136. številka. Trst v soboto f6. junija 1900. Tečaj XXV „Edinost" th»i» enkrat itn dan. razi in nedelj in praznikov, ob 6. uri rvećer. Naročnina tKaia : Za celo leto...........kron za pol leta.........12 za četrt leta........ (i za en mesec........ i kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnin* ae DDrtvt cf ozira. __ Po tobakarnah v Trftu <+e p itn la jej o posamezne številke po fi stotink (3 ovč.t: «vrn Trsta j»a po 8 "totink >4 nvč.) Telefon it«. *7«. Edinost Glasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko. v etiiMtl Je noč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale «lo-mači oelasi itd. se računajo po pogobi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročuiuo. reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se imliMjati* v ulici Carintia Štv. 12. Upravtiištvo, in sprejemanje iuseratoT v ulici Moliu piccoio štv. 3, M. na«Utr. I*da;atelj in t dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij liata „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Pro bono pacis... To je bila pretveza, pod katero je cerkvena oblast storila prvi usodni korak, prvo usodno zmoto. .Baje radi ljul>ega miril je storila prvi korak — nazaj. A to je že fizični zakon, da koraku, ki smo ga pod pritiskom storili nazaj, slede drugi koraki... zopet in zofiet nazaj. cRadi ljubega miru* so na krik židovskega novinstva odpravili slovenske pro-) m »ved i pri sv. Justti! Jo je bilo prvo zlo in to zlo je rodilo zo;>et zlo dalje in dalje. l>as ist der Flueh der l>osen Tliat, dass sie tortzeugend Boses iramer mnssgebaren. »Radi ljubega miru> so se umikali ured ljudmi, ki niso blage volje, ki so strupeni v svojem mišljenju, v svojih čutstvih, in v vsem svo- { jem dejanju in nehanju. Mir...! Koli vzvišen poj m, velik cilj, po katerem mora stremiti vsakdo, ki ima čuteče srce v sebi ! Mir 1 ude m na zemlji! — tako so |>eli 2e angelji v višavah, ko se je rodil On, ki je ustanovitelj naše Cerkve! Mir nam je prinaša! j Krist-odrešenik. In za mir nai bi ne delali oni, ki so Njegovi aj>ostoli, v«xlitelje cerkve Njegove?!! Kavno njim in v prvi vrsti njim je v sveto dolžnost, da store vse, kar more pov<}>eševati mir med ljudmi, ravno oni morajo žrtvovati vse za oni veliki cilj, ki so ga oznanjevali angelji v višavah : za mir na zemlji ! Kavno oni, voditelji Cerkve, morajo modro ubirati le ti-*ta }»ota, ki v«»djo do miru ! In zato je hudo, da moramo staviti usodno vprašanje: da-li so cerkveni krogi v Trstu zadnja :eta ubirali take |>oti. ki vodijo do miru?! Težko nam je izgovoriti usodno l>esedo, ki pomenja težko obsodbo, ali izgovoriti jo moram«!, ker nam tako veleva srce, ker nam tako veleva krščanski čut, ker nam tako veleva tudi ljubezen do svoje [krvi — izreči moramo besedo : <1 a niso znali ubirati poti, ki res vodijo do mirn!!! Ne, ne, }M>t, |k» kateri so se umikali, ta |>ot ne vodi tlo velikega cilja naukov krščanstva!! 1 mikati se, zatajevat! samega sebe, odjenja-vati v ta namen, da koristimo medsebojnemu miru : to je lepo, to priča o blagem srcu. to časti onega, ki modro odjenjuje, ali umikati se radi ljubega miru pred ljudmi, ki nočejo miru in ki nosijo le sovražtvo v svojem srcu. to je zmota — greh!! Cerkveni krogi v Trstu so tako dolgo žalili one, ki so blagega srca, nadejaje se, da s tem potolažijo one, ki nimajo srca, oziroma, ki imajo zastrupljena srca — umikali so se tako dolgo, da s«», u mi kaje se, srečno dospeli do žalostnih dogodkov m i n o 1 e nedelje!! Prežaiostni dogodki so bili to, ki nas silijo, da z vso resnostjo in odkritostjo govorimo z onimi, ki so krivi! Ne mislimo pa govoriti z onimi reformatorji, ki so se v nedeljo pred tisoči ljudstva glasno krohotali, ko je vihar opravičene nevolje ljudstva lomil cvetje verskega čutstva, ko je huda ura kr- ! vavo užaljenih src pustošila livade nravnosti in poliožne udanosti našega ljudstva : nočemo govoriti z onimi, ki so se v svojih pokvarjenih srcih radovali, ker so ob groznem plamenu mogli grr-ti laški lonček svojega strupenep.i sovraštva do Slovencev ! ! Nočemo jih klicati na odgovor, ker vemo, da so že davno povzdignili svoje italijaustvo nad svoj jHjkli«1 ! Ne, žnjimi nočemo govoriti! \ iš: cerkveni oblasti moramo povedati odkrito, naravnost in na vsa usta, da tudi nanjo pada odgovornost — in to v prvi vrsti — ker ni čuvala svoje avtoritete, ker je popuščala faktorjem, ki nimajo v cerkvi ničesar zapovedovati, ker je dala vplivati na-se od krogov, ki ne smejo prihajati v cerkev — in m:ikari da so ti krogi še tako mogočni in imenitni — drugače, nego v namen molitve!! Viša cerkvena oblast je grešila, ker ni govorila brezobzirno in VSakomiH*: v notranje - o e r k v e n i h stvareh sem gospo d inja lejazin nikdar in nikoli ne dopustim, da l»o si kdo arogiral pravice, ki pri stoj ajo le meni in nikomur drugemu! Tako je moral govoriti najviši faktor v škofiji in ravnati po svojem boljem spoznanju ! Da, po svojem boljem spoznanju, kajti znano nam je, daje na onem mestu bilo to bolje spoznanje! Ali to bolje spoznanje se je moralo umakniti radi tiste bojeČnosti, tiste ne-! odločnosti, tiste omahljivosti, iz katere je tu j v Trstu došlo že toliko zla ! O, vemo dobro, kako se je pritiskalo od posvetne oblasti v zraislu one osodne parole — — pro bono pacis. Mislimo si, kako je posvetna oblast' , prihajala s£ svojimi oziri na javni mir in red!! In na cerkveni oblasti ni bilo potrebnega od-|M>ra... in ta oblast seje pokazala vžalostni luči žalostnega polovičarstva : zastave družbe sv. ! Cirila in Metoda si ni upala ne p r e p o- 1 v e d a t i in ne dovoliti! Posledica pa je bila, da so v tej notranje-cerkveni stvari ; na dan procesije gospodarili vse drugi činitelji, samo više cerkvene oblasti kakor da je ni bilo nikjer. Oziri na javni red ! Je-li cerkvena ob- ; last poklicana, da skrbi za javni red?! Zal božjo voljo, ali naj res trpi avtoriteta cerkve j in v cerkvenih stvareh, zato. ker se i posvetna oblast boji, da ne bo mogla vzdr- I žavati javnega miru?! Cerkveni oblasti je! bilo ne le v pravico, ampak v sveto dolžnost, da je f»osvetni oblasti govorila z lakonično brezobzirnostjo : v cerkvenem pogledu hočem odločiti jaz, kakor se mi bo videlo primerno ; in prav ; to pa, ali in kako boš ti, posvetna oblast, vzdrževala mir iu red, to mene * ne briga, to je tvoja stvar, v katero se jaz ne smem in nočem u tikati! ! Tako bi bila dolžnost viši cerkveni oblasti in ker te dolžnosti ni vršila, jo moramo pred vso javnostjo proglasiti za soodgovorno j na dogodkih