Poštnina plačana v gotovini SEPTtMOE« . Največje veselje otrok so Pauerjevi keksi piškoti, biskviti, vafeljni, napolitanke in vse druge dobre reči / Moderno in higienično urejena tvornica je B. Pauer d. z o. z. Ljubljana Vll„ Celoma cesta 7'jehovci, kupujte douuue— Ua(^! STENSKI KOLEDARJI z blokom, ki jih je izdala v bogati izberi domača LITOGRAFIJA ČEMAŽAR JOSIP v Ljubljani, so krasno izdelani in neprimerno cenejši od inozemskih izdelkov. Vic sctf&ftc tufiU pcoiM/odiU!___________________ rpcmie perila na šivalnem stroiu stroju brez aparata /J Vam omogoča neprimerno hitreje in lepše kakor na roko priprava PST Patent Stopf Tvist, ki jo zahtevajte pri svojem trgovcu. ORAHOL RAVE zeleno orehovo olje je I Rjavo orehovo olje pre-staro,znano prirodno sred- J prečuje nastajanje soln-stvo za nego las, ker jim i čnih peg, varuje pred bole-vrača temno barvo. (Znano je, da suha koža po- vzroča izpadanje las.) S svojo maščobo hrani suho teme in tako preprečuje izpadanje las. 1 cimi opeklinami, daje koži temno polt in zdravo pod- lago ter pospešuje zdravo delovanje kože. Zato je O r a h o 1 neogibno potreben za vsak šport. Ne mažite svojega telesa in las s katerimkoli »orehovim oljem» brez imena in tvrdke, temveč zahtevajte kategorično povsod O r a h o 1, ker Vam jamčimo za njegovo kakovost s solidnim imenom naše tvrdke. Torej: ORAHOL RAVE. Steklenica Din 7’50. Bademovi otrobi RAVE omogočajo z majhnimi sredstvi idealno nego Vašega obraza. Splošno znano je, da očistijo bademovi otrobi kožo vse nesnage, izpuščajev, mozoljev in odstranjujejo maščobo, a gotovo pokažejo bademovi otrobi R a v e velik uspeh, ker so kemično očiščeni in za nego obraza specialno preparirani. Pločevinasta škatla z navodilom uporabe Din 6'—. To je najzanesljivejše sredstvo za odstranjevanje kurjih očes in žuljev. Že po 4 do 5 dneh boste z lahkoto odstranili kurje oko s korenom vred. Navodilo za uporabo je na vsakem ovitku. — 1 kos Din 1‘50, 6 kosov Din 8-—. V lekarnah zahtevajte VADEBENE RAVE. Vso nož nisem zatisnila očesa... Če bi pila Dr. Pirčevo sladno kavo, pa bi ne bila nervozna. Zato zahtevajte vedno domači izdelek Dr. Pirčevo sladno kavo, ki je izbornega okusa. CcoizliusTia stcllfoučlia COLOGNE “SOIR de PARIŠ” je privita zdaj vsaki originalni škatli PUDRA “SOIR de PARIŠ” Izkoristite torej to ugodno priložnost in kupite pri svojem parfumerju za normalno ceno ta odlični puder. Naša kompletna serija "Soir de Pariš" se dobiva v vseh strokovnih trgovinah. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS Depot: BELA VARY, ZAGREB, Smičiklasova ul. 23 Po otroško. — Če dobiš vsak dan po 50 par, koliko boš imel konec tedna? — Imel bom, dedek, tri in pol dinarja. .— Dobro si se odrezal, sinko. Na, tu imaš zato te tri dinarje in pol. — Ah, dedek, jaz sem se zmotil. Hotel sem reči, da bom imel konec tedna pet dinarjev. Deška športna obleka že od _ „ Din 60*- Marinarska obleka od Din 90*— Kadet obleka od Din 210’- Praktična American obleka od Din 190*— Prvi korak v šolo Katero materino srce si ne želi pri tem, da vidi svojega miljenca v novi, lepi obleki? Naše nizke cene omogočajo to vsakomur! Selo-kostim od Din 70‘— Pump- hlače od Din 60*— Posebne hlače od Din 30*— Harinarski Boy- plašček od Din 190*- Hubertnsi od Din 160*- TIVAR OBLEKE ZA VSO DRUŽINO Zapravljivec. Mož: «Za božjo voljo, žena, kako mi le moreš očitati, da sem zapravljivec? Ali sem še kdaj kupil kaj nepotrebnega?* Žena: «Pa si! Glej, lani si kupil tisto gasilno pripravo, ki je nismo niti enkrat še potrebovali!* Optimist. — Ali veš ti, kaj je to pesimist? — Pesimist... to je človek, ki izmed dveh zel izbere obe. — In optimist? — Optimist naredi nasprotno: ne izbere nobenega. Ženska zloba. — Gospa Rogličeva, kako ste se vi izpremenili ta tri leta, kar vas nisem videla! Toliko da sem vas spoznala ... —■ Res? A jaz sem vas takoj spoznala, gospa Pavličeva, po vašem klobuku! Ekonomično sredstvo. — Moja žena me bo ugonobila z rokavicami: vsak teden mora biti nov par rokavic. Ne vem več, kaj bi storil. — Kupite ji lep prstan, pa jih ne bo več nosila. To je najpreprostejša rešitev. V šoli. Profesor: »Povejte mi razliko med Afriko, našim Primorjem in Sremom.* Ko se dolgo nihče ne oglasi, se vzdigne neki dolgin iz zadnje klopi in reče: »V Afriki je Tutankamen, v našem Primorju sam kamen, a v Sremu Slankamen.* Hudo opravilo. Predsednik: »Obtoženec, kaj je vaš poklic?* Obtoženec: »Jaz prodajam, kadar solnce mrkne, zakajena stekla.* Antiteza. — Gospod! Da sem jaz tako neumen, kakor ste vi pametni, potem bi bil jaz pameten, no, da sani tako pameten, kakor ste vi neumni, potem bi bil najpametnejši človek na svetu. Na sodišču. Sodnik (obtožencu): »Ne motite vedno gospoda zagovornika!* Obtoženec: »Ali pojde on v zapor ali jaz?» Kako prijazno je miza pogrnjena! Vse se sveti: noži, vilice, žlice, leske-čejo se krožniki, podstavki, sklede. Ampak potem tisto pomivanje! KAJ STORITI! MaloVima na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti! ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV Ovadba. V Butalah imajo kaj vnetega stražnika. Gorje tistemu, ki se ne pokori cestnim predpisom. Takoj ga zašije. Zadnjič je zapisal nekega motociklista, ki je prehitro vozil in mu je motor preveč ropotal. Ovadba, ki jo je prinesel županu, se je glasila takole nekako: «Gospod Figar Anton iz Ljubljane naj se kaznuje, ker je puščal v vasi belovišnjeve hlape in grmenju podoben ropot.* Uradno poročilo. »Po izpraznitvi potnikov je vlak takoj nadaljeval pot...» Vsako leto nova. Neka žena je tožila svoji prijateljici, da jo mož zanemarja in da sedi noč in dan pri svojih knjigah. »Veš,* je rekla naposled vsa obupana, «najrajši bi bila knjiga. Potem bi me mož vsaj časih pogledal.* «Da,» je odvrnil mož, ki je prav tisti trenutek stopil v sobo in ves pogovor slišal, «želel bi, da bi bila koledar, ker bi te potem lahko vsako leto zamenjal.* Pri mesarju. »Tone, zdrobi gospej sodnikovi kosti in stehtaj njen svinjski želodec!* Tolažba. Dve mladi gospe se zaupno pogovarjata. — Pomisli, draga moja, včeraj mi je moj mož priznal majhno nezvestobo. — To te je gotovo precej užalo-stilo? — Ne, nasprotno, to me je celo malo potolažilo. Še huje. Peter Cmok je sila zgovoren možak. Vse ve in vse zna bolje kakor drugi. Zadnjič je zvečer prihitel k družbi v gostilni neki domačin in prestrašeno povedal: »Pomislite, kaj se je zgodilo! Moj sosed je zalotil svojo ženo z ljubčkom. In kaj je storil? Ljubčka je zaklal, otroka v zibelki je vrgel skozi okno in potem je še sebe ustrelil...» Vsi obstrme. Pa se oglasi Peter Cmok: «še huje bi se bilo lahko zgodilo ...» Vsi zazijajo. Še huje? «Da», reče Peter Cmok. Če bi bil prišel tri ure prej, bi bil mene zaklal.* Sanje. »Gospod nadzornik, moja žena je pred štirinajstimi dnevi izginila.* »Zakaj pa pridete to povedat šele danes?* »Doslej sem mislil, da so bile le lepe sanje.* Škotska. Čarovnik je med predstavo v nekem škotskem mestu zaprl svojo ženo v zaboj in pokrov zabil. Ko ga je spet odprl, sta bila v njem dva zajčka. Po predstavi je stopil Škot k čarovniku in ga vprašal, ali bi ne hotel napraviti istega poizkusa tudi z njegovo ženo. »Zakaj pa ne? Ampak — ali se nič ne bojite, da bi svoje žene ne izgubili?* »O, čeprav jo izgubim. Veste, svojemu nečaku sem obljubil dva zajčka za god.* Ljubeznivost v mejah. Gospa je vzela novo služkinjo in jo poučuje, kakšna mora biti. Nazadnje se spomni: »Še nekaj! Upam, da boste z mojimi otroki prijazni in ljubeznivi — seveda razen z mojim osemnajstletnim sinom.* Iz šole. Učiteljica govori v šoli o sorodnikih. O vnukih, tetah, stricih, botrih itd. Potem vpraša Janezka: »No, Janezek, povej mi, ali ima tvoj oče kakšno sestro?* »Da.* »In kako pravite očetovi sestri?* »Stara gos!* Porok. Pri razpravi dokazuje mlad državni pravdnik verodostojnost glavne obremenilne priče in konča svoj govor s temile besedami: »Za njegovo verodostojnost zastavim glavo!* Takrat vstane zagovornik. »Predlagam, da se glava državnega pravdnika priloži aktom.* Zagovorila ga je. Gospod sedi v vagonu. Na neki postaji vstopi mlada gospodična. Sede njemu nasproti in vzame v naročje majhnega kužka. Gospodu je zelo všeč, pa ne ve, kako bi jo nagovoril, da bi ne bilo preveč vsakdanje in prisiljeno. Pa se naposled ojunači in se nasmehne: »Kako rad bi bil namestu tega psička!* »Dvomim*, odvrne hladno gospodična. »Peljem ga namreč k živinskemu zdravniku, da mu bo rep odsekal.* \ldueMifiM- g&spa! *. Za jesen in zimo boste zopet potrebovali nov plašč, obleke, toplo perilo in še kaj za družino. Spomnite se naše ponudbe in novih cen. Tu samo nekaj primerov: Flanela za perilo..................Din 7'— 10‘— Tkanina za rjuhe. . . . Din 18'— 20'— 26' Barhent za obleke..................... 11'— 15'— Bele tkanine-liton ... „ 6'— 8'50 12'— Damsko volneno blago za obleke „ 21'- 42'— Damsko volneno blago za plašče ,, 64' — 98'— Povejte svojemu soprogu, da se dobi za moške Blago za deške obleke .... „ 32 — 68 — obleke, suknje itd. najboljše pri nas. Pridite si ogledat. Nakup pri nas Vam bo užitek. Specialna trgovina NOVAK — LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15. ^PRI NUNSKI CERKVI. % H S K E ; '■ete- ^ ZA HUJŠANJE so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli, iz neškodljivih, toda zelo učinkovitih praškov in ekstraktov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma ne-Q škodljive. Proti prekomerni debelosti uporabljajte torej neškodljive Slatinske tablete za hujšanje, ki jih Izdeluje apotekaMf^BAHOVEC^jiibljana, Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovec. Mala doza (100 tablet) Din 46‘— Velika doza (200 tablet) Din 74*— Reg. 10./7. 