Kamniški občan LETO XXXII KAMNIK, 23. APRILA 1992 Praznični pogovor Saj po praznikih bolje ho Z nekoliko spremenjenim verzom znane popevke sem naslovil praznični pogovor s podpredsednikom občinske skupščine in predsednikom kamniške Socialdemokratske stranke Igorjem Podbrež-nikom. Pogovor je povezan s krizo kamniške vlade, ki kljub odstopu predsednice in nezaupanju številnih poslancev še vedno vlada. Kako torej naprej, z novim ali starim mandatarjem, saj bo nekdo le moral prevzeti krmilo kamniškega voza izvršne oblasti in doreči nekaj stvari. Predvsem pa bo potrebno doseči skupni dogovor in uskladiti mnenje o kandidatu za mandatarja. Na seji SO v mesecu marcu, kljub napovedim na dnevnem redu, ni bilo točke o postopku za izvolitev kandidata, čeprav je od ne- • • • preklicnega odstopa minilo že precej časa. »Parlamentarna koordinacija je poslala na predsedstvo predlog o razširitvi dnevnega reda s točko — glasovanje o novem kandidatu za mandatarja. Predlagan je bil dosedanji podpredsednik IS, ki pa je svojo kandidaturo umaknil. Verjetno je bil glavni vzrok v tem, da je g. Maks Lavrinc, kot delegat, pripravil drugi predlog, v katerem ponovno kandidira dosedanja predsednica IS. In ker predlog ni bil časovno opredeljen, prvi pa je ostal celo brez imena kandidata, smo člani predsedstva strankam predlagali temeljitejši pristop. To pomeni, da mora biti kandidatura za mandatarsko mesto vložena vsaj deset dni pred sejo skupščine in utemeljena s programskimi usmeritvami.« (Nadaljevanje na 2. strani) IS o delovnih sporih in varstvu pravic Problem presežne delovne sile Koje izvršni svet na seji 8. aprila obravnaval poročili o delu sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca v lanskem letu, je ugotovil, da se število delovnih sporov v naši občini lani ni bistveno povečalo, da pa je več zahtev za varstvo pravic delavcev v zvezi z ugotavljanjem presežkov delavcev in na tej podlagi prenehanjem delovnega razmerja. Vzroke za to je treba iskati predvsem v dejstvu, da povečana brezposelnost odvrača delavce od uveljavljanja njihovih pravic, ki so jim sicer zagotovljene. Zato delavci uveljavljajo le tiste pravice, ki so pomembne za njihovo Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 7. maja. Prispevke sprejemamo do 30. aprila; oglase, obvestila, zahvale pa do 4. maja. OB 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, IN 1. MAJU - PRAZNIKU DELA, ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANOM PREDSEDSTVO IN IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK socialno varnost. Bistveno se je zmanjšal tudi delež delovnih sporov, rešenih v korist delavcev. Lani je bilo takih sodnih odločb izdanih le še 60%. Ker je sodišče opozorilo na to, da je iz kamniške občine prejelo več zahtev za varstvo pravic delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je izvršni svet predlagal, naj sodišče dodatno obrazloži to problematiko. Tudi občinski družbeni pravobranilec je obravnaval največ primerov prenehanja delovnega razmerja zaradi presežkov delavcev, razporejanja delavcev ter izplačil osebnih dohodkov in nado- mestil. Pri spremljanju procesa lastninske preobrazbe podjetij pa se srečuje s težavami zaradi tega, ker še veljavna zakonodaja ne zavezuje nobenega organa v občini, da bi zbiral podatke o preobrazbi družbenih podjetij oz. 0 ustanavljanju novih družb. Pravobranilec je posebej opozarjal vodstva nekaterih podjetij na nezakonito izplačevanje dela osebnih dohodkov v obliki bonov za nakup blaga. Na ta način so bili zaradi neplačanih prispevkov oškodovani tako delavci, zaradi nižjih osnov za razna bolniška nadomestila in pokojnine, kot tudi skladi za zaposlovanje, pokojninsko zavarovanje in seveda občinski proračun. Služba družbenega knjigovodstva je upoštevala pobudo pravobranilca in takim kršiteljem naložila naknadno plačilo prispevkov. Predlog Agroemona Domžale, da bi zaradi težkega finančnega položaja podjetja občine Kamnik sofinancirala zavarovanje kmetijskih pridelkov v višini 1 milijon 870 tisoč tolarjev, so umaknili z dnevnega reda, ker zadeva s strani predlagatelja ni bila zadosti obrazložena. Dokler ni jasno, ali bomo ob žetvi dobili nazaj posojeni denar, o tem ne moremo odločati, so dejali člani vlade. Kot kaže, se bo končno le začela gradnja osnovne šole v Komendi. Predstavniki SGP Graditelj so izvršnemu svetu predstavili idejno zasnovo projekta, ki ga bo mogoče izvajati v treh do štirih povsem zaključenih fazah. V prvi fazi bodo gradili prizidek s štirimi učilnicami, knjižnico s spremljajočimi prostori. Izvršni Bil sem vesel in ponosen, da živim v Kamniku, kjer imamo tako pametne in razgledane ljudi, da jih ni zajela evforija poneumljanja in eno-umja, sovraštva do naše določene preteklosti, sovraštva do vsega drugače mislečega, pa čeprav je to že preživelo in živi samo še skozi imena. Toda tudi imena so del naše zgodovine, pa naj nam bo ta všeč ali neprizanesljivo sem se smehljal Domžalčanom, pa tudi svoj stari naslov. Če temu ni tako, potem mora biti še večja zmešnjava v Zikovi in Ste-letovi ulici, kjer imajo vhodi na eno ulico naziv druge ulice. In sedaj straši bolezen preimenovanja tudi v Kamniku: »Ulice in trgi imajo neprimerna imena, moramo jih spremeniti!« Kakor da v tem trenutku ne bi imeli pametnejšega dela. Saj so tudi Srbi šli osvajat druga ozemlja zato, ker si niso znali in ne hoteli trg. Le zakaj. To ime je med ljudmi skoraj popolnoma izginilo, minilo je že toliko časa, da je vprašanje, če je sploh smiselno obujati ime, ki ga med ljudmi ni več (če je sploh kdaj bilo?). Drugo ime je Mesarska ulica. Ta je še prisotna, čeprav se tudi že zgublja. Če še pobrskamo po spominu, je tu tudi Svinjska ulica. Pa verjetno bi se našlo še kakšno ime. Še najbolj prisotno pa je samo ime Kamnik mesto, saj bo to narejeno po pameti. Zelo težko bo izbrati tako nevtralna imena, da ne bi neki novi oblasti šla v nos. (Zanimivo je to, da se je nekdanji Glavni trg oziroma Na trgu, to je sedanji Titov trg v času okupacije imenoval Adolf Hitler Platz!). Zato naj bi bila pri preimenovanju ulic obvezno upoštevana vsaj volja prebivalcev te ulice, trga, izražena z najmanj dvotretjinsko večino vseh vpisanih v volilni spisek. Oni bodo na- Nikar nazaj v srednji vek OB PREIMENOVANJU ULIC drugim, ki jim je nova oblast na vrat in na nos jemala imena ulic in jim dajala druga, ne da bi jih pri tem kaj dosti spraševala. Ta oblast je ravno tako slaba, če ne še slabša, kot prejšnja, ki se na tem področju vsaj sprenevedala ni. V Kamniku smo v tem času preimenovali samo dve ulici, in to res po pameti, tako da nismo povzročili nobenih drugih stroškov, razen napisnih tabel: Prašnikarjev drevored namesto Mekinjskega (mar ni bilo slednje bolj nevtralno?), Šlakarjev prehod (tam, kjer je že enkrat bil) in Šlakarjeva pot kot podaljšek Šlandrove ulice. Tistim stanovalcem v edini hiši na koncu te ulice pa verjetno ne bo potrebno zamenjati dokumentov, saj lahko ohranijo poiskati pametnejšega dela. Mi pa naj bi šli v »vojno« za nova imena. Kaj je narobe s svobodo? S tem človekovim idealom, s to besedo, neštetokrat zlorabljeno v preteklosti, a tudi še danes, v tem času, na tem prostoru. Zakaj naj ne bi to ime ostalo še naprej? Mar sedaj nimamo več svobode? Če se vračamo v zgodovino, kdo bo tisti, ki bo odločal, koliko daleč nazaj naj gremo: tisti, ki jih bo to najbolj prizadelo, to je stanovalci in prebivalci določene ulice, trga, ali kdo drug, ki od strani opazuje in vsake toliko časa vrže iskro prepira med ljudi? In kako naj bi potem imenovali sedanji Trg svobode? Eni pravijo, naj bi bil to Stari so imele hiše v Kamniku enostavno številke kot mestne hiše, ne pa kot hiše Na trgu, Veliki ulici, Zadnji ulici, Špi-talski ulici, Na klancu, Židovski ulici, Svinjski ulici itd. Enako je veljalo tudi za Šut-no, Graben in Novi trg, ki so bili vsi deli neke mestne celote. Mar ne bi bilo potem najbolj prav, da, če že vračamo »stara« imena, vrnemo prava imena, ki so še prisotna? Marsikatera hiša ima še vedno vklesano svojo številko nad vhodnimi vrati. Mar to ni dokaz, ki najbolj velja. Čeprav je Kamnik bil srednjeveško mestece, se sedanji Kam-ničani nočemo vrniti nazaj v srednji vek, kamor nas nekateri vztrajno silijo. Pa če bi že prišlo do preimenovanja ulic, trgov, naj mreč tisti, ki bodo morali nositi veliko večino stroškov preimenovanja in, če s starim imenom niso zadovoljni, bodo rade volje plačali iz svojih žepov novo ime. In kot drugo morata biti v uradni veljavi obe imeni najmanj 15 let, tako da bi se čimbolj zmanjšali stroški menjave dokumentov in drugih stvari. Z malo dobre volje, strpnosti, zdrave pameti in upoštevanja mnenj ljudi se bo dalo marsikaj rešiti in urediti. Poleg tega pa še gradimo in verjetno bomo v prihodnosti tudi še gradili naselja, v katerih bo še dovolj priložnosti za nova poimenovanja ulic po tistih ljudeh, dogodkih in drugih rečeh, za katere bomo mislili, da so si to zaslužili. BOJAN POLLAK Str. 2 Skupščina je sprejela odlok 0 javnem redu in miru Str. 3 Sanacija ceste v Kamniški Bistrici Ljubljanski podjetji odobrili kredit Str. 5 Sporna klančina pred frančiškansko cerkvijo Str, 7 Pred izdajo knjige o zvonovih na Slovenskem Lepo mi poje ta kamniški zvon Str. 8 Iz otroškega parlamenta Za prijateljsko šolo Str. 9 Dobrotljivost po francosko Kako pomagati človeku v stiski? Str. 12 Iz Doma upokojencev Slavili smo materinski dan svet je imenoval tudi gradbeni odbor in sprejel sklep o zbiranju ponudb za nadzor in vodenje dograditve šole v Komendi. Geološki zavod Ljubljana je predložil izvršnemu svetu program raziskave vodnih virov na Veliki planini. Po tem programu bodo z barvanjem iztoka iz greznice v gostišču Šimnovec opazovali njegov vpliv na vodne izvire na Kopišču, Dolskem potoku, iz- viru Konjske in Lučnice. Prav tako bodo ugotavljali vpliv iztoka iz planinske koče na Kamniškem sedlu na izvir Kamniške Bistrice, Kamniške Bele in drugih izvirov. Občina Kamnik bo po sklepu izvršnega sveta k izvedbi tega programa prispevala približno eno tretjino od skupaj 400.000 tolarjev potrebnih sredstev, in sicer iz ekološkega prispevka. F. S. Jerebova 1a, 6I270 Litija ^projektiranje, sodne cenitve Inženiring v gradbeništvu ŠHadzor, strokovno vodenje pri graditvi Objektov Jože Poglajen, ing.gradb. /O ljubljanska banka BANČNI SERVIS ZA OBRTNIKE - NA ENEM MESTU V LB d.d. Podružnici Kamnik smo v prostorih na Titovem trgu 12, celotno 1. nadstropje namenili poslovanju z obrtniki. Tako obrtniki lahko