Murska Sobota, 20. junija 1991 • Leto XLIII • Št. 24 • Cena 20 din Dan D, kot radi pravimo za 26. junij, ko naj bi dokončno prišlo do osamosvojitve Slovenije, je tik pred vrati. Zato se z veliko naglico in v ozračju mrzličnega pričakovanja približujemo odločitvi, ki prekaša vse dosedanje — prelomne in zgodovinske. Slovenci smo rekli, da naša suverenost ne gre v škodo drugih narodov ali držav; in pri tem mora ostati. Da bomo z njo končno prišli tudi do lastne, mednarodnopravne in gospodarske potrditve s pretokom znanja, blaga in tehnologije, pa je seveda končni cilj. Tem tokovom morajo na Balkanu slediti vsi, tudi tisti, ki danes prednjačijo z nacionalistično ostrino ali balkansko narodnogardno folkloro. Dan D se bliža Kresnik '91 ^7vp^LER’ JERUZALEM, STRirR*IZJE ,N SREDNJA BIKE&Lpriz°RiSCa VELI- KULTURNE prireditve u“ koncu tedna ‘edn“ obeta Pri nas kultur -i,01 mnoz>cnih in pestrih Čaro^,k Prireditev Kresnik ali sne „0^ ^orenstva — čar kre-Društvn ei katere organizator je ko bo v “renskih pisateljev. Ta-dvorišč„^k zve£cr na grajskem škili ne« • Tju,omeru Večer Ijud-bovS'.1? Pripovedk, v soboto letnu sl ' k et* Malek na Jeruza-slovenskemJ VeS dan simpozij o Razkril . romanu, v okolici Muri) n^k11 Srednje Bistrice (pri kregovih v? Poietno popoldne na izvabi M“re’ Mer bodo razni de, hdelke^^’^1' šege in nava’ le kodo oi “ornace obrti, nastopa-Pine, v g a^kene in folklorne sku-sPustiii „e . Muro bodo zvečer ^mrSev.e !adj'ce’ Pri mur-kodoDnHCli r°kolici Razkrižja pa P^j bo ti i na8rade Kresnik. Se v°rka e krenila kresovalna po-okrednemeS!av,'lena P° starem haj pa i “krazcu. V nedeljo zju-earovnei: .Pr^^deno srečanje pri križju. Van°vem izviru na Raz- Preveč je bilo prelivanja krvi. Proč s to človeka ponižujočo dejavnostjo! Na pragu te odločitve slovenskega naroda odmislimo tudi strankarska dokazovanja, kdo ima pri tem največ zaslug. Zgodovina bo zapisala ali pomnila le končno odločitev kot skupno željo vseh, upajmo, da trdno združenih Slovencev. Očitno je, da s Približevanjem 26. junija, ko bo treba vendarle vsaj nekaj pokazati od toliko obljubljane neodvisnosti, hitro narašča tudi živčnost, z njo pa slovensko politično prizorišče v velikih valovih preplavljajo zdrahe, netolerantnost in škodoželjnost. Zavedajmo se, da v tem času ni več poti nazaj, zato ne bi smeli kloniti tik pred zdajci! In dan D, ki je za novo ustavo prišel mnogo prezgodaj, tolikanj bolj dokazuje, da slovensko osamosvajanje potrebuje pomoč. Z množično udeležbo na zborovanjih dokažimo, da nismo držali fige v žepu, ko smo na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo, kar je bila jasno potrjena volja Slovencev. Naj nas ne premamijo očitki, da bomo s tem dejanjem odvrnili pozornost ljudi od resničnih gospodarskih, socialnih in drugih problemov. Gotovo je res, da nakopičenih problemov ni mogoče reševati s političnimi govori na ulicah, temveč le z resnim delom in ustvarjanjem razmer za gospodarsko in politično osamosvojitev Slovenije, toda tudi nova država se ne »dela« vsak dan. Zato po 26. juniju vsekakor ne bomo naredili veliko, če se bomo zadovoljili le z »izboljšavo« vlade. Prenavljajoči se slovenski stavbi bo treba na stežaj odpreti vsa okna in vrata in jo dodobra prezračiti. Če nam tega ne bo uspelo narediti, se naposled res utegne vpiti v vse pore nove slovenske države gnilobni medeni zadah provincialnosti, drobnjakarstva in frustracij. Milan JERŠE SLOVENIJA PO 26. JUNIJU str. 4—5 ®*0 osemletno igraško-iransko * L. Iran utrpel za 725 milijard jev izgub. V ceno niso vštet' sebna poslopja, ki so bila vojno porušena, in ne strošK gunstva več 100 tisoč ljudi- jj MANILA - ZDA so erupcije vulkana evakuirale ® ,5. je iz največjega letalskega op ča na Filipinih. Oporišče je 16 kilometrov vzhodno od njenega vulkana. nS|r BEJRUT - Posebni odP^, nec generalnega sekretarja nekdanji italijanski premier . j xi, se je v Libanonu pogova J pomoči svetovne organizacij obnovi države. Po prvih °^oiiia je državljanska vojna PoVČ za 16 milijard dolarjev ško®'re JERUZALEM - Izraelski mier Šamir je izjavil, da Izr^r sprejema udeležbe OZN na ■ o bitni mednarodni konfere 0 Bližnjem vzhodu. Po nj^^neF zadostuje protokolarni ^LjiH vpletenih strani, ki bi m® s dvostranska pogajanja. . „0' PARIZ - Nemiri rnlad'^ seljencev v predmestjih J .^v. skih mest so terjali že vec ^0 Vzrok nemirov je nezadovc^je pripadnikov mlade priseljencev, ki so brez del® rob in se počutijo potisnjene n družbe. ALŽIR - Med neredi v v. ji je bilo ubitih 20 demonstra Po odločitvi islamske Fron Je tve, da konča s splošno stanapteJ vojska umaknila tanke, še pa velja policijska ura. globus Stran 2 aktualno doma SOFINANCIRANJE ^PRAVNIŠTVA 35. PRAZNIK OBČINE LENDAVA SLOVESNO LE V DVORANI Za pripravništvo mladih priprta Zdaj tudi prazniki niso več to, kar so nekoč bili! Dogodek, 21. junija 1941, ko so z lendavskega območja izselili v taborišče Šar- vrata V lendavski občini ob letošnjem 35. občinskem prazniku ne bodo odprli gospodarskih objektov, kot je bilo to v prejšnjih letih. So pa te dni modernizirali cesto med Malo Polano in Kapco. Foto: Š. S. Razmere v gospodarstvu so težke, število iskalcev zaposlitve in tistih, .ki so na tako imenovanem čakanju, je tako visoko kot še nikoli doslej. V teh težkih časih je denarja komaj za sproti, ne pa za naložbe. Letos torej ne bodo odprli novih šol, ne tovarn, ne objektov družbenega standarda. Še ceste med Malo Polano in Kapco, ki sojo sicer uspeli asfaltirati, ne bodo slovesno odprli. No, slovesnost pa vendarle bo, in sicer v petek, 2 L junija, ob 17. uri v kinodvorani v Lendavi. Krajša govora bosta imela predsednik skupščine Ciril Pucko in predstavnik madžarske narodnostne skupnosti Miklos Tomka, v kulturnem programu pa bodo nastopile skupine, združene v društva Kresnik 91. Š. S. — BOLNIŠNICA----------------------------------- Oddelek patologije in popravilo računalniške tomografije j . ePubliški sekretariat za e e.notam zavoda za zarile °Vanfe Poslal strožje krite-niV za sofinanciranje priprav-TakA^j ve|jaj°.od 15. junija. ,1 . ,?do mladi težje kot doni? prišli do dela za dokonča-vii-.^Pos^ljanja, saj poštami?0 P°®°j čakalno dobo treh stroški sofinancira-nr!