so se pričeli v zunanjem ministrstvu razgovori med zastopniki Francije Velike Britanije in Zedinjenih držav. Razgovorom so prisostvovali v imenu Francije Daiadier in Paul Boncour, v imenu Anglije London-derrv. Eden. pariški poslanik Cambbell in zastopnik zunanjega ministrstva v Društvu narodov Cadogan, za Zedinjene države pa Norman Daviš, pravni svetovalec Dulles in član ameriške delegacije na razorožitveni konferenci polkovnik Strong. Pri teh razgovorih gre predvsem za razčiščevanje političnih vprašanj, dočim so v Ženevi proučevali bolj tehnične strani raz-orožitvenega problema. Na dnevnem redu današnjih pariških razgovorov so bila predvsem vprašanja o nadzorstvu nad oboroževanjem, definiciji napadalca in položaju nastalem z izjavo o nevtralnosti Zedinjenih držav. Ob 13. je priredil Paul Boncour na čast ameriških in angleških delegatov banket, po katerem so pogajanja takoj nadaljevali. Ženeva. 8. junija. AA. Francoska dele gacija je poslala razorožitveni konferenci noto. v kateri navaja svoje stališče v vprašanju pomorske razorožitve. Francoske zahteve so naslednje: 1. Konferenca mora biti splošna. 2. Kon-venciia mora spoštovati načelo medsebojne zveze in odvisnosti med posameznimi panogami oboroževanja. 3. Konvencija mora upoštevati dejanjski položaj, kakor ie obstojal v začetku konference, in ohraniti razmerje med brodovji držav, vendar pa morajo manjše mornarice imeti možnost razviti se v pravičnih mejah v skladu s čl. 8. pakta Društva narodov. Na drugi strani naj klavzule obstoječih pomorskih pogodb ostanejo v veljavi do 31 decemora 1. 1936 s to omejitvijo, da se najstrožje iz-vrše redukcije, kakor jih določi konvencija. 4. Konvencija mora ostati v veljavi za vse kategorije orožja enako dolgo. Trajanje konvencije mora biti tako dolgo, da se lahko izdelajo in i z vrše pomorski programi. Pred skorajšnjim zaključkom velesejin«. Velesejmski dnevi vedno hitreje minevajo. Preden smo mogli povedati, kaj vse je tu razstavljeno, kaj vzbuja pozornost in zani-manje. moramo že tudi ugotoviti, da 9i rx>-čas: bližamo zaključku Ls nekai dni ie 3e dana možnost posetiti to odl čnn prireditev, ki kljub krizi in drugim težkočam. s katerimi se moramo dnpvno boriti, ni izgub;la nič na svojem sijaju in na svoji privlačnosti za najširšo publ ko. Nesigurno vreme zadnje dmi ni mnogo vplivalo na r»o«et. zlaflti oa ne na kipčiji. ki prilično ugodno razvijajo, zlasti v poroštvu, v štedilnikih, pečeh, šivalnih strojih, kolesih, vozovih, otrošk h vozičkih, v elektrotehničnih in eI°ktrotermičnih aparatih, v masarnih un obsivalnih aparatih, v ž'vi-lih itd. Včerai je velesejem posetil ravnatelj ?r-vinskega muzeja v Beogradu goso. .Ta«a Or^aševič. ki ie izrazil željo da b; mu raz-ptavlialci ndsVinili nekaj razstavnih vzore«v 7a tr^ovin=ki muzej, kier bodo stalno razstavljeni. MPutmika« gosp. Slavka širiščeviča. Doslej je vilesejem zabeležil že velik po-eet tujcev iz v«e'n banovin naše države, zlasti iz Beograda, Zagreba. Sarajeva, Splita. Vel. Bečkereka, Subotice, Skoplja, Slav. Broda. Slav. Mitrovici, Slav. Požege, Daru-varja. Zaječarja. NTiša in iz mnogih drugih krajev. Ta tudi iz inozemstva je prišlo že precej tjjcev, zlasti iz Trsta, z Dunaja, iz Češkoslovaške in Madžarske. Ker je pričakovati, da bo v nedeljo zopet velik naval bi svetovali onim. ki si hočejo razstavo podrobno ogledati, da izkoristijo še današnji in jutrišnji dan. V ponedeljek zvečer pa bodo velesejmski dnevi zaključeni. Poset naših parlamentarcev na Poljskem Beograd, 8. junija p. Na povabilo poljskih parlamentarcev odpotuje v soboto na Poljsko večja skupina jugoslovenskih parlamentarcev pod vodstvom ministra brc-z portfelja g. dr. Andjelinoviča. V delegaciji so med drugimi podpredsednik senata g. dr. Fran Nova! ter n-irxlna poslanca gg. dr. Ljudevn Pivko in dr. Bogomil Vošnjak. Akcija za večjo zaposlitev na Jeseničan Z uvozom strojev Iz Nemčije