na enem kraju opravijo vse svoje finančne posle: - najemajo posojila: kratkoročna in dolgoročna - pridobivajo garancije: tolarske in devizne - poslujejo z žiro računom - opravljajo gotovinsko in negotovinsko poslovanje - urejajo poslovanje z vrednostnimi papirji Skupščina je sprejela odlok O JAVNEM REDU IN MIRU Z novim odlokom o javnem redu in miru v občini Kamnik, ki ga je občinska skupščina sprejela pred dobrim mesecem, je precej dopolnjena in delno tudi spremenjena dosedanja ureditev na tem področju. Ker gre za pomemben akt, ki bi ga moral poznati in se po njem ravnati vsak občan, je bilo v skupščini sprejeto stališče, da se z vsebino odloka občani seznanijo tudi preko Kamniškega občana. Poleg ukrepov, določenih z zakonom o prekrških zoper javni red in mir, so s tem odlokom določeni ukrepi za varstvo javnega reda in miru, varstvo občanov in premoženja, varstvo pred hrupom, varstvo zdravja in čistoče, varstvo zunanjega videza naselij ter plakatiranje. Bomo nehali metati petarde? S področja javnega reda in miru je treba zlasti opozoriti na prepoved kajenja v javnih prostorih in na zadnji čas tako moderno metanje petard, zlasti ob praznikih v stanovanjskih naseljih ali, celo v zaprtih prostorih. Po novem bo tak prekršek metalca takih eksplozivnih sredstev stal 750 tolarjev, ki jih ima pravico na kraju samem izterjati policist, inšpektor ali občinski komunalni nadzornik. Enako »ceno« ima tudi nadlegovanje ljudi v stanovanju ali na javnem kraju z zbiranjem izjav, podatkov ali z vsiljevanjem prodaje raznega blaga. Glede na vse bolj razširjeno ka- belsko TV mrežo, so kar pogoste motnje zaradi poskusov priklap-ljanja TV aparatov na črno. Tudi to je z odlokom prepovedano. Posebno pozornost odlok namenja vzdrževanju javnega reda in miru na javnih prireditvah ter v gostinskih in drugih lokalih. Zato so odgovorni vodje prireditve oz. lastniki lokalov. Ti so dolžni poskrbeti, da po 22. uri, na primer na veselici ali v gostinskem lokalu, kjer se točijo alkoholne pijače, ne bo več mladine, mlajše od petnajst let, in preprečiti točenje alkoholnih pijač mladoletnikom. Prireditev mora biti zaključena ob uri, navedeni v odločbi ali potrdilu o priglasitvi, prav tako lokal ne sme biti odprt po izteku poslovnega časa. Kazni za prekrške teh odločb niso več nizke, organizacija je lahko kaznovana z do 15.000 tolarji, odgovorna oseba in posameznik, ki je kršil te odločbe, pa z do 2.500 tolarji. Če pride pri igranju zabavnih iger v javnem lokalu do izgredov trikrat v enem letu, upravni organ za notranje zadeve tako igranje prepove. Varstvu nočnega miru in počitka ljudi je namenjeno posebno poglavje, v katerem je prepovedano med 22. uro in 6. uro naslednjega dne zganjati kakršenkoli hrup. Izjemoma lahko pristojni organ dovoli opravljanje obnovitvenih del na cesti in drugih komunalnih napravah ali dejavnosti sezonskega značaja, ki predstavljajo turistično ponudbo občine, vendar v središču mesta najdlje do 24. ure, izven mesta pa do 2. ure naslednjega dne. Če prireditev ni predvidena z letnim turističnim programom, mora soglasje zanjo datu tudi krajevna skupnost. Kamniška Bistrica ni za pranje avtomobilov S področja varstva ljudi in premoženja naj opozorimo zlasti na to, da je na prireditvah in v javnih lokalih prepovedano nositi orožje, pa ga tudi sicer uporabljati tako, da bi ogrožalo življenje ljudi in njihovo premoženje. Z odlokom je tudi prepovedano zanemarjati prešolske otroke in starejše osebe, tako da so dalje časa prepuščeni sami sebi v stanovanju. V pomladanskem času je kar razširjeno kurjenje raznih odpadkov, trave in grmovja na vrtovih in travnikih ter poljih. Zaradi nevarnosti širjenja ognja je tako kurjenje ognja v vetrovnem vremenu ali v sušnem obdobju prepovedano. Prav tako ni dovoljeno zalivati vrtove ali prati avtomobile v času, ko je poraba vode omejena. Razumljivo je, da je prepovedano tudi poškodovanje raznih naprav, ki služijo javnemu namenu kot so npr. telefonske govorilnice, klopi in naprave v parkih, na otroških ogriščih in podobno. Po novem odloku bo uničenje in kraja poljskih in vrtnih pridelkov stala kršitelja tudi do 2000 tolarjev. Seveda je to samo »taksa« za storjeni prekršek. Lastniku pa bo seveda kršitelj po drugih predpisih dolžan povrniti storjeno škodo. Nadaljevanje s prve strani Saj po praznikih bolje bo • • • Verjetno vi, kot podpredsednik SO Kamnik, veste, kaj se kuha v tem našem političnem loncu? »Stranka, ki jo zastopam v občinski skupščini, je ponudila podpredsedniku IS v podpis pogodbo, sestavljeno iz treh točk. Občinske službe, ki bodo v prihodnosti servis brez državne uprave, naj bi se zmanjšale za 20%, sestav izvršnega sveta skrčil le na nujne funkcije, potrebne za razvoj našega mesta. Vsi člani IS naj bi bili profesionalci. Tretja točka pa se mi zdi zelo pomembna, saj bi z njo razrešili g. Marka Magistra članstva v IS, ponudili pa bi mu delovno mesto znotraj občinske uprave. Prav tako pomembno je dejstvo, da navedene pogoje sprejema tudi ga. Marija Sitar.« Kaj pa teza o tretjem predr" logu za mandatarja? »Predstavniki nekaterih strank so se pogovarjali z nekaj zaposlenimi ljudmi na občini, vendar nihče ni želel tvegati svoje lastne kariere in jo zamenjati za majavi mandatarski stolček. Še en razlog proti so bližnje volitve, ki nosijo nadaljnjo negotovost vsakemu mandatarju. Osebno se temu niti ne čudim, saj bi vsakega človeka, ki bi kandidaturo sprejel, ocenil kot avanturista. Ne smemo namreč pozabiti, da je to najvitalnejša funkcija v občini, ki združuje profesionalno vodenje občinskih usmeritev in išče povezave z državo.« Bo torej predsednica nadaljevala in dokončala svoje delo, kar so ji v zadnji anketi v Kamniškem občanu zaželeli tudi naši bralci? »Kriza, ki še traja, bo nedvomno prinesla tudi vsebinsko spremembo dela občinskih struktur, ga. predsednico pa obogatila s številnimi izkušnjami, ki bodo prav gotovo prispevale k strpnejšim odnosom med njo in parlamentarnimi strankami. Možna je torej njena ponovna kandidatura, saj g. Novak ni pokazal interesa nastopiti kot protikandidat. Realno gledano, pa je prav on dovolj pristojen, usposobljen in iniciativen za opravljanje te funkcije.« Trenutno zelo aktualno vprašanje, ki močno razburja številne, je tudi problem preimenovanja ulic. Ali trenutna ekonomska pa tudi politična situacija v mestu upravičujeta to precej zahtevno in finančno drago akcijo? »Finančna sredstva bi morala opredeliti pristojna komisija pri IS, ki je v javnost dala tudi delovno gradivo, namenjeno obravnavi in dopolnitvi v posameznih krajevnih skupnostih. Čeprav je komisija iskala mnenje javnosti, pa ni še nikjer javno predstavila rezultatov svojega dela. Osebno pa sem prepričan, da trenutno ni pravi čas za preimenovanje ulic, tudi zaradi tega, ker komisija ni javno predstavila meril za preimenovanje. Nekoč se je že preimenovalo veliko število ulic, cest, trgov pa tudi mest na ideološki osnovi, danes pa naj bi le upoštevali demokratično voljo občanov, ki se navadno najlepše izkaže na referendumu.« Obarvajva zaključek s prazničnim razmišljanjem. Mimo je najstarejši in največji cerkveni praznik velika noč, o kateri smo v našem časopisu že pisali, pred vrati pa so prazniki, ki so z vojno za samostojno Slovenijo in njeno osamosvojitvijo dobili povsem drugačen pomen. Kako jih bomo praznovali v domači občini. »Dan ustanovitve OF, 27. april, se odslej imenuje dan upora proti okupatorju. Če se vrneva za približno dve leti v preteklost, je nova vsebina praznika povezana tudi s spravo in preseganjem ideoloških spopadov izpred petdesetih let. Pri tem prazniku gre predvsem za to, da se ljudem, ki so se odločili upreti okupatorju, izkaže priznanje, tudi tem, ki so se mesece nazaj izpostavili hru-talni vojaški sili armade. S tem smo prazniku odvzeli ideološkost in mu podali neko novo, evropsko kvaliteto. Upam, da bomo v kratkem tudi za praznik občine, 27. julij, v statut lahko zapisali, da je bil to začetek upora proti okupatorju, ne pa začetek oborožene revolucije, kot piše danes. To je zelo velik nacionalni praznik, saj smo Slovenci, vsak na svoj način, že večkrat prispevali svoj delež k obrambi domovine.« Če sem vas dobro razumel, nova vsebina praznika ne zanika ustanovitve OF, saj so bila v programu OF opredeljena tudi napredna stremljenja slovenskega naroda. »Prazniku smo želeli odvzeti le ideološko obarvanost in stvari, ki se niso zgodile 27. aprila, ampak kasneje. Sem bi lahko štel Dolomitsko izjavo, ko je ena skupina, tudi s krvjo, prevzela oblast v svoje roke in jo držala petinštirideset let. Bistvo praznika naj bi bilo, da se v narodno telo združijo vsi Slovenci, ne glede na ideološko pripadnost. Prireditev ob prazniku bo v veliki dvorani kina Dom, organizator pa ne bo več ZB NOV, ampak bo pokroviteljstvo prevzelo predsedstvo občine. Tudi za 1. maj bi lahko rekel, da je bil ideološko obarvan, in le navidezno delavski praznik, kar se vidi tudi iz tega, da bo letošnjo prireditev v Kamniški Bistrici organiziralo zasebno podjetje, druge prireditve pa bodo pripravili sindikati. To je gotovo korak naprej, saj so sindikati del civilne družbe, ki ta praznik tudi praznuje. Vsem občanom našega mesta želim lepe praznike! MATIC ROMŠAK Zaradi hitrega in učinkovitega posega gasilcev ob požarih je prepovedano oviranje dostopov do javnih hidrantov in do črpališč iz vodotokov. Namen odloka: varovati tudi okolje in zdravje Pogosto pravimo, da sta red in čistoča po! zdravja. Zato odlok o javnem redu in miru zelo konkretno določa ukrepe za varovanje okolja in zdravja ljudi. V tem smislu prepoveduje onesnaževanje vode, zlasti pitne, odmetavanje odpadkov izven za to določenih prostorov, izpuščanje odplak na zelenice, javne površine ali v vodotoke, pranje in popravilo avtomobilov ob potokih, vodnih zajetjih in na javnih površinah, iztepanje, izlivanje in metanje z balkonov ali oken raznih odpadkov, puščati odprte greznice in odtočne kanale, polivati in prevažati odpadke na način, ki onesnažuje okolje. Živali ni dovoljeno voditi v javne lokale, na pokopališča, otroška igrišča in v parke, namenjene igri otrok. Varstvu zunanjega videza naselij je namenjena prepoved postavljanja šotorov in avtomobilskih prikolic zaradi začasnega bivanja na zemljiščih, ki za to niso izrecno določena. Po odloku so lastniki stano- vanjskih hiš in poslovnih prostorov dolžni skrbeti za ureditev dvorišč in vrtov, za vzdrževanje izložb ter reklamnih napisov. Prav tako so dolžni redno vzdrževati