„pa S? dv°jn>, višji za delo s katerim deloda-nprU? - nc pogodbo o delu za Drin. Čas’ter nižji delo /P aJn,ka za določen čas. oIH„a. UkreP so se v republiki dlocjh zato, ker so porabili veliL?^3*”'^0 6809 mladih-za d*narK redno pa se je njli 1 e 201. Ostali so se vr-zay°d za zaposlovanje. Dosti1 S° 'meRtud' večje mož-za del° k«‘ druge kate-teži«zaS predvsem za^s'?len' kriteriji in zahteve štva Pripravni- dar tih e la 1 ze do sedaj, ven-so dosi?ll"ekattr?h regiiah ni" radi X d 0 uPostevali ter za-Pravn>-!lpne vreče denarja pri-P.a nistvo plačali tudi takim, "Pr^ričenl^^i^^ ne bi bili z novimi L • . so v republiki k»tni «iXr'terif' Postavili tudi ia- Tisti razdelitve denar-Preveč I kS0 'etos porabili že nih e 8°do znašli v denarne bodnah ?z'roma mladim ništva vm°gii plačati priprav-Za zam^i Sobo®k' enoti zavoda radi teo:,0}3"^ Pravijo, da za-Preišnu ’ ker so upoštevali že ranjn J .navodila, pri financi-s>»elo pa ne bi '»stoj Privez teŽaV' B° pa * delo n vklJucevanju mladih ^kaln„,i3y zaradi zahtevane ober treh mesecev. V ni 0DravhUriu Pripravništva še ga 13q ,° 242 mladih, od te-tov. Ti.] nazijskih maturan-vice Za ??.edaj n‘so imeli praga de|a °‘lnanciranje njihove-b°do snrP° ”°vem pa bodo, če )°čen ča na de'° za nedo-tudi i? maturanti pa te želijfrtcei študentov, ki še s® PrijaviPn?ravništva, ampak "ega varstvn' Zarad' zdravstve- V "lega X,?111. trimesečju letoš-$16 prim? e b*'° v Pomurju »jega ^/"ikov (340 iz prejš-^"jših .večinoma pri k|h. P2dJetjih 'n zasebni-zaposlin°’?een čas Pa se jih ?*jih u. 0 13’ na zavodu pa so uv?!0”0.^0 Prijavilo 105. narne Javili pravico do de-Pornoči. Majda Horvat V Evropi, pa tudi v Sloveniji patologija že dolgo ni več le obdukcija, prav zato mora biti oddelek patologije sestavni del bolnišnice; delo, spoznanja in odkritja patologov pa sestavni ‘del obravnave in zdravljenja bolnika. Soboška bolnišnica dela brez oddelka za patologijo, oziroma sodeluje z oddelkom mariborske bolnišnice. Ustanovitev oddelka za patologijo v pomurski bolnišnici pa je naslednji korak v razvoju. Zaradi dobro znanih težav v zdravstvu pa je zamisel o patologiji še vedno le zamisel, saj o potrebnem denarju sedaj še niti ne govorijo, pripravljajo pa arhitektonske rešitve oddelka, ki bi jih predstavili jeseni. V okviru var na Madžarsko večjo skupino ljudi, najbrž ne more biti sporen tudi v novih razmerah, kljub temu pa ga ne bodo zaznamovali z večjimi manifestacijami. Ni jih »premamila« okrogla 50. obletnica, ne to, da je letos že 35. leto, odkar v občini Lendava praznujejo svoj praznik. prostorov za patologijo pa bi morali najti tudi primernejši, humanejši prostor za umrle, od koder bi jih potem odpeljali iz bolnišnice. Če je patologija v pomurski bolnišnici še zamisel, pa je resničnost današnjega dne pomanjkanje denarja ter nujnost zamenjave istrošene medicinske opreme. Seznam potreb se vsako leto daljša, tako da je letošnji s potrebno medicinsko in drugo opremo že zajeten, po izračunih pa bi potrebovali dva milijona 733 tisoč mark. V ceno so vključili tudi popravilo aparat za računalniško tomografijo. Ko je bolnišnica s pomočjo podjetij kupila rabljen aparat v Nemčiji, je bilo v slovenskem zdravstvu na ta račun izrečenih veliko hudih besed in groženj. Takrat seveda nihče ni računal na okvaro, sedaj pa aparatura ne dela že pol leta, saj je odpovedal software. Po besedah direktorja bolnišnice, mag. Emerika Zvera, je okvara taka, da je ni bilo mogoče napovedati. Za nakup pokvarjenega delaje denar prispevala Zavarovalnica Triglav, vendar pa je za dodatno popravilo potrebno zagotovilo banke, da bodo račun poravnali. V bolnišnici pričakujejo odgovor banke v krajšem času, ne morejo pa še napovedati, kdaj bo aparatura spet delala. Majda Horvat SPET SO STAVKALI Smo pač tudi taki, ki najprej vidimo delavca, njegovo življenje, boj za kruh, preživetje in do-stojnejše življenje. Morda, ker smo mehkega srca, a prej kot zaradi tega ga vidimo, ker je tu, v zadnjih dneh spet na ulici, pred skupščino, na zaprtem dvorišču tovarne. Da vedno v svojih zahtevah nimajo prav, se obregnejo nekateri, da terjajo preveč, toda dokler se borijo za višje plače od štirih tisočakov, tako dolgo bom na njihovi strani, pa naj bodo še tako tehtna pojasnila zaradi nizkih plač. Vsem tehtnim pojasnilom je lahko enakovreden delavski razlog za stavke — beda. Ko delavci stavkajo in gredo na ulice, pred skupščino, se spomnim mnenja občinskega moža, da se z njimi (razjarjeno delavsko množico) nima za kaj pogajati ali jim polagati računov, saj je sam odgovoren le skupščinskim poslancem. Ne da bi tako razmišljanje pripisali vsem vladnim in političnim možem, pa vendar je videti, da se le-ti neradi postavijo pred delavsko množico s protestnimi vzkliki, za katere pa je treba vedeti, POSLANSKE-rRAŠANJA gaU^Pesk!6 z8raža> ko vidi n! n,h gram gramoza v_(i)le-še posebno n k4'' hran h’ kJer b’ lahko pride-v je še b0,j v i °hžinj >’.^e so take vdolbine a^Pam^’ Saj Preprosta uS°tavlja, predla-iikS-1 z jemali iz Mure, Ve|jL^kov .oziroma sipin, ki strjCj , recimo pri mostu na Uq čh^al^^ratkim so Bistričani Struge ?aroz in Pesek iz re-aJ pa tega ne smejo da izvirajo iz življenjske stiske. Tako delavcem ne dajo tega zadovoljstva, da bi jim v obraz povedali, kaj si mislijo in kako živijo. Skoraj vedno se morajo zadovoljiti le s tistim, kar iztržijo v pogajanjih z lastnim podjetjem, vodstvenimi delavci. Rezultati pa so skromni in zaradi slabega poslovanja največkrat zelo kratkotrajni. Menda tudi ne bi bilo dobro, da bi vladni možje delavskim množicam pripisali tolikšen pomen, da bi se sami pojavili pred njimi, še posebno v sedanjem burnem osamosvojitvenem času. Delavci namreč s svojim početjem že itak mečejo nelepo luč na podobo dežele. Ce se sedaj Slovenija odloča za višje cilje, zgodovinsko pomembne za narod, pa vendar moramo vedeti, kot je dejal nekdo, da živimo le eno življenje in bi ga radi živeli človeka vredno. V celoti ga le redki želijo razdati za višje cilje, ampak le do mere, dokler bodo še sami lahko izživeli svoje življenjske načrte. Majda Horvat MURSKE SIPINE NEDOTAKLJIVE? več. To je poslanca lendavske občinske skupščine Branka Ke-lenca »prisililo«, da je vprašal, na čem temelji prepoved. Odgovor je prišel iz VO Mura Murska Sobota, ki po novem spada k republiškemu sekretariatu za varstvo okolja. Zapisali