1934, S. Br. 14.213 On ni kriv. »Kako si se mogel, nesrečnik, zaročiti s tem dekletom? Ali ne vidiš, da je v drugem stanu?* »V drugem stanu? No, in? Z menoj prav gotovo ni!» Resnična tolažba. Gospod Pišek je imel mlado ženo in zvestega domačega prijatelja. Bil je že precej v letih, domači prijatelj pa je bil še mlad. Nekoč pa se je primerilo, da je gospa Piškova legla v otroško posteljo, pa ni več vstala. Gospod Pišek je bil obupan in je zaradi ženine smrti jokal noč in dan. Njegov mladi prijatelj pa ga je tolažil. In nekega dne mu je položil roko na ramo in mu dejal: «Nikar' tako ne obupuj, dragi Pišek! Vidiš, saj nisi ti kriv, da je umrla...» Razlika. »Kako čuden človek si ti, Mirko. Ko sva bila še zaročena, si mi zmeraj pravil, da bi me od ljubezni najrajši kar pojedel. Zdaj pa kolneš kakor obseden, če dobiš moj las v juhi!* Maščevanje. V oddelku brzega vlada sta sedela po naključju skupaj župnik in židovski rabin. Seveda sta se kmalu sporekla in župnik je dejal rabinu: »Zadnjič sem slišal zanimivo zgodbo. Nekoč je umrl rabin in prišel pred nebeška vrata, da bi se vtihotapil v raj. Toda sveti Peter ga je kmalu zagledal v nekem kotu in ga je dal vreči ven. Seveda je moral iti potem v pekel*, je končal župnik in se zasmejal. «Jaz sem pu slišal zgodbo malce drugače*, je mirno odvrnil rabin. »Takole: rabin je potem vprašal svetega Petra, ali pride lahko v nebesa, če se da krstiti. Sveti Peter se je dal preprositi in je ukazal, naj pokličejo kakšnega župnika iz nebes. In tedaj je nastala v nebesih zmeda. V vseh nebesih ni bilo nobenega.* Anton Ingolič: Mtada leta (Nadaljevanje.) Ko je prišla pospravljat sobarica četrtega nadstropja, jo je začuden vprašal, kje je Eliza in kaj se je ponoči zgodilo. Povedala mu je, da je bila policijska preiskava. Dva moška in tri ženske so aretirali, tudi Elizo so odvedli, našli so jo z nekim Madžarom. Sedaj je v bolnici za spolne bolezni. Tine je ostal sam v sobi. Strmel je skozi okno na katedralo. Bilo mu je, kakor da so ga pravkar rešili smrti. Iz dalje mu je zablestelo dvoje Martinih sinjih oči. Spomnil se je na njeno snočnje pismo. Ozrl se je po njem. Tik njega je ležalo pohojeno in zmečkano. Z grozo ga je pobral, razgrnil in čital. Vsa Marta je bila v njem, vsa takšna, kakor jo je pred odhodom prvič poljubil in ji povedal, da jo ima rad. Vsa srečna je, da se teh deset dolgih mesecev, kar ga ni videla, bliža koncu in da jo loči od njega le še nekaj dni. Tine ga je prečital še enkrat. V tem ga je predramilo trkanje na vrata. Vstopil je poštar in mu izročil denarno pismo. Mati mu je poslala denar za vožnjo domov, na listič pa je napisala, da ga že težko pričakujejo. Doma naj pove, da je dobival samo po tisoč dinarjev na mesec, kar je bilo več, je namreč priložila naskrivaj. Tinetu je postalo mehko pri srcu. Saj je navadno dobival po poldrugi tisoč! In to deset mesecev! Koliko truda je bilo zanje! Kolikokrat je oče s pomočniki zamahnil s kladivom, potegnil z obli čem in žago! Z obličem! Vse leto ni slišal njegove pesmi, vse leto ni vonjal skobljanega lesa in mizarskega kleja. Vse leto ni držal v rokah kladiva, dleta, žage, obli-ča... Da, čez nekaj dni bo doma v Potoč ju! V delavnici, sredi lesa, na gmajni, pri Marti! Tedaj se je spomnil, da pride popoldne ob petih Dora. Pogledal je Martino pismo, preletel materine besede in naglo odšel. Ne, popoldne ob petih njega ne bo doma! Po kosilu je izmenjal denar in si kupil vozni listek za domov. Jutri zjutraj odpotuje, v soboto ŠTEV. 9 SEPTEMBER 1934 LETO Vlil zvečer pa bo doma. Na univerzi je že vse uredil, samo svoje stvari pospravi in pojde. Ostalo mu je skoraj sto petdeset frankov. Ogledoval si je izložbe in iskal, kaj bi kupil materi in Marti. Ni se mogel odločiti, čeprav je že vso uro postajal pred izložbami in izbiral. Končno je stopil v kavarno in izpil dva vrčka piva. Po-točje z materjo in Marto se je spet odmaknilo nekam daleč, daleč. Na ovinku je popil še čašo vina, nato pa krenil proti svojemu stanovanju. A še vedno si je zagotavljal, da Dore ne bo sprejel, da je ne ljubi, da ljubi samo Marto in noče oskruniti sebe in nje. Toda ni se mogel več upreti sili, ki ga je gnala proti domu. Še v tramvaj je stopil, da bi ne zamudil. Pred svojo sobo je za trenutek obstal, zdirjal pet nadstropij navzdol in stopil v cvetličarno ter kupil polno naročje rdečih nageljnov, na oglu pa čokolade in bonbonov. Ob petih je Dora potrkala in vstopila. Dolgo nista našla besed. Kakor bi se sramovala drug drugega. Tine ji je ponudil stol, sam pa je sedel na posteljo. Dveh stolov ni imel. Dora se je v zadregi ozirala po sobici. Tedaj je opazila na postelji rdeče nageljne, zardela je, se zmedla in začela brskati po knjigah na mizi. Čez čas je Tine stopil k nji in jo potegnil k sebi na posteljo. Ko jo je začutil v svojem naročju, je vzplamenelo v njem. Brezumno jo je poljuboval in ji šepetal vroče besede predolgo zadržanega hrepenenja. Tudi Dora mu je omamljena razodela, kako se je borila s seboj, a nazadnje je morala priti. Tine pa ni razumel več njenih besed. Čutil je le njo. Vrgel se je nanjo in ji hotel strgati obleko s telesa, a tedaj se je Dora dvignila, da bi se slekla sama, pri tem pa je omahnila z ozke postelje ter obenem opazila na tleh kup raztrganih belih pisem in veliko dekliško sliko. Vsa je prebledela, se v hipu osvobodila Tinetovih rok in segla po sliki: «Kaj je to?» Tine se v prvem trenutku ni ničesar zavedel, planil je k Dori in jo hotel potegniti k sebi. Toda Dora ga je pahnila od sebe in mu molila sliko pred oči: 253 Priloženi Klabundov roman „Borgia“ je namenjen samo odraslim! |WijaWj «Kdo je to?» «Prijateljica iz moje vasi,» je zajecljal Tine. «In pisma?» «Njena...» «Jo ljubiš?» «Ne____» Okoli Dorinih ust se je prikazal bolesten nasmeh. Naglo je stopila pred zrcalo, si z mrzlično naglico uravnala lase in obleko ter prijela za kljuko: «Zbogom, Ti neb In že je odšla s trpkim nasmehom. Na ulici pa je na glas zajokala. Tine je še vedno strmel predse. Ni mogel razumeti, kaj se je bilo zgodilo. Ko se je pa zavedel, je planil gologlav na ulico in ves večer iskal Doro. A nikjer je ni našel. Sedaj je zanj izgubljena! In začel je iskati ženske. Naj se zgodi karkoli z njim, samo da mu bodo otopele misli, da ne bo ničesar več čutil in vedel. Samo žensko hoče imeti! Ustavljal se je pred vsako in jo požiral z očmi, a ko je pristopila in se mu nasmehnila, se je odtrgal od nje in drvel dalje. Vedno dalje v ozke in temne ulice. Ves truden in izmučen je že bil. Taval je počasi in si le še nejasno želel, naj pride in ga vzame. In prišla je majhna blondinka v rdeči obleki, se ga oklenila in ga odvedla kakor otroka. 2. Pri Kotniku v Potočju so v prvi delavnici delali trije pomočniki. Ob oknu, ki je gledalo na dvorišče, se je sklanjal nad skobelnik Ivan Toplak, velik fant, močnih, nekoliko naprej štrlečih ličnic, črnih las in črnih oči; rokave zelene, na prsih odprte srajce je imel zavihane daleč čez lakti. Z majhnim ob-ličem je gladil stranico za posteljo. Včasih je prenehal, pogladil stranico z dlanjo, se vselej ozrl skozi odprta vrata na dvorišče in spet pognal ob-lič po orehovini, da je visoko zapel in so kakor svila mehki oblanci kar kipeli iz njega. Ob nasprotni strani pa se je vrtel nekoliko starejši Fric okoli napol dogotovljene mize. Priprav-ljal je ploščo, da jo pritrdi na ogrodje. Ves čas je že kričal nad vajencem, ki mu je segal komaj do pasu, mahal z dolgimi rokami in tekal od ogrodja k skobelniku, da nazadnje že sam ni več vedel, česa naj se najprej loti. Treba je bilo vročega kleja, vsaj deset spon in primernih kosov lesa za podlogo, da more pritrditi naklejano ploščo na ogrodje. Treba je bilo hitro delati, da sc klej ne ohladi, in natančno, da se plošča dobro prilega ogrodju. Tretji pomočnik, majhen blondinec rdeče obrobljenih oči, je sredi delavnice pribijal hrbet na omaro. Udarci njegovega kladiva so padali hitro drug za drugim in v enakih presledkih; nobeden ni padel mimo, nobeden ni skrivil žeblja. Za vsak žebelj po štiri in še eden povrhu, ko je bil žebelj že v lesu. Ta zadnji je bil pomočniku v posebno veselje. V drugi delavnici so delali vajenci. Peter je žagal deske na drobno, Tonček, majhen in slaboten domači sin, ki je komaj pomladi dokončal osnovno šolo, je popravljal star, polomljen stol, France je pomagal Fricu, Lojzek pa je odšel v trgovino po žeblje. V tretji delavnici, največji in najsvetlejši, so stali stroji. Takoj ob vhodu je brnel skobeljni stroj, tu je delal Jok, najstarejši pomočnik. Počasi in previdno je potiskal na kratko razžagane kose desak preko stroja. Vsakikrat, kadar je vrteči se valj pobelil kos deske na eni strani, ga je obrnil, pogladil in vrgel na velik kup enako velikih, že oskobljanih kosov. Tako je delal že od jutra in bo do večera in bi še jutri, ko bi ne bila nedelja. Z enakomernimi kretnjami in z zaprašeno obleko je bil že sam podoben stroju. Samo včasih, ko je stroj iztrgal veliko grčo in je les pod njegovimi rokami zadrnel, se je zavedel, pritisnil