žlebove, snegobrane in odtoke meteornih voda. V zimskem času pa morajo sproti odstranjevati sneg s pločnikov oz. dohodov k stanovanjskim oz. poslovnim prostorom. S posebnim členom odloka so zavarovane tudi javne parkovne površine, med njimi tudi naš osrednji park Arboretum v Volčjem potoku. Pri tem naj opozorimo samo na prepoved vožnje po parkih z motornimi vozili in kolesi ter puščanje psov brez vrvice. Lepljenje plakatov jc dovoljeno le na za to določenih krajih. Skupščina je odlok o javnem redu in miru sprejela zato, da ga bomo spoštovali, kar bo v našo skupno korist, zato tudi nismo navajali višine vseh sankcij, kijih za posamezno kršitev določa odlok. U Domžalski krščanski demokrati na obisku pri kamniških V torek v velikem tednu so Domžalčani vrnili nedavni obisk Kamničanom. Poleg predsednika domžalskega občinskega odbora dr. Janeza Vasleta in nekaterih odbornikov obeh občinskih odborov se je srečanja udeležil tudi domžalski župan g. Anton Ervin Schwarzbartl. Srečanje je vodil predsednik Slovenskih krščanskih demokratov na Kamniškem ing. Marko Magister. Zanimivo je bilo posušati g. Schvvarzbartla, kot republiškega poslanca, o republiški politični problematiki, dalje o stvareh v sami SKD stranki, še največ pa so se pogovrajali o problematiki v obeh sosednih občinah. Dogovorili so se za pogostejša srečanja, zlasti še sedaj pred republiškim kongresom SKD, ki bo sredi maja, oz. letnima zboroma obeh, razveseljivo pa je tudi, da sta po številu članstva čedalje močnejši občinski organizaciji. Sodelovanje bodo razširili še na druga področja zamišljene prihodnje regije. MILAN VVINDSCHNURER Jara kača kamniške telefonije D17VI7f f A 11? Vf7f f A Če bi v naši družbi kaj veljale pravne in moralne norme, potem bi pooblaščeni predstavniki telefonskih naročnikov (v nadaljevanju Komisija) že zaključili z revizijo stroškov kamniške telefonije. Kajti revizija pomeni pregledovanje) knjig in poslovanja od pooblaščenih oseb in tisti, ki te »knjige« ali uradne listine nekega poslovanja (v tem primeru je to vsa dokumentacija izgradnje primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja) imajo, so jih dolini posredovati in ponuditi strokovno pomoč, če je ta potrebna. Še posebej pa to velja, če so revizorji (tisti, ki pregled opravljajo) tudi plačniki opravljenih storitev! A ker so v naši družbi pravne in moralne norme le napisane besede in ne tudi dejanja, se nekateri na sklep skupščine, ki je prižgala zeleno luč telefonskim naročnikom za revizijo stroškov, požvižgajo. Tako je Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik (uradni predstavnik naročnikov) potreboval kar precej časa za formalnosti (izdajo pooblastil izvajalcem del in dogovarjanje o načinu opravljanja revizije), da se je postopek sploh lahko začel. Potem se je sprenevedalo Stanovanjsko komunalno gospodarstvo Kamnik (v nadaljevanju SKG Profitna (dvojna) cena telefonskega priključka je močno razburila kamniški vrtec in šolo, saj menita, da se ne ukvarjata z dobičkonosno dejavnostjo. Očitno to ni nikomur nič Kamnik), ki je po nekajte-denskem zavlačevanju okrcalo Komisijo, češ da je vsa potrebna dokumentacija na voljo v prostoroh SKG že mesec dni, čeprav je v isti sapi navajalo, da bo (najpomembnejši) del dokumentacije (pregled priliva denarja in njegova poraba) pripravljena šele v nekaj dneh. In nato, nato se je zapletlo tudi pri Podjetju za PTT Ljubljana (v nadaljevanju Pošta). Ne prošnje ne zahtevki in ne prepričevanja v potrebnost pregleda dokumentov na enem kraju (telefonski naročniki so imeli v mislih prostore na SKG Kamnik) niso omehčale »poštarjev«, da bi dovolili prenos dokumentacije v Kamnik. V opravičilo za svojo neomajno odločitev so navedli zaupnost poslovnih dokumentov, ki bi se pri prenašanju lahko izgubili in Pošti povzročili veliko škodo. Ko so se po dolgotrajnem pregovarjanju telefonski naročniki vdali v usodo in »se naročili« na pregled dokumentacije v Ljubljani prve dni aprila v popoldanskem času, torej v svojem prostem času, pa so se stvari zopet zapletle. Ker poštni uslužbenki popoldne ne uradujejo, revizija v popoldanskem času odpade! In tako se pot dogovarjanja začenja znova... Ko se zapisujejo te vrstice, rezultati še niso znani. Kljub neutrudnim poskusom, da bi predsednik Komisije g. Mirko Strmšek priklical na telefon direktorico Pošte, mu to ne uspe. Vsa stvar že močno diši po namernem zavlačevanju, saj je naključij, ko je gospa direktorica »ravnokar nekam odšla,« preveč... Kako se bo torej gordijski vozel kamniške telefonije razvozlal, ni jasno, še manj pa, komu bo to sploh uspelo. Kljub vsemu pa bi kamniški poslanci morali vztarajati pri odločitvi, da morajo telefonski naročniki dobiti položnice s pravilno obračunanimi stroški priključkov, to pa pomeni: • upoštevanje zneskov od dneva dejanskih vplačil (in ne z zamiki od vsakega prvega v mesecu dalje), • upoštevanje v plasmanih zneskov, ki so jih kupci stanovanj pokrili v ceni kvadratnega metra stanovanja, • upoštevanje fizičnega dela krajanov pri napeljavi telefonskega omrežja in • izračun stroškov telefonije glede na dejansko število priključkov. Kajti telefonski naročniki trdijo, da je bilo zgrajenih bistveno več priključkov, kot pa jih upošteva Sklad pri izračunu. Ta vztraja pri številki 4200, naročniki pa pri številu 6103; iz zadnjega razgovora s predstavniki Pošte (z g. Radinom in g. Prestenikovo) pa so izvedeli, da je število telefonskih priključkov že 7900. Ta številka je presenetila celo g. Turnška, predstavnika SKG, vendar mu je bilo po-jasnjeno, da so ti dodatni Ker g. Bojanu Pollaku, namestniku predsednika Sklada stavbnih zemljišč, na enem izmed delovnih sestankov še ni bilo znano število telefonskih priključkov, mu telefonski naročniki sporočajo, da je teb, po zadnjih informacijah Pošte Ljubljana, že 7900. priključki še nedograjeni, vendar vsebujejo 90% stroškov sistema telefonskega omrežja. Prav tej novi resnici o številu telefonskih priključkov pa namerava priti do konca Komisija za revizijo, kajti pravilna ugotovitev bi morala prepričati občinske poslance, da je že čas za resno odločitev za pravo ceno telefonskega priključka. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno to, da naročniki telefonskih priključkov niso v enakopravnem položaju. Čeprav so nesporni del (določen po pogodbi) plačali vsi, telefona nimajo vsi. Sklad stavbnih zemljišč še vedno drži vse vajeti v svojih rokah in ne dovoli priključkov tam, kjer je to že mogoče (na primer v KS Nevlje). Prav tako tudi nihče ne pomiri naročnikov in plačnikov (zneska po pogodbi), da bo telefonsko omrežje doseglo tudi njihove kraje (na primer Črna). Tudi o tem bodo ljudje, ki smo jim zaupali odločanje v skupščini, morali odločiti, predvem pa bi bil zadnji čas, da bi poskrbeli, da bi vsaj pravna (če že ne tudi moralna) merila zavela v kamniških logih. IVANA SKAMEN Sanacija ceste v Kamniško Bistrico Ljubljanski podjetji odobrili kredit Vodna ujma 1. novembra 1990 je napravila ogromno škode v našem ožjem okolišu. O posledicah smo že večkrat pisali v Občanu, posebej še o poteku obnovitvenih del in začasni usposodobitvi ceste proti Kamniški Bistrici. Pomembna prometna cestna povezava s Kamniško Bistrico je bila na več krajih tako poškodovana, da je bil na posameznih odsekih promet zelo nevaren. Začasno odprtje ceste tudi za avtobusni promet je težavo omililo, ni pa problema odpravilo. Dokončna sanacija ceste je ostala odprto vprašanje. Zanimanje ljudi zlasti gospodarstvenikov, in tistih, ki se ukvarjajo s turizmom, je bilo vedno večje. Po zagonu žičnice na Veliko planino je postala dobra cestna povezava še bij potrebna. Kako in kdaj se bodo dela začela, kdo jih bo financiral in kdo je sodeloval pri oblikovanju stro- kovnih predlogov, nam je povedal Dušan Jesenik, namestnik sekretarja za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik. Obnova ceste od Stahovice do Kamniške Bistrice je zelo zahtevna in draga investicija. Financiranje je spričo trenutne gospodarske situacije vprašljivo, a dela tehnično zahtevna. Skoraj brezizhodnega položaja se odgovorni v Kamniku niso ustrašil. Cesta je bila že skoraj neprevozna tudi zaradi tega, ker se je še dodatno povečevala škoda na asfaltnem delu cestišča. Vzdrževalnih del pač ni bilo. Cesta je trenutno prevozna komajda za kolesarje. Zaradi odgovornosti do čimprejšnje obnove so Kamničani začeli iskati svojstvene rešitve, povedati pa je potrebno, da cesta spada v republiško pristojnost in financiranje. Pripravljalni razgovori Da bi oblikovali možne predloge rešitev, je bilo organiziranih MARKET CEDAM KAMNIK zaposli PRODAJALKO Pogoji: šola za prodajalce, najmanj 3 leta prakse pri prodaji prehrambnih artiklov. Rok prijav je 8 dni po objavi na naslov: Cedam d.o.o. Domžale, Ljubljanska 59. več razgovorov. Marca 1991 je bil sklican širši posvet, ki so se ga udeležili predstavniki republiških in občinskih strokovnih organov. Prisotna sta bila tudi predsednik Skupščine Maks Lavrinc in predsednica IS Marija Sitar. Ta razgovor je bil osnova, na katerem so kasneje gradili akcijo. Pogledi na sanacijo v občini so bili enotni, in to je v dobršni meri pripomoglo tudi k uspešni zaključitvi dogovorov in sklenitvi pogodbe. Zaradi enotnega pristopa občine je akcija dobila polno podporo tudi pri republiških organih. Republiški minister za finance Dušan Šešok si je situacijo ogledal osebno. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je med drugimi dejavnostmi mogoče pričakovati naraščanje turističnega prometa le ob sodobno urejeni cestni povezanosti, ki pa ima vpliv na širše ljubljansko območje. Izdelanih je bilo več predlogov in variant. Najbolj sprejemljiv je postal predlog kamniških strokovnjakov z obliko izvajalskega posojila. V dogovoru s SCT Ljubljana in Podjetjem za urejanje hudournikov Ljubljana je bil predložen konkreten predlog. Obe podjetji naj bi odobrili izvajalski kredit in v celoti prevzeli sanacijska dela. SCT bi prevzel izgradnjo-obno ve ceste, PUH pa regulacijo struge reke in druga vzdrževalna dela na tem predelu. Podpis pogodbe Zelo dobro izdelan elaborat je bil ugodno sprejet tudi v ministrstvu za finance Slovenije in je dobil soglasje tudi drugih republiških organov. Izvajalski kredit je v teh razmerah najugodnejši, bančnih kreditov pa zaradi težjih pogojev ni mogoče sprejeti, oziroma so bili uporabljeni že pri obnovi žičnice na Veliko planino. Po dolgih posvetovanjih, ki so se za tem zvrstila, in predložitvi še vseh strokovno-tehničnih in fi- nančnih analiz, je bila 2. aprila podpisana pogodba s strani izvajalcev del, republiške cestne uprave, rep. ministrstva za promet in zveze in finančnega ministrstva. Po tej pogodbi bo SCT prispeval 106 milijonov tolarjev izvajalskega kredita za dobo petih let, PUH pa bo prispeval 21 milijonov za dobo treh let. Končni rok za izvedbo sanacijskih del Vsa dela na tem odseku bosta opravili omenjeni podjetji, ki sta tudi odobrili izvajalski kredit. Z deli bodo pričeli takoj. Če bo vreme ugodno, naj bi bilo cestišče v izvedbi SCT Ljubljana sanirano konec junija, druga ureditvena dela, ki jih bo opravljal PUH, pa do konca leta 1992. Podpis pogodbe je za kamniško občino pomemben dogodek in je največji projekt po izgradnji kamniške obvoznice. Občina Kamnik po tej pogodbi nima nikakršnih finančnih obveznosti. Naš sogovornik Dušan Jesenik, ki je bil prav gotovo med izredno uspešnimi oblikovalci dogovorov in koordinator ter organizator celotnega projekta, je z doseženim izredno zadovoljen. Po njegovem mnenju je bilo mogoče tak dogovor skleniti predvsem zaradi enotnega pristopa vseh odgovornih v občini Kamnik in zaradi vztrajanja pri celotni rešitvi problema. Razumevanje republiških organov in obeh izvajalskih podjetij je bilo kronano z uspehom in v zadovoljstvo kamniškega gospodarstva. Ob tem velja še poudariti, da bo cesta obnovljena v dosedanji širini, ob nekaterih kvalitetnih izboljšavah, struga Bistrice bo sanirana na tem predelu, na drugih pa bodo dela potekala skladno s Časovnim programom. Dobra cestna povezava s Kamniško Bistrico bo gotovo poživila turistično-planinski utrip in pripeljala v ta prelepi kamniški kot številne ljubitelje naravnih lepot. O poteku del, zanimivostih in težavah bomo naše bralce sproti obveščali. STANE SIMŠIČ k^čna DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN V MAJU 1992 sobota od 7.-19. ure nedelja od 8.-11. ure 2/5-92 - PRAZNIK 3/5-92 - Market 9/5-92 - Zaprlce, Duplica 10/5-92 - Zaprice 16/5-92 - Bakovnik, Šmarca in Stranje 17/5-92 - Bakovnik 23/5-92 - Emona, Moste 24/5-92 - Emona 30/5-92 - Mercator, Komenda 31/5-92 - Mercator metalka trgovina BLAGOVNICA KAMNIK GRADIMO IN OBNAVLJAMO Z METALKO - širok izbor barv in premazov za vaš dom (jupol 1/30 kg mpc 2.097 SLT) - oprema za centralno, vodovod in kanalizacijo — WC školjke samo mpc 4.903 SLT Popusti, možnost nakupa na 2-3 čeke, brez obresti. Čestitamo za praznike in se priporočamo! j H mrtnllrn Razvojni program Velike planine (3) Usklajeni interesi - pogoj za uspeh V dosedanjih dveh sestavkih so na kratko predstavili naravne posebnosti in zgodovinski oris velikoplaninskega območja do druge svetovne vojne. Prihodnjič bomo spregovorili o razvoju planine po vojni. Danes pa smo pripravili pogovor z dipl. ing. arh. Borutom (ličarjem, ki je bil v okviru Razvojnega zavoda Domžale nosilec izdelave razvojnega programa skupaj s strokovnim konzultantom in soavtorjem arh. Vlastom Kopačem ter drugimi strokovnimi sodelavci. 1) Pri nastajanju razvojnega programa Velike planine ste prvič kot Kamničan bili vodja projekta. Katere so glavne značilnosti novega programa v primerjavi s prejšnjimi programi? 1. No, verjetno mislite z vprašanjem poudariti, da prvič Kamničani sami skušamo najti kvalitetne rešitve za razvoj Velike planine. Sicer kot vodja projektov že kar vrsto let nastopam v našem prostoru tako pri pripravi dolgoročnih in srednjeročnih prostorskih razvojnih dokumentov kot pri veliki večini zazidalnih in ureditvenih načrtov. Razvojni program Velike planine, ki smo ga zastavili s strokovno pomočjo Biotehniške fakultete v Ljubljani in arh. Vlastom Kopačem, skuša po vrsti preambicioznih in nerealnih konceptov razvoja veliko-planskega območja v preteklosti prikazati čimbolj realne možnosti življenja Velike plani- ne. Je izhodiščni koncept, ki daje usmeritve in ki ga dograjujemo s pripravo drugih operativnih programov. To so razširjena in poglobljena krajinska zasnova Velike planine, Razvojni program demografsko ogroženega območja oziroma območja z omenjenimi naravnimi dejavniki Kamniška Bistrica in Bistričica in Prostorski ureditveni pogoji za območje krajinske zasnove Velike planine. Poudariti hočem, da mora razvoj temeljiti predvsem na prepletu in povezavi s širšim zaledjem, pri čemer mislim na funkcionalno in zgodovinsko povezavo s številnimi hribovskimi zaselki predgorja Kamniških planin, na drugi strani pa turističnim potencialom ljubljanske regije brez megalomanskih ambicij kakšnega osrednjega turističnega centra novonastale države. Izhajam iz prepričanja, da na tako občutljivem planinskem območju prevelik poudarek samo določeni dejavnosti lahko trajno negativno vpliva na porušitev ravnovesja in harmoničnosti med naravo in še smiselnimi posegi človeka. Zato menim, da je pravilna odločitev, da obravnavamo planino kot območje prepleta funkcij, ki pa jih z določenimi programskimi usmeritvami težiščno opredeljujemo na posameznih lokacijah. Zahodni predel obravnavamo kot območje koncentracije gostinskih in nastanitvenih kapacitet. Želimo da bi obstoječi objekti zaživeli, kar bo verjetno možno z oblikovanjem osred- njega sprejemno-rekreacijske-ga centra na Simnovcu, enotnim vodenjem objektov hotelskega kompleksa in počitniških hiš ter s tem racionalnejšo izrabo razpoložljivih kapacitet in ne s širjenjem objektov. To usmeritev nakazuje tudi nova davčna politika. Žičniški sistemi se naj preoblikujejo z zamenjavo vlečnice s sedežnicami, pri čemer predvidevamo le eno dodatno napravo izpod Ušivca do Dovje ravni. S tem bi prispevali k zmanjšanju devastacije krajinsko ogroženih predelov, obenem pa s tem nakazujemo tudi jasen koncept razmejitve turističnega oziroma zimsko-športno turističnega-dela od vzhodnih planšarskih predelov, ki naj v nadaljnjem razvoju planote ohranjajo svojo prvobitno podobo. Zato tu tudi ne dovoljujemo oblikovanja prizidkov h kočam, prekrivanja in obijanja objektov s pločevino in krajniki itd. V našem programu ni nikakršnih ambicij po kakršnikoli prekomerni širitvi turizma v severovzhodno področje v smeri proti Podvolovjeku in povezavi z rekreacijskimi območji Mozirske odline. 2) Razvojni program celotne krajinske zasnove območja Velike planine naj bi bil, upoštevajoč obrazložitev na seji občinske skupščine 29. maja 1991, podlaga za izdelavo prostorskega ureditvenega akta za to območje. V kakšni fazi je priprava tega akta in kakšni problemi se kažejo pri tem? 2. Prostorske ureditvene možnosti krajinske zasnove Velike planine so izvedbeni dokument, ki konkretizira razvojna izhodišča iz prej omenjenega programa. Določajo merila in možnosti za kakršnekoli posege na celotnem območju Velike, Male in Gojaške planine ter Ki-sovca. Povezani so bili in so še z dokončnim formiranjem organizacije, ki naj bi imela krovno funkcijo pri razvoju zahod- . « 1? S nega in turističnega dela ter odločitvami glede lastninske in kmetijske politike tega območja, kar pa je še posebej občutljiv sklop vprašanj, še posebej, če izhajamo iz dejstva, da tako specifično območje prav gotovo predstavlja državni interes pri skrbi za ohranitev prvinskih elementov Planine. Sicer so predstavljeni ureditveni pogoji v fazi delovnega osnutka, po dokončnih uskladitvah z nekaterimi ključnimi dejavniki pa naj bi bili kmalu predstavljeni kot osnutek na javnih razgrnitvah in javnih obravnavah. 3) Za Ušivcem je predviden turistični center (manjši hotel z večjimi depandansami po vzhodnih pobočjih Ušivca) — to je nad dolino Lučke Bele, kjer je več izvirov — studencev. Ali je možnost razvoja tega obrežja usklajena z občino Mozirje? 3. Poglejte, glede manjšega turističnega centra za Ušivcem je možno reči, da predstavlja končno vizijo razvoja turističnega dela, o katerem sem govoril že prej. Gre za možnost postavitve manjšega hotela in po potrebi nekaj depandans ob vzhodnih pobočjih pod Ušivcem. S postavitvijo krajše se-dežnice severno od obstoječe vrtače do Darje ravni se tako vzpostavi veriga sedežnic, ki bi brez kakršnegakoli večjega posega v naravoomogočale povezavo vse do Šimnovca. Hkrati bi se s tem jasno vzpostavila meja med turistično-rekreacij- skim delom v smeri vzhod-za-hod in preostalimi nedotaknjenimi predeli. Tako smo tudi dolgoročno zaustavil nekdaj aktualne posege v Mozirski del, ki bi predstavljali ekološko katastrofo, saj bi uničili velik del varovalnih gozdov, ki so tudi rastišče številnih redkih rastlin ter bivališče zaščitenih vrst ptic. Prav tako je opuščena misel na izgradnjo žičniških sistemov v tem predelu. Vsi posegi so izključno vezani na matično občino. Ponovno poudarjam, kar je zapisano tudi v programu, da so realizacije odvisne od odziva javnosti ter vseh zainteresiranih za razvoj in varstvo vseh pozitivnih značilnosti. 4) Kako gledate na možnost ureditve preskrbe z vodo počitniških koč, da pri tem ne bi bilo ogroženo okolje, še zlasti pitna voda, ki napaja zajetje kamniškega vodovoda na Iverju? Kakšne so po vašem optimalne rešitve za odvajanje odplak? 4. Vprašanje vodna oskrbe in odvajanja odplak je eno od ključnih vprašanj Velike planine. Načeloma je z vidike varovanja okolja smiselno še nadalje v večji meri uporabljati kap-nico, vendar pa je vse počitniške domove potrebno oskrbeti s tekočo pitno vodo. V programu dovoljujemo možnost oskrbe s tekočo vodo tudi enega izmed poselitvenih območij, to je na Jamah, ki bi tržno pridobil na ugledu, seveda pa je obvezno potrebno zagotoviti vse zaščitne ukrepe za maksimalno varovanje okolja. Glede na majhne razpoložljive kapacitete vode v izvirih Golica na Mali planini, Jeftino korito na Goj-ški ter Prag, Hromčeva korita in na Jerohih je možna kvečjemu izvedba tlačnih cevovodov iz doline Kamniške Bistrice do Šimnovca in naprej do Gradišča (varianta Konjščica) oziroma iz doline Volovljek pod Ple-šivcem z zajetji tamkajšnjih vodnih virov. 5) Razvojni program posebej poudarja poletne programe na področju turizma, ki slone predvsem na obstoju pašništva (planšarstva). V kakšni fazi je priprava posebnega akta o razvoju zaščitenega območja Velike planine, Male planine in Gojške planine? 5. Verjetno mislite na spo-meniškovarstveni odlok. Odlok pripravlja strokovna služba Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, Silvester Gabršček, dipl. ing. etn. s strokovno pomočjo arh. Kopača. Mislim, daje odlok o razglasitvi Velike, Male, Gojške planine, in Marijanih njiv za etnološki naselbinski kulturni spomenik v fazi priprave osnutka in vsebinsko usklajen z razvojnim programom. 