so, da so kontrolne meritve pokazale, da takšni posegi (odvažanje kamenja) škodijo stabilnosti vodnih zgradb za zagotavljanje predvidenega pretočnega korita oziroma spremembi vodnega režima Mure. Odstranjevanje sipin iz JETm9DjETNIŠTVA: KAKO POSTA Tl USPEŠEN POD-**> kako uspešno poslovati; kih. Prav' čas za razmislek o vaših naslednjih kora- P°djetn°Se oskrbite s prvim zares strokovnim priročnikom o rili vaše'StVu’ s Pomočjo katerega boste lahko resnično preveritvi D ?POs°bnosti. Prinaša vam tudi vse napotke o ustano-PoskrK vJelja- Za vaš uspešen vstop v svet podjetništva so s‘rokovnjaki EKONOMSKEGA INSTITUTA nar°čite^^ Mročnik, ki bo čez teden dni v prodaji, lahko P°Vzetiu.P0 Prednaročniški ceni 250,00 din s plačilom po tel-/fav. k, Ekonomski institut Maribor, Razlagova 22, 062/212-597. korit vodotokov torej ni mogoče kar tako, ampak je treba za to pridobiti mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta pa, kot kaže, nima razumevanja za potrebe graditeljev, saj je za dve predlagani lokaciji dal negativno mnenje. Dokler ni na voljo študije o možnostih načrtnega in neškodljivega odstra- njevanja gramoznih sipin iz reke Mure, le-to ni dovoljeno. Obstoji pa tudi.izjema: odvzemanje gramoza je možno dovoliti na površinah visokovodnega korita Mure, zlasti pa na lokacijah predvidenih prekopov in na območju prekopov, iz katerih gramoza še niso odstranili do določenega nivoja. S. Sobočan MURA - Za zdaj ni dovoljeno odvažanje gramoza in peska s sinin kajti temu nasprotujejo naravovarstveniki. Na sliki sipine v Muri nri hi’ striskem mostu. ~ Foto: S. S. ■ NOVI UREDNICI 1 J NEPUJSAGA ■ ■ IN PROGRAMA V MA- ' ■ DŽARSKEM JEZIKU j | Delavski svet Podjetja za informiranje je na predlog uredni- I Iškega odbora Nepujsaga in radijskega programa v madžarskem । jeziku ter na osnovi pozitivnega mnenja Pomurske madžarske I I narodnostne skupnosti imenoval nova odgovorna urednika narod- ! ■ nostnega časopisa in radijskega programa. | Za odgovorno urednico Nepujsaga je bila imenovana Ella i IPivar, za odgovorno urednico programa v madžarskem jeziku ■ Radia Murska Sobota pa Jolan Novak-Csaszar. ■ Dosedanji odgovorni urednici za oba medija, Zsuzsani Bati- ■ Konc, je potekel mandat in bo do upokojitve namestnica odgo- | B vorne urednice Nepujsaga, kot izkušena dolgoletna novinarka bo • spremljala notranjo in narodnostno politiko. «■ ■■ M ■■ ■■ ■■ M ■■ M ■■ ■■■■■■■■■■■■ M Merjenje moči s carino Ze nekaj dni je na prizorišču »slovenske osamosvojitve« v ospredju predstava z naslovom Carina kot merjenje moči med zvezno in republiško vlado. Kakšen bo konec, bo znano šele to noč! Da je prišlo do prvega ostrejšega spopada med zvezno in republiško vlado prav pri carinah, niti ni čudno, saj so carinske dajatve glavni vir proračuna, najsi zveznega ali republiškega. In če vemo, da je gospodarstvo preslabotno, da bi lahko izpolnjevalo vse svoje denarne obveznosti do državne blagajne, ta pa bi morala biti karseda trdna, niti ni presenetljivo, da so carinske dajatve za nadaljnje normalno življenje (prejšnje in prihodnje) države še kako pomembne. »Mi smo le izvrševalci« Zadnje tedne so v prav neprijetnem položaju uslužbenci na mejnih prehodih in carinskih izpostavah. Najprej jim je neprijetno delati na mejnih prehodih v skladu z zakoni in predpisi, ko pa jim skoraj vsak drugi potnik zagrozi, da jih čez nekaj časa, prav gotovo pa po osamosvojitvi, ne bodo potrebovali! Bolj smiselno je pritrditi enemu od vodilnih v carinski službi v Pomurju, ki je dejal, da bo on prej upokojen, kakor pa bo Slovenija dobila mejne prehode brez carinikov. Zaposlenim na mejnih prehodih pa je neprijetno tudi zato, ker v resnici ne vedo natančno, kako dolgo bodo še opravljali to službo. Ta čas, ko okrog njih divja »carinska vojna«, odgovarjajo: mi smo le izvršilni organ, predpise sprejemajo drugi. Mi nismo kreatorji, toda vemo, da so carinske dajatve glavni vir zaslužka države! Plačo dobivajo iz Beograda Cariniki so zaenkrat še zvezni uslužbenci, plačo torej dobivajo vsak mesec iz Beograda. Janez Sever, upravnik Carinarnice v Gornji Radgoni, ki upravlja mejne prehode v Pomurju, zaposlenih pa ima 116 carinskih delavcev, je dejal: »Spoštujemo in izvajamo tisti carinski zakon, ki velja. Ta pa je še vedno enak za vse republike. Slovenskih predpisov ni, Slovenija še nima svojega zakona. Mi smo prej delali tako in bomo tudi odslej. Vse drugo je politika. Če pa bodo slovenski zakon sprejeli, je stvar dogovora, kako bomo ukrepali.« Zanimivo je, da so carinski delavci le iz sredstev javnega obveščanja izvedeli (vsaj v Pomurju), da se pripravlja nov zakon o carini. Določila, da bodo morali vsi uslužbenci komunicirati v slovenskem jeziku, se ne bojijo, saj je večina slovenske narodnosti, zaposleni iz drugih republik pa že dolga leta živijo v Sloveniji. Ne le delavce na mejnih prehodih, tudi vse občane in gospodarstvenike verjetno zanima, kaj nas čaka pri carinah v prihodnje, kakšne bodo carinske stopnje, režim uvoza, maloobmejni odnosi s sosedi in drugo. Slovenska carina »V Sloveniji bomo cariniki upoštevali odlok slovenske vlade,« je izjavil Franc Košir, upravnik Carinarnice Ljubljane. V Sloveniji je zaposlenih 1600 carinikov, od tega 30 odstotkov iz drugih republik. In kaj pomeni to »upoštevanje odloka slovenske vlade«? »Jaz ne vem, da bi se kaj spremenilo. Delamo normalno za podjetja ob upoštevanju vseh predpisov, pazimo pa, da ne bi povzročali škode gospodarstvu,« je povedal Janez Sever. Tudi doslej so opravljali svoje delo, carinske dajatve, ki so jih podjetja plačevala, pa nakazovali v Beograd. Na SDK-ju so številke beograjskega žiroračuna prečrtali in napisali številke zbirnega računa v Ljubljani. Je to kaznivo dejanje? , Etelka Korpič (SDK Murska Sobota) je pojasnila: »Mi dobivamo naloge iz republiške skupščine. Vse predpise zvezne vlade potrdi ali zavrne republiška skupščina. Tu se odločijo, koliko teh sredstev bomo pošiljali zvezi, mi pa smo dolžni vsa ta sredstva usmerjati v Ljubljano. Mi kaznivega dejanja ne povzročamo, ker delamo po predpisih republiške vlade. Me pa osebno zelo skrbi, če je ta ukrep pameten? Morali bi se dogovoriti, kajti lahko se zgodi, da pomurska podjetja, kot so Mura, Pomurski tisk, R in S, Mesna industrija in drugi ne bodo več dobivali blaga iz uvoza.