naj se omogoči obratovanje nove tovarne KID za tanko pločevino Cfji JRKD na Jesenicah in v Koro§ki Befc sta poslali narodnim poslancem in senator jem dravske banovine o tej zadevi obširno spome.Tco. Narodno strokovna zveza se je s po-sebno brzojavko pridružila tej akcija, prav tako pa tudi Narodna Obrana na Jesenicah, sokolski društvi na Jese«r-cab in Koroški Beii ter gorenjska sokoteka župa. Na merodajnih mestih v Beogradu so '■intervenirale tudi Central industrijskih korporacij. Centralno tajništvo ddavskitj zbornic, tjubl-iaTisikia Delavska zbormca. Zveza kovinskih delavcev ter v imenu Kranjske industrijske družbe banovjn-sici 'svetitik dr. Obersne!. Kakor iiz v s vaš dopisnik, je minister trgovine d>r. šamerskovič, upoštevajoč tehtne razloge, ki so jih naredile vse omenjene organizacij«, že sestavil predlog za trrl.nistrsiki svet da bi se omogočil uvoz t ah strojev ter tako zasi-gurai krtih w zaskižefc vsakemu $te»v»w delavcev tega važnega industr. cenrtra. Boorgrad. 8. junija, M. Zaradi prekinitve normalnih trgovin.sk.ifh odnošajev z Nemčijo je naša vlada svoiečasno ukiniJ.a tudi posebne ugodnosti, ki so veljale g'ede nabave indiustriljiskih strojev v Nemčiji. Zaradi tega tudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki je naročila za več milijonov novih strojev v Nemrčiji za svo-Jo novo tovarno za izdelovanje tanke pločevine, teh strojev sedaj ne more doibaviifci., čeravno so že izdelani in pripravljeni za transport. To bi imelo za posledico, da bi se morala dela na uredirv'. nove tovarne ustavite in bi v teikočem letu ne bilo mogoče pričeti z obratovanjem novega podjetja, ki bi nudilo zaslužka okrog 300 delavcem. Nacionalne organizacije z Jesenic in Koroške Bele so glede na gospodarske in socialne interese teh krajev pokrenMe akciiio. da bi vlada izjemoma dovolila uvoz teh strojev ;z Nemčije in na ta načn omogočila otvoritev novega podjetja. Krajevni organ-rza- Župan dr. Puc v Beogradu Beograd, 8. junija, p. V Beogradu se mudi ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Bil je sprejet na več merodajnih mestih in je razpravljal s pristojnimi funkcionarji o zadevah ljubljanske mestne občine. Ljubljanski občinski proračun je odobren, razen diferenciacije občinskih doklad. Zbor Zveze za tujski promet Ljubljana, 8. junija. V dvorani Zbornice TOI se je vršila danes popoldne redna letna skupščina Zveze za tujski promet v Sloveniji. Zbora se je udeležilo lepo število delegatov iz vse Slovenije. Predsedn;k Zveze, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi, g. dr. Rudolf Marn je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebno načelnika turističnega odseka pri ministrstvu za trgovino in industrijo g. Jašo Grgaše-viča, dalje zastopnika g. bane. g. inšpektorja Alojza Guština. generalnega direktorja Putnika g. Slavka Širiščeviča. zastopnika Zbornice TOI dr. Koceta, predsednika trgovskega društva Merkurja in Narodne galerije dr. Windischerja, zastopnika železniške direkcije g. insp. Petka, podžupana g Evgena Jarca, predsednika ZSS dr. Huberta Souvana. zastopnika avtoklu-ba gg. inž. Pavlina in Sabca, predsednika Zveze za tujski promet iz Maribora g. dr. Senjorja in številne druge zastopnike tuj-sko-prometnih društev in korporacij iz vse Slovenije. Zatem se je spomnil med letom umrlega člana hotelirja g. Jakoba Peternela z Bleda, čegar spomin so navzoči počastili z vzklikom: Slava! Govornik je v nadaljnjem kratko očrtal prilike v tujskem prometu, kakršne so bile lani in izjavil, da tudi prognoza za bodoče ni baš slaba. Čeprav imamo letos razmeroma slano vreme, vendar je bila že predsezona v naših letoviščih povoljna. V naše kraje pa bo privabljala tujce zlasti naša nizka valuta, ki omogoča tujcu pri nas ceneno življenje. Šef oddelka za turizem pri ministrstvu za trgovino in industrijo, g. Jaša Grgaše-vič, je poudaril v svojem nagovoru važnost tujskega prometa