in na vsem groznem pohujšanju j od minole nedelje. Tako bi bila dolžnost viši cerkveni oblasti in ker te dolžnosti ni vršila, jo moramo pred vso javnostjo proglasiti za soodgovorno j na dogodkih in na vsem groznem pohujšanju i od minole nedelje. A še več jej moramo oči Uiti. Ona ni storila tega, kar bi bila morala storiti v j imenu načela jednakosti vseh vernikov v cerkvi katoliški, ni storila, kar bi bila mo-rala storiti v interesu miru, verskega čuta in, javne morale, ali ni storila še nekaj druzega: tega, kar bi bilo potrebno v interesu prve vzvišenega vladike! Nas škof je obdan od izvestnih ljudij, ki ga mrzć in ki ga hočejo strmoglaviti. V ta namen bi hoteli, da škofa omrazi tudi nase slovensko ljudstvo !! V ta namen so vse spletke, v ta namen se vežejo z Židi in z mogočno italijansko kliko, ki naj s£ svojim velikim vplivom j sili škofa do takih korakov, ki morajo ogor-čati slovenske vernike! In viši cerkveni činitelj ne vidi tega, ne vidi, kako infernalna zlob lost plete mreže okolo škofa...! Tako daleč je pritirala stvari že pred leti inavgurirana politika pro bono pacis! Zaradi miru s sovražniki miru smo prišli do viharjev, ki v svojem vrtincu lomijo avtoriteto in korist cerkve... Tako govorć svoj usodni govor dogodki od minole nedelje...... Odgovarjali pred Bogom pa naj bodo oni, ki so krivi ! • Bodočnost Istre. n. V Istri živi dvoje narodnosti: slovcusko-hrvatska in italijanska. To je dejstvo, s ka- terim treba računati. Obe te dve narodnosti imata pravico do življenja, do slobodnega razvoja v tej deželi. To je tudi dejstvo, kateremu ni mogoče oporekati. In posledica temu ? Posledica temu je, da vsaka stranka, ako hoče računati na trajne vspehe, mora upoštevati ti dejstvi, mora priznavati pravico do slobodnega razvoja, pravico do narodnega življenja, tako tej kakor oni narodnosti, živeči v tej deželi. Italijanska oligarhija pa noče ni Slovencem ni Hrvatom, bivajočim v Istri, priznati i pravice do narodnega obstanka. S tem kaže ! le, da ni resna stranka in da živi, kakor bi j rekli, z glavo v mehu. Italijanska oligarhija . si zapira oči pred dejstvi, katerih ni možno i utajiti, ta stranka hoče na vsaki način z j glavo skozi zid, ne da bi pomislila, da se prej i ali slej mora razbiti le nje glava, ne pa zid. Resna stranka mora računati z dejanskimi razmerami in tem razmeram primerno urediti svoje |>ostopanje. Istrska oligarhija ne upo- j števa tega, ona postopa povsem po svoje, po | istrski, in s tem le kaže, da sama sebe ne j smatra več resno. Voditelji te oligarhije so ali ignoranti, ali pa so — naj se nam bla-gotno oprosti ta krepki izraz — tepci! Ti ljubi Bog! Ta oligarhija dobro zna, da v Istri ni niti jedna tretjina prebivalstva italijanske narodnosti : ta oligarhija dobro ve, da se jej majajo tla celd v lastnem narodu, a kijubu temu ta oligarhija neče vsprejeti ni-kakega kompromisa, kateri edini bi jo zamo-gel še rešiti pred gotovo propastjo. In taki ljudje naj bi bili resni politiki ?! Gotovo ne ! i Kakor so razmere v Istri, zamogel bi edino kompromis ohraniti italijansko oligarhijo na krmilu še za kako desetletje. Ker pa ta oligarhija trdovratno odklanja vsaki kompromis, vsako poravnavo, si je s tem tudi že sama podpisala smrtno obsodbo. Nastaja torej vprašanje: Kdo naj prevzame dedščino za italijansko oligarhijo? Kdo? Italijanska inteligenca se itak, z malimi izjemami, prišteva k vladajoči kliki. Vstala bi mej Italijani neka demokratiška, ljudska stranka, katera bi pa bila brez pravih voditeljev, brez inteligence. Vsaka stranica, ki bo hotela nastopiti dedščino posedanji oligarhiji, bo morala biti demokratična stranka kmetov, in bo morala paktirati s slovansko stranko, a slednji bo v dolžnost, da gleda na to, da. si to stranko italijanskih kmetov pridobi potom organi cijena gospodarskem polj u. Italijanski oligarhiji v Istri sploh ni mari za ljudstvo in za njega blagor; ta -oligarhija gleda le na-se! To je njena minulost, to je njena sedanjost in iz skrbi za svojo lastno udobnost dela za bodočnost. Zato je pa tudi jasno, da se ta oligar- 1 hija nikdar ne povspne do tega, da bi začela ; razmišljati o nacijonalnem vprašanju, o socijalnih problemih, o problemih, ki naj bi pomagali ljudstvu iz gospodarske socijalne bede. V Istri sedaj vladajoča stranka se nikdar ne povspne do tega, da bi se začela pečati z gospodarskimi in socijalnim! vprašanji. In to zato ne, ker ta stranka v prvo nima volje za to, a potem nima tudi sposobnosti. Vzgoja italijanske inteligence Istre je prepovršna, da bi se le-ta zamogla kedaj i uglobiti v teška socijalna vprašanja. Ta inte- j ligenca je prelahkomišljena, da bi se zamogla i kedaj resno baviti z reševanjem težkih socijalnih problemov. Ta inteligenca je prepovršna, da bi mogla začeti reševati ljudstvo iz socijalne bede potom gospodarske organizacije, tudi ko bi imela naj(>oljšo voljo, katere volje pa v vladajoči kliki ni in je ne bo, ker, kakor hitro bi se ta oligarhija začela resno baviti z vprašanji, kako ljudstvu pomagati iz sedanjega neznosnega stanja, bi ta oligarhija morala zapustiti svoje tradicije, svojo mino-lost in svojo sedanjost. Te tradicije, minolost in sedanjost pa uče to oligarhijo, da se o n a počuti dobro le ob siromaštvu in bedi ljudstva. Ako bi se torej ta oligarhija odpovedala tem svojim tradicijam, odpovedala bi se ob enem sama sebi, česar pa seveda ni pričakovati. Rekel sera, da voditeljev italijanske stranke v Istri ni mogoče smatrati resnimi in kdor le količkaj pozna istrske razmere, gotovo pritrdi tem besedam mojim. Svet obstoji le na mejsebojnih kompromisih, na mejsebojni popustljivosti. Te kompromise pa morajo sklepat! tolike posa-mičniki, kolikor posamične stranke in posamični narodi. In sklepajo jih tudi take stranke, ki so povsem utrjene: koliko bolj jih morajo sklepati šibkejše. A italijanska stranka v Istri neče sklepati ni kakih kompromisov, ona noče odnehati ni za las od svojih zahtev, nasprotujočih vsem čutstvom prava, zdravi logiki in vsakemu zakonu. Vladajoča italijanska klika Istre se zanaša na svojo sedanjo vsemogočnost, zanaša se na svoje mogočne zveze, na svoje branitelje in na svoje protektor) e. A ta stranka dela te svoje račune brez prave podlage, dela račune brez krčmarja; to se pravi: brez onega faktorja, ki bo odločeval o bodočnosti Istre ! T a f a k t o r p a je — ljudstvo! Kaj pomaga vsa zaslomba v vsem birokratskem aparatu, ako pa ni za-slombe v — ljudstvu ! Ljudstvo samo, prebivalstvo samo je oni faktor, kateri, daja značaj