« Seveda gre za denar, točneje za delitev sredstev, zbranih s carinskimi dajatvami. Bo dobila več zveza ali republika — prihodnja država? Da le ne bo ob vsem tem prizadet kdo tretji! Bernarda B. Peček Za nafto denar v žepu Junija se je s klasičnim stečajem srečalo tudi eno najuspešnejših prevoznih podjetij v severovzhodni Sloveniji — AR Transport. Sodeč po številkah, s katerimi razpolagajo na SDK-ju, so bili uspešni Jc*Aakovosti opravljenih storitev, ne pa tudi v končnih obračunih. Zato je bila prva naloga »koordinatorja« v tej družbi v stečaju izboljšati likvidnostni položaj. »Vsak kilometer, ki ga prevozi šofer tovornjaka, se mora izplačati,« je načelo novega vodstva. Nekaj čez sto šoferjev še vedno opravlja svoj poklic, čeprav se že sedaj šušlja, da jih je okrog 20 še vedno preveč. Največja sprememba v načinu poslovanja je, da šoferji več nimajo bonov ali plačilnih čekov, ampak imajo za vse stroške, cestnino in nafto denar kar v žepu. »Koordinator« jim zagotavlja, da bodo dobili pred daljšo potjo dovolj gotovine, šoferji pa morajo voziti tako, da bodo od vsakega kilometra imeli dobiček in ne izgubo. 100 litrov nafte natankajo v Sloveniji, ostalo pa v drugih republikah (kjer je nafta cenejša). Toda za gospodarno poslovanje prevoznega podjetja to ne bo dovolj — nujno bodo morali zvišati cene opravljenih prevozov vsaj za 30 odstotkov. bbp 20. JUNIJA 1991 Stran 3 Samoma \ Samvstoma \ Samvstoma \ Samartoma SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 T Sam^s^ma T Samos^/na SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 Osamosvojitev Republike Slovenije poteka v drugačnih okoliščinah, kot je potekalo plebiscitarno odločanje slovenskega naroda za samo- stojnost in neodvisnost, za ■ lastno državnost. V nekaterih pogledih so razmere | manj ugodne, v nekaterih pa Ibolj kot takrat. Manj ugodne so predvsem zaradi go-| spodarskih težav. V poplebi-Iscitnem obdobju smo se srečevali z znanimi zapleti, ki | jih je povzročala posojilno-■ denarna politika zveznih or- Aktualna gospodarska situacija ob osamosvajanju Slovenije Za slovensko gospodarstvo dan D ne obstaja Na petkovem delovnem posvetu med predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Ferijem Horvatom in predstavniki pomurskih podjetij je bila osrednja pozornost namenjena problematiki tekočih gospodarskih gibanj v Sloveniji, gospodarstvu po osamosvojitvi, vlogi zbornice v teh dogajanjih in njeni novi organiziranosti ter aktualnim vprašanjem, ki so zanimala pomurske gospodarstvenike. Osnovna ugotovitev je bila, da cena osamosvajanja ne sme biti previsoka in da za slovensko gospodarstvo dneva D, ko naj bi se vse začelo na novo, pravzaprav ne more biti. Preselitev na druga tržišča ne bo možna čez noč, še posebno, ker so mnoga slovenska podjetja tudi eksistenčno odvisna od prodaje v drugih republikah. Gospodarsko sodelovanje, ki temelji na stvarnih interesih, se mora nadaljevati, delež izvoza ter gospodarske odnose s tujino pa je potrebno krepiti. V tej zvezi je predsednik zbornice Feri Horvat pomurskim izvoznikom svetoval, da okrepijo stike s tujimi partnerji in skušajo zagotoviti, da se že utečeni posli zaradi političnega in gospodarskega položaja ne bi prekinjali. Kakšni bodo ti odnosi po 26. ju Staro rušimo, smo zgradili novo!? 7200 nezaposlenih in 18,2-odstotna relativna brezposelnost, napovedani stečaji, slab likvidnostni položaj tistih, ki so preživeli, negotov trg — vse to so kaj slabe osnove pomurskega gospodarstva za uspešen začetek gospodarjenja v samostojni Sloveniji. Podjetnike najbolj od vsega muči negotovost, saj še vedno ne vedo natančno, kaj bo po 26. juniju: bo meja med Slovenijo in Hrvaško podobna tisti severu, na vzhodu in zahodu, bodo morali za uvoz pšenice iz Vojvodine in potrebnega reprodukcijskega materiala plačati carino, bodo lahko sploh še kaj prodali v drugih republikah? In končno — s kakšnim denarjem bomo kupovali in plačevali? Da bo cena osamosvajanja velika, ni nihče dvomil, toda, da uporabimo besede enega od udeležencev petkovega pogovora s predsednikom GZS: vsak dober gospodar najprej sezida novo hišo, primerno za bivanje, in se šele nato odloči za rušenje stare. In če bo cena osamosvojitve vseeno prevelika (da se bo ustavila proizvodnja in bo potrebno odpustiti večje število delavcev) — ali bo nova država Slovenija pomagala podjetjem z dobrim proizvodnim programom z določenimi finančnimi injekcijami? Gospodarstvenike pa ne skrbi le domači trg. V dvomih so tudi izvozniki. Če izgubijo partnerje v tujini le za nekaj dni, izgubijo tuji trg za nekaj mesecev ali še dlje! Že nekaj let govorimo o privabljanju tujega kapitala: bo v prihodnje ta naloga lažja, bodo tuji podjetniki kar tekmovali, kdo bo več vložil v razvoj našega gospodarstva. Zadnje tedne so izvozniki izgubili še zadnje upanje, saj čedalje težje pregovorijo tuje partnerje, da je »varno« ohraniti poslovne odnose, ne pomaga pa niti zagotovilo slovenske banke. Dušan Plohl, predstavnik nemškega podjetja v Pomurju, je na omenjenem pogovoru dejal, da bi morala samostojna Slovenija ustanoviti tudi banko, ki bi srednjim in malim podjetnikom ponudila ugodna posojila; svobodno podjetništvo je bilo do sedaj zgolj na papirju, v prihodnje bo moralo biti drugače. Martin Žižek (DAB) pa se boji drugačnega problema: »Nezaposleni niso le problem vlade, ampak tudi naš problem. Kdo bo jutri kupoval, komu bomo prodajali, kar bomo izdelali. Bo jutri tudi zares bolje, bomo bolje živeli? Če ne, nas bodo delavci preganjali.