les močneje k stroju, ga potem skrbneje pogledal, vrgel na kup in pregledal še stroj. Ostali stroji so počivali. Ob vratih, ki so vodila na dvorišče, tračna žaga, ob njej krožna žaga, sredi delavnice pa rezkalni stroj; daleč okoli njega je bilo vse pospravljeno, da je bil videti kakor nevarna črna zver, ki so jo priklenili z močnimi vijaki na beton in jo prisilili k pokoju. V prvih dveh delavnicah je ropotalo, padala so kladiva, žaga je pela svojo enakomerno pesem in oblič je prepeval z zategnjenim visokim glasom, vmes pa je zdaj pa zdaj posegel kratek človeški vzklik; iz strojne delavnice pa je zamolklo brnelo in ublaževalo trušč prvih dveh delavnic, da se je čulo na dvorišče, kjer je pred hišo ob cesti sedela osemnajstletna Jerica temnorjavih oči in ozkega bledega obraza, kakor bi vse to prihajalo od nekod daleč. Jerica sploh ni slišala nič drugega ko zategli visoki glas oblica, ki ji je pr imami j al Ivanov obraz. Tako poje samo Ivanov, je doživljala. Ko škr-janček v zgodnjem jutru; dviga se vedno više in više in hipoma ugasne njegova pesem. Potem pa zapoje iznova in iz njega kipijo dolgi prozorni oblanci ko svileni trakovi na njeni pražnji obleki. Kar sedla bi k njegovemu skobeljniku, poslušala njegov oblič in gledala njegove oči! Vedno češče je odlagala šivanje in vedno za dalje časa se je zastrmela predse na cesto, ki se je vila ob potoku skozi Potočje. Nazadnje ni mogla več strpeti. Vzela je šivanje, stopila oprezno k vežnim vratom, pogledala, kje je oče, in odhitela v delavnico. Ko je vstopila, se je nasmejala in vsakomur kaj rekla, da sc je hipoma vse zmedlo. Kladivo ni več udarjalo v enakomernih presledkih, oblič je pel tiše in bolj zateglo. Vedno več je bilo smeha in glasov. Vsem je bilo, ko da je zapihala od nekod v vroč junijski popoldan rahla sapica. Le Jok in prijatelj njegov skobeljni stroj sta delala enakomerno dalje. Jerica je obstala ob Ivanovem skobeljniku, se hipoma zresnila in se ozrla v Ivana, da mu je oblic kar obstal v rokah in oči obvisele na Jerici. O, ta Jerica! Saj vse dneve misli samo nanjo! Nasmehnil se je v zadregi in pokazal z obličem v roki na napol dogotovljeno posteljo ob steni: «Jerica, ali bi imela takšno posteljo?* «0, imela!* «Tudi če bi jo jaz napravil?* Jerica se je ozrla vanj in pokimala z zardelim licem. Čez hip pa je pobesila oči in hotela nekaj reči, a tedaj se je zasmejal Tonček iz sosednje delavnice: «Potem pa še rajši!» Pomočnika in vajenci so bruhnili v krohot, Ivan je pograbil oblič, se globoko sklonil nad skobeljnik in začel naglo oblati, Jerica pa se je pognala proti Tončku. «Kaj boš ti!» Že mu je bila v laseh. Tedaj se je pojavil na vratih celo Jok s kosom deske v rokah. V tistem hipu pa je vstopil mojster, velik, precej rejen petdesetletnik z gostimi črnimi obrvmi in dolgimi brki. Pogledal je jezno po delavnici in zakričal: «Kaj iščeš tu? Poberi se!» Vzdignil je roko, toda Jerica je pobegnila v drugo delavnico in od tam na dvorišče, pomočniki ux vajenci pa so se hrupno lotili dela. Kotnik je jezno odšel v strojno delavnico, stopil k elektromotorju in potipal, če niso ležišča preveč vroča. Nato je začel pripravljati rezkalni stroj za delo. Izmenjal je rezila, namazal ležišča, poklical Franceta in spustil stroj v pogon. Tedaj so se dolga rezila za dletanje zavrtela na navpični osi in zatulilo je kakor pošastna zver. Že so se vrtela s tako hitrostjo, da jih sploh ni bilo več videti, samo veter so delala in tulila, da ni bilo mogoče razločiti več svojega glasu. Mojster je vzel dolg ozek kos lesa za okenski okvir, ga privil s spono na železno ploščo rezkalnega stroja in ga polagoma bližal vrtečim se rezilom, ki so se zagrizla v les, da je zahreščalo, kakor bi se desetero zveri pognalo vanj. V nekaj sekundah je bila izdolbena globoka ozka odprtina, potem je potegnil skozi rezila drugi konec. Nato mu je France podal drugi kos. Delala sta hitro, brez odmora in brez besed. Rezila so tulila in se vsako minuto dvakrat s peklenskim krohotom zagnala v les ter ga izglodala. Nenadoma pa je iztrgalo kots lesa iz mojstrovih rok in ga vrglo po delavnici. Po zraku pa je zažvižgalo. Kotnik je takoj ustavil stroj in videl, da se je nu grči odlomilo rezilo, odletelo in se zapičilo v zid. Zaklel je in zavil na sadonosiiik za hišo. Solnce je že zahajalo, neznosna vročina, ki je žgala čez dan, je že popuščala. Dolge sence so ležale po sadovnjaku, tu in tam je začivkal kak vrabec, iz sosedove mlake so se jele oglašati žabe. Martin Kotnik je še vedno sedel na hlodih konec sadovnjaka in se oziral skozi plot na njive in travnike, ki so se širili daleč tja do gozda. Vse gre narobe. Tonček je dopoldne zlomil dleto, Lojzek je razlil klej, pomočniki niso začeli ob uri, in če le morejo, se naslonijo na skobeljnike in čenčajo. Tudi ne delajo več tako snažno in lepo, prav zadnjič, ko so dostavili vrata za Gornikovo vilo, se je inženjer pritoževal, da je delo slabo. Ni več pravega reda. Sam ne zmore vsega, človeka, ki bi se mogel nanj zanesti, pa nima. Če gre v mesto nakupovat železje ali če gre kam za delom, so delavci sami doma in ne naplavijo ničesar. O, če bi bilo po njegovem, bi bilo drugače! Tine, ki je sedaj končal prvo leto pariške univerze, bi bil prvi delavec, pov-sod bi ga nadomeščal. razširila bi strojno delavnico, kupila še en skobeljni stroj, tako da bi se ne sramoval nobenega mojstra v mestu. Dela bi bilo dovolj in zaslužka! In sam bi se lahko včasih malo oddahnil, saj je delal že dovolj, saj že skoraj štirideset let poje žaga v njegovi desnici! In kaj vse je medtem že ustvaril! Saj pred petindvajsetimi leti, ko sta se vzela z Ano, nista imela ničesar. On je bil pomočnik, ona pa šivilja. Toda delala sta, varčevala, in ko je dobil nekaj denarja po očetu, ki se je ubil pod vozom drv, sta si kupila to hišo v Po-točju, jo prezidala in uredila za delavnice. Iz-početka je delal sam z dvema vajencema. A dela je bilo vedno več in najel si je enega, kmalu pa že tri pomočnike, toda še ni zmagoval vsega. Zato si je kupil stroje in motor na bencin. V tem pa je moral na vojno, delavnice so izpremenili v ležišča za ruske ujetnike, stroje pa obili z deskami. A vendar je Ana s podporo, ki jo je dobivala, izplačala zadnji dolg, da se je Kotnik po treh letih ujetništva vrnil v nezadolženo hišo. Dela je bilo mnogo. Kupil si je še rezkalni stroj. Ko so potegnili električni vod skozi Potočje, pa je zamenjal stari motor na bencin za elektromotor. Sedaj ima vse, delavnice, stroje in dosti dela, toda nikogar, ki bi mu pomagal. Ciril in Janez sta umrla kmalu po rojstvu, Tonček je že od pomladi v delavnici, a ga mizarstvo nič prav ne veseli. Tineta pa je tako veselilo! Že v ljudski šoli. Komaj je prišel iz šole, že je šel v delavnico in ostal pri skobeljniku do večera. Z dvanajstimi leti je napravil Jerici majhno pohištvo, da ga ne bi lepšega vajenec z dvema učnima letoma. Toda prav tisto leto je prišel nadučitelj in govoril, kako je Tine nadarjen, kako lepo piše in kako dobro računa, da bi ga bilo škoda, če bi ostal doma, naj ga dajo v mesto v realko. In Ana je tudi venomer prosjačila, pa ga je dal. Mislil si je, naj napravi prve štiri razrede, nato naj se doma izuči mizarstva in naj gre potem na srednjo tehnično šolo. Čez leta pa bi prevzel doma. Izpočetka je tudi Tine mislil tako, saj je o počitnicah vse dneve prebil za skobeljnikom. Napravil je sam že mizo, kuhinjske stolčke in sebi celo omaro za knjige. Toda vsake počitnice je manj zahajal v delavnico, nazadnje pa ga sploh ni bilo več mogoče spraviti vanjo. (Dalje prihodnjič ) prijatelj KAREL ČAPEK: TRIBUNAL E “P majhnem postajnem poslopju se je vršila sodba. Privedli so človeka, ki so ga ujeli v trenutku, ko je zadal zadnji udarec ranjencu. Bil je še mlad, smrtnobled, spoten od groze; z ustnic, razbitih po puškinem kopitu, je tekla kri, ki jo je razmazaval po obrazu s strašno omadeževanimi, do kosti odrtimi rokami. Bil je strašen; tresel se je na vsem telesu, umazan, podel in ubog do nečlovečnosti. Častnik predsednik mu je stavil vprašanja. Človek ni odgovarjal. Niti svojega imena ni povedal. Le z očmi je begal v besnosti in mržnji. Potem pa so izpovedali vojaki, hrupno, z maščevalno slastjo. Sicer pa je bil primer jasen: zadal je zadnji udarec ranjenemu vojaku in mu snemal zapestno uro. Predsednik je bobnal s prsti po mizi, na kateri je še včeraj ropotal Morse jev aparat; treba ni bilo nikakih vprašanj več. «Na temelju prekega soda,* je rekel, «obsojam tega človeka na smrt z ustrelitvijo. Odpeljite ga!» — Človek ni razumel niti besede; dal se je odpeljati in si je brisal ustnice s krvavimi rokami. Bilo je po sodbi. Častnik predsednik si je odpel sabljo in šel red postajo, da se oddahne. Bila je mesečna noč. rnkor da je vse otrpnelo v mramornati svetlobi. Bela cesta, belo drevje, svetli travniki do ne-doglednosti. Prozorna belost, neizmerna napetost. Do nedoglednosti. Svetla, mrtva, mrzlo mirna noč. Niti zvezde ne svetijo, nič ni, kar bi ti pokimalo; nič ni; nič ni razen oslepujočega mraza. Častnik je povesil glavo. Iz postajne čakalnice se čuje smrčanje spečih vojakov. Tema protestira z zdravim in toplim smrčanjem proti veličastnosti mesečne noči; oglaša se, da bi premagala tesnobo. Toda tam nekje zadaj za tirom je hišica, kjer so zaprli obsojenca, kjer je tema in tišina; le skozi špranjo uhaja strašna mesečina. Kako se je potil, kako> se je potil od tesnobe! Sedaj se častnik spominja, da ni spustil oči z njegovega čela. Nenadno privre iz čela kapljica potu in teče živahno; in zopet kapljica in zopet. Bilo je, kot da to čelo plaka. Ah, mar je vse umrlo pod hladnim ivjem svetlobe? Nikjer se ne gane žival, krt si ne dela poti v travi, ptiček ne čivkne v dokaz, da živi. Zdajci se je ozval širok in velik glas, kot da je izpregovorila mesečina: «Ni zakona.