deželi, ki določa smer, v kateri je vladati deželo. In če je v kateri deželi drugače, če se v kaki deželi vlada proti ljudstvu, godi se to le tako dolgo, dokler se ljudstvo ne zaveda samega sebe in svoje moči. Tako Je bilo in je deloma še danes tudi v Istri. Majhna klika, katera sestavlja — opetovano omenjeno — oligarhijo istrsko, določevala je o usodi dežele brez ozira na ljudstvo in njega potrebe. Ta klika je sestavila tudi tak volilni red, daje manjšini omogočena vlada nad večino prebivalstva, dokler se sedanje razmere korenito ne spremene. Te razmera se pa morejo in morajo spremeniti. Kako, razvidimo iz prihodnjega člauka. V Trstu, Iti. junija 1900. Glasovi iz naroda. — Naprej zastava Slave! — («Čehe treba potlačiti z železno pestjo, z meči in Mannlicherjevimi puškami> —Gra-zer Montags-Zeitung.) — Hvala Bogu, da so naši ljubi nemški prijatelji začeli odkritosrčno govoriti. Na tako odkritosrčno govorenje — odkritosrčen odgovor! Bili so časi, ko so Nemci, na čelu jim nemški vitezi, Cehe uničili. Pomorili so jim skoro vse možke, opustošili jim vasi in mesta, tako, da je bilo bogato in obljudeno češko kraljestvo po ljutih oojih strto, uničeno. Češko zemljo je namakala kri zvestih čeških sinov. Zdelo se je, da je češki narod že uničen, vendar je dandanes zopet jak in imponira istim Nemcem ! Tn danes bi ga hoteli zopet uničevati z meči in puškami. Ali res menijo, da se jim posreči to? Kakor niso nekdaj nemški topi, nemški meči in nemške puške mogli zatreti ponosnega naroda češkega, tako ga ne uničijo tudi danes ? Bili so časi, ko so se Cehi borili z avstrijskimi meči, z avstrijskimi puškami za čast in slavo Avstrije in sedaj naj bi Avstrija obračala svoje meče in puške proti Cehom ? ! Bili so časi, ko so Cehi prelivali kri za habsburški prestol in sedaj naj bi isti dovolil, da bi se Cehom kaj takega zgodilo ? ! Ko bi Nemci Cehe ugonobili, prišli bi na vrsto Jugoslovani. Tudi proti Jugoslova- nora I m h I«» Nemci klicali meče in puške na jMmmč. In tudi v Jugoslovanih so bili časi, ko so nemški videzi prišli nad nje, v desni meč, v levi križ, in so jK>djarmili Jugoslovane. In bili so časi, ko so Jugoslovani namakali italijanska tla z jugoslovansko krvjo za čast in slavo Avstrije in ni ga lm>jnega polja, na katerem je kedaj stala avstrijska vojska, ki bi ne bilo namočeno sč slovansko krvjo in to vse za čast in slavo Avstrije. In zgodovina nam pripoveduje o časih, ko je v potokih tekla slovanska kri za varnost, korist in slavo Nemčije! In sedaj so prišli časi. ko Nemci dajejo Slovanom tako plačilo ! Prišli so časi, ko Nemci javno zahtevajo, da treh a Slovane uničiti z meči iu puškami ! ! Na vse to ne moremo dati drugega odgovora, nego: Bili so časi, ko smo za nemško korist prelivali svojo kri, a prišli so časi, ko hočemo prelivati svojo kri za se, za svojo domovini) in za svojega vladarja. In pridejo časi, ko bo Slovan sam zase delal in trpel in ne za one, ki mu sedaj obljubujejo z meči in puškami ! Tako nam naši ljubi prijatelji nehotč kažejo j»ot, po kateri moramo hoditi in ta j»ot je jedino pod ono zastavo z napisom : osIanci, mnogo odposlanstev hrvatskih občin in društtev z zastavami. Občina splitska je na lastne stroške okrasila ulice, po katerih je šel sprevod. Na grobu je govoril poslanec zagrebške zbornice, Vrbanič, krasen govor, v katerem je naglašal ukupnost hrvatskih dežel ter priporočal, da se dela v nezavisnost istih. Govor sta j>oslušala tudi namestnik David in predsednik prizivnega sodišča * iertscher. Finančne oblasti in slovenSČina. Kako spoštujejo finančne oblasti slovenski jezik, tudi če imajo posla s samimi sloven-sk?mi strankami in s slovenskimi listinami, pokazuje sledeči slučaj : Slovenski denarni zavod je tožil nekega B. G. na plačilo K 4WM). Deželno sodišče v Trstu je izdalo plačilni nalog (C m II. 17/99) v slovenskem jeziku. 1 Od tega plačilnega naloga je bilo plačati pristojbino in zato je c. k. pristojbinski urad v Trstu izdal plačilni nalog od 9. ja-nuvarija 1900 št. 40 in sicer popolnoma pravilno v slovenskem jeziku. Ker pa stranke niso plačale pristojbine, je prosila finančna oblast za eksekucijo. No, glej čudo! Na ]H>dlagi lastnega slovenskega plačilnega naloga prosila je za eksekucijo v nemškem jeziku, tako, da je moralo c. kr. okrajno sodišče komensko izdati nemški sklep od 18. maja 1900 op. št. 4*4/00. G. dr. T.: ali je tudi to pravično in zakonito ? znamenite dogodke v politiškem življenju Avstrije vlada |»opolno soglasje med vodilnimi činitelji tržaških in istrskih Slovanov. Kakor mi, tako sodi tudi »Naša Sloga« o delu gg. Jaworskega in Kathreina in je obsoja. Puljski list pravi, da je poljski klub obnovil star greh s tem, da je postavil novo ograjo med Poljake in ostale Slovane v monarhiji. Vitez Jaworski da je pokazal vnovič, da ne čuti slovanski, ker drugače ne bi bil ponudil svoje roke najljutejšim neprijateljem 1 vsega Slovanstva. Jaworski se tudi ni pokazal državnika, kajti ako bi bik to, bi bil gotovo porabil to priliko in bi opozoril odločujoče kroge, da nezdravih parlamentarnih odnošajev v Avstriji ni možno ozdraviti, ampak da treba zlo zdraviti v kore-niki — da treba premeniti z iste m, pod katerem trpi ogromna večina avstrijskih narodov. Jaworski se lahko ponaša, da je razbil desnico na veliko veselje vseh sovragov, ali zistema ni rešil, niti ni koristil pravim interesom ogromne večine narodov Avstro-Ogerske. Iz ogenkega parlamenta. V včerajšnji zbornici poslancev so posl. R o k o n-czv in tov. interpelirali ministra za poljedelstvo in trgovino zaradi 70.000 q srbske pšenice, ki baje leži v Budimpešti, da jo ob ugodni priliki porabijo v znižanje cene pšenici. Zahtevali so, da se izda borzi z blagom in efekti nalog, da je ob budimpeštanskih usancah oddajati le ogersko pšenico. Ako bi borza ne hotela spremeniti svojih pravil v tem zmislu, naj bi takoj ustavili vso trgovino na roke (termine). Trgovinski minister je odgovoril, da je na borznem svetu že zahteval menenje o tem vprašanju, katerega ni možno rešiti, če ne sodeluje borza, ki je avtonomna oblast. Rešitev da bo pač taka, da ogerska trgovina ne bo trpela škode. Odgovor so vzeli na znanje ter zaključili sejo. Tudi danes ima zbornica poslancev sejo. Bodoči predsednik Sjedinjenih držav. Kakor poročajo iz Ne\v Yorka dne 15. t. m., so demokratiška društva v Kentukv, v Georgiji, v Fermontu, v Kaliforniji in v Missouri predlagala Brvana predsednikom Zjedinjenih držav. Politični pregled. TRST, 1«. junija 1900. K položaja. Konservativne «Tiroler Stimtneu* trdč, da je vse neosnovano, kar se je dosedaj govorilo o namerah vlade. Le ta hoče počakati, da se duhovi pomirijo in med tem da si ht>Če pomagati s § 14. Z razpusče-njem državnega zbora da se jej ne mudi (drugi viri pa trde celo, da je popolnoma opustila to misel.) V Pragi se je danes sešel izvrševalni odbor mladočeške stranke. Tjakaj je došel tudi minister dr Rezek. Včeraj pa so se sešli na Dunaju načelniki nemških strank v posvetovanje ojezikov-nih načrtih, predloženih od vlade. Iz cNeue Kreie Presse» doz najemo, da načrt gledč Moravske Neinci popolnoma odklanjajo, glede Češke pa da posebno oporekajo uradnikom extra sta ta m, ki naj bi se na jednojezičnih uradih nameščali v varstvo druge narodnosti, češ, da taki instituciji nikakor ni možno pritrditi. Stvar je torej taka : Čehi odklanjajo rečene načrte, ker jim premalo dajejo, Nemci jih odklanjajo tudi, ker da Cehom dovoljujejo — preveč! ! Je pač težko zjediniti onega, ki hoče jadnako pravo, z onim, ki zahteva pravo le za-se! N&Ša Sloga« o Poljakih Iz zadnje »Nase Sloge« po»nemljemo s posebnim zadoščenjem, da tudi z ozirom na zadnje Tržaške vesti. 0 demonstracijah ininole nedelj«. V naglici, s kaiero smo včeraj sestavljali poročilo, smo izpustili dve došli nam vesti. Prva bi bila ta, da so se o dogodkih odposlale brzojavke ministerstvu za notranje stvari, papeževemu nunciju in mnogim listom. Druga vest bi bila, da je nekaj oseb že prijavilo svoj prestop v pravoslavje, a mnogo njih je izjavilo, da takoj preskrbe potrebne listine. -Z Včeraj smo rekli, da iz spoštovanja do duhovskega stanu nočemo ponavljati izvestnih vsklikov, ki so minole nedelje okolo cerkve sv. Jakoba gromeli iz stotin grl na račun izvestnih duhovnikov pri sv. Jakobu. Se mej najblažjimi so bili n. pr.: Proč z latinci! Proč od Rima! Čakaj.....ne bomo ti več nosili denarja v cerkev ! To ni cerkev ljubezni in pravice!! * * * Od vseh stranr okolice dobivamo poročila, tla so dogodki od nedelje napravili — vzlasti na zavedneje življe — tako globok u tis, kakor že dolgo ne noben dogodek. In zaključki, ki si jih dela ljudstvo, so povsodi isti: ako niti v cerkvi ni več pravice, potem se neha vse, in naj ne tožijo nikar, da vera peša ! * * * Mi bi radi vedeli, od kje so o I »lasti dobivale svoja poročila, da se je bati izgredov, ko nam zatrjajo od vseh strani, da se laški široki sloji že dolgo niso tako pošteno vedli proti našemu ljudstvu, kakor to pot in so eel<5 simpatizovali z našim ljudstvom ter obsojali postopanje župnika Hrovatina. Ali hočete boljega dokaza nego je ta, da vzlic vsem hujskarijam po laškem novinstvu ni nikdood Italijanov niti z mazincem ganil, niti črhnil besede proti silni demonstraciji našega ljudstva ?! Pa, kaj vprašujemo: od kodi straše-nja z nemiri ? ! Saj imamo v Trstu velikega boga in — »Piccolo« je njegov prorok ! »Piccolo« je avtoriteta za vseh, tudi za gospodo na oblastih. In kar je v »Piccolu«, to je res. Ker je to židovsko glasilo zatrdilo, da zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda ni cerkvena zastava in da je le običajna posvetna narodna zastava, so celo bili tudi na oblastih prepričani, da je temu res tako. Kako so gledali včeraj neki imenitni gospodje, ko so izvedeli, da vendar ni vse res, kar piše njihov koran ! Treba torej povdariti tu: da zastava bratovščine je navadna cerkvena zastava bele barve, odobrena od cerkvene oblasti in da jo je blagoslovil celo poseben odposlanec škofa! In kakor taka je spravljena v cerkvi z namenom, da se razpo-stavlja v cerkvi in da jo nosijo ob cerkvenih slavnostih. * * V tem hipu je došla v naše uredništvo neka slovenska žena, ki nam je pripovedovala, kako je prišla k njej neka laška žena, ki ne zna ni besede slovenski, in jej je pravila, kaj govori pravo tržaško laško ljudstvo. Veča s..... da se ni mogla zgoditi, nego se je zgodila pri sv. Jakobu. Kakor hitro je zastava cerkvena, jej ne smejo braniti na procesijo! Ko vidimo take dogodke, moramo; zgubiti vso vero. * * 1000 kron dam onemu — tako nami piše neki imovitnik pri sv. Jakobu —, ki mi dokaže: a) da je bilo o priliki demonstracije pri i sv. Jakobu aretiranih 30 oseb, da je bilo I istotam najmanjšega prepira ali celo tepeža med Slovenci in Italijani; c) da se je metalo kamenje; d) da je bilo le 200 Slovencev navzočih na demonstraciji!!! Eto. vam, Židovi >Secolo« in »Piccolo«, tu imate lepo priliko zaslužiti 1000 kron ! Sicer pa, ako bi bilo res. daje bilo samo 200 naših in daje bilo vse proti njim, potem bi se naši smeli ponašati sč svojim junaštvom, ko so tako užugali celo sovražno armado. * * # Ker so širijo razna menenja in govorice povdarjamo tu, da bratovščina sv. Cirila in Metoda ni dobila prepovedi od nobene oblasti! To je ravno v nebovpijoče. Posvetna oblast ni mogla prepovedati, ker ni imela pravice v to. Duhovna oblast je istotako ni mogla prepovedati, a ni imela toliko srčnosti, da bi jo bila izrecno dovolila! Torej kdo je ukazal?! Kdo je kriv na tem škandalu?! Mi zahtevamo odločnega odgovora, ker nočemo napadati nikogar, ako ni kriv! ! Mi hočemo vedeti na i čegavo željo, ali na čegavo zapoved se je zgodilo, da so javni organi mogli zabraniti, kar se niti ni moglo zabraniti po nobenem zakonu in po predpisu!! Gospoda, govorite — mi zahtevamo! Tudi velika mera skromnosti in potr-j pežljivosti našega ljudstva je polna ! Živeli Kontoveljei ! Židovski »Piccoloc daruje mašo in kadilo onim Kontoveljcem, ki bo — mala izjema med drugimi okoličani — na I procesiji sv. Rešnjega Telesa v Trstu povzdigali Islavnost s petjem latinskih pesmi. Kontoveljei, ali ne čutite, kako to kajenje židovskega lista diši po česnu in — cikoriji! Vrli »c o r o« kontoveljski so ovekovečili Zidjecelo fotografičnim potom. Slika je razstavljena na uredništvu »Piccolovem«, kjer lahko vsakdo vidi obraze onih čudnih Slovencev in Slovenk, katerim poje »Piccolo« slavo. Slišali smo, da j je »Brivec« nabavil fotografijo ter jo priobči v prihodnji številtfi, da bo tudi širše slovensko občinstvo poznalo po obrazih kontovelj-ske — izjeme!! Skoda le, da ni bilo fonografa i j v bližini* da bi ohranil potomcem mile gla- | i sove naših zaslepljenih bratov in sester. To! bi bila privlačna točka fonografičnega arhiva, ki ga namerja ustanoviti dunajska akademija {znanosti!! Ne, nočemo biti preostri in verjeti I hočemo, da je bil namen dotičnikom najbolji, ali zahtevati bi morali od Kontoveljcev, da imajo toliko zdrave razsodnosti, kolikor jo imajo 1 oni drugi okoličani - in ki gotovo niso nič