« Miloš Ošlaj (Nafta) je opozoril, da se bo za nekatere hrvaški trg popolnoma zaprl, za majhno regijo, kot je Pomurje, je lahko to velikega pomena. Po drugi strani pa — v lendavski občini je veliko zaposlenih z druge strani reke Mure in nastajajoče državne meje. To so težave, ki se jih bojijo pomurski gospodarstveniki v mesecih po osamosvojitvi. Še večje pa jih verjetno čakajo v združeni Evropi. Kako bomo ubranili naša podjetja in njihov obstoj (ter s tem zaposlenost) pred vse večjo konkurenco na zahodu, pred pretiranim uvozom? Bo vlada sploh smela posredovati? Bodo naši izdelki na evropskem trgu sploh iskani — jih ne bodo izrinili cenejši izdelki z vzhoda in boljši iz razvitih držav. Same neznanke, ki jih bo pomagal rešiti čas. Dejstvo pa je, da bodo morala podjetja sama poskrbeti zase, brez »tutorstva« politike in vlade, država pa se bo morala v kratkem začeti intenzivneje ukvarjati s socialnimi problemi. ganov, povezana z vdorom v monetarni sistem Jugoslavije in celo z neposrednim ropom imetja nekaterih slovenskih podjetij v posameznih jugoslovanskih republikah. Ce k temu dodamo še vsesplošni gospodarsko-pra-vni nered in razkroj, je jasno, da se je gospodarska moč Republike Slovenije kot edini realni temelj njene dejanske državnosti nevarno zmanjšala. Po drugi strani pa je bilo v poplebiscitnem obdobju niju, je precej odvisno od načina osamosvojitve. Feri Horvat je dejal, da tudi po razgovorih z predsednikom zvezne vlade Markovičem ni možno napovedati, kaj se bo zgodilo, da pa bi bilo naivno pričakovati, da bodo zadeve tekle gladko. »Upam, da je toliko opravljeno veliko dela zlasti na področju mednarodnega uveljavljanja Republike Slovenije in s tem povezanega spoznanja mednarodne, pa tudi jugoslovanske javnosti, da Republika Slovenija misli resno in da bo slovenski narod storil vse, da uresniči svojo zgodovinsko odločitev. Tudi slovenska skupščina je doslej pokazala potrebno zrelost in odgovornost pri uresničevanju sprejete nalo- ge. realizma in zdrave pameti, da bo zvezna vlada uvidela, da osamosvojitve Slovenije ni mogoče preprečiti,« je menil Feri Horvat. »Je pa očitno in tako potekajo tudi naše priprave, da bo vrsta zadev tudi po 26. 6. morala potekati v Beogradu. Ne samo zato, ker deloma prevzemamo zvezno zakonodajo, temveč tudi zato, ker mednarodnih sporazumov ne moremo tako hitro preseliti v Ljubljano.« Dopolnila teh zakonov ali celo nove zakone pa bo potrebno začeti pripravljati kar najhitreje. Pri tem bo po mnenju predsednika zbornice potrebna predvsem postopnost, kar pomeni, da jih bomo sprejemali postopoma, kot bodo to narekovale potrebe doma in v tujini. Zaleteti se ne splača. Poleg tega da intenzivno negujemo in krepimo stike s tujimi partnerji, pa zbornica zastopa stališče, da so gospodarski odnosi z drugimi republikami ena od prednostnih zadev. Zato potekajo te dni intenzivni dvostranski pogovori med republiškimi zbornicami, z namenom, da se gospodarsko sodelovanje ob ustreznem pravnem redu ohrani. Feri Horvat je po pogovoru s pomurskimi gospodarstveniki povedal: »Svetujem, da gospodarstveniki stisnejo zobe. Najprej naj naredijo vse znotraj podjetij, da preživijo, hkrati pa naj se v tem času močno posvetijo tržišču. S svojimi partnerji v drugih republikah, predvsem pa v tujini, naj imajo čim intenzivnejše stike. Tuji partnerji so v teh nestabilnih razmerah negotovi, nekateri razmišljajo celo o prekinitvi sodelovanja, in to je najhujše, kar bi se lahko zgodilo. Poleg tega, kar delata vlada in zbornica, menim, da lah ko tukaj veliko naredijo direktorji, vodstva podjetij, zasebni podjetniki, in to tako, da bodo še naprej sodelovali. To pa je dobra štartna osnova za jutri! Realno je treba računati, da bo za osamosvojitev (vsaj določeno obdobje) potrebno plačati ceno. Od vlade pa do podjetij je treba narediti vse, da bo ta cena čim nižja, ne bo pa se ji mogoče izogniti. Jaz mislim, da bomo uspeli, da ne bo prišlo do večjih blokad. V tem primeru pa se to ceno splača plačati, kajti potem ima Slovenija večje možnosti za napredek v prihodnje. Dejstvo je, da tako, kot je sedaj v Jugoslaviji, več ne gre, vsak dan je slabše, saj Slovenija izgublja tudi tiste prednosti, ki jih je imela v odnosu do tujine prej v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi republikami. Položaj pomurskega gospodarstva je trenutno res težak, v nekaterih delih celo težji, kot kažejo podatki repu- Pa vendar se zdi, da so | med nami, resda redki, tudi ■ taki, ki omahujejo. Takšni I postavljajo nesmiselna vpra- | šanja o vsebini plebiscitne | odločitve. Češ, ali smo se res odločili tako in ne morda I malo drugače? Opredelitev ■ slovenskega naroda je nedvoumna in jasna. Odločili | smo se za samostojno in ne- g odvisno državo po poti razdružitve. To pot bomo o pra- | vem trenutku sklenili tudi z g rojstnim listom že rojeni državi. Feri Horvat je navzoče seznanil tudi z .aktualnimi gospodarskimi gibanji v Sloveniji. Tačas je velik problem likvidnost oziroma plačevanje tujini. Dejstvo je, da se je po treh mesecih dobrega gospodarjenja ta sistem začel rušiti, da so določena politična in gospodarska dogajanja, ki so projekcijo preveč optimistične plačilne bilance porušila. Da bi omilila negativne reakcije pri tujih partnerjih, je zbornica slovenski vladi predlagala sprejem odloka o nakupu tujih valut, odlok o prednosti plačevanja tujini in vzpostavitev normalnega tečaja. Glede privatizacije in predolgih razprav, ki so ta proces upočasnile, je bil Feri Horvat mnenja, da bi bilo potrebno sprejeti zakon o privatizaciji, četudi ne bo popoln. To zahteva položaj doma, pa tudi prepočasno pritekanje tujega kapitala zaradi nejasne in nedorečene zakonodaje. Glede stečajev je bilo povedano, da se ni mogoče boriti proti tistim, ki jih narekujeta neracionalna proizvodnja in tržišče, da pa se je potrebno boriti proti stečajem, ki jih zaradi plačilne nediscipline povzročajo drugi. »Posvetite se tržišču« PRED SVETOVNIM SLOVENSKIM KONGRESOM Ko govorimo o osamosvojitvi Republike Slovenije, ne smemo pozabiti tudi na prvi Svetovni slovenski kongres, ki bo 27. in 28. junija v Ljubljani in Celju. Gre za zelo pomemben dogodek, ki sovpada z najnovejšimi političnimi spremembami v naši republiki, hkrati pa naj bi Svetovni slovenski kongres, na katerem pričakujejo okrog 200 delegatov, pol iz Slovenije in pol iz tujine, postal organizacija vseh Slovencev. Zato so ga podprle malodane vse stranke in slovenska katoliška cerkev, do kongresa pa naj bi se jim pridružili še drugi. Nekatera priprave na osamosvojitev Slovenije — o drugi" nas je na realna tla postavil minister Sešok — očitno pospaš®1’5 potekajo. Tako je že sestavljen scenarij razglasitve državeSlov®’ nije. Kot se spodobi, bo osrednja prireditev v Ljubljani. Začela H bo pred slovensko skupščino, sicer pa naj bi prireditve poteka« po vseh krajih (in celo na vrhu Triglava}, kjer naj bi udeležene®« dajali svitke ozkega, poldrugi meter dolgega traku v barvah venske