^ Častnik je ostrmel. Kdo govori to, kdo more govoriti, da ni zakona? Čuj, mi vsi stojimo pred zakonom; obkoljuje nas zakon kakor obzorje. Mar bi mogli kaj delati, če ne bi morali? Kako bi udržal svojih tri sto vojakov, kako bi jim mogel zapovedovati, da ni zakona? Kam bi sedaj šel, da ni zakona? Ne bilo bi pravičnosti; ne bilo bi niti človeka brez zakona; ne bilo bi ničesar, in svet bi se sesul! Tu je odgovoril miren glas, govoreč skozi mesečino: «Ni pravičnosti.* «Kaj,» je ugovarjal razjarjeni častnik, «kako moreš reči, da ni pravičnosti! Obsodil sem ga, ker je ubijal ranjenega; ravnal sem v imenu zakona. In ko bi ne bilo zakona, bi ravnal po svoji vesti, pobil bi ga pri priči; lahko bi mu bil razbil glavo s pištolo in moja vest bi bila mirna.* Tu je izpregovoril neskončni glas: «Ni vesti!» Predsednik tribunala se je vzravnal, da bi se uprl strašnemu glasu. «Poglej na peron,* je strastno ugovarjal, «tam ležijo trije ubiti vojaki. Trije mladi možje, ki so zjutraj še živeli. Smejali so se zjutraj in govorili z grobim, veselim glasom, kot da se igrajo. Tu se razjokaš in razljutiš, divjal in besnel boš zaradi pravičnosti in vesti; pobijal in sodil boš iz jeze in žalosti, in če si Bog, ne boš mogel drugače, ne boš mogel drugače, kot reči, da ima človek prav.* Glas, govoreč skozi mesečino, je molčal. Osameli človek se je obrnil naravnost proti nebu, ki je bilo kakor trebušasta posoda, napolnjena z otrplo svetlobo. In tu je rekel glas: «Ni Boga.* Človek je vztrepetal in se zgrozil. Morda se sedaj najmanjša travica, prah na cesti, morda beli kamen, morda celo kaplje obsojenčeve krvi. ki se suše na hodniku, hipoma dvignejo proti nebu in zakričijo v protest; branile bodo Boga, strastno ga zatrde, vsaj oglase se! vsaj zgroze se! Tišina, smrtna tišina; samo eden izmed spečih vojakov tam zadaj govori v sanjah; nič se ni zganilo. Brezkončno daleč otrpneva pokrajina v tišini vsemirja. cin jaz,» se zgraža človek, «kaj se niti v meni ne ozve glas, ki bi odgovoril? Nič mi ne da znamenja? Nič, nihče mi ne pomore?* Tu je zahrumel nekdo med vojaki, nekdo se težko prebuja; polnoč je, izmena straže; godrnjaje, kaši ja je, roži ja je z jermen jem gre vojak na stražo. Častnik se je zdramil in se obrnil; v veži je pozdravila brleča luč laterne, topla, tolsta, zaupljiva, in prijel je laterno kot svojo družico in je šel z njo na peron. Ob tiru tri mrtva trupla; trije ubiti vojaki; nič. Mesečina je pokrita z ivjem ne-žemske brezbrižnosti. Pred deščenimi vrati kolnice hodi sem in tja vojak. Deset korakov, deset korakov; pri obratu se ostro zasveti bajoneti Pesek perona, tir, bela kocka kolnice, vse belo, oslepujoče, nezemsko, prividno. Nič ni. Ni sploh nič. Je le vsemirje. Častnik se počasi vrača v pisarno, kjer je sodil, leže na blazinjak in si postavi k vzglavju na mizo revno železniško laterno; žolti plamenček trepeče, se krči, se ogreva sam s seboj, in človek na bla-zinjaku ne okrene pogleda z njega, dokler se mu oči ne razplakajo, dokler ne zaspi od žalosti in utrujenosti. Še nekaj dni, in konec bo kopanju A. P. Čehov: OBREKOVANJE čitelj lepopisja Sergej Kapitonič Ahinejev je obhajal ženitvovanje svoje hčerke Na-talje z učiteljem zgodovine in zemljepisja Ivanom Petroviče m Lošadinom. Ženitovarije je teklo kot namazano. V dvorani so peli, igrali, plesali. Po sobah so kot nori švigali sem ter tja iz kluba na posodo vzeti lakaji v črnih frakih in belih zamazanih ovratnicah. Šum in razgovor je prenehal. Učitelj matematike Tarantulov, Francoz Padequoi in mladi revizor Jegor Venediktič Mzda so, sedeč v vrsti na divanu, pod-vizajoč se in prekinjajoč drug drugega, pripovedovali gostom, kako je bil nekdo živ pokopan, in izražali svoje mnenje o spiritizmu. Vsi trije niso verjeli v spiritizem, a so dopuščali, da je na tem svetu mnogo takega, česar človeški um ne bo nikdar dosegel. V drugi sobi je učitelj književnosti Dodonski pojasnjeval gostom, kdaj ima straža pravico streljati na mimo idoče. Razgovori so bili, kakor vidite, strašni, a silo prijetni. Skozi okno so z dvorišča pogledavali ljudje, ki po svojem socialnem položaju niso imeli pravice priti v dvorano. Opolnoči je gospodar Ahinejev šel v kuhinjo, da vidi, ali je vse pripravljeno za večerjo. V kuhinji je stal od tal do stropa dim od gosjih, račjih in raznih drugih vonjev. Na dveh mizah so bili razloženi in razstavljeni atributi jedi in pijač. Okoli miz si je dajala opravka kuharica Marfa, rdeča ženska z dvojnim prepasanim zadkom. »Pokaži mi jesetra!» je rekel Ahinejev, mencajoč si roke in oblizujoč se. »Kakšen duh je to! Vso kuhinjo bi pojedel! No, pokaži jesetra!* Marfa je šla k eni izmed klopi in previdno privzdignila umazan list od časnika. Pod tem listom je v velikanski skledi počival velik jeseter, ves pisan od kaper, oliv in korenja. Ahinejev je pogledal na jesetra in vzdihnil. Obraz mu je zažarel, oči so se mu zalesketale. Nagnil se je in dal z ustnicami glas nenamazanega kolesa. Malo je postal in tlesknil s prsti in še enkrat cmoknil z ustnicami. »O, glas gorečega poljuba... S kom se pa tu poljubljaš, Marfuša?* se je začul glas iz sosednje sobe, in na vratih se je pojavila ostrižena glava pomočnika razrednih učiteljev, Vanjkina. »S kom si? A-a-a... zelo prijetno! S Sergejem Kapitoničem! Dober očka, se ne da oporekati! Z žensko polonezo tete-a-teteb »Vobče se ne poljubljam,* se je zmedel Ahinejev, »kdo je tebi, bedaku, to rekel? Kar tako... sem z ustnicami cmoknil... od zadovoljstva ... Ob pogledu na ribo...» »Kar govori!* ptijablj Vanjkinova glava se je na široko zasmejala in se skrila za vrati. Ahinejev je zardel. c Vrag ga vedi!» je pomislil. »Zdaj pojde, grdoba, in bo klepetal. Po vsem mestu bo opravljal, živina ...» Ahinejev je šel hitro v dvorano in poškilil v stran: kje je Vanjkin? Vanjkin je stal pri klavirju, se drzno zvijal in šepetal nekaj smejoči se inšpektorjevi svakinji. »O meni govoril* je pomislil Ahinejev. »O meni, da bi se razletel! Pa mu še verjame... verjame. Smeje se. Moj Bog! Ne.. .tako ne smem pustiti... ne... Treba je nekaj napraviti, da mu ne bodo verjeli... Govoril bom z vsemi, in on bo ostal neumna klepetulja.* Ahinejev se je popraskal, se nehal vznemirjati in šel k Padequoiju. »Pravkar sem bil v kuhinji in sem uredil zaradi večerje*, je rekel "Francozu. da tu vas ne morem pustiti. Odvedel vus bom k svoji sestri.* In hitro je pograbil svoj zimski plašč, da ga izkušnjava ne bi premagala. Martin, Marijin bratranec, je čakal na svojo Sestrično. Devet je odbila ura, hišna vrata so zarožljala in se zaklenila, na stopnicah je ugasnila luč. Martin je zaprl knjigo in šel nemirno skozi sobo v kuhinjo. Tedaj je zapazil na tleh košček papirja. Pobral ga je in bral: «Vaclav Novak, katehet. Pridite nocoj k meni. Vabim Vas in se Vas veselim. Pripravil Vam bom toplo posteljo.« Kateheta Novaka so obdolžili, da je zvabil k sebi učenko Marijo Jakobovo. Njo so vrgli iz šole, Novak pa je izgubil svojo službo. Pričevanje njegove sestre ni nič zaleglo proti Novakovi posetnici in izpovedi hišnice. Novak je zapustil šolo, osramočen kakor resničen krivec. Toda še bolj kakor ponižanje, ki ga je moral prestati, ga je bolela obdolžitev, ki so jo metali dekletu v obraz. V ta ljubki, odkriti obraz, ki ga je v mislih videl, kako zardeva, in ki je nanj mislil tudi v sanjah. Čez dva meseca je že imel službo v neki banki in čez nova dva meseca je bila že Marija njegova žena. «Hvaljen bodi, Jezus Kristus«, je imela navado reči gospa Novakova, kadar se je njen mož vrnil iz banke. «Na vekov veke, amen«, je vselej odvrnil gospod Novak, in oba sta mislila zares. Med nebom, in zemljo . j Živ vrelec Izgubljeni telovnik. Salomon Rosenduft je imel letos pri kupčijah srečo. Dosti je prodal, zato se je odločil, da pojde s svojo ljubo družinico k morju. Edini iz Tarnopola. V Dubrovnik. Ne zaradi kopanja, Bog ne daj. Za take reči Salomon Rosenduft ni. In mamica tudi ne. In otroci — dolgo naj žive in zdravi naj ostanejo! — tudi ne. Samo najstarejšemu, trinajstletnemu Izaku, se je zahotelo kopeli. Prosjačil je in prosjačil. Naposled mu je dal oče denarja za kabino. Ginljivo so se poslovili in Izak je šel v vodo. Čez dobro uro se je vrnil. Krasno je bilo, toda izgubil je svoj telovnik, kakor je uganila mamica s svojim skrbnim materinskim pogledom. Zlodej ve, kje ga je pustil. Telovnika ni hotelo biti nikjer. Izak je skočil nazaj v kopališče, preiskal vse, vprašal čuvaje, prosil, rotil — vse zaman. O telovniku ni bilo sledu. In Izak ni smel iti več v vodo. Potem se je vrnila Rosenduftova družina v Tarno-pol. Drugo leto so šli posli še bolje in Salomon Rosenduft je spet odpotoval s svojo ljubo družinico k morju. Edini iz Tarnopola. V Dubrovnik. In spet je prosjačil Izak, očetov ljubljenec, in očetovo srce se je omehčalo. Izak je smel iti v vodo. Rekli so mu samo, da ne sme nič izgubiti. Čez dobro uro se je vrnil. Ves srečen in vesel. Našel je svoj telovnik! Po enem letu! «Izak, moj sin, kje pa je bil ta tvoj telovnik?