6) Kako najbolj uspešno uskladiti individualne oz. skupinske interese uporabnikov velikoplaninskega prostora; Žičnice, gostinstvo, planšarstvo itd.), kar sedaj očitno ni najbolje usklajeno? 6. Mislim, da je potrebno najti stične točke obeh ključnih nosilcev življenja in razvoja planine ter jih medsebojno usklajevati. Z razvojnim programom je omogočen razvoj turizma na zahodu, kot je že omenjeno, z ostro zaščiteno ločnico vzhod-zahod, pri čemer se ne posega na področje planšarskega dela. Z mehko varianto turizma, sanacijo krajinsko in ekološko ogroženih predelov, nadomeščanjem vlečnic s sedežnicami ter s pravilnim prometnim režimom, ki bo omogočal normalno funkcioniranje planšarskega naselja, vendar ne na škodo varstva okolja, z omogočanjem oblikovno usklajenega razvoja planšarskih naselij ter spodbujanjem pašništva ter kmetijsko-turističnih vzporednih dejavnosti, ki so nekoč na planini žc bile, bo sožitje najverjetneje možno ter bo pospešilo obojestranski razvoj. p £ 4 kamniški občan aktualno v občini, strankarsko dogajanje 23. aprila 1992 S seje IS Cenejše storitve dimnikarjev Kviz o varovanju okolja Zeleni Kamnika in Mladinski center Kamnik bodo v začetku maja priredili kviz na temo - EKOLOGIJA. K sodelovanju vabimo vse osnovnošolce iz Kamnika, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom. Kviz je nagradno tekmovanje - in nagrada? Zeleni so se potrdili in bodo vse udeležence kviza popeljali v oazo še čistega in zdravega okolja — Prekmurje. Na šolah boste pri svojih mentorjih dobili podrobna navodila (višja in nižja stopnja), času in kraju tekmovanja. Vsabljeni ste tudi vsi drugi, ki vas tema zanima (saj potrebujemo navijače), ker bodo sodelovali tudi strokovnjaki, ki vam bodo lahko odgovorili na marsikatero vprašanje. Pa še na nekaj ne pozabite: 22. aprila je dan ZEMLJE, in bodite tisti teden vzgled vsem tistim odraslim, ki vsepovsod puščajo odpadke in smeti. HELENA STRLE V petek, 21. februarja, je v novi dvorani v Nevljah potekal letni občni zbor krajevne organizacije Slovenskih krščanskih demokratov Nev-Ije - Mekinje. Po Zdravljici, ki jo je doživeto zapel mešani pevski zbor, in izvolitvi organov zbora je prisotnim spregovoril predsednik KO SKD Nevlje-Mekinje. Govoril je o delu krajevnega odbora SKD v letu od ustanovitve in o načrtih v prihodnje. Predsednik občinskega odbora SKD Kamnik pa se je v svojem govoru najprej zahvalil tistim članom KO SKD Nevlje-Mekinje, ki od ustanovitve stranke SKD v Kamniku 1. 1990 zvesto in požrtvovalno delajo za napredek stranke na Kamniškem. Povedal nam je o politični situaciji v državi in v občini in o težavah, s katerimi se srečujejo člani stranke SKD v javnih službah ter o ciničnem poročanju nekaterih medijev o njihovem delu. Letnega zbora so se udeležili tudi člani drugih krajevnih odborov SKD na Kamniškem. Pozdravili so zbor, povedali marsikaj zanimivega in KO SKD Nevlje-Mekinje zaželeli pri delu mnogo uspeha tudi v prihodnje. Letni zbor je spremljal bogat kulturni program. Že omenjeni mešani pevski zbor je na koncu zapel še pesem Lipa. Dve mladi harmonikarici sta polni mladostnega optimizma zaigrali nekaj pesmi. Ljudska umetnica nas je navdušila s svojimi pesmimi. Njene pesmi so polne zdrave ljudske modrosti. Ob poslušanju zvokov, ki sta jih izvajalki na citrah izvabljali iz Slovencem tako priljubljenega instrumenta smo vsaj malo pozabili na vsakdanje skrbi. Glasbi sta sledila recitacija pesmi Edvarda Kocbeka in referat z naslovom: Odnos zrelega človeka do družbe. Znani slovenski pevki sta v predzadnji točki programa občuteno zapeli lepo pesem. Letni zbor KO SKD Nevlje--Mckinje z odličnim kulturnim programom smo zaključili z zakusko. ANA MARINŠEK Prijetno dekle za strežbo v kava baru iščemo. Tel. 841-030. Krščanski demokrati Občni zbor organizacije Nevlje-Mekinje Ker skoraj ne mine mesec, da izvršni svet ne bi razpravljal o novih cenah komunalnih storitev, je kar prav prišel novi republiški odlok, po katerem se bodo v prihodnje cene osnovnih komunalnih storitev (vode, kanalščine, odvoza smeti in čiščenje od- ' plak) avtomatično povečale v višini 80% rasti življenjskih stroškov. Torej jih ne bo več potrjeval izvršni svet. Na seji IS 2. aprila so sklenili povečati cene osnovnih komunalnih storitev za 19,7%, čiščenje odplak pa za 8.68%. Potrdili so tudi nove cene za uporabo kamniške tržnice in sejmišča. Tako bo treba po novem plačati za uporabo stojnice v pokritem delu tržnice 600 tolarjev na dan, na zunanjem delu tržnice pa 90 tolarjev na dan za prodajo kmetijskih pridelkov, za drugo blago pa 290 tolarjev na dan. Na sejmišču bo prodajalca stala prodaja govedi 300 tolarjev na glavo, prašiča pa 110 tolarjev na glavo. Izvršni svet je ugotovil, da so bile utmeljene pritožbe občanov glede visokih cen dimnikarskih storitev, zato je nove cene uskladil, kar pomeni znižal na raven cen v sosednjih občinah. Tako bo v prihodnje čiščenje peči za centralno kurjavo do 60 kW stalo 300 tolarjev, čiščenje dimnika do 400 cnr pa 200 tolarjev. V ceno je že vračunan prometni davek. Dodati je treba še to, da se cena ob kurjenju s tekočim ali plinastim gorivom poveča za 50%. Izvršni svet je sprejel tudi informacijo komisije za ugotovitev razlogov za postopno ustavitev proizvodnje kaolinske rude in trajno zapiranje jame Kaolin — Črna ter naročil likvidacijskemu upravitelju, da do 30. junija pripravi predloge možnih namembnosti obstoječih objektov rudnika. K osnutku odloka o razglasitvi Starega gradu nad Kamnikom za arheološki, umetnostni in zgodovinski spomenik je imel izvršni svet več pripomb. V glavnem bi jih lahko strnili v pobudo, da v odloku nc bi smeli preveč omejiti možnosti za turistični razvoj in za življenje ljudi, ki se tudi ukvarjajo s kmetijstvom. Predlagali so, naj predlagatelj odloka zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju te pripombe upošteva in naj izvršnemu svetu predloži nov osnutek odloka. Ko so obravnavali poročilo Komunalnega podjetja Kamnik o delih na prekladalni postaji in odlagališču inertnih odpadkov, so se dogovorili, da bo komunalno podjetje pripravilo posebno informacijo o zbiranju odpadkov na izvoru, o kompostarni in o ustanovitvi mešane držube. Neporabljen del kredita v višini 105.320 DEM (garant za najem dolgoročnega kredita za obnovo žičnice je občina Kamnik) bo po sklepu izvršnega sveta RĆ Velika planina uporabil za nakup novega storja za teptanje snega ROLBA. Izdelave registra stanovanj izvršni svet ni poveril Stanovanjsko komunalnemu gospodarstvu, ker sc to delo organizira v okviru Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja. Zato bo moralo SKG temu sekretariatu takoj oddati vse ustrezne podatke na računalniškem vodenju. Izvršni svet pa je sprejel SKG-jevo ponudbo za izdelavo najemnih pogodb, s tem da se cena popravi na 2.300 tolarjev za pogodbo. Iz tekoče proračunske rezerve je izvršni svet Turističnemu društvu Kamnik zagotovil brezobrestno posojilo v višini 1.260.000 tolarjev kot premostitev ob prodaji Monografije Kamnika. F. S. Obračun dela kamniških planincev Kamniški planinci so v petek, 27. marca, v dvorani nad kavarno Veronika ocenjevali svoje delo v preteklem letu. Pred pričclkom občnega zbora so vsakoletno srečanje kamniških planincev, tokrat ob 9$. letnem j u bij c -lu PD Kamnik, popestrili pevci iz Črne pod vodstvom pevovodkinjc Karle Urh. Zapeli so več planinskih, narodnih in ponarodelih pesmi. Polna dvorana prisotnih planincev in gostov jc pevec nagradila s ploskanjem. Delovni program občnega zbora jc bil obsežen in stvaren. Predsednik PD Kamnik Slavko Rajh je orisal delo društva v preteklem letu. Naloge so bile zahtevne; vseh zaradi znanih dogodkov ni bilo mogoče izpolniti; svoj prostor bodo dobile v letošnjem delovnem načrtu. Raznolikost posameznih dejavnosti jc bila analizirana še v poročilih načelnikov: gospodarskega, gradbenega, alpinističnega, propagandnega, markacijskega, mladinskega, odseka za varstvo narave in odseka za prosto letenje. Obsežnejše jc bilo tudi poročilo gorske reševalne službe, ki v tem letu slavi pomemben jubilej. Sledilo je šc blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora. Vsi v društvu so bili delavni, zato so bili rezultati, doseženi na vseh področjih, nad pričakovanji. Taka ugotovitev velja za odseke društva, za osebje na obeh planinskih posto- jankah in za kvalitetno delo v upravi društva. V razpravi, ki jc bila nekoliko skromnejša, so sodelovali gostje Planinske zveze Slovenije, predsedniki PD Železničar, Ljubljana, Ljubljana-matica, Rašica, Mengeš, PD PTT, Ljubljana, predstavnik Turističnega društva Kamnik. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc. Razprava se je usmerila med drugim na ekološka vprašanja. Ob tem velja povedati, da je PD glede tega močno napredovalo. Obe postojanki uporabljata sončno energijo za razsvetljavo, odpadke vozijo v dolino in tudi perilo perejo v Kamniku. Pri pomivanju posode uporabljajo čistila brez fosfatov. Onesnaževanja, ki bi izhajalo iz planinskih koč, praktično ni. Vesti, ki so se pred nedavnim razširile v javnosti, da je voda pri izviru Kamniške Bistrice onesnažena zaradi planinskih postojank, niso točne oziroma ne ustrezajo dejstvom. Plninski postojanki nista onesnaževalki, kar je že bilo ugotovljeno. Onesnaževalci so drugje. Zaradi obsežnih nalog, ki šc čakajo Planinsko društvo, želijo odgovorni v društvu še tesnejšega sodelovanja s člani; prepričani so, da bodo pred svojim stoletnim jubilejem, leta 1993, opravili šc vrsto ... vsa; začasno, dokler tam ne bo (če bo) pokopališče. Prav žalostno je že drugo leto gledati, kako neizrabljeni in zapleveljeni leže nekdaj lepo obdelani vrtovi zahtevnih nalog. Program dela za leto 1992 je obsežen. Planinci želijo dokončati, kar jc ostalo neopravljeno na obeh planinskih postojankah, dokončati bo potrebno spodnjo postajo tovorne žičnice za na Kamniško sedlo in opraviti še vrsto drugih nalog. Društvo namenja posebna skrb obiskom v gorah, vzgoji in varni hoji ter seveda dobremu in skrbnemu gospodarjenju. Občni zbor je sprejel poročila predsednika, načelnikov in nadzornega odbora in sprejete sklepe vključil v delovni program društva. Članarina, ki jo jc občni zbor sprejel, jc po mnenju nekaterih nekoliko previsoka, kar se pozna pri delnem osipu članstva, po mnenju drugih pa jc to le prehodni pojav. V naslednjem letu bo plačevanje članarine bolj prilagodljivo in mogoče na več načinov. Ugodnejše bo za podporne člane. Mrku Prezlju je bila