zastave. Namen dogodka pa lahko udeleženci zaznan**' jejo tudi s cvetom v roki ali gumbnici. . Sledil bo prihod treh vodilnih slovenskih mož. Medtem bosta France Bučar in Lojze Peterle stala na preprogi, pa bo Milan Kučan opravil častni pregled reprezentativnega voda sl°* ske vojske. Po dviganju zastave bosta kratki poslanici poved® Kučan In Bučar. Po fanfarah pa bodo vsi trije vodilni politiki z®w hali rokave in zasadili lipo slovenske državnosti. Ob tem dej®®! se bo po slovenskih cerkvah oglasilo potrkavanje, na slovens« vrhovih pa bodo zaplamteli kresovi. Na ljubljanskem gradu bo gorelo 1386 bakel (toliko let je približno poteklo od razgl®81^ Samove države), potem bodo mladi v živi verigi ponesli bakl® 8 Prešernovega spomenika. In ko bodo predsedniki odložili lopi"" bo dr. Alojzij Šuštar drevo blagoslovil In povedal poslanico, N® se bo iz množice dvignil podij z gledališkima igralcema, ki bos recitirala verze iz Prešernove Zdravljice. Osrednja prireditev? se bo končala z več ognjemeti In najbrž bo razpoloženje nave® udeležence k temu, da si sežejo v roke. „ Gre za preprosto, elementarno, vendar dostojanstveno ponosno dejanje, zatrjujejo avtorji zasnove zaznamovanja dn® slovenske državnosti. Upajmo le, da zadnja dejanja v Slovenija « so se sprevrgla v nenehne deklaracije, patetiko in evforijo, ljudmi ne bodo povzročila apatičnosti, saj gre v bistvu za W membnejši dogodek v novejši zgodovini Slovencev, ki naj bi 9 ustrezno zaznamovali tudi drugi živeči prebivalci nove drž® Slovenije. ■ , -AaB SIMBOL IN GRB Dobili smo tudi poseben znak samostojne Slovenije, ki naj bi v prihodnje zaznamoval vse pomembnejše prireditve pri nas. Ob besedah Samostojna Slovenija 1991 bo natisnjena tudi tribarvna plamenica (bela, modra, rdeča), ki naj bi ponazarjala nekaj novega, nekaj, kar se šele poraja. Ta simbol bo uporabljen tudi na vseh uradnih srečanjih. Da bi osamosvojitveni dan primerno potekal, je republiška ustavna komisija končno oblikovala predlog ustavnega dopolnila, ki govori o slovenskem grbu. Pri tem so podprli idejno rešitev akademskega kiparja Marka Pogačnika. Po tem predlogu bi bil grb Republike Slovenije s Triglavom in morjem ter tremi rumenimi še-sterokrakimi zvezdami na mo- bliškega povprečja, predvsem gre za brezposelnost, za stečaje. Dolgoročno bo Pomurje končno moralo izkoristiti to, kar je zamudilo v preteklosti: bolje izkoristiti svoj obmejni položaj. Mislim, da se z osamosvojitvijo te možnosti odpirajo, zlasti v sodelovanju z Avstrijci, Madžari in Italijani. Dogovoriti se bomo morali, kako v novih razmerah, v samostojnem slovenskem gospodarstvu in pa v okviru nove gospodarske politike Pričakujejo, da bodo na kongres prišli Slovenci z vseh vetrov, saj so konference Svetovnega slovenskega kongresa ustanovili med drugim v Avstraliji, Argentini, Kanadi, Veliki Britaniji, Skandinaviji, Franciji, Nemčiji in Avstriji, pa tudi Slovenci iz zamejstva, na avstrijskem Koroškem in v Italiji. Zanimivo je, da konference nimajo porabski Slovenci, čeprav bodo tudi ti sodelovali na prvem svetovnem srečanju slovenstva. Spričo političnih razmer pri nas pa je seveda vprašljiva udeležba vseh Slovencev iz drugih delov Jugoslavije. Zagotovo bodo prišli Slovenci iz dri podlagi (v obliki ačita)-. sredini ščita naj bi stal 1 glav, pod njim naj bi bih “ valoviti črti, ki ponazarja morje, nad njim pa bi obliki obrnjenega trikota' razporejene zvezde. ■ ne zagotoviti, da Pomurje n aoSt>' naprej stagniralo ali celo * «|(p jalo, ampak bo po možno®* hitrejšimi koraki iz tega ® ypl* ga gospodarskega položaj®' ,^1 ima določena sredstva pr® tf že v proračunu, prav v ok® ji osamosvojitvenih projekt® ® / tudi predlog, da se ta sred ^{1 večajo prav za take prim® |Ovan? bo zaradi prekinitve sod® ( prišlo do zmanjšanja pr®1 in večje brezposelnosti.« sosednje Hrvaške in mord® 1 di iz Beograda. Sicer pa nameravajo vem Svetovnem slovens kongresu, ki vzbuja velik® ®s. zornost v svetu, sprejeti dv‘l novna dokumenta in tri r®5 jji cije. To sta statut in Pr°^0[i-SSK ter resolucije o delu gresa v prihodnjem trii® mandatu, o posebnem s Slovencev po svetu (z državljanstvom ali kako ® če), medtem ko bo tretja v lucija nekakšen poziv sv y zvezi z mednarodnim njem Slovenije. Slednjo a|i delegati kongresa poste® tudi svojim vladam. a Stran 4 VESTNIK 20. JUNM*. ^Samostojna TSamostojna ^Samostojna ci Tto^TA^mi ClT^Nm^OOt SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 SLOVENIJA 1991 Samastna Samosto/na Samasto/na RAZMIŠLJANJA O NAŠI SAMOSTOJNOSTI DRAGO SALAVEC - MESNA INDUSTRIJA POMURKA: »Demokratične tokove v Sloveniji smo mnogi dočakali z veliko upanja. Bili smo prepričani, da bodo tako poslanci kot vlada izpolnili svoje obljube in naša pričakovanja. Tako smo pričakovali razcvet gospodarske atraktivnosti Slovenije, doživljamo pa izolacijo, podobno Srbiji, pričakovali smo več produktivnih delovnih mest, toda vsak dan je na cesti več delav-Cev; pričakovali smo intenziviranje tujih vlaganj, doživljamo Pa, da se naša izogibajo dolgoletni tuji partnerji; pričakovali smo racionalizacijo javnih služb in krčenje javne porabe, doživljamo državo, dražjo, kot Je bila katera koli prej; pričakovali smo mirno življenje v civilni državi, doživljamo milita-dzacijo in oboroževanje; pričakovali smo demokratizacijo javnega življenja in gospodarstva ter hitre sistemske in last-mnske spremembe, doživljamo Pa nadaljevanje tradicije skri-hh privilegijev, pritiske na me-d'je, grožnje in odlaganje spre-Jema ključnih sistemskih zakonov; pričakovali smo krepitev lokalnih skupnosti in njihovih vplivov, doživljamo pa najmo- Ostaja nam le upanje čnejšo centralizacijo; pričakovali smo razmah profesionalizma v politiki, doživljamo pa politične improvizacije in nesposobnost upravljanja slovenske države. Upoštevajoč take dosedanje rezultate vlade in vladajoče politike, ne pričakujem realnih sprememb sedanjega stanja. Kvečjemu deklarativne. Realne spremembe bodo možne, ko bo upravljanje slovenske države prevzela kvalificirana vlada. Pod tem razumem vlado, ki se bo zavedala, da je govorjenje o kakršni koli osamosvojitvi brez ekonomske trdnosti in gospodarske samostojnosti le deklarativno. Taka vlada bo morala upoštevati : — da je plebiscitarno izražena volja Slovencev slovenska država, — da noben narod v nobeni državi v sodobnem svetu ne more živeti sam, — da je gospodarsko trdna in socialno pravična država Slovenija pogoj za posameznikovo materialno blaginjo in vsestranski razvoj, — da v Sloveniji pretežni del prebivalstva živi na podeželju, — da je velika večina Slovencev odvisna predvsem od lastnega dela ter da je nujno ohranjati skrb za delavske pravice in ohranjati delo kot temeljno vrednoto, — da je socialna politika temelj urejene človeške skupnosti, da se duhovne vrednote ne morejo omejevati, — da večina želi živeti varno življenje, življenje brez, vsiljevanja ideologij, v razmerah, ki omogočajo razvoj človeške ustvarjalnosti. Pričakujem, da se bo takšen ali podoben program začel izvajati enkrat po 26. juniju, čeravno ne takoj!