slabši verniki in katoličani — razsodnosti, ki jim je i velevala, tla niso šli povspeševat namenov trž. I Zidov !!! Mi mislimo vsaj, tla posili rudečica v obraz onim Kontoveljcem in Kontoveljkam, ko izvedo, kako umazani »Piccolo« v svoje umazane prostore razstavlja njih obraze na javni ogled. Kontoveljski pevski zbor pohvaljen po »ludipendenta« in po »Pii eoln« ! Iz zgornje okolice nam pišejo: Povej mi, kdo te hvali, pa ti povem, kakšen si! Kontoveljski cerkveni zbor in njega pe-vovodjo g. Dragotina Starca je doletela jako sumljiva čast, tla ga hvalita -Indipendente« in »Piccolo« ! Obadva ta vrla in nam tako prijazna lista sta kar iz sebe od navdušenja, za pevski zbor Kontoveljski, ker je pel v procesiji sv. Rešnjega Telesa v Trstu zgolj latinske pesmi in posebno, ker je to storil p r o : i odločni zapovedi g o s p. župnikakontoveljskegain vkljub ojstrim člankom slov. časopi- s o v. »Piccolo« pa je celo v svojih prostorih razstavil fotografijo tega zbora se svojim tako na lahko oslavelim pevovodjem v sredi. Žalostno je na vsak način, da se gosp. Starcu ni zdelo vredno naučiti svoj zbor vsaj eno slovensko pesem za to procesijo, pa v tem ni on jedini grešil. Zalibog, da so tudi drugi okoličanski zbori prepevali v procesiji sv. Rešnjega Telesa le latinske pesmi. Okoličani, ki se udeležujejo procesije v svoji krasni narodni okoličanski obleki, bi morali prepevati vendar v svojem materinem jeziku, a ne v latinščini, katere nikdo ne razume (Najmanj pa oni! Stavec.) Ce se ne zamerijo Tržačanom po narodni noši, se ne bi niti po slovenski cerkveni pesmi. Sploh pa moramo skrbeti za to, da tudi v cerkvi ohranimo kolikor mogoče svoj mili materini jezik. Žalostno je torej, če okoličanski zbori ne pojejo j slovenski v tržaški procesiji. Ce je pa res, kar pravita zida »Indi-! pendente« in »Piccolo« o kontoveljskem zboru in g. Starcu, je to naravnost stramota za njih. j Će bi bil g. Stare učil svoj zbor le latinski vkljub odločnim opominom gosp. župnika in i zato, da protestira proti nazorom slovenskega i časopisja -- bi to bilo kar naravnost izdaj-| stvo na svojem narodu. Ako se je »Indipen-. denteoc zlagal, je dolžnost g. Starca, da to laž javno prekliče ter očisti svojo narodno čast tega velikega madeža. Sumljivo pa je na vsaki način, da je ta : narodni zbor fotografiral Italijan in magi-! stratni uradnik in da je prišla ta fotografija v roke najvećega sovražnika vsega kar diši po Slovana t vu in — po cerkvi. Če so kaj grešili kontoveljski pevci in njih pevovodja, doletela jih je že sedaj najhujša kazen; kajti ko vidimo razstavljeno fotografijo tega okoličanskega cerkvenega zbora z g. Starcem v sredi — v redakciji Slovanožrca, Žida in la/. i liberalca »Piccola«, zdi se mi kakor da bi bili vsi ti ljudje postavljeni na — sramotilni oder! Na sodišču zbolela je 150-letna Ana Stopat- iz Bazovice, ko so jo včeraj zaslišali v neki kazenski stvari. Morali so pretrgati razpravo, poklicati zdravnika z rešilne postaje ter spraviti bolno ženo domov. Jako značilno je, da tuk. židovsko glasilo povodom tega žalostnega slučaja brije neslane burke! Blažena 2000-let na kultura ! Pod voz je prišel včeraj 10-letni Alojzij Brecelj iz ulice Gitiliani št. 10. Dečka so, težko poškodovanega, spravili v bolnišnico. Najdeno. Na policijskem ravnateljstvu je shranjena zaponka z briljant:, katero je našel brzojavni uslužbenec Evgenij Trener v ulici Valdirivo. Velika nesreča v plavžu v Skednju. Včeraj predpoludne se je v plavžu v Skednju pripetila velika nesreča. 38-letni tesar Leopold Nagler, ki je bil tam na delu, je prišel med dva voza s premogom, ki sta ga zdrobila. Umrl je v malo trenotkih. Dva dninarja, ki sta zakr vila nesrečo, ker se nista prepričala, je-li most za razkladanje premoga prazen, so zaprli. Nagler je zapustil malega otroka. Truplo ponesrečenca so spravili na pokopališče v Skednju. Umrljivost t Trstu. O l 3. junija od ; vštevši 9. junija je umrlo 4'J možkih in 42 žensk, skupaj 91 oseb proti 93 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 20 oseb starih do 1 leta, 12 do 5 let, 6 do 20 let, 3 do 30 let, o do 40 let, lf» do 60 let, 21 do 80 let, 3 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 28.1 od tisoč. Smrt je provzročila su-I šica v 13, bolezni v sopilih v 12, škrlatica v j 0 slučaju, hripavica v 1 in enteritis v 2 slučajih. Dražbe premičnin. V poned., dne 1H. i junija ob 10. uri predpoludne se bodo vslcd naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Chiozza št. 5 in v ulici Acquedotto št. 45 A, pohištvo: v Barkovljah št. 39. konj; v ulici Ferriera št. 15, kočije: v ulici Ronco št. G in v ulici Molin grande, pohištvo: v ulici deli* Isti tu to štev. 21, pohištvo. Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 22.1, ob 2. uri popoludne 26.8 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764*«> — Danes plima ob 11.58 predp. in ob 10.44 pop.} oseka ob 5*14 predpoludne in ob 5.21 popoludne. Koneert v blas namen. Dne 1. julija prirede pevci pevskega društva »Kolo= in oni bratovščine sv. Cirila in Metoda skupen veliki koncert na vrtu šole sv. Cirila in Metoda, čegar dobiček je namenjen v veleblag na- meo. (jr.»t<#vi sm>>, «la U<> ta veselica najUoljše obiskana. Z Opčiil nam pišejo: Kakor smo pred časom poročali, imelo l»o |>evsko društvo »Zvon« dne 8. julija t. 1. veliko vrtno veselico s plesom. Istega dne priredi tuk. zavarovalnica goveje živine tombolo. Nadejamo se mnogobrojne udeležbe, toliko iz okolice, kolikor iz mesta. Izletniki iz mesta se lahko |K>služijo zabavnega vlaka, ki odhaja iz Trsta ob 3.40 jx»p. ter se vrača z Opčin ob 9.40 zvečer. VsjM>red veselice in druge podrobnosti priobčimo pravočasno. Za moško podružnico družbe sv. Cirila ili Metoda so nabrali ob priliki sestanka v krčmi »Andemode Franze v čast zaročencev, g. Grbca, |>oslovodje na 2 K, Štem-berger 1 K <>o st., Matija Samec, M. P., Fran Bone (za zastavo) in Skedelj jm> 1 K, N. N., Miha Bizjak in Paternost po 1 K 20 st., Anton Ruzička 2 K, Ivan Metlikovič, Sa ražin, Žagar, Godnik, Franjo Resi, ime nečitljivo. Ivan Grlanc in Mrevlja po 60 sto-tink, Fran Lestan, Soban, N\ N., Jerič in Levičar jk» 40 st., N. N., Katarina Krehelj, Ivan Dojc, Jožefa Franca, Gerl>ec, Sever, Bernetič, X. V., Hrovatin, N. N., Gruden, Stopar, Ljubic in Kukanja po 20 stotin k. Naša mladina na delo ! Pomladanski zrak je vzdramil tudi narodnomisleče mladeniče, ki se zbirajo pod zastavo najmlajšega društva : »Zveza tržaške slovenske mladine«. In sicer je ista sklenila, da priredi dne 24. julija t. I. na šolskem vrtu pri sv. Jakobu velik glasbeni in pevski koncert na korist ustanovitve »Narodne godbe«. Močna »Nabrežinska godba« l>o izvajala lep program narodnih }>esmi : sodelovalo lx> blagohotno »Slovansko pevsko društvo« z nastopom moškega zbora. Velika zabava za slav. občinstvo bo »Šaljiva toml>ola«. Med posameznimi točkami se bodo prižigali veliki u metel j ni ognji, kakor običajno na dan sv. Ivana. Tržaški Slovenci ! pokažimo to nedeljo z mnogobrojnim obiskom, da znamo ceniti trud naših rnladeničev, podpirajrno jih posebnozdaj 7 začetku njihove organizacije, ker oni nas bodo svoj čas nadomeščali v velikem boju, ki ga bijemo proti sovragom ! Star T r ž a č a n. Vesti iz ostale Primorske. X Brzojavna služba. Na c. kr. |Mjštnem in brzojavnem uradu v Velikem Lošinju se je z 12. junijem t. 1. zoj>et uvela normalna, omejena dnevna služba za brzojavni promet. 