podeljena posebna diploma in zlata značka društva za dosežene izredne alpinistične uspehe v Himalaji; planinci, ki so v celoti prehodili Kamniško planinsko pot, pa so prejeli posebne spominske značke. I Značko za prehojeno Kamniško planinsko pot je prejel tudi Ivan Komar iz Domžal, ki je celotno pot prehodil že desetič. STANE SIMŠIČ na kamniških Žalah. Predlagam, da bi jih takoj, sedaj je še čas, vsaj za letošnje leto za skromno odškodnino oddali v najem zainteresiranim Kamničanom, ki bi si v teh težkih časih s svojim delom želeli pridelati nekaj zelenjave. Upokojencem in brezposelnim bi dali še dodaten popust. Tako zbrani denar bi iz občinskega proračuna lahko namenili za pomoč brezposelnim. MILAN VVINDSCHNURER, tajnik Slov. kršč. demokratov v Kamniku ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhoplje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in montaža telefonskih central Iskra Selecom. Občni zbor turističnega društva Turizem nista le kofetek in ,štamprle* »Več kot leto je minilo od zadnjega občnega zbora,« je po pozdravu udeležencev zbora v petek, 3. aprila, v gostišču Veronika, pričel svoje poročilo predsednik TD Miran Jereb. »Če se nanj ozremo, je bilo kljub vsem težavam zelo uspešno. Opravljene so bile skoraj vse naloge, ki smo si jih zadali na zadnjem občnem zboru; • Prireditev narodnih noš je bila morda, glede na prejšnja leta, malo okrnjena, vendar je doživela velik obisk. Prireditev se je vrasla v naša srca, in je torej v prihodnje ne smemo opustiti. • Nadvse je uspela prireditev ob 100-lctnici kamniške . proge. • Kot vsako leto je komisija pregledala urejenost hiš in okolic blokov povsem Kamniku in okolici ter najbolj prizadevnim podelila priznanja. • Predvideno je bilo sodelovanje v organizaciji svetovnega kongresa oblikovalcev, ki pa je zaradi znanih političnih dogodkov odpadel. • Člani TD so se udeležili dveh folklornih prireditev v tujini. • TD je izdalo tudi novo propagandno gradivo, od tega dva motiva na razglednicah, najbolj pa smo ponosni na MONOGRAFIJO KAMNIK, ki jc povsod vzbudila pohvalni odmev, tako zaradi vsebine kot tehnične urejenosti. Kljub kvaliteti pa se slabo prodaja. Mnogim se zdi cena previsoka. Zahvalil bi se rad izvršnemu svetu SO Kamnik, ki nam je finančno pomagal pri pokrivanju dolgov. Publikacijo dobite na TD za 2.500 SLT v enem obroku ali pet obrokov po 600 SLT. Pri delu TD je v preteklem letu prišlo do stagnacije, ne zaradi nedela ali neizpolnjevanja zadanega programa. Časi so drastično spremenili naš vsakdan in nas napravili malodušne. Čeprav smo vabili k sodelovanju nove člane, odziva ni. Društvo res šteje preko 300 članov, vendar je bil zaradi programa izpeljan z velikim entuziazmom in ve- likim osebnim žrtvovanjem peščice ljudi iz izvršnega odbora. Zavedamo se, da, čeprav je TD organizacija ljubiteljev turizma in Kamnika, mora razširiti svojo dejavnost. Ponovno pozivamo mlade, naj se nam pridružijo,« je svoje poročilo zaključil predsednik Jereb. V razpravi o podanih poročilih je bilo postavljenih nekaj vprašanj, predvsem pa je bilo veliko pripomb na turistično ponudbo v Kamniku. Pomanjkanje prenočitvenih zmogljivosti, premalo propagande, Stari in Mali grad, najbolj zanimivi turistični točki v Kamniku, propadata. Prav tako je z zgradbami v samem starem delu mesta, ki bi jim bilo potrebno zaradi zgodovinske in arhitektonske pomembnosti zaustaviti propadanje, če že ni financ za obnovo. Gospod Sadnikar je seznanil zbor z ustanovitvijo komisije za obnovo Starega gradu. Komisija bo temeljito pretehtala možnosti, da bi za tako priljubljeno izletniško točko in kulturno znamenitost našli dobrega gospodarja in jo obnovili. Pojavlja pa sc vprašanje lastnine, saj je vložen zahtevek za vračilo lastnikom. Gospod Sadnikar se odločno zavzema za to, da bi se podobne ruševine gradov po Sloveniji izvzeli iz lastnine, saj tako ni upanja, da bi bile kdaj obnovljene. Prihodnjim lastnikom bo za ruševine verjetno kaj malo mar. Da je tudi za druge objekte v Kamniku trenutno nemogoč čas za obnovo, je vedel povedati gospod Svetozar Frantar. Za večino objektov je vložena prošnja za vračilo prvotnim lastnikom. Menil pa je, da bi bilo verjetno le možno kaj storiti, da vsi ti objekti ne bi propadli. Zanimalo ga je tudi, kaj je s Turistično informativnim birojem. Čemu registracija tega biroja, če v skoraj letu dni sploh ni zaživel. Odgovor predsednika TD je bil kratek in ni kaj dosti razjasnil: »Biro je bil registriran, in ko mi je prenehala funkcija na občini. sem odstopil tudi kot direktor TIB. Registracija sedaj stoji...« Občni zbor je pozdravil tudi minister za turizem in obrt gospod Štele. » ... Kljub težavam TD živi in deluje. Zasluži priznanje, saj peščica ljubiteljev, amaterjev ne more izpeljati tolikega programa. Društvo bi morali poživiti nosilci turizma. Gostinci, obrtniki, trgovci in ne nazadnje Komunalno podjetje. Vsi, ki skrbijo za ponudbo in za okolje, so pravzaprav pravi nosilci turizma. Seveda brez povezave vseh teh ponudnikov in novih idej ne gre. V ta namen je bil ustanovljen TIB. Ta ideja jc podkovana z mnenji slovenskih strokovnjakov. Tudi denar iz proračuna je bil zagotovljen, saj je jasno, da nekaj let ne bi mogel vzdrževati samega sebe. Žal pa so ga ključne osebe, ki so ga ustanovile, tudi minirale. Družbenih sredstev ni več in jih tudi v prihodnje ne bo. Sedaj bo moral nastopiti privatni kapital.« Ne smemo dovoliti, da bi nas ti težki časi naredili ravnodušne. Vse le ni tako črno in je način, da to premagamo. Najlepše se je izrazil gospod Juvančič: »Turizem v Kamniku je cvetel pred II. svet. vojno. Stare kamniške družine so živele za Kamnik. Po vojni pa se je populacija spremenila, običaji so se izgubili..., turizem je propadel. Če danes vzamemo za primer le gostinca, ki med tednom dovolj zasluži s »kofetkom in štam-perlom«, je konec tedna lahko doma. To ni turizem. Potrebno bo več delati, se učiti, obuditi stare običaje, in ko bomo živeli s Kamnikom in za Kamnik, se bo turizem vrnil.« Občni zbor je soglasno razrešil stari izvršni odbor in izvolil novega. Izmed izvoljenih članov bodo na prvi skupni seji izvolili predsednika in podpredsednika ter ustrezne komisije. Sestavili pa naj bi tudi program dela za leto 1992. ESMA RAKOVIČ Spoštovani bralci Kamniškega občana! Zadnje čase nas je več občanov obvestilo, da na nekaterih krajih zmanjkuje časopisa, ker ga nekateri jemljejo po več izvodov. Vsaki družini v kamniški občini je namenjen izvod, zato prosimo, da jemljete res samo en izvod in tudi sosedu omogočite, da ga bo prebral, shranil ali pa uporabil za vse tiste namene, za katere ga uporabljate tisti, ki jemljete več izvodov. Uredništvo Obdelajmo vrtove na Žalah • •. 23. APRILA 1992 pisma, odmevi, mnenja, stališča KAMNIŠKI OBČAN Čemu preimenovanje ulic Kamnik jc očitno postal zelo urejena in stabilna občina z gospodarskega, socialnega področja, politična kultura jc dosegla raven, s katero smo, vsaj kaže tako, vsi zadovoljni. Zato je potrebno v tem mestu urediti samo šc nekaj manjših lepotnih popravkov ter ulic in trge očistiti posvinjanih imen. Le - ta zelo kvarno delujejo na splošni videz sicer zelo urejenega in urbanega mesta. Pa pustimo vnemar ljudi, ki so Kamniku in njegovim prebivalcem v preteklosti povzročili toliko gorja in niso vredni, da se po njih imenujejo posamezne ulice. Moja pripomba na predloge o preimenovanju je izrazito pragmatične narave. Predvsem me zanima, kdo mi bo kril stroške ponovne spremembe vseh dokumentov. Iskreno upam, da se bodo javili člani komisije ali vrag si ga vedi katerega združenja in velikodušno to finančno breme prevzeli nase. .laz tega stroška v družinskem proračunu nc mislim predvideti. Sicer pa pričakujem, da tudi nova demokracija (kot jc bila to navada pri stari) nc upošteva mnenja marginalcev in zaradi tam enega ali nekaj nepomembnih ljudi ne bo odstopila od strateško začrtanih smernic. Ker članka ne mislim končati brez predloga, predlagam: če že bo predlog za preimenovanje ulic (zaenkrat tistih, ki so bile omenjene v zadnji številki K. O.) uspel priti v skupščinsko proceduro, MORA skupščina sprejeti odločitev, daje preimenovanje ulice neizvedljivo, če se z njim ne strinja minimalno dve tretjini njenih polnoletnih prebivalcev. P.S.: SAMO CIGANI SI PRI LAČNIH IN BOSIH OTROCIH KUPUJEJO MERCEDESE. JANEZ MARKOVIČ ★ ★ ★ Odločna pokončnost Občinskega odbora ZB NOV Kamnik pri zavzemanju za sodelovanje in odločanje javnosti pri tako pomembnem delu. kot jc preimenovanje nekaterih kamniških ulic in trgov, jc marsikoga presenetila. Ne želim pisati o vsebini prispevka Staneta Simšiča (Preimenovanje ulic. Kamniški občan št. 7), še manj o (ne)potrebnem preimenovanju ulic. O tem naj spregovorijo predlagatelji sprememb, prizadeti občani in vsi, ki jim je mar častna zgodovina našega malega mesta, mirna sedanjost in bodočnost, ki se ne bo sramovala dejanj preteklosti in sedanjosti. Moj odmev na objavljeni prispevek sc jc tokrat ujel le v dvomljivo iskreno pokončnost Občinskega odbora ZB NOV Kamnik, ki se je pdel s skrbjo za demokratično, zgodovinsko in ekonomično pot reševanja nekih sprememb, konkretno preimenovanje ulic in trgov. Dvomljive tančice, ki zakrivajo pravo resnico bomo odkrili šele, ko bo občinski odbor ZB NOV pripravljen odgovoriti na ista vprašanje in očitke, ki jih je naslovil »neznanim« imenom v neznani, a »menda občinski komisiji«. Naj zavrti kolesje zgodovine za nekaj desetletij nazaj, v tista davna povojna leta, ko jc imel sam odločujočo besedo pri preimenovanju ulic in trgov po vojni... ...Da bomo (vsaj povojna generacija) izvedeli, kako se je na primer preimenoval Titov trg?! IVANA SKAMEN Sramota sredi Komende Pred več kot dvesto leti jc dal Peter Pavel Glavar v Komendi postaviti benificiaturo, hišo za tretjega duhovnika v fari. Ni mu bilo žal denarja za dobre mojstre, od arhitekta do zidarja. Stavbo so sezidali trdno, z velikimi svetlimi prostori, funkcionalno za bivanje in na zunaj in znotraj prijetno za oko. Kamnosek jc izklesal čudoviti kamniti portal z Glavarjevim grbom nad vrati, takrat zelo cenjeni slikar F. Jelovšek je naslikal tri freske, eno nad vhodom in po eno na južno in severno fasado. Glavar si je tu kasneje uredil za tisti čas zelo bogato in na podeželju redko knjižnico. Danes je tu urejena spominska soba in tudi knjižnico z veseljem pokažejo vsakemu najavljenemu obiskovalcu. Ta hiša je bila v času svojega nastanka upravičeno ponos cele župnije, saj v vsej deželi