« Kmetje so navajeni vsega CIRIL GERIČ, ‘kmetovalec iz Gornje Bistrice: »26. junij pričakujem z velikim vznemirjenjem, veseljem in olajšanjem, da bo naposled konec agonije, ki že predolgo traja. Najbrž bom večino časa ostal doma, da bi vsaj po televiziji in radiu spremljal »a Uresničenje tisočletnih sanj KAREL KOZIC, tajnik soboškega Demosa: »To je oziroma mora biti dan, ko se bo končno uresničila moja želja in želja večine slovenskega naroda in narodnosti, živečih na tleh-Slovenije, pa tudi želja Slovencev, ki živijo po svetu, da zaživimo v svoji samostojni državi oziroma povemo, da imamo Slovenci državo. Sam sem ponosen, da pripadam generaciji, ki bo uresničila tisočletne sanje naroda, ki mu pripadam, o lastni državi. Uresničitev lastne želje poudarjam zaradi tega, ker sem s prijatelji in sodelavci o njeni uresničitvi govoril in se skupaj pripravljal na ta dan že tedaj, ko se je s pomočjo vojaške sile in kvazi politične ideologije branilo lažno bratstvo in enot- Postopno do samostojnosti Ml® Grof ~ ABC PO' >toinnci las?val sem za satani, da .ovenijo, ker se zave-P°trebnnJe Odnose v Jugoslaviji čutim Ured‘tL vendar pri tem S?uPai h; nobene evforije. Vsi delati 2a morab zelo odgovorno ukvarjati 2°sam°svojitev, ne se Obletni ZUnanjimi, obrobnimi “■ ■ temveč ekonomskimi 'n j2 j ~ avetu Shajajočimi odnosi v e?sloVent°slavii>. DeJstvo Je> M an<> z i., 0 gospodarstvo po-st1" 'n da ?Osl°vanskim prosto-u, lma lahko vsak eno-a? FeP’. n* pripravljen PreldejstVun d®11’- hude Posledice. Oknica’ Je 26- jun'j prava DrSb* Pa hi S 0Ver>ske samostoj-got°Staltrni v dogovorih s ga °viti Do del' Jugoslavije za-iih^tioLv'^^081 ekonomske-lahk ajanJa- ker menim, da tiedOsledicednrUgačni ukrepi hu‘ sv« rePuhliL samo za odnose Po a' Potrik anu’ temveč tudi do >dbe 2ebn° Je vedeti, da ima k” ^tionn -^opsko gospodar-8o GATT-om itd. 26 ^darstv Zato bi se morali v hki/^et13*’, kaj se po 26 na tem po- Prekini ne bl smel po' 8os?V ne med tVe gospodarskih av'ji nio^ rePublikami v Ju-s svetom.« Tudi strah me je malo MILIVOJ M. ROŠ, svobodni umetnik iz Černelavec: »Nobena evforija mi ni posebno pri srcu, še najmanj pa nacionalna. Volitve, ki so bile rezultat te evforije in političnih sprememb na Slovenskem, so obljubljale marsikaj. Prinesle pa so stanje, kjer je dovoljeno vse, samo da je storjeno v imenu samostojne Slovenije. V Ameriki so temu včasih rekli zakon prerije. Zmagoviti Demos in nekateri njegovi najimenitnejši člani Bavčar, Janša, Rupel ... so si iz nastajajoče samostojne Slovenije naredili zasebno podjetje, ob tem pa se nesramno igrajo z domoljubnimi čustvi Slovencev. Svojo nezmožnost formiranja normalne družbe, kjer se bo živelo zdravo in spodobno, skrivajo za projekti, kot so slovenski grb, potni list, denar, oboroževanje, sprave in še drugimi neumnostmi. Lokalni oblastniki seveda ni- so tako lucidni, pa tudi psihologije množice ne obvladajo tako dobro, zato se zatekajo k besednjaku družbe, ki so jo pred kratkim zrušili. Skratka, krasen nastavek za ponovitev petdesetih let. V taki samostojni Sloveniji se ne počutim dobro, pa tudi strah me je malo.« dogodke tega dne, čeprav me bo čakalo tudi delo na njivah. Od osamosvojitve pričakujem seveda spremembe na bolje, vendar ne tako hitro, predvsem ne na gospodarskem področju. Slovenija pa bo postala nekaj drugega, to bo začetek novega obdobja. Slišim sicer nekatere, ki pravijo, da nam bo slabše, če bomo sami. Zavedam se, da bo morda v začetku res tako, toda mislim, da se bo sčasoma uredilo in da nam bo šlo na bolje. Če bo obojestranski interes, bomo še naprej lahko sodelovali z drugimi jugoslovanskimi republikami ali državami, vendar le na enakopravnih osnovah. Izhajali bomo iz naše samostojnosti. Mislim, da se bo dalo s Hrvaško dogovoriti, da ne bo posebnih problemov glede lastništva zemlje na eni in drugi strani meje. Če smo namreč to lahko uredili z Avstrijo, ne vidim razlogov, da ne bi mogli s sosednjo Hrvaško. Strinjam se, da je negotovost velika. Vendar si slovenski narod ne zasluži takšnega življenja, kot je sedaj. Preveč naših rezultatov dela izkoriščajo drugi v Jugoslaviji- Ko je kriza, se iščejo po navadi rezerve v kmetijstvu. Tudi sedaj se lahko zgodi, da bo kmet nosil glavno breme. Pripravljeni moramo biti na žrtvovanje, da bomo potem lahko želi večji kos kruha.« nost. Vem, da nam v samostojni državi ne bo postlano z rožicami, vendar s svojo delavnostjo, znanjem in sposobnostjo lahko premagamo težke čase, ki nas čakajo po tem datumu. To mora biti datum, ko se bomo ločili od tistih, ki vedo reševati tudi najmanjši problem s pomočjo orožja. Z njimi se lahko v prihodnje povežemo samo tedaj, ko bodo uvideli, da se lahko problemi rešujejo tudi po mirni poti. Z lastnostmi, ki jih imamo Slovenci vsaj toliko, kot jih imajo narodi razvite Evrope, bomo zagotovo v najkrajšem času dosegli popolno politično in gospodarsko samostojnost in neodvisnost. Da dosežemo ta cilj, se moramo že naslednji dan po razglasitvi neodvisnosti oziroma samostojnosti lotiti perečih gospodarskih problemov. Tega se zagotovo zavedajo tako slovenska vlada kot vse politične stranke. Socialdemokratska stranka v Murski Soboti, ki ji trenutno predsedujem, se bo morala spoprijeti s problemi delavstva in drugih slojev prebivalstva, ki je v tem trenutku v skoraj nerešljivem položaju, pa tudi s problematiko sedanjega divjega lastninjenja oziroma propadanja t. i. družbene lastnine, ki je plod dela tega delavstva.