4 M Vesti iz Kranjske. * Izlet »ruskega k r u ž k a« na Vrhniko. Iz Ljubljane nam pišejo: Vele-eenjeni gosj^nl urednik! To vam je bil krasen dan v četrtek dne 14. t. m., ko je jedno najmlajših društev ljubljanskih. »Ruskij kru-šok«, priredilo svoj prvi izlet na našo narodno probujeno, |*> svojem ljudstvu in okolici zares prekrasno Vrhniko. Vkljub temu, da so nam predj>oludne črni oblaki, nad Vrhniko brzo zbirajoči se, grozili pokvariti naše veselje — zbralo se je ob 1*55 popoln dne na ljubljanskem kolodvoru nad 00 členov našega društva, ki smo se odpeljali z vlakom, poleg istih pa je še po-seboj prihitelo v prijazni trg mnogo kolesarjev in prijateljev, skupaj kakih 150 oseb. Vožnja do Vrhnike je bila sicer kratka al: zelo lepa in zanimiva. Dospevše na vrhniški kolodvor so nas pričakovali rodoljubi z vozovi. Posedli smo na vozove in jx»hiteli skozi prijazni trg k izviru Ljubljanice. Pridjj*5ilo se nam je mnogo domačinov, gospodov in dam, ua čelu jim gg. deželna |Htslanca Lenarčič, i" župan vrhniški, Je-lovšek; damam na Čelu pn gospa dr. Ma- roltova. * Utis romantične in zanimive okolice je bil najlepši! Kdor še ne pozna Vrhnike in okolice, naj pohiti tja — gotovo bo zadovoljen s takim izletom. Pri »puščavi sv. Antona« presenetila nas je vseh, po stari slovanski navadi, bratska gostoljubnost Vrhničanov, kjer smo se okrepčali z »vrhniškim bisernim pivom«, vinom in jedili. Čas je le prehitro tekel — vnela so se 1 srca vseh in v prekrasno navdušenih besedah1 nas je prvi pozdravil in napil gosp. deželni j poslanec Lenarčič in obvestil o zasnovanju vrhniškega ruskega kružka. V imenu društva se je zahvalil Vrliničanom njega načelnik, gosp. dr. Ljudevit Jenko in je pozdravil misel zasnovanja »Ruskega kružka« na Vrhniki. Nadalje je govoril iskreno in rodoljubno g. Trstenjak. Povdarjal je pomen ruskega jezika, katerega ni smatrati kakor strašilo panslavizma, kajti sicer bi bili panslavisti tudi Nemci sami v Berolinn, katerih je gotovo več, ki umejo ruski, nego pa pri nas v Ljubljani. Pozval nas je, naj se otresemo tujstva, naj se hranimo in živimo z materinim mlekom in ne s tem, kar nam tujka nudi! Učimo naj se rtis.-cega jezika, ki je danes kulturen in svetoven jezik; če se ga tujci uče, tolike večja dolžnost je to naša. Zahvalil se je deželni poslanec gosp. Lenarčič, ki se je prvi in edini zavzel v deželni zbornici za ruski jezik in dokazoval njega važnost. Govornik je slednjič pozdravil srečno misel, da se tudi na Vrhniki ustanovi i Ruski j kružok«. Zatem je poprijel besedo g. J. Nolli, tla pozdravi svojega starega znanca in prijatelja izza mladih let, g. župana Jelovška. Napil je tudi g. Lenarčiču. Zatem smo se vrnili okolo */2 5. ure nazaj na Vrhniko. Sestali smo se na čital-niškem vrtu, kjer se je izrekla še marši kaka lepa beseda. Tu je pričel z napitninami g. A. Trstenjak zahvalivši se za lepe prirejene ure v prvi vrsti zavednim vrhniškim go-spem in gospicam, na čelu jim gospej dr. Maroltovi; povdarjal je, da, dokler bo imel slovenski narod tako ženstvo za seboj, sta mu zagotovljena obstanek in krasnejša bodočnost. Gospod Nolli je v imenu vseh členov pozdravljal g. dra. Ljudevita Jenka, kakor ljubitelja slovanske ideje in vzajemnosti in še posel>ej kakor ustanovitelja »Russkega kružka« ter neutrudljivega, priljubljenega učitelja ruščine. Napil mu je »Na mnogaja leta« ! Burni »UnC« in »Živio« so sledili temu govoru ter priljubljenemu »batjuški«. Gos|mkI Sch\vajger je jKizdravil zaslužno gospo dr. Terezino Jenkovo, kakor dušo društvenega damskega oddelka. Ta gospa je za učenje ruščine pridobila lep venec vnetih Slovenk, in mej njimi vzbudila zanimanje za to krasno idejo. Slednjič se je odzval še enkrat v slovenskem in ruskem jeziku predsednik društva,, g. dr. L. Jenko, zahvalivši Vrhničane, sosebno gospoda župana, za lep sprejem ter trud in uživotvorjenje enakega društva ter nazotekel in sredi nejlepše zabave moral se je večji del ude-ležnikov poeloviti od prijaznih Vrhničanov, ali s prepričanjem, da imamo tam zlata slovanska srca ! Odpeljali smo se na kolodvor v spremstvu gosp. župana Jelovška in tržanov, kjer je bilo slovo od dragih nam sorojakov prav bratsko. Kri ni voda ! Mi pa vam kličemo še enkrat urnebesni »Ura« i u na veselo svidenje ! H i n k o F i 1 i p o v i č. i i Brzojavna poročila. Načelnikt nemških strank. DUNAJ 15. (K. B.) Popoludne so se sešli načelniki nemških strank v posvetovanje, katero bodo nadaljevali jutri. Sklepi deledaeij odobreni. DUNAJ 16. (K. B.) »Wiener Zeitung« priobčuje cesarjevo sankcijo sklepov dele- gacij- Inspieirmnje vojske. DUNAJ 16. (K. B.) Ker je po noči padal dež, je izostalo za danes napovedano in-spicirauje 23. pešpolka po cesarju. Položaj t Maroku. MADRID 15. (K. B.) Minister za vna-nje stvari je priobčil v ministerskem svetu, da je v prestolnici Maroko položaj zelo resen. Položaj v Albaniji. CARIGRAD 15. (K. B.) »Agence de Constantinople« zatrjuje na podlagi došiih jej uradnih poročil, da se tamkaj ni ničesa zgodilo, kar bi moglo opravičiti pesimistično opisovanje položaja v Albaniji, kakor je isto priobčil »Memorial diplomatique« v Parizu* Položaj na Kitajskem. YOKOHAMA 15. (K. B.) Dogodki na Kitajskem zanimajo neprestano vso javnost. Opozicijonalni listi izražajo svojo nezadovoljnost o nedelavnosti vlade. Cesar je pozval markija I t o - a na posvetovanje o položaju. LONDON 15. (K. B.) »Reuter«javlja iz \Vashingtona: Vlada nikakor ne smatra umestnim, da bi izkrcala vojake na Kitajskem ozemlju. Za vsako krivico, za umore amerikanskih podanikov in uuičenje lastnine amerikanskih misijouov pa bodo zahtevali