« c Pod srajco!« je povedal Izak. cLani sem ga moral po neprevidnosti kar na golo obleči!« IHiTTnnn s fotografskim aparatom na dnu dunava Hlastanje po senzacijah je nedavno pripravilo dva novinarja na misel, da poizkusita s fotografiranjem pod vodo. Kar smo doslej videli slik, napravljenih pod vodo, bodisi v ilustriranih listih ali pa v filmih, so bile po večini vse narejene na umeten način v steklenih bazenih, le nekaj', znanstvenih slik je bilo posnetih res pod vodo, za kar je bilo treba velikih priprav in še večjih stroškov. O tem podvodnem poizkusu poroča eden teh dveh novinarjev takole: ditev Maribora v prevratnih dneh, ko ga je zasedel s komaj sto možmi in ga ohranil Sloveniji. S svojo hrabrostjo in odločnostjo je tudi dosegel, da smo dobili severno jezikovno mejo. Pokojni general Maister jo bil znan ljubitelj lepe knjige in je imel najlepšo privatno knjižnico nu Slovenskem. nimi spretnostmi itd., ne pozabimo pa, da bi morali postaviti lepo knjigo na prvo mesto. Kakor pa nas knjiga vzgaja, tako bi se morali tudi za knjigo vzgajati. Tudi čitanje je namreč umetnost, ki se je moramo učiti, naj smo zanjo nadarjeni ali ne. Sestavljati tiskane znake v besede, besede v stavke, to še ni čitanje. Umetnost čitanja obstoji v tem, da si znamo vzeti iz knjige to, kar je v njej, da si njene misli res osvojimo, da znamo ločiti glavno od postranskega, da razumemo odnos oblike do vsebine, da zavzamemo slednjič sami svoje stališče. Naš Cankar je na nekem mestu zapisal, da se, ko čita, s pisateljem prepira, mu pritrjuje in ugovarja. Tudi med takimi, ki se imenujejo izobražene, jih je mnogo, ki čitajo kakor otroci: zanje je knjiga zgolj podoba na eni ploskvi, brez senc in luči, spomin na prečitano se jim kmalu zabriše. Vedno vedo le približno, kaj so čitali, o prečitanem ne znajo dati obračuna ne sebi ne drugim, naj so pre-čitali še tako skladalnico knjig. Čitaj zato z zbranim duhom. Če vzameš knjigo v roko, moraš biti tudi z mislimi pri njej. Čitaj po vrsti, kakor je pisatelj pisal. Grda navada je, začeti knjigo pri zadnjem poglavju. Čitaj počasi, kakor da se ti nikamor ne mudi! Za hitro, zato površno in brezplodno čitanje je naše življenje veliko prekratko. Seveda lahko nekatere pisatelje hitreje čitaš. Kjer pa se z bogastvom misli in globino čuvstev druži lepa oblika, lep in čist jezik, moraš uživati tudi zadnje, okušati moraš stihe, periode. Glaven smoter čitanja je in ostane izobrazba. Poklicno delo nas dela navadno enostranske, in prav to je eden najlepših sadov pravilnega in smotrnega čitanja, da spravlja naše bistvo v ravnovesje. Tako črpamo iz pesnikov in pisateljev izobrazbo, veselje, najplemenitejše užitke, notranjo neodvisnost in svobodo. T. Literarni drobiž Pierre Benoit, pisatelj »Atlantide*, član Francoske akademije, je izdal nov roman »Monsieur de la Ferte*, ki ga je kritika zelo toplo sprejela. Letošnjo veliko francosko nagrado Akademije je dobil za literaturo sploh Henry de Montherlant, posebej za roman pa Paula Regnier. Hrvati so dobili prevod Cankarjevega »Martina Kačurja*, ki je izšel pri zagrebški »Zabavni biblioteki*. Čehi so nedavno izgubili dva svoja pomembna likovna umetnika, pokrajinarja Aloisa Kalvodo in ilustratorja Adolfa Kašparja. Eden največjih komikov sodobnosti Max Pallenberg se je smrtno ponesrečil na vožnji z letalom. Po rodu je bil potomec ruskih Židov in je začel svojo kariero pri potujočih igralcih. Uspelo mu je priti k Piscatorjevemu gledališču v Berlinu in zadnje čase je bil član Rein-hardtove skupine. Najbolj je zaslovel kot interpret švejka. V Beogradu so izšle v redakciji Toneta Potokarja Župančičeve »Izbrane pesmi*. Praški narodni muzej je priredil ruzstavo jugoslovanske ljudske umetnosti. Sincluir Levvis, Nobelov nagrajenec, je napisal nov roman »The Word of Art».» T. G. Masarvk je izdal drugi del svoje znamenite knjige »Cesta demokracie*. Umrl je sloviti nemški lirik in filozof Theodor Dšiu-bler, po rodu iz Trstu. Še pred nekaj leti smo ga poslušali v Ljubljani, ko je kot gost našega PEN-kluba recitiral svoje pesmi. /Z t£WHlČN£6A >V*TA k* Poslednja stopnja mehanične glasbe. Staro in mlado zahaja v kino in govoreči film zbuja vse stopnje zanimanja od skepse do navdušenja. Toda komaj eden od starih obiskovalcev kina dobro ve, kako govoreč film nastane. Nemi film, premikajoča se slika, je le hitro podajanje vrstečih se trenutnih posnetkov. To je lahko razumljivo. Oko zveže in premosti razločke od slike do slike, ker je podajanje slik hitrejše kakor reakcija očesa. Odkod pa prideta govor in petje nastopajočih oseb, vsi dejanje spremljajoči glasovi in opojna glasba? No, v začetku so — precej dolgo je že tega — nastavili med fotografiranjem dejanja gramofonske sprejemne aparate, ki so glasove, petje in glasbo povzeli na vrtečo se gramofonsko ploščo. Potem so predvajali te plošče z za to prirejenim gramofonskim aparatom in ojačili glas z zvočniki. Pri tem pa so se pokazale nepremostljive napake. Poteka filma in gramofonske plošče, ki sta bila oba odvisna od aparature in med seboj v najtesnejši zvezi, niso mogli nikoli spraviti natanko v sklad. Zmeraj so bili v nevarnosti, da bo počila pištola glavnega junaka šele potem, ko bo zločinec že ležal pri njegovih nogah in zavijal oči, ali pa da se bo baritonski glas Grete Garbo oglasil z ljubezensko izpovedjo šele tedaj, ko bo prizora s poljubom že davno konec, ko bo že počasi izginila velika slika z objemom in bomo videli že naslednji prizor, ki se bo vršil na primer v zoološkem vrtu, pred bazenom s povodnimi konji. To otroško bolezen govorečega filma so pa hitro premagali s tem, da so zvezali glasovno in slikovno predvajanje s pomočjo elektrike. Ta način so imenovali sinhroniziranje. Medtem pa je filmska tehnika napravila odločilen skok, ki jo je storil docela neodvisno od vseh činiteljev izven filmskega traku. Namestu da bi bili glasovi s pomočjo igle še nadalje dolbli v gramofonsko ploščo, so našli način, po katerem glasu niso več posnemali plastično (tridimenzionalno ali prostorno), ampak le gra-fično-geometrično (dvodimenzionalno ali ploskovno). Posrečilo se jim je izpremeniti akustične valove v optične (slušne v vidne). Te vidne zvočne valove so lahko fotografirali in s tem je bil princip govorečega filma rešen, ker so lahko obenem na filmskem traku zaznamovali oboje: slike in glasove. Podajanje je potem obratno od posnemanja. Obenem s filmsko sliko, ki jo leče reproducirajo na platnu, se tudi na robu filmskega traku zarisani valovi izpremene s pomočjo elektrike nazaj v glasovne valove, ki jih slišimo. (Izpreminjanje zvočnih valov v električne in njihovo povračanje v zvočne nam je po svojem principu znano že iz telefona in radia. Tu je samo še vključeno novo odkritje: izpreminjanje električnih valov v svetlobne.) S temi izsledki, ki bi se bili zdeli prejšnji generaciji nekaj nemogočega in ki se tako zde marsikomu še dandanes, je govoreči film prav za prav dosegel višek tehničnega razvoja. Toda človeškega iznajditeljskega duha ni mogoče nasititi in v okviru te »optične glasbe* je rešil še nov problem, ki je zdaj že dobil praktično obliko, obliko, ki utegne pomeniti poslednjo mogočo stopnjo mehanične glasbe. Misel, ki je do tega izuma privedla, je naslednja: če se da peta ali igrana glasba v vseh svojih podrobnostih (višini, obsegu, barvi, glasu, trajanju, ritmu) izraziti z geometrično sliko, in če se da ta slika uporabiti za resnično reproduciranje glasov, ki jih predstavlja, potem sploh ni treba prave glasbe, človeškega glasu, nobenega instrumenta. Treba je samo z roko narisati glasovno krivuljo in jo v aparatu izpremeniti v živ glas. To je tudi v resnici mogoče. Človek nariše s peresom in tušem določeno zobato krivuljo na prozoren trak. Iz aparata se oglasi krivulja kot glas trobente, ali ženski duet ali glasovna lestvica. Moramo si misliti, kaj to pomeni: komponist ni več vezan na pisavo z notami, ki jo zmeraj lahko napačno interpretiramo. Odprt mu je ves fizični obseg glasov, to so vsi glasovi, ki jih more dojeti človeško uho, v vseh barvah, akordih in obsegih. S svojo sliko lahko posname vsako glasbilo. Rudolf Pfenninger iz Monakovega se že več let bavi z analizo grafičnih glasov in je že napravil več poskusov z narisanimi skladbami. Zvene prav tako kakor z glasovno aparaturo posnete, od resničnih glasbil izvajane skladbe. Tako prihranijo take zarisane skladbe godbenike, pevce in godala. Pero in stekleničica tuša je dovolj, da podamo vso Deveto simfonijo z orkestrom, zborom in solisti. Slabo podajanje je nemogoče, če je vse pravilno narisano. Kakor kaže, bodo začele filmske družbe ta izuin prav kmalu praktično uporabljati; najbrž pa samo pri raznih prehodih med posameznimi prizori in pri korigiranju tona. Upajmo, da bodo vsaj pri originalnih posnetkih ostale pri človeških močeh, ki so žal morale izginiti iz kinov, kjer so nekoč z instrumenti spremljale nemi film. Če se bodo kdaj filmske aparature še bolj izpopolnile, je verjetno, da se bo grafično podajanje glasov razmahnilo v nedoglednost. Ali bo to podajanje kaj v zvezi z umetnostjo, je še vprašanje. Vse v umetnosti je odvisno od duha. Duh si že najde potem pot do pravega, umetniškega izraza. Da boš vedel Kozmetika v