ni bilo veliko krajev, kjer bi stalo kaj podobnega, na vasi pa se taki kulturni hrami praviloma sploh niso gradili. Toda časi se spreminjajo. Hiša, ki je nekoč služila duhovniku, je danes namenjena cerkovniku. Priznati boste morali, da potrebuje cerkovnik na koncu dvajsetega vse kaj več, kot je potreboval duhovnik sredi osemnajstega stoletja. Predvsem danes ne gre brez garaže. Vsakdo potrebuje avto in s tem tudi prostor zanj. Ni šlo drugače, kulturnemu spomeniku je bilo nujno potrebno prizidati garažo, in ko se je že ravno zidalo, še drvarnico in nov vhod. Da bi prišla novogradnja bolj do izraza, so vse skupaj postavili na južno stran, ki se od daleč najprej opazi, saj stoji zgradba na klancu tik pod cerkvijo. Tako je bila popolnoma iznakažena podoba kulturnega spomenika, na katerega smo ponosni Komendčani in ga prihajajo občudovat trume šolarjev iz vse Slovenije! Spretnim zidarjem je uspelo poškodovati fresko na južnem pročelju in napraviti nov vhod, ki bi bil na novi hiši videti še kar sposodben, na dvesto let stari Glavarjevi benificiaturi pa je naravnost grd. Sprašujem se, zakaj niso mogli zgraditi garaže in drvarnice vsaj nekaj metrov proč. Tako bi stara hiša ostala nedotaknjena, freska nepoškodovana, cerkovnik pa bi še vedno imel kam parkirati svoje vozilo. Da bi uganil, čemu je bilo potrebno zgraditi nova moderna vrata le nekaj metrov od baročnega vhoda, pa nimam dovolj domišljije ... Ta prizidek je lahko v veliko sramoto vsem Komendčanom, ki DAN ŠPORTA IN ZABAVE V MEKINJAH Športno društvo Partizan Mekinje organizira v nedeljo, 16. aprila 1992, ob 10. uri TRADICIONALNI KROS ZA »MAMUTOV POKAL« v vseh kategorijah: — pionirji in pionirke na 2 km — ženske na 5 km (Mekinje-Olševek-Godič in nazaj) — glavni tek na 14 km (Mekinje-Olševek-Godič- Vodice-Tučna-Kužna-Nevlje (Mamutov most)-Olševek-Mekinje Tekmovalci bodo prejeli odličja in praktične nagrade. Start-nino 100 SLT plačajo tekmovalci, stari nad 15 let. Prijave v mekinjskem Domu pred pričetkom tekmovanja. Hkrati se bo istega dne, v nedeljo, ob 19. uri pričela zabava s plesom. Vstopnina 50 SLT. Izkupiček je namenjen obnovi Doma. VLJUDNO VABLJENI! Rešitev s pomočjo pomične rampe na stopnišču osrednje dostopne aleje parka v Ludvtigsburgu Nemčija. Z iskreno željo, tla bi preprečili izničenje občutljivih, zaščitenih mestnih predelov in njihove arhitekture z vsemi pripadajočimi pomembnimi umetnosino-zgodovinskimi detajli, želim javnost ponovno opozoriti na skrajno neodgovoren gradbeniški poseg v arhitekturo v središču mesta Kamnika. Vse več strokovnjakov in poznavalcev, pa tudi navadnih smrtnikov, se zgraža nad betonsko Matičino, ki so jo, z ne ve se, čigavim naročilom, tebi nič, meni nič »pritisniti« vrli gradbinci (ali komunalci'?) ob in na lepo baročno kamnito stopnišče samostanske cerkve v Kamniku. O dejanju, ki mu lahko mimo rečemo arhitekturno barbarstvo, jc bilo v tisku objavljenih že več tehtnih člankov, Pri vsej stvari naj bi šlo za navidezno človekoljubno dejanje, namenjeno invalidom na vozičkih, v resnici pa se za tem skrivajo kdo ve kakšni interesi ali pa gre resnično za primitivi-zem. Popolnoma sc strinjam, daje treba omogočiti invalidom human in kar se dn lahek dostop, kjer je to v urbanih sredinah le mogoče. Vendar zastonj, / primer POVPREČNA VRE D NOS T_D ESETIH NAKUPOV Po desetih nakupih kateregakoli Kamnik in ne glede na vrednost blaga v Metalki™ blagovnici TT^Tl /11\ J A ima kupec posebno ugodnost: * jf1E| Qj TjJ '/ J J tr* " riiw.,wi»fc*.«iiii..........■ pri enajstem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačilih. Vključite se v akcijo! 1 0 KAMNIŠKI OBČAN oglasi 23. APRILA 1992 STOPNJEVANA VARNOST VAŠEGA DOMA Z NOVIM CILINDROM K2 • specialni Z-profil • dodatni prečni zaporni mehanizem (vdolbine na boku ključa) • zaščita proti vrtanju • jeklene kroglice v vzmeteh • ponujamo vam tudi razmnoževanje ključev TITAN ▲ kamnik ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Razstavišče Veronika, Kamnik Do 10. maja je odprta RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ŽIVLJENJE OB VODI Razstavljajo člani Foto-kino kluba Mavrica Radomlje, njihova dela pa si lahko ogledate ob delavnikih med 10. in 12. ter 17. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 10. in 12. ter 15. in 18. uro. PETEK, 24. aprila, ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik Ob Dnevu upora proti okupatorju Vas vabimo na umetniški večer NEČISTI ČAS Izvajalci so člani skupine »Kaj ti mar« KPD Janez Čebulj, Komenda. SOBOTA, 25. aprila, ob 20. uri Avla osnovne šole Stranje JUBILEJNI KONCERT ob 45-letnici obstoja in delovanja MoPZ Svoboda Črna Nastopajo: - Otroški pevski zbor OŠ Stranje - Kamniški koledniki - Moški nonet »Svoboda« Črna pod vodstvo Karle Urh SOBOTA, 2. maja, ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik PEVKA NAŠE LJUBE GOSPE Drama v štirih dejanjih (neznanega avtorja) Druga letošnja premiera Gledališke skupine KD Zgornji Tuhinj. Režija: Danilo Bajde TOREK, 5. maja, ob 17. uri Dvorana Veronika, Kamnik IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA: IZ GLINE OBLIKUJMO POLŽKE Razigrana delavnica za otroke od 4. do 10. leta PETEK, 8. maja, ob 18. uri Dvorana Veronika, Kamnik Predstavitev spoznanj najnovejših raziskav kamniške zgodovine NOVO O STAREM KAMNIKU Predavatelji: dr. Emilijan Cevc dipl. arh. Milan Sagadin dr. Niko Sadnikar VABLJENI' mm m OBIŠČITE NAS, V NAPREDKU VEDNO NEKAJ VEČ! Za vsak nakup nad 1.000 SLT v vseh naših trgovinah dobi kupec kupon za žrebanje, ki bo 30. maja pred blagovnico VELE. Nagrade: R 5 campus in še 40 Napredkovih tort POSEBNA PONUDBA V BLAGOVNICI VELE: - ženska, moška in otroška oblačila — velika izbira, modne barve in kroji, prodaja na 3 čeke, za gotovinsko plačilo 10% popust - kolesa - prodaja na 3 čeke, za gotovinsko plačilo 10% popust - pohištvo — za gotovinsko plačilo 10% popust poleg popusta proizvajalcev - bela tehnika Gorenje — prodaja na 4 čeke. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku! NOVO V KOČNI Barve in lake lahko ponovno dobite v trgovini MERKUR na Ljubljanski cesti (tel. 813-428) Metrsko blago in pozamenterijo smo preselili v trgovino NOVA MODA na Ljubljanski cesti (tel. 815-295) Pestrost ponudbe, konkurenčne cene in prijaznost prodajalcev ostajajo še naprej naše osnovno načelo. Prepričajte se! ALARMNE NAPRAVE AutoAlarmSystems Za varnost in udobje v vašem avtomobilu — brezhibno in zanesljivo delovanje — ekskluzivna tehnologija — dostopne cene Ekskluzivni uvoznik, prodaja in montaža: MARKY d.o.o. Domžale, Savska 55 tel. 722-786 Montiramo tudi kvalitetne klimatske naprave. ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE KAMNIK TER STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KAMNIK VABITA VSE KAMNIČANE NA JAVNO PREDSTAVITEV SKUPNIH STROKOVNIH PODLAG ZA REVITALIZACIJO MESTA KAMNIKA KI BO V PETEK, DNE 24. 4. 1992, OB 19. URI V VELIKI SEJNI DVORANI OBČINE KAMNIK V II. NADSTROPJU. KER PREDSTAVLJAJO SKUPNE STROKOVNE PODLAGE ZA REVITALIZACIJO MESTA KAMNIKA OSNOVO ZA PRIHODNJE KOMUNALNO IN PROSTORSKO UREJANJE KAMNIKA, VABIMO KAMNIČANE, NAJ PRI PREDSTAVITVI AKTIVNO SODELUJEJO. PROSVETNO DRUŠTVO TUHINJ PRIREJA »TUHINJ 92« TEME SMO PODREDILI PREDVSEM NAŠI MLADI DRŽAVI SLOVENIJI: 1. REKE IN GORE V SLOVENIJI 2. FRANCE PREŠEREN 3. DIVJAD IN LOVSTVO NA SLOVENSKEM 4. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 92 5. CESTNO-PROMETNI PREDPISI 6. VPRAŠANJA IZ ŠOLSKIH KLOPI IN VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. KVIZ BO V SOBOTO, 2. MAJA S PRIČETKOM OB 20. URI V KULTURNEM DOMU V LAZAH! EKIPE, KI ŽELITE SODELOVATI, SE LAHKO PRIJAVITE DOPOLDNE PO TEL. 811-711, int., 79 - RAJKO JEGLIČ ALI OSEBNO. ŠTEVILO EKIP JE OMEJENO, ZATO POHITITE! EKIPA SME ŠTETI TRI ČLANE. NAGRADE NAJ OSTANEJO PRESENEČENJE! OB L MAJU, PRAZNIKU DELA, ČESTITAJO STOL Nove podobe prostorov #© ljubljanska banka Ljubljanska banka d.d. podružnica Kamnik vam v svojih enotah v Kamniku — Titov trg, Tomšičeva in na Bakovniku — opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. Mercator Živilska industrija Kamnik d.o.o Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to. kemijska Industrija FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČKO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3 tel. 841-072 Izdeluje: - ključavnice in tečaje za elektro omarice, - ključavnice posebnih izvedb, - ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil, - orodja za plastiko in liv pod pritiskom. Sadje zelenjava »PRI ZELENEM LISTU« Kidričeva 24, Kamnik Azizi Refik OPTIKA »TINA« Kidričeva 28, Kamnik Tel. 831-136 Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. V soboto zaprto. MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO »ŽAGAR« Kamnik, Titov trg 17 »PIKA« Papirnica in knjigarna Milena Bombač, Kamnik, Kidričeva 31 Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Pestra izbira, ugodne cene pisarniškega materiala, šolskih potrebščin, knjig in revij. MATEJA MARKET Kovinarska 3 a, Kamnik TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Odprto od 8. do 19. ure, v soboto od 7.30 do 14. ure, v nedeljo od 8. do 11. ure. ZALOŽENOST, POSTREŽBA IN CENE SO ODLIKE, KI JIH IŠČETEI MALI OGLASI Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-662 Jarčke, rjave, prodam. Zalaznik, Srednja vas 20, Kamnik. Prodam parcelo 1.243 m2. Naslov oddajte v uredništvo. Poučujem nemščino. Telefon 814-495. Dekliško belo obleko, dolgo, za prvo obhajilo prodam. Telefon 831-627, popoldne. Dvosobno stanovanje, 61 m2 (Bakovnik), takoj vseljivo, prodam. Tel. 811-778. Iščem kakršnokoli honorano zaposlitev. Tel. 811-934. Prodam enosobno komfortno stanovanje, 1. nadstropje, na Ziko-vi. Tel. 345-974. Dvosobno stanovanje oddam. Tel. 728-862. Dvoinpolsobno novejše komfortno stanovanje, delno opremljeno, v Kamniku, prodam. Tel. 485-696, 483-223. Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana smo v zahvali za pokojno REZKO OVCIN Kemijsko industrijo Kamnik pomotoma preimenovali v Kmetijsko industrijo Kamnik. Za tiskarniško napako se opravičujemo. UREDNIŠTVO Popravek V NAJEM NUDIMO NAJSODOBNEJŠI STROJ ZA GLOBINSKO ČIŠČENJE ALI PA VAM PO KONKURENČIH CENAH OČISTIMO MI. TELEFON 816-245 V prejšnji, 7. številki Kamniškega občana je v prispevku RAZPIS ZA NAJBOLJŠO PROSTORSKO IDEJO nastala tiskarska napaka. Zadnji odstavek se torej pravilno glasi - Idejo oddajte v zaprti kuverti do 15. maja na Zavod za urbanističn načrtovanje občine Kamnik, Titov trg 1, Kamnik, hkrati pa predlagatelje idej obveščamo, da niso upravičeni do avtorskih zahtevkov. Za napako se opravičujemo. UREDNIŠTVO PRODAJA PLEMENSKIH PURANOV ZA NADALJNJO REJO OD 30. APRILA DALJE. SUHADOLE 12, KOMENDA. TRGOVINA I Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI 1 IN PRIBOROM na Steietovi 25, v Kamniku tel. in faks: 812-511 COLOR MEDVODE v sodelovanju s CIT TRGOVINO KAMNIK organizira ACIJSKO PRODAJO izdelkov COLOR MEDVODE po tovarniških cenah. Akcijska prodaja traja od 23. aprila do 9. maja. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Material brezplačno pripeljemo na dom. Pridružujemo se dobrim željam za bližnje praznike in priporočamo ugoden nakup! ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mamice in hčerke MARIJE LAVRIČ roj. ŠKRJANEC iz Podgorja 28 e IHl se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo v njen mnogo prerani zadnji dom. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in ambulante Stol za požrtvovalno zdravniško pomoč, podjetju in sodelavcem iz Stola, posebej gospe Greti Rems za poslovilni govor, PTT Kamnik, Domžale, Komenda, Srednji agroživilski šoli iz Ljubljane, po: družnici Dnevnika Kamnik, OŠ 27. julij Kamnik, gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem Solidarnosti za ganljivo petje. Vsem, ki ste jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni April 1992 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric KAREL STAROVASNIK iz Podstudenca 5, Črna pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz Kočne Kamnik in Skupščine občine Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz Rudnika kaolina Črna za spremstvo in za poslovilne besede, KO ZB Črna za venec in ganljive besede o njegovi življenjski poti, pevcem za lepo zapete žalostinke ter gospodu župniku za opravljeno mašno daritev. Žalujoči: vsi njegovi Podstudenec, Bistričica, Mekinje, Kamnik, Komenda, april 1992 Kamniški planinci na Petrovem Brdu po povratku s -Porezna Na Porezen v megli in snegu Letošnjega spomladanskega pohoda na Porezen so se kamniški planinci udeležili kljub slabemu vremenu in dežju. Udeležba je bila nekoliko skromnejša. Do Petrovega Brda so se pripeljali z avtobusom in nato odšli na pot proti dve in pol ure oddaljenemu Poreznu. Dežja tu ni bilo, čeprav je v Kamniku ob odhodu močno padal, zato je bilo razpoloženje takoj ve-drejše. Vrha Porezna ni bilo videti. Pot jih je vodila najprej skozi naselje in dalje v gozd, kjer je bilo kar precej snega. Čeprav je bila planinska pot suha, je bila zaradi poledenelosti le nevarna. Brez posebnih težav so vsi prišli do planinske koče tik pod vrhom 1622 visokega Porezna. Megla se je sicer nekoliko razkadila in tudi pogled na bližnje vrhove se je na trenutke odprl. Topel čaj je bil dobro okrepčilo. Potrditev pohoda je bila naslednja naloga. Večina kamniških planincev-udeležencev tega pohoda je bila tu že. večkrat in so zato prejeli posebna priznanja, drugi pa so prišli prvič. Vreme je bilo vetrovno in le preveč hladno, da bi se lahko dlje časa zadrževali, zato so se kmalu po okrepčilu iz nahrbtnika napotili nazaj proti izhodišču. Megla je spet zastrla pogled in pričelo je močno snežiti. To udeležencev pohoda ni motilo. Pri spuščanju je na poledeneli poti izdrsnilo planinki Rezki Slapnik iz Šmarce. Padla je in si poškodovala koleno. Sama ni mogla hoditi, zato so prisotni planinci takoj ponudili pomoč. Nosili so jo skoraj uro daleč po zahtevnem terenu do prve kmetije. Od tu dalje so poškodovanko prepeljali do Petrovega Brda z avtom. Najbolj so se pri tem izkazali Srečo Beguš iz PD Podbrdo, Marko Kaltnekar iz Krvavega potoka pri Kozini in Valentin Rink iz PD Tolmin. Akcija je uspela; poškodovanka je bila te dni operirana v bolnišnici. STANE SIMŠIČ OKREPČEVALNICA »PRI ŽIČNICI« ORGANIZIRA: PRVOMAJSKI PIKNIK 92 V KAMNIŠKI BISTRICI NA TRADICIONALNEM PROSTORU »PRI JURJU« V SUPER PROGRAMU SODELUJEJO: ANSAMBEL MARELA INTERNACIONAL S SHOW PROGRAMOM ANSAMBEL LOJZETA SLAKA KAMNIŠKA PIHALNA GODBA MOŠKI PEVSKI ZBOR SOLIDARNOST KAMNIK ZA JEDAČO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO. CENE UGODNE. VABIMO k£čna MARKET BAKOVNIK ob 15-letnici poslovanja vabi svoje zveste kupce na degu-stacijo mesnin, sirov, piva in vin v četrtek, 23., in petek, 24. aprila Priložnost lahko izrabite za ugoden nakup. Pri nakupu nad 1.000 SLT dobite poseben popust - 10% v bonih KOČNA Pridite in praznujte z nami! Iz Doma upokojencev Slavili smo materinski dan Vzpodbudno je bilo vabilo za ta dan; Medžupnijska Ka-ritas vas vljudno vabi 25. marca v veliko dvorano doma na praznovanje materinskega dneva. Istega dne zvečer vam bo Kulturno društvo Komenda priredilo prisrčen kultur-noumetniški večer. Naslednji dan pa bo nastopil še Steiner trio — harmonika, kitara in trobenta. Radi smo se odzvali. Skupina Karitas je prvič nastopila in nam prinesla za praznik nekaj žive radosti. Napovedovalka Mirjam je poudarila nesebično vlogo matere, ki povsod z ljubeznijo skrbi za svoje otroke. Sledil je program nastopajočih. Režirala je prof. Anda Peterim, tehnično delo je opravila Metka Mali. Marjanka je povedala pravljico o svoji mamici, ki je imela 6 otrok, in naj še dolgo živi. Sebastijan je zaigral in zapel o babici in mamici, ki se smehlja kot svetel žarek, in je nikomur ne da; Tanja o mamici, ki je najlepša in najboljša, Lucija je pozdravila s flavto, Mirjam je omenila. M. Terezo, Grega je govoril o slabih rečeh, ki jih je storil mamici, in se je tega kesal; Mojca se je s pesmijo Darine Konc zahvalila materi in očetu za brezskrbno mladost, ki je marsikateri otroci v naši bližini nimajo. Nato smo videli prizorček, kjer otroci pripravljajo darilo za mamo; Jure je govoril o prstih na roki, ki bodo mamico objeli, Andrej pa je zaigral na harmoniko, ki bo otroke spremljala k mamici za njen praznik. Tudi nam poslušalkam in poslušalcem so razdelili šopek zvončkov in zelenih vejic, kar nas je veselo presenetilo. Kulturno društvo Komenda je s skupino otrok iz Glasbene šole in harmonikarjev prišlo k nam zvečer tega dne. Vodja skupine Baldomir Kremžar je govoril o tem prazniku, pod vodstvom pedagoginje Etelke pa je nastopilo 5 harmonikarjev. Napovedovalec je nato predstavil skupino otrok: Urško in Nežo - obe z blok flavto, Tjašo in Nino - z blok flavto in prečno flavto, Majo ob klavirju, Ano in Tomaža—z blok flavto in ob klavirju, Petro s kitaro. Bili so to prvi koraki malih mojstrov. Za zaključek lepega večera sta Janez Kern in Janez Ravnikar zapela pesem iz filma Moje pesmi, moje sanje. Čestitke za materinski dan so pospremili mili zvoki pesmi Beli cvet. V praznovanje je bil vključen še prihod Steiner Tria oz. Kamniškega tria, ki je bil prvič pri nas, na pobudo slikarja Bogdana Potnika. Z živahno, bučno melodijo so pričeli program, posebno kitarist je bil v gibanju. Tudi vriskal je. Zaigrali so znani valček Kmetic praznuje. (Jej, jej, kje bom jemal? - je bilo aktualno vprašanje). Zapeli in zaigrali so še druge živahne in melodične pesmi. Z enournim programom so nas dobro razvedrili. Z živahnima skladbama so tudi zaključili, pohvalili našo publiko. V vedrem razpoloženju smo si zaželeli spet nasvidenje. Sicer nastopajo več v Avstriji, od tod njihovo ime, a upamo, da se bomo še kdaj srečali. MARU A LAVRIČ Razstava ročnih del Ženska sekcija pri Društvu upokojencev Kamnik je v društvenih prostorih v Kolodvorski ulici od 4. do 6. aprila pripravila razstavo ročnih del. Na razstavi je sodelovalo 80 razstavljalcev s 378 izdelki. Razstavo si je ogledalo okrog 1.000 obiskovalcev. V knjigo vtisov so zapisali same pohvale in čestitke. S svojimi izdelki sta sodelovali tudi Kati Turk s slikami na lesu in opeki ter Greta Boltar akvareli. Ob odprtju razstave sta navzoče pozdravila France Spruk, predsednik kulturne komisije pri DU Kamnik, in Stane Simšič, predsednik Društva upokojencev Kamnik. Ljudmila Dolenc, predsednica ženske sekcije, pa je predstavila razstavo. V kulturnem delu so sodelovali Božo Ma-tičič s harmoniko, ženski zborček društva ter Štefka in Marička. Nato so se zbrani zadržali na prijetnem srečanju, ki ga društvo pripravi vsak prvi petek v mesecu. Spet so imeli priložnost prisluhniti lepi pesmi Sprukovih. VERA MEJAČ TENIS 91 Pričela se je nova teniška sezona. Ponovno organiziram na igriščih Virtusa na Duplici začetne teniške tečaje za odrasle in na začetku šolskih počitnic tečaje za otroke in mladino. Na igriščih Teniškega kluba Kamnik, ki jih tudi urejam, organiziram mesečne turnirje v treh starostnih skupinah z nagradami in priznanji. Na turnirju lahko sodelujejo igralci s plačano članarino. Prvi turnir bo 9. in 10. maja 92. Informacije na tel. 812-775, ANTON JERAS COPRNICA KAVA - BAR Perovo (obvoznica) Kamnik, tel. 814-030 Vas vabi vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 7. do 22. ure Obiskali smo Rašico Planinci in ljubitelji narave iz Kamnika so odšli v soboto, 11. aprila, na prijetno turico-sprehod na Rašico. Iz Trzina so po gozdni poti prišli na Dobeno in naprej na vrh Rašice. Vsako leto, že vrsto let, organizira ta pohod Planinsko društvo Mengeš. Kamničani gredo tja vedno z veseljem. Iz kamniške smeri je bilo več kot 50 pohodnikov, med njimi je bilo tudi 9 Komendčanov. Na Dobenem je bila prva kontrolna točka in žig Domžalske spominske poti. Po kratkem počitku in prigrizku so pot nadaljevali proti Rašici. Obiskovalcev je bilo veliko, nekaj sto. Posamezniki so se povzpeli na razgledni stolp, še prej pa so vtisnili drugi kontrolni žig, pri planinski koči pa so si privoščili čajček ali dobrote iz nahrbtnika. Ob tretji kontrolni točki, ki je bila nad Dobenim v smeri proti Gobavici, je pot zavila navzgor in dalje do cilja, do planinske koče na Gobavici. Tja so prispeli že kmalu po 12. uri. Hoja je bila prijetna. Vreme lepo in sončno, nekoliko hladno zjutraj in vetrovno, za pohod pa je bilo zelo primerno. Razpoloženje pohodnokov je bilo prijetno, tak spomladanski sprehod se je prilegel vsem. Nekaterim je bilo štiri ure hoje premalo, zato so se podali kar peš v Kamnik. Takih pohodov si ljudje še želijo, ker združujejo prijetno hojo v zdravem in veselem okolju, z gibanjem v naravi, kar prija, v teh lenobnih spomladanskih dnevih. S. S. Pohodniki-planinci in upokojenci iz Kamnika, Komende in Moravč. Skromno stanovanje na območju Kamnika išče mlada mamica s šoloobveznim otrokom. Nudim tudi pomoč v gospodinjstvu in pomoč ostarelim. Tel. 831-228. KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.