od Kitajske visoko odškodnino. PARIZ 15. (K, B.) »Agence Havas« javlja: Neki francoski brzi križar je dobil ukaz, de odpluje v Taku ter ojaČi tamosnjo pomorsko divizijo. Francoski konzul v Tient-sinu javlja, da v ozemlju, ki si ga je osvojila Francija in katero čuvajo ruski in francoski vojaki, vlada popolen mir. LONDON 15. (K. B.) Jutranji listi pri-občujejo brzojavko iz Shanghaia, glasom katere je prispelo pred Peking 1800 Rusov s 4 topi; isti- so napravili naporen marš od železniške proge proti severju. TIENTSIN 14. (K. B.) »Reuter« javlja : Ljubosumnost Rusov in Francozov zaradi olajšav, katere dovoljujejo angležki železniški uslužbenci svojim rojakom, je dospela včeraj do vrhunca. Francozki mornarji so se skušali polastiti neke lokomotive. Angležki nadzornik jim ni hotel iste izročiti: na to so mu Francozi pretili z bajoneti. Pripravil se je francozki vojaški oddelek. Položaj je postal kritičen, vendar se je {»osrečilo angležkim mornarskim in konzularnim oblastim in j»omoei amerikan-skega konzula, tla so spor poravnali mirnim potom. LONDON 15. (K. B.) Renteijeva brzojavka iz Tientsina o sporu med Angleži in Francozi javlja nadalje, da je francozki konzul opozoril na to, da bi morali V3i vlaki služiti v prevažanje vseh evropskih čet; potem so Francozi odjenjali in angležki železniški uslužbenci so ostali na svojih mestih. LONDON 16. (K. B.) »Dailv Express« javlja včeraj iz Shanghai-a: Mogočna kitajska četa je zasela Peking. Vrata mesta so zaprta in oborožena z modernimi topi. General Tung je izjavil, da ne vstopi noben oddelek tujih čet v sveto mesto. V ponedeljek so tuji poslaniki predložili kitajski vladi ultimatum ter zahtevali, da se odprejo mestna vrata. Isti pa niso dobili nobenega odgovora. 1500 ruskih vojakov, ki so prišli semkaj iz Port Artnra s 6 topi ter postopajo samostalno, nahajajo se pred Pekingom. Dosedaj se je izkrcalo 7000 ruskih vojakov; isti se zavzemajo za cesarico. LONDON 16. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj iz Tientsina : Glasom govorice poskusijo zvečer čete tujih velevlasti, da se polastijo trdnjavic pri Taku-u. General Nich koraka z 2800 mož iz Lutev a v Chunguiang-cheng, ki je na polovici ceste med Tientsinom in Taku-om. General Tung koraka proti Pekingu. WASHINGTON 15. (K. B.) »Reuter« javlja: Ministri se posvetujejo, da- li bi bila umestno ojačiti čete Zjedinjenih držav na Kitajskem. — Amerikanski konzul v Tientsinu je brzojavil, da druhali prostega ljudstva gospodarijo v mestu. Oblasti kakor da niso v stanu, da bi storile kake uspešne korake proti istim; inozemcem v Tientsinu pa da se še ni zgodilo nič hudega. Vojna v južni Afriki. Klerksdorp v angleških rokah. LONDON 15. (K. B.) Lord Roberts javlja včeraj iz Pretorije: .Dne 0. t. m. se je u dal Klerksdorp četi, katero je odposlal general Hunter. — Lord Kitchener paša javlja. da so Boerci danes jutro nekaj milj od reke Rhenoster proti severju napadli od lelek, ki je popravljal železnico. Pred no je mogel sovražnik p rov z roči ti veče škode, so ga Angleži pregnali. Angležev je ostal 1 mrtev, 11 je bilo ranjenih; med poslednjimi dva častnika. LONDON 14. (K. B.) Poročilo lorda Robertsa o predaji mesta Klerksdorp javlja nadalje, da je tamošnji boerski poveljnik Cronje sklenil, da izroči mesto Angležem, ko je slišal, da je Pretorija v an-gležkih rokah. Vzgledu Cronjeja je sledilo mnogo drugih poveljnikov v okolici Klerks-dorpu. V sodišču je vse polno izročenega orožja. Trgovina in promet. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela dne 10. t. m. svoj redni občni zbor za VIII. upravno leto 1899. Po prisrčnem pozdravu predsednikovem in konstatiranju, da je zbor brezpogojno sklepčen po § 49. zadružnih pravil, prečital je tajnik poročilo in računski sklep za VIII* upravno leto 1899. Iz tega poročila posnemamo, da ta zavod z orjaškimi koraki napreduje, kajti številke, kakor bomo videli, se od leta do leta kar pogojujejo. Promet za leto 1899 K 4.196.054.1^ (leta 1898. K 2,350.938.42). Novih zadružnikov je pristopilo 407 (leta 1898. 205). Stanje deležev 31. decembra 1898. K 67.094.— (leta 1898. K. 52.220. —) Hranilne vloge znašajo leta 1899. K 1,046.337.62 (leta 1898. K 753.665.48). Posojil seje dalo K 629.655.52 (leta 189S. K 450.144.78). Rezervni zaklad znaša koncem leta 1899. K 40.531.06 (leta 1898 K 27.004.92). Razven razdelitve 5% dividende, ki znaša K 2849.24 in nagrade po § 20. zadružnih pravil, podelila je zadruga po geslu »iz naroda za narod« nagrade : Otioškemu vrtcu v Rocolu K 150.—^Kmetijski družbi za Trst in okolico« K 200.—, dijaški kuhinji v Trstu K 100.—, Mbški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda K 50.— in lansko leto Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu K 100.—. Poročilo, razdelitev čistega dobička in gospodarstvo z rezervnim zakladom so navzoči pohvalno odobrili. Na to se je vršila volitev ravnateljstva za 3-letno dobo in nadzorništva za l-letno dobo. Izvoljeni so bili soglasno : Predsednikom: Ivan Abram, posestnik in trgovec; I. podpredsednikom : g. Ivan Mankoč, posestnik in trgovec, II. podpredsednikom : Gracijan Stepančič, trgovec; odborniki pa: gg. dr. Gustav Gre-gorin, odvetnik in deželni poslanec, dr. Oto-kar Rvbar, odvetnik in deželni poslanec, dr. M. Pretner, odvetnik, Srečko Bartl, trgovec, Franjo Zitko, veleposestnik in Anton Vrabec, veleposestnik. V nadzorništvo so bili izvoljeni: gg. Kornelij Gorup, veleposestnik, dr. J. Abram, odvetnik, Andrej Mušič, knjigovodja, Jakob HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA AFHENI OGLJIK 1» ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest 1899 , » » 99 » » Schiedam Haag » » » Vratislava > » Monakovo » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike t vseli ilelih sveta. Centralne napeljave t delo?anjn s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušil »i /istem asa« privilegija memskesra cesarstva št. 98.762 in 108.244, ki zadešea najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodlienejšimi uspehi. S/0- Apeii OfliK naiirve vrste, ti iaia največ plina, se prodaja po ugodnili cenah. Glavni zastopnik za [»tro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjausko, ter angležko irnlijo EDVARD TURECK V TRSTU. V Sv. Križu < v okolici tržaški) se oddUjo v najem prostori prijavljeni za pekarno in prodajnlnico. Ponnilhe na g. Kristjana Košuta v Sv. Križu št. 177. Perhave, pesestnik in trgovec in Ivan Knavs, knjigovodja. Po proglašenju volitve se je zopet izvoljeni, gosp. predsednik Ivan Abram, v svojem in imenu drugih izvoljenih zahvalil za zaupanje ter obljubil, da l>osta ravnateljstvo in nadzorništvo s sokolovim očesom in pokretom varovala našo zadrugo ter skrbela za j njen procvit. Koneem zborovanja je prijel za besedo g. dr. M. Pretner ter se je v toplih besedah spominjal umrlega člena ravnateljstva, g. Ivana Šabca, na kar so navz*»či stojč zaklicali : Lahka mu zemljica I Slava mu ! Tržaškim vinogradnikom. \V tisi i, ki obnelujfjo vinograde, ležeče znotraj užitninske črte tržaške, se {»oživljajo, da naznanijo dotične vinograde najj>ozneje do ].