z narodnogospodarskega vidika. Pohvalil je delovanje Zveze za tujski promet v Sloveniji, ki je bila prva pobornica turizma in izrazil željo, da bi se razvile tako močne in delavne organizacije po vsej državi. Omenil je. da se pripravlja zakon za povzdigo turizma. Osnovani bodo savezi po banovinah, ki pa bodo spet včlanjeni v vsedržavni Zvezi Dela se tudi na tem. da se ustanovijo v državi kreditna društva za podpiranje turizma. V Beogradu bo ▼ kratkem sklicana širša konferenca, na kateri se bodo obravnavala vsa zadevna vprašanja Insp. Alojzij Guštin je obljubil, da bo banska uprava vedno budno pazila na vse prilike v delovaniu Zveze in nieno stremljenje tudi v bodoče podpirala Tudi generalni direktor Putnika g. Siriščevič iz Beograda je obljubil Zvezi vso pomoč. Dalje ie omenjal, da gre v korist države tudi interni turizem, ki ima istotako svoje pozitivne strani. Posebno ie v prid našim pasivnim krajem Predsednik Zveze za tujski promet v Mariboru dr. Senjor je izrazil ljubljanski Zvezi svoje priznanje in po- udaril željo, da bi delali obe Zvezi čim tesneje za iste smotre. Poročilo o delovanju Zveze je bilo sprejeto s pohvalo na znanje, prav tako računski zaključek za preteklo leto. Zbor je nato odobril nekatere spremembe pravil, nakar so sledile volitve novega ocIJjora, ki je ostal ista kakor lansko leto. Pri slučajnostih je podžupan g. prof. E. Jarc poudarjat, da ima Slovenija premalo zvez z notranjostjo države. V prvi vrsti bo treba skrbeti za izboljšanje naših cest m se končno odločiti za izvršitev lepe ceste, ki bo vezala Slovenijo preko Kočevja % Jadranom. — G. župan Lavtižar iz Kranjske gore je zaprosil Zvezo, naj posreduje, da se končno popolnoma dokončajo dela na cesti na Vršič. — Podpredsednik A.vto-kluba g. inž. Pavlin je podal celo vrsto predlogov, kako naj bi se dvignil tujski promet z motornimi vozili. V prvi vrsti naj se dovolijo kratkoročne prehodnice, na meji naj se postavijo obmejni kioski, preneha naj se s carinskimi težkočami, uvedejo naj se markacije cest itd. — Sreski načelnik g. dr. Ogrin iz Kranja je predlagal, naj se izboljšajo pota in mostovi v gorenjskem kotu. Zastopnik Zbornice TOI g. dr. Koče je naglasil potrebo, da bi tudi država podpirala naše hotelirstvo. — Zastopnik zdravilišča v Rogaški Slatini g. Sotler je prebrp'. več predlogov, da se izboljšajo zveze s tem našim največjim zdraviliščem. G. Malešič iz Metlike je orisal prilike v Belokrajini in prosil Zvezo za pomoč. — Predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Ciril Majcen se je dotaknil vprašanj v go-stilničarski stroki, nato pa čestital v imenu zbora g. predsedniku dr. Marnu k 10-letnici predsedništva, prav tako tudi g. ravnatelju Vladimiru Pintarju, kar so zborovalci podkrepili z burnim aplavzom. Z zbora je bila pred koncem odposlana Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, enako tudi g. ministru za trgovino, obrt m industrijo. - Ostavka španske vlade Madrid, 8. junija g. Kabinet Azana je podal ostavko. Do ostavke je prišlo, ker je predsednik republike izrazil željo, da bi rad zvedel za stališče republikanskih skupin, preden bi sprejel gotove od ministrskega predsednika predlagane izpremembe v vladi. Romunija : Grči ja 1:0 (1:0) Bukarešta. 8. junija S tekmo med Rumu-nijo in Grčijo se je danes nadaljevalo tekmovanje za balkanski pokal. Po veliki zmagi Rumunije nad Bolgarijo 7 : 0 se je pričakovala tudi precejšnja zmaga Rumunije nad grško reprezentanco. Vendar pa je rumunska reprezentanca zmagala le pičlo z 1 : 0 Po današnji zmagi se je Rumunija, ki ima enako število točk kot Jugoslavija, toda boljšo goldiferenco. povzpela na prvo mesto tabele. Končna odločitev bo padla v nedeljo na tekmi med Jugoslavijo in Ru-munijo. V soboto bosta igrali reprezentanci Grčije in Bolgarije. Vreirepska nat**ved Dunajska vremenska napoved za petek: Od časa do časa oblačno in dezavno. možnost neviht