starem Rimu. V Rimu si imeniten človek ni smel sam rezati nohtov na rokah in na nogah, ampak je imel za to opravilo posebnega sužnja. Sužnji, ki so bili pri tem poslu zelo spretni, so se zelo drago prodajali. Cesar Neron je za takega sužnja plačal v sedanjem denarju skoraj milijon dinarjev. Golša in solnčna svetloba. Po najnovejšem raziskavanju so dognali, da pospešuje senčna okolica nastanek golše. Prebivalci senčnih delov v gorskih dolinah imajo večkrat golše kakor ljudje, ki prebivajo na prisojnih pobočjih. To dejstvo razlagajo tako, da ovirajo ultravijoličasti solnčni žarki izpremembe v ščitni žlezi. Zakaj je kitajščina težaven jezik. To spoznamo, če se učimo tri mesece stavke v kan-tonskein narečju, pa potem kantonskega Kitajca sploh ne razumemo, ker imajo v okolici Kantona štiri različne vrste naglasa in ker pomeni ista beseda vsakokrat kaj drugega, če jo izgovorimo monotono, z naraščajočim, padajočim ali pa odsekanim naglasom. In ta naglas s črkami naznačiti ni lahko. Če razen tega še upoštevamo dejstvo, da govore ob izlivu Jang-sekianga narečje, ki se razlikuje od srednje kitajščine prav toliko, kakor ruščina od italijanščine, potem se bomo skoraj rajši odločili za učenje arabščine. Tudi ta jezik je namreč nenavadno težaven, saj ima n. pr. 34 oblik za tvorjenje množine. sejo obcudi uje ... vse jo obožava — in ženske jo skrivoma zavidajo zaradi njene naravne lepote: to je uspeh, ki ga dosežete, če uporabljate milo Elida Favorit! To prijetno osvežujoče milo dela kožo nežno in čisto, polt dovršeno lepo. MILcP ELIDA \ ____ Nagrade ugankarjem za prvo polletje £ Mnogo naših vestnih reševalcev ugank je nedvomno nestrpno čakalo našega žrebanja in upamo, da ni bil nihče razočaran. Saj ni čudno — nagrad je bilo obilo in vredne so bile, da so se zanje potegovali. Da so jih naši reševalci res cenili, nam najbolje priča število udeležencev našega razpisa, ki je bilo razveseljivo veliko. Toliko prijateljev naše revije se je oglasilo z rešitvami, da bi potrebovali najmanj poldrugo stran, ko bi hoteli navesti vsa imena. Zato moremo žal objaviti le imena tistih, ki so bili deležni glavnih nagrad. Ker je bilo veliko reševalcev, ki so dosegli po 300 točk, smo pridejali še 10 mehko vezanih knjig. Najbolj se je nasmejala sreča g. dru. Metodu Špindlerju iz Maribora, ki je dobil prvo nagrado, prekrasno knjižno polico, ki bo nedvomno v okras njegovemu stanovanju. Druge nagrade (po pet gospodinjskih knjig) je dobilo tehle 20 gg. reševalcev: Hubert Frolich iz Ljubljane, Elza Gobec iz Beograda, Mitja Grašič iz Litije, Matko K u n d r i č iz Gornjega grada, Svetko Marn iz Ljubljane, Herman Maver iz Hoč pri Mariboru, Llinko Muren iz Št. Vida nad Ljubljano, Oton P e 1 a n iz Ljubljane, Anton Sterle iz Vrhove, Jakob Štukl iz Kozjega, Dušan Varga z on iz Ljubljane, Josip Zabukošek iz Slivnice pri Mariboru, Jože Zorn iz Rač pri Mariboru, Božidar Romih iz Novega mesta, Rado Vivod iz Teharij, Ivan Bevc iz Ljubljane, Mirko F a j s iz Celja, dr. Vojteh Hočevar iz Brežic, Franjo Lipov- š e k iz Tržišča in Joža Pajkova iz Sv. Lovrenca na Dolenjskem. Tretje nagrade (roman Nine Smirnove , vezan v platno) je dobilo tehle 10 gg. reševalcev: Franc Bračko iz Litije, Knez-Krulec iz Črne pri Prevaljah, Stanko Košir iz Novega mesta, Tilka Pivkova iz Čateža pri Veliki loki, Janko Telban iz Ljubljane, Antonija Šijanec iz Razvanja, Vinko J a 1 e n iz Rateč-Planice, Stanko Ivanc iz Zagorja ob Savi, Edo Hofbek iz Senova in Jakob Rodica iz Novega Sada. Četrto, dodatno nagrado (broširan roman Nine Smirnove «Marfa») so dlobili gg.: Boris Kr mi a c iz Ponovič, Franc Leskovec iz Sv. Križa pri Litiji, N. Prestor iz Mošenj pri Radovljici, Anton T e m e n t iz Koprivnice, Milena D a -binovič iz Maribora, Anton Vrečko iz Celja, Ivan Bračko iz Ljubljane, Ivo Lednik iz Grobel-nega, Ivan Krašovec iz Črne pri Prevaljah in Justin Ažman iz Krope. Vsi ostali reševalci, ki so dosegli določeno število točk, so prejeli krasen lesorez slikarja-grafika Elka Justina. Upamo, da bodo te nagrade izpodbodle dosedanje reševalce in nam pridobile še dosti novih prijateljev, zlasti še zato, ker bodo nagrade v drugem polletju ostale neizpremenjene. Obenem pa prosimo vse nagrajence, da nam za protiuslugo pridobe vsaj enega novega naročnika. Uredništvo. Zakaj si moraš ogledati velesejmsko razstavo Zveze jugoslovanskih hranilnic Letošnji jesenski velesejem prinaša novost — hranilniško razstavo. Ko se je porodila ta misel, so se njenemu pobudniku nekateri smejali, češ da hranilnice vendar nimajo ničesar, kar bi se dalo razstaviti. Kdor si bo pa ogledal to razstavo na velesejmu, bo morda dobil drugo mnenje, kajti nekaj novega bo tam vsakdo videl. Kdo n. pr. ve, kako narase en dinar, ako ga pusti, da sto let leži v hranilnici? Po sto letih boste imeli od tega dinarja nič manj kakor Din 159-57. Ako danes starši nalože za novorojenčka Din 1000-—, bo imel kot tridesetleten mož Din 11.810-—. Tako se razmnožuje Vaš denar sam, ako ga zaupate hranilnici. Druga slika Vam bo pokazala, da imajo hranilnice v dravski banovini 160.000 vlagateljev in da jih odpade samo na Mestno hranilnico ljubljansko 45.800. Skupaj so te hranilnice imele 1.1933. nad 1100 milijonov dinarjev vlog. Koliko pa je en milijon? Ako postavite stebriček 25parskega drobiža za en milijon dinarjev, bo stebriček visok 6000 metrov. Ako položite za en milijon 25parskih novcev drugega poleg drugega, dobite razdaljo 96 kilometrov, t. j. toliko kakor je iz Ljubljane do Pragerskega. In veste, koliko tehta en milijon 25parskega drobiža? 22.500 kilogramov. Tri slike Vam povedo ustrezajoče številke tudi za druge vrste denarja. Sedaj pa poglejmo, kaj so hranilnice napravile s temi svojimi vlogami. Saj vemo, da bi ne mogle plačevati obresti, ako bi denar držale le v blagajni. Namen dela vlog je, da jih hranilnica v obliki posojila daje občinam in drugim javnim korporacijam za izvedbo javnih del in zgradb (cest, šol, bolnic, elektrarn, plinarn, klavnic itd.), katerih skupno število za vso banovino bo prav zanimivo. Saj je sama Mestna hranilnica ljubljanska omogočila zidavo več ko 150 šolskih poslopij v vsej Sloveniji, vštevši one kraje, ki so ostali pod Italijo. Mnogo večji del hranilniških posojil pa koristi zasebnemu gospodarstvu, in sicer največji del manj premožnim slojem. To so predvsem kmetovalci, obrtniki, trgovci, pa tudi uradniki in delavci, ki so si s cenenimi posojili hranilnic mogli sezidati lastni dom. Tako je n. pr. Mestna hranilnica ljubljanska omogočila 530 železničarjem, da so si postavili svoj dom, posojila pa ima po vsej Sloveniji, in sicer je večina posojil izven Ljubljane. V Ljubljani pa je omogočila zidavo 1800 hiš, kar bo nazorno kazal načrt Ljubljane. Ljubljana bi torej brez Mestne hranilnice ljubljanske imela bržkone teh 1800 hiš manj. Videli boste še mnogo zanimivih stvari, n. pr. krožečo mizico, ki kaže, kako mora krožiti denar. Kajti le nova posojila denarnih zavodov pobijajo brezposelnost, in taka posojila so mogoča le, ako pride denar iz svojih skrivališč zopet na dan, tja, kamor spada — v denarne zavode. Še je dovolj solnčnih dni Hvala Bogu, vročina in sopara je za nami. Podnevi je pripekalo, ponoči pa dušilo, da se spoteno in prekuhano telo ni moglo odpočiti. Sedaj pa se bliža prijetna jesen, polna solnčnih in zlatih dni. To je pravi čas, ko se človek oddahne od vsakdanjih težav in si okrepi dušo in telo. V teh dneh se lahko iznebi ali obvaruje marsikatere zahrbtne bolezni. Zato si ljudje, ki za časa poskrbe za svoje zdravje, radi prihranijo dopust za jesenski mesec september. Septembra meseca dobite v znamenitem zdravilišču Rogaški Slatini vse, kar potrebuje Vaše telo in Vaše srce. Čudovito lepi so romantični izprehodi v jutrnjih urah po gozdnih potih, ko je listje posuto z biseri jutrnje rose, ko rože mamljivo opajajo človeka s svojim vonjem, ko drevje v zlatem sijaju izpre-minja svoje sočne barve in ko ptice žvrgole vse mogoče melodije. Kdor ljubi gore, se pa povzpne na pogorje Boča, kjer se mu odpre pogled po Štajerski, po hrvaški ravnini in na skalovite grebene naših Alp. Opoldan se ohladite, če hočete, v novem, krasno urejenem kopališču, kjer svoje telo lahko izpostavite žarkom jesenskega solnca. Popoldan si ogledate alpinski vrt in se v prijateljskem pogovoru izprehodite v parku ali pa greste na tenišče preizkušat gibčnost svojega telesa. Zvečer pa lahko zaplešete tango ob zvokih prvovrstnega jazza v elegantnih prostorih Zdraviliškega doma ali pa občudujete dame v izbranih toaletah. Za zabavo je torej v Rogaški Slatini preskrbljeno tudi za najbolj razvajenega gosta. Zdaj pa nekaj besed še o Vašem zdravju. Saj poznate staro zdravniško pravilo, ki pravi: «Skrbi za svoje zdravje takrat, ko si še zdrav*. In prav zdravilni vrelci Rogaške Slatine so tisti, ki Vam utrdijo zdravje. Znameniti vrelci cTempel*, «Styria» in «Donat» pozdravijo in preprečijo kronične žolčne bolezni, zavratne katare v želodcu, mehurju, črevih in grlu, vnetje ledvic in žolčne ledvične kamne, odpravijo zastareli protin, haemerhoide, sladkorno bolezen itd. Zato je razumljivo, zakaj priporočajo zdravniki svojim pacientom, naj si zdravje okrepe v Rogaški Slatini. Rogaška Slatina je shajališče prominentnih ljudi. Tu se sestaja mednarodni kulturni svet. Življenje v Rogaški Slatini je na vso moč prijetno, in kar je glavno, tam se živi po nizkih, zmernih in solidnih cenah. V jesenski eeziji od 1. septembra dalje pa so cene znižane še za 25 %. Državni uradniki imajo v jesenski seziji 50 % izrednega popusta. Zato obiščite Rogaško Slatino. Kdor pride enkrat, pride še in še. Direkcija zdravilišča Rogaška Slatina Vam brezplačno pošlje prospekte in pojasnila. Anekdote Opozorilo. Med kosilom na dvoru je sedel kardinal Verdier blizu neke dame, ki je bila kar preveč razgaljena. Ko je hotela vzeti z zlatega krožnika jabolko, jo je visoki cerkveni dostojanstvenik zagrabil za roko in ji rekel: »Opozarjam vas, ne pojejte tega jabolka!