*>. julija t. 1. pri c. k. finančnem višem nadzorniku v Trstu ktol>er K. *>-J< 1 1900 K. 5.69 do5.70Ovesxa maj K. —•— «lo —.— O res za oktober K. 5*10 511. Pšenica: ponudbe zmerne, jtovpradevanje s>labo mirno. Prodaja 12000 mst. nespremenjeno, Vreme: oblačno Hamburg 1 o. Trg za kavo. Santos good average za maj 39.50, za september 40*— za december 40*50 za inarc 41*25 Denar. Havro 16. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 46.50, za sc|>teml»er 50 k. frankov 47.50. Dunajska borza dne 16. junija. .•čer*! -ianesj g Državni dolg v papirju 97.85 97.85 _ v srebru 97.45 97.50 Avstrijska renta v zlatu 115.95 116.15 _ kronah 4°/0 97.30 97.30 Kreditne akeije . . . 709 50 707.75 J jo n don !0 Lsr. . . . 242.20 242.15 20 mark..........23.72 23.72 Najmleoni..........19.31 19.29 100 italijanshih lir . . 90.65 90.75 Cikini............11.33 11.33 Carl Greinitz Jfeffen podružnica Trst. Na Corsu štev. 33. Piazza della Legna 2. m K * * Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo IV* predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in straniSČ peči in štedilna ognjišča Icnliiiijsto, namizno in lišno opravo, železne meble in pred opjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. x * 8 K M K 3 Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izeimijo iz prav neznatnih želodičnih *lalx>sti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno v pora bo domačega sredstva »dra. Roze balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Frag- nerja v Pragi, 203. — III. — Glej o s 1 a s ! Javna zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujejo vsem darovateljem, kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili naše veselice, dne 10. t. m. Zahvaljujemo se dalje gg. igralkam in igralcem za 'zvrstno prirejeni šaljivi prizor «Pred sodiščem*, v prvi vrsti pa g. Antonu Sosiču, ki je vodil vso prireditev. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so nam na katerikoli način pripomogli do tako krasnega vs|>eha. Odbor j»evsk. društva «Kolo» VAN SCHINDLER Dunaj, HI. Erdbergstrasse fttev. 12. razpošilja jrratls in franko kataloge v sln-leiisko-lirvatskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in srospodarske namene. Cene nižje Mor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se Isee. IVN S C H I M I £ R cea. ^frJ^T kralj, privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. Bratje Moli! Pani odbor valji svoje člene, da .-e inielfž^ mnogobrojnu letnrga uU'tiega zbora, ki 1><» v so-l»oto lli. t. m. ol> S. uri zveeer v dvorani « P o <1 p «» r n e g a i ii bralnega d r u š t v a » via Stadion št. lil.) -— Nadalje naznanja, da i m » vsak } m »nedelje k in četrtek zvečer ob H. uri ii |h»1 poduk za pr«»ste vaje, ki se l>odo izvajale v Sežani in v Kranju. Na zdar! ODBOR. Dr. Rosa Balsam --••[ iz letarne B. Fraper-ja v Praško domače zdravilo Pragi 1——-- je že već kakor let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lah'co. Z redno uporabo istega se prebavi jan je Krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 53 nvč. po pošti 20 nvč. več. (varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-ložem* varstveno znamko. je staro, najprej v I*ragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S: Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in ii flvornep zalagatelja „pri črnem orln" Praga. Malastran, '-u-el Sponterjeve tuiee. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, i Trstu t Lekarnah: (i. Luciani, E. Leitenbur?, BP. Prendini, S. ŠerravaMo, .4. Suttina, C. Zanetti, A. Pra\ntarer. JJJJf ■ ■ Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji ki je mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtnih nircesov in uši j, vseh žnželk na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi in cvetljieah. Navo (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. Tfpv.-dMi »trovana zaflrnsa z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne ]>o 4727o in vloge na Conto - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom , položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacegar če tudi ni član društva in se obrestu-jejo po 4l/2°/o' ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in siner na menjiee po 6 °/0 in na vknjižbe po o1^0/^ Urad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoL in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlog: leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštno-hrau. račun str. 837.315. * i i \i H Varstiefla znamka: SIDRO. - UNEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Praari pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno zmmko kakor originalni izdelki. Richterieva ieiarna pri zlatem levu v Pmi. Elizabetne ulice 5. M. AITE Trgovina manifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. I>azzaro žt. 8. L'ast mi je javiti slavn. občinstvu in eenj. odj e malcem, da aem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sieer: črne in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor snovi j za ženske kakor: saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitnićarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik izbor blasra za zastave in narodnih trakov za društvene znake. H^* Vse po najnižjih cenah. "Ve Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen I odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. (Kurje oči trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, i '-vrsten, v svojem učinku neprekosljiv TrakOCZy-jev obli*, kateri se dobiva v Francisons-Apotboke m Dunaju V 2 Sehtinbrunnerstrasse 107. Cena kr., po pošti kot uzorec brez veljave 6o kr., kot priporočena pošiljate v 80 kr.. franko po predplačilu zneska v poštnih znamkah aH proti povzetju. Obliži za poskušnjo 30 kr., po pošti 40 kr. Učinek saj&m&en! Razpo-šiljatev takoj sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gcmp. lekarnarju SEREAVAIjLO, Piazza del sale.