* »Zakaj ne?» ga je vprašala dama in se začudila. »Zato,» je odvrnil kardinal, »ker je v Svetem pismu zapisano: ,Ko je Eva pojedla jabolko, je opazila, da je gola‘.» Shakespearejeva prisebnost. Shakespeare je nekdaj igral kralja v neki svoji drami. Ko je nastopil, da bi razdelil ukaze svojim dvorjanom, je prišel v neposredno bližino kraljice Elizabete. Kraljica ga je hotela tako zmotiti, da bi bil padel iz vloge. Izpustila je svoj žepni robec na oder ravno Shakespearju pod noge. Toda pesnik ni izgubil prisebnosti, ampak je velel dvornemu uradniku: »Preden izvršite naše povelje, poberite tale robec naše kraljevske sestre in ga ji izročite.* Kraljici je bila jako všeč Shakespearejeva prisebnost. Brezobzirni Rothemeere. Lorda Rothemeerea so povabili v ugledno hišo na večerjo. V tej hiši je bila navada, da so gostje dajali napitnino služabnikom. Ko je Rothemeere pojedel preprosti menu — beaf-steak s solato —, je vstal. Gostitelj ga je spremil po stopnicah, na dnu stopnic pa so se priklanjali štirje služabniki in čakali na napitnino. Ko jih je Rothemeere zapazil, se je obrnil h gospodarju in mu rekel smehljaje se: — Zdaj pa ne vem, kateremu izmed teh gospodov bi plačal svoj beafsteak? Ena o Shavvu. Dolgo let je Shaw puščal, da so ga oboževalci oblegali, naposled se jih je pa le naveličal. O tej nenadni izpremembi pa ni vedela neka mlada dama, ki' je odkrila slavnega pisatelja v kopališču Mentonu, kjer se je vadil v plavanju, hvala bogu, brez vsiljivih občudovalcev. Ko ga je opazila, je v trenutku vrgla obleko s sebe in stala na obrežju v najmodernejši kopalni obleki. Prav za prav je bil to le nekakšen šal, ki se ji je ovijal okoli telesa in se za vratom končal s petljo. Moški kopalci so bili navdušeni. Ona pa se zanje ni zmenila. Skočila je v vodo in v roki je držala torbico iz gume. Pokazalo se je, da zna izvrstno plavati in se potapljati. Kmalu je priplavala do Shawa, ki je kobacal po vodi, vzela iz torbice papir in svinčnik in vzkliknila: »Dragi gospod Shaw, dajti mi avtogram!* Shaw se je zaradi take nesramnosti ujezil. Pokazal ji je svoj pisateljski hrbet in odplaval na drugo stran. Dekle si je vteplo v glavo, da mora priti do avtograma. In tako se je začela med njima smešna igra. Kamorkoli je odplaval Shaw, povsod se je prikazovalo dekle, zdaj na desni, zdaj na levi strani, in klicalo: »Dragi gospod Shaw, dajte mi avtogram!* Naposled je pisatelja minilo potrpljenje. Ko se je deklo spet prikazalo zraven njega, jo je prijel za vrat in potisnil pod vodo, da se je napila vode. Potem je mirno odplaval dalje. Dekle pa je odplavalo k obali in naznanilo stražniku, da jo je stari Anglež hotel umoriti, ko je mirno plavala. Stražniku, ki je Shawa že dolga leta poznal, se je zdela zadeva na vso moč čudna, vendar pa je moral pisatelja zaslišati. K sreči so se javile priče tega dogodka in tudi Shaw je povedal, zakaj je bil tako nevljuden. Gospodična pa je še tisto noč z dolgim nosom odpotovula domov. Kdaj govore moški o kostanjevih laseh? Kadar imajo posebno lepo kostanjevo barvo, kakršne ne vidimo vsak dan. Če imajo takšno barvo, da so značilni za žensko. Takšni lahko postanejo tudi Vaši kostanjevi lasje — če jih pravilno negujete s tem, da jih redno umivate z Brunetaflorom. Brunetaflor dejstvuje naravno in na svoj posebni način, ker ima hequil v sebi. Kostanjasta barva - barvna snov temnih las-je s tem posebno poudarjena. Lasje dobe čudovit blesk in nenavaden lesk! ^ Zajamčeno brez sode in brez ke-^ mičnih barvil. ^ ELIDA S PECI AL SHAMPOO BRUNETAFLOR NAPREDEK NAŠE INDUSTRIJE Če govorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. Že od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano «Kolinsko cikorijo*, «Redilno kavo* s srcem, »Figovo primes* itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Naša sotrudnica si je pred kratkim ogledala to tovarno in je mogla le z zadovoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod v tovarni najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. Jesenski ljubljanski velesejem. * 1 1 ' Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 1. in 10. septembrom. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine bodo posetili desettisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo „Ljubljana v jeseni". Na razstavišču, ki meri 40.000 m1, bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave: I. Glasbena razstava. II. Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina. III. Higijenska razstava »Mati in dete". IV. Izseljenska razstava. V. Ribarska razstava. VI. Razstava malih živali ter razstava koz in ovac domačih pasem od 3. do 10. septembra. VII. Mednarodna razstava psov vseh pasem 1. in 2. septembra. VIII. Arhitektonska razstava. IX. Weekend-razstava. X. Hranilniška razstava. XI. Pohištvo, stanovanjska oprema. Radio. XII. Industrijski in obrtni oddelek. XIII. Dne 8. septembra tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na velesejmu. 50 “/o en popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Za polovično voznino na velesejem zahtevajte na odhodni postaji železniško izkaznico, ki jo dobite za Din 5'—. »Ljubljana v jeseni" bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo! Na davkariji. Janez Smola, po poklicu agent, je bil klican na davkarijo. Ko po dolgem čakanju z aktovko pod pazduho pride na vrsto, mu davčni kontrolor pove, da so ugotovili njegovih dohodkov na 800.000 letno. »Oprostite,* * pravi Janez Smola, «saj to ni res, jaz nimam 800.000 dohodkov, ampak 1,000.000. Prosim, da to popravite.* Vsi ga debelo gledajo. Odkar stoji davkarija, še ni nihče priznal višine svojih dohodkov. Vsak protestira proti odmeri. Kaj je Smola tak patriot? »Nič me ne glejte*, se ponovno Smola oglasi. «Kar zapišite okroglo številko en milijon.* Po končanem zapisniku pa prosi Janez Smola, naj mu izstavijo potrdilo, da so ga res ocenili za 1,000.000 dohodkov. «Čemu vam pa bo to potrdilo?* vpraša uradnik našega Janeza. Poglejte, gospod kontrolor,* odgovori Smola, »vse moje premoženje je tale spehata aktovka. Z vašim potrdilom, da ste me ocenili za bogatega človeka, pa si bom lahko izposodil sto dinarjev.* Še ena. Pred davčno blagajno stoji eleganten gospod. »Poziv sem dobil, da naj plačam davke*, reče službujočemu blagajniku. Blagajnik pogleda v knjige in pravi: »Davka za promet je 20.000 dinarjev.* Gospod seže v žep in brez besed položi na mizo zavitek bankovcev. Blagajnik začudeno pogleda. Kaj takega se že dolgo let ni dogodilo, da bi kdo kar na prvi mah plačal tako vsoto. Zato hitro pobrska po knjigah in reče: »Zaostanka na dohodninskem davku je pa 30.000 dinarjev.* Gospod nič ne reče, seže v drugi žep in našteje 30 jur jev. Uradnik ostrmi in hitro obrne svojo blagajniško knjigo pa pravi: cin invalidskega davka je štirideset tisoč dinarjev.* Tudi zdaj plačnik nič ne reče, ampak privleče štiri šope tisočakov. Blagajnik hoče izrabiti ugodno priliko in okoristiti državno blagajno. Obrne se zopet k imenitnemu gospodu pa mu pove, da je davka za brezposelno podporo 50.000 dinarjev. Zdaj je pa gospoda minila potrpežljivost: »Veste kaj, gospod blagajnik, jaz vam prinesem svoj stroj za tiskanje bankovcev, pa jih sami tiskajte, meni se ta posel pri teh davkih res ne izplača.* Nikoli odprt! Pristen samo v modrem ovitku. V zoološkem vrtu. «Ta kača ima ogromno moč. Vola zaduši.* Žena možu: »Janez, za božjo voljo, ne hodi tako blizu.* * Žena: «Poglej, prav vsako drevo dobi pomladi novo obleko. Jaz pa moram nositi stare lanske cunje.* Mož : »Je že res. Ampak drevo si obleko samo napravi.* * »Gospodična, kaj naj vam dam, da dobim vaš poljub?* »Kloroform!* Če hočete biti lepi, če hočete imeti sveže ustnice... uporabljajte ob vsakem dnevnem času naše novo črtalo za ustnice ROUGE PASTEL A LA BIOCARMINE To divno prirodno barvo je odkrila tvornica Bourjois in jo samo ona proizvaja. Lahko jeste, pijete in poljubljate, vedno ostane barva ustnic neizpremen jena I PARFUMEUR PARIŠ BOURJOIS Depot t BELA VARY, ZAGREB, Smičiklasova ul. 23 ptijuMj Naše narodne noše Pred 90 leti je avstrijski politični konfiniranec, Poljak Emil Korytko, dolga leta živec v Ljubljani, kjer je izdal tudi zbrane Kranjske narodne pesmi, naročil slikarju Kurz von Goldensteinu, naj po naturi nariše nekaj naših narodnih noš. Ta slikar je napravil 12 slik, ki so veren odraz našega kmečkega naroda. Te naše narodne noše torej niso nekaj izmišljenega, ampak so resnične. Takšne narodne noše so se res izdelovale in nosile. Narodna noša ni bila za parado, ampak je bila resničen in bistven del vsakdanjega življenja naroda. Čeprav je pozneje tvorniško delo, ki je prišlo k nam iz tujine, te naše narodne noše polagoma izpodrinilo s cenenimi, toda veliko manj vrednimi oblačili, moramo vendar ohraniti spomin na te naše stare, lepo in fino izdelane noše. Najbolje pa to dosežemo s propagando mied ljudstvom, kateremu se bo spomin na lepe stare in srečne čase zopet oživel. Vsi narodi skrbno čuvajo nad svojo starino, ker je dokaz duševne in kulturne samostojnosti naroda. Pravkar je naša univerzitetna tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani izdelala te naše narodne noše v obliki razglednic. Serija obsega 12 komadov. Razglednice so lepo litografirane v barvah, natančno po izvirnikih. Slovenci se bomo o Božiču, ob Novem letu in o Veliki noči, ko voščimo znancem in prijateljem, posluževali predvsem teh razglednic, in ne tujega, judovskega blaga. Zlasti pa se mora vsak naš človek, zlasti kadar piše v inozemstvo, posluževati teh res lepih razglednic, da pokažemo svetu svoje narodne noše in svoj lastni izdelek, s katerim se lahko postavimo pred vsem svetom, pred vsakim narodom. Modni atelje VERA NEBOTIČNIK, 6. nadstropje LJUBLJANA GAJEVA ULICA 1 Telefon številka 24-63 Eleganca To č n os t Solidnost Kupujmo torej za naprej le Blasnikove razglednice slovenskih narodnih noš, ki niso prav nič dražje od tujih izdelkov, toda so lepše, in kar je poglavitno, so naše. Te razglednice se dobe v vseh prodajalnah ali pa pri založniku: J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža v Ljubljani, Breg št. 10. Vaš otrok sreča Majhne otroke ter dečke in deklice, ki gredo sedaj v šolo, jih pri nas lahko lepo in za majhen denar oblečete. Tudi zase in za moža dobite pri nas obleko, plašče, perilo, kravate, šale, nogavice in sploh vse, kar potrebujete za dom. Trgovski dom | P R £ GRAD MARIBOR, Aleksandrova cesta 25, Gafova ulica 1. prijatelj Za čiščenje krvi in proti slabi prebavi zahtevajte v lekarnah izrecno: »Planinka" v • caj v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca: APOTEKA M* BAHOVEC Ljubljana Reg. br. 76 od 5. H. 34. Nnjnovejši izum v gospodinjstvu, ki ga bodo vse gospodinje z veseljem pozdravile, je priprava, s katero je mogoče brez aparata krpati perilo na šivalnem stroju na ta način, da šivamo naprej in nazaj. Prepričana sem, da je ta priprava, ki se prodaja pod imenom Patent Stopf Twist, izmed vseh pomočkov, ki se ponujajo na trgu, najbolj praktična, najbolj preprosta in najbolj duhovita. Kajti že po kratki vaji ti gre delo tako hitro izpod rok, da z lahkoto opraviš v eni uri vse, za kar si doslej potrebovala ves popoldan. Kar te pa naravnost preseneti, je to, da komaj opaziš, da si sploh kaj krpala. Zato s pripravo PST Patent Stopf Twist brez skrbi lahko krpaš tudi take predmete, ki so izpostavljeni tujim pogledom, kakor namizni prti, serviete itd. Z njo popraviš lahko tudi večje poškodbe tako, da se niti ne opazi, ako vzameš 2 do 3 zavitke PST hkrati, kakršna je pač krpa, večja ali manjša. Ker je PST Patent Stopf Twist preizkušen na ženski obrtni šoli Srednje tehnične srednje šole in na naših gospodinjskih šolah, kjer so ga povsod odlično ocenili, smatramo PST Patent Stopf Twist za najboljše, kar se je doslej v ta namen nudilo na trgu, in zato nabavo te priprave čitateljicam priporočamo, tolikanj rajši, ker ji je tudi cena zmerna. Pri raportu. Stotnik pregleduje svojo novo stotnijo in vpraša, ali je bil že kdo kaznovan in koliko je dobil. Vojak Peter Cvek stopi iz vrste in pove: »Pet dni strogega zapora.* Stotnik: «Zakaj?» Peter Cvek stoji in nič ne odgovori. Nerodno mu je. Narednik mu hoče pomagati. Stopi zraven njega in pove: »Pokorno javljam, gospod stotnik, da so dobili Petru Cveka z neko deklino na dvorišču vojašnice na-inestu v postelji.* Ameriška reklama. Čez noč so se pojavili v Newyorku veliki reklamni letaki neke tvornice klobukov. Na njih je bil naslikan filmski zvezdnik Charlie Chaplin, ki je še zdaj ena najbolj priljubljenih osebnosti v Ameriki, in pod njegovo sliko je bil velik napis: »Charlie Chaplin nosi klobuke iz naše tvornice!* Drugi dan pa so ljudje iznenada zagledali pod tem letakom še drugega, ki ga je izdala konkurenčna tvor-nica klobukov. Samo tele besede so bile na njem: »Zato se mu tudi ves svet smeje!* Halo! halo... Našim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vljudno naznanjamo, da smo preselili svoje trgovske prostore v Mathianovo hišo DRAGO GORUP«CO Vabimo Vas, da si ogledate elegantne obleke za dame, gospode in otroke v odlični izdelavi in po nizki ceni. DRAGO eORUP&CO, Ljubljana „KUVERTA“ LJUBLJANA »illllllllllllllllllllllllllllllllllllll Telefon 28-07 Telefon 28-07 Tvornica kuvert in pisemskega papirja * prijatelj Rešitev ugank iz sedme številke Posetnica: Državni pravdnik. Črkovnica: Beri v smeri diagonale: Težko je gospodarju, ki ga uči hlapec. Vraža: Kolo-dvor. Dopolnilnica: Lastno ognjišče je zlata vredno. Izločilnica: peč, rak, ime, jež, Ana, top, Eva, lik, jed —■ »Prijatelj*. Izpopolnilnica: Murska Sobota. Rebus: Denar je sveta vladar. Računska uganka: Kmetica je imela prvotno 31 jabolk. Rešitev ugank iz osme številke Izpolnilnica: Kdor za vsako pišče teče na sodišče, kaže, da prepira in sovraštva išče, Številnica: Pridni najde dosti kruha — lakota mori lenuha (Ljutomer, Apenini, Prijatelj, deska, Pohorje). Enačba: Veselica. Skrivalnica: Po slabi jedi želodec boli. Steber: Navada, snubač, sonata, slanik, carina, anilin. Posetnica: Jetniški paznik. Dopolnilnica: Kar te ne peče, ne pihaj. Računska uganka: Ko se mi 3. V. ob 10. uri odpeljemo iz Pariza, pripelje ravno vlak, ki je odpeljal iz Berlina 2. V. ob 10. uri. Ko se pa pripeljemo 4. V. ob 10. uri v Berlin, srečamo zadnji vlak, ki odpelje 4. V. ob 10. uri iz Berlina. Srečali smo torej vlake dveh dni (48 ur) in vlake, ki odpeljejo ob 10. uri, treh dni: 2., 3. in 4. V. Torej ravno 49. Uganke SKRIVALNICA. (5 točk.) Mleko se skisa v dveh dneh. Naš vodovod ni kaj prida. Dvorana se lesketa v čarobnih barvah. Ti se pa seliš kar vsak mesec. Še sestri ta razbojnik ni prizanesel. V vsakem stavku je skrit en slovenski književnik. Poišči vse štiri. DOPOLNILNICA. (8 točk.) . e •. ndo, . .s.et, K... j, v. n«, ..sli a, B . 1.. ar • uda, .. nak, .. zik. Vstavi namestu pik črke, da dobiš besede, nove črke pa ti dajo pregovor. MOZAIK. (6 točk.) akop, ljat, seos, kjer, elva, amdl, usti. Uredi te skupine črk tako, da dobiš pregovor. ZAGONETEN OGLAS. (14 točk.) V časopisu je izšel tale oglas: Naprodaj je livarna na E. C. E. Neki detektiv je ta oglas takoj opazil. Ker je vedel, da ni pri nas nobenega kraja, ki bi imel te začetnice, si je dolgo razbijal glavo, kaj naj oglas pomeni. Začel je obračati črke oglasa in je nazadnje odkril, da je ta livarna nekaj drugega. Kaj pa? ŠTEVILNICA. (8 točk.) 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 8, 9, 4, 7, 6, 7, 6. 2, 4, 7, 4, 10, 8, 11, 11, 2, 4, 12, 7, 13, 4, 4, 15, 9, 4, 2, 8, 7, 11, 14, 7, 4, 6, 17, 18, 4, 2, 7, 14, 15, 11, 4, 5, 16, 8, 2, 6, 15, 11, 6, 13, 8. 9, 2, 8, 11, 6, 1, 8, 4, 2, 13, 8, 5, 4, 19. Besede pomenijo: 1. kraj blizu Maribora; 2. gorovje v Evropi; 3. odpadnik; 4. kraj na Dolenjskem; 5. umeten jezik; 6. brezmejnost; 7. obhajilo; 8. koledar; 9. slovenski pisatelj. Črke v prvi in tretji vrsti navzdol ti dajo pregovor. ČRKOVNICA. (7 točk.) E D O M Š V Z A I RVKMARAPT POLORATRE STEBER. (6 točk.) T . . E K P . . E R V . . E R T . . O R N . . L A S . . D A G . . D A Š . . N E Namestu pik vstavi prave črke, da dobiš v vodoravnih vrstah besede, nove črke pa dajo pregovor. ENAČBA. (6 točk.) (a — b) + (c — č) + (di— e) + (f — g) + (h — i) + (j — k) = x a = domača žival; b = rastlina; c = zid; č = število; d = republika; e = žensko ime; f = žensko ime; g = sibirska reka; h = jedilno orodje; i = del obraza; j = vrsta davka; k == priimek filmske igralke; x == slovensko mesto. Naročnina za revijo *P r i j a t e 1 j» in 10 knjig znaša za vse leto Din 132'—, za pol leta Din 68'—, za četrt leta Din 35-—, za vezavo v platno se doplača Din 60-—. Posamezna knjiga Din 30-—. Izdaja konzorcij revije »Prijatelj*. Rokopisi se ne vračajo. Odgovoren za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Emil Podkrajšek, tiska Delniška tiskarna, d. d v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, oba v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10/1. Telefon 24-87. Prva beseda, ki jo izgovori otrok, je: A/lčZT7lcZ dr. Pirčevo sladno kavo, ki je izborna družinska kava. Vse jo hvali zaradi njenega odličnega okusa, sijajne arome in tečnosti. Dr. Pirčeva s l a d n a kava je domač slovenski izdelek. Zavračajte drage inozemske izdelke. Kakšna sreča za zdrav in močan, svojega miljenčka. mater! Kako je vesela, če je otrok Vsaka mati skrbi za zdravje Zato daje svojim otrokom 1. SEPTEMBRA Dokaz iz prakse V nekaj mesecih izgine zobni kamen: 1. JANUARJA 1. JUNIJA Storite kaj več proti zobnemu kamnu! SARG — Zakaj dostikrat je zobni kamen kriv, da se Vam zobje zrahljajo in da jih nazadnje, izgubite, če ga o pravem času ne zapazite in ne odpravite. A kakor je tudi zobni kamen nevaren — tako lahko ga je za vedno odpraviti: če zobe redno čistite s Sargovim Kalodontom. Ampak ne pozabite: pri nas ima samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforicinov oleat po d'“ Braunlichu v sebi. To sredstvo odpravi polagoma in zanesljivo zobni kamen in ne pusti, da bi se napravil drug. Tako Vam ostanejo zobje zmeraj trdni in zdravi I proti zobnemu kamnu