« Bojazen pred »ostro« mejo JENO KOSA, pedagoški svetovalec za dvojezično šolstvo: Osebno mislim, da 26. junij ne bo prinesel velikih sprememb, ker je bilo doslej za vse to premalo časa. Najbrž pa bo ta da- V pričakovanju drugačne šole položaj nekoliko poslabšal, saj to čutimo že sedaj, ker niso zagotovljena sredstva za dvojezično poslovanje, in to se neposredno odraža tudi pri nagrajevanju tistih, ki delajo v takšnih službah, kjer je potrebno dvojezično poslovanje. Če bo tako tudi v samostojni Sloveniji, bo to vsekakor korak nazaj. Če bo prišlo do odcepitve in do >ostre< meje med Slovenijo in preostalo Jugoslavijo, obstaja tudi bojazen, da se bodo pretrgale dokaj številne vezi med pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju in Madžari v Vojvodini ter na Hrvaškem. Sodelovanje z njimi pa nam je prineslo veliko koristnega, predvsem za naš jezikovni in kulturni razvoj. Nekoliko me tudi skrbi, kaj bo v tem primeru z družinskimi vezmi, ki jih _ je med nami prav tako precej. ŠTEFAN FTIČAR, ravnatelj OŠ Črenšovci: »Pričakovanja slehernega Slovenca po razglasitvi samostojne Slovenije so velika in različna. Vsi pričakujemo vsaj to, kar je bilo rečeno ob plebiscitu in v kar smo verjeli, ko smo se opredeljevali za osamosvojitev. Ker sem učitelj, so moja pričakovanja usmerjena predvsem v vzgojo in izobraževanje. Pričakujem, da bo šola postala tisto, kar je v sodobnem svetu, to pa je, da res vzgaja in izobražuje. Zato tudi pričakujem, da bo imela ustrezen družbeni položaj in da bo politični nemir s pritiski posameznikov in strank zamenjal pedagoški nemir iskanja, da bo šo- la boljša. Mislim, da v razvitem svetu in tudi v Evropi nimamo kaj iskati s kopičenjem vojaške moči, ampak so priložnosti našega malega evropskega naroda samo v znanju. Pričakujem, da učiteljstvo ne bo še naprej obremenjeno z vprašanji materialne narave in lastnega obstoja, ampak da bo slovenski narod oziroma njegovo vodstvo dojelo in spoznalo pomen vlaganja v izobraževanje. Od osamosvojitve ne pričakujem velikih stvari. Želim in pričakujem pa od našega vodstva, da jo izpelje tako, da opraviči zaupanje ljudi, ki so ga izrazili na plebiscitu, in da omenjeno dejanje ne bo imelo katastrofalnih in dolgotrajnih negativnih posledic za nas, sicer se nam res lahko zgodijo velike stvari.« tum začetek dejanskih in potrebnih spreminjanj pri osamosvajanju Slovenije. Kot pripadnik madžarske narodnosti se zavzemam za pozitivne spremembe na družbeno-ekonomskem področju, še predvsem pa za tiste, ki bodo zagotavljale enakopravnost narodnostim in dobro življenjsko raven vseh državljanov. Obstaja pa bojazen, da se bo naš Zato upam, da bo le prišlo do ustreznega dogovora, rešitev pa vidim predvsem v konfederalni ureditvi nove Jugoslavije. Mislim, da bi storili veliko napako, če bi naenkrat pretrgali številne vezi med narodi in narodnostmi v dosedanji Jugoslaviji, ker je bilo pri tem veliko pozitivnega in koristnega za vse.« država mora pomagati tada- generalni direktor ^ebj se meje zaprle, ni- mam pravega scenarija. Če rečemo na primer, da se bo 26. junija vse zaprlo, bomo ob 60 odstotkov prodaje. V Sloveniji namreč prodamo nekje od 17 do 20 odstotkov, izvažamo pa od 15 do 20 odstotkov. O teh mejah je še vse neznano. Če bodo to prave meje kot z drugimi državami, se bo v prvi fazi pretok blaga ustavil, ker ne bo pripravljenih ustreznih predpisov, verjetno pa niti operative. V drugi fazi pa je vprašanje, koliko bomo v primeru, da bo plačevanje konvertibilno, s svojim programom sploh konkurenčni. Mi zdaj delamo še naprej tako, kot če ne bi bilo nobenih sprememb. Konec koncev imamo s temi kupci pogodbe — kot meddržavne pogodbe bodo verjetno veljale še naprej. Izvoz bo verjetno v prvi fazi celo padel, saj nam ne bodo zaupali toliko da bi poslali material. Poskušali smo dobiti neka tuja posojila, vendar tuje banke zagotovila slovenskih bank sploh ne upoštevajo več. Ne vem, če sploh obstaja kakšen načrt za rešitev teh problemov. Jaz upam, da nam bo v primeru prevelikega padca proizvodnje pomagala država ter na ta način obdržala pri življenju podjetja, ki imajo perspektivne proizvodne programe. Proizvodnja se bo brez dvoma zmanjšala.« S sabo vzeti dobro in slabo 'N ■***« > JANEZ ŠOLAR, vodja nabave v AR-Contu: »V Avtoradgoni' sem zaposlen že 15 let, tri leta pa sem vodja materialnega poslovanja. Prej sem delal v trgovini. Ta čas izvažamo na tuji trg 80 odstotkov izdelkov, uvažamo pa okrog 30 odstotkov potrebnega materiala. Drugo kupujemo doma, okrog 70 odstotkov na slovenskem trgu, preostalo v drugih republikah, predvsem na Hrvaškem. Mislim, da se po 26. juniju ne bo nič bistveno spremenilo, vendar pa ima človek pred novim prirojen strah ali negotovost. Če bi zdaj v trenutku ukinili uvoz, bi lahko delali Ig kakih 15 dni. Manjkalo bi nam eno ali drugo, nekatere stvari so v tujini cenejše, predvsem pa boljše. Sodelujemo v sklepnem kooperacijskem krogu: AR-Cont, ABC Pomurka in Conteinex iz Avstrije. Tudi Avstrijce je strah, vendar so do sedaj vseeno sodelovali, saj sodelujemo na osnovi >blago za blago<. Zaledje imamo z izvozom. Oba naroda, slovenskega in hrvaškega, poznam zelo dobro. Deset let sem delal tudi z Beograjčani... to je popolnoma druga mentaliteta. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da smo 45 let živeli skupaj, s sabo bomo morali vzeti dobro in slabo. Razdelitvena bilanca bi morala biti znana pred 26. junijem. Po značaju sem optimist in imam zaupanje v prihodnost.« JUNIJA Stran aktualna tema rr ■<* i Stefan MB. VOSI Smej Kokalj-znanilec Do žetve je še pet tednov, do odcepitve pa so še vsi dnevi. Kajti žetev bo, če le ne bo toče, potopa, kobilic ali požara, ki bi zajel vso deželo. Ali pa velikanske tankovske bitke, nekaj takšnega, kakor je bila tista med drugo svetovno vojno pri I Kursku — tudi če bi se čez pomursko žitno ravan valili mendrajoči tanki, čez pet tednov ne bi bilo žetve. Toda tega slednjega za zdaj na Janševo | in našo srečo ne predvideva noben, niti literarni scenarij začetka tretje svetovne vojne. Kokalj »(kouku!« po prekmursko, Agrostemma po latinsko) v teh dneh cvete med žitom: s škrlatnimi cvetovi in petimi cvetnimi listi. Pet cvetnih listov pa pomeni pet tednov do žetve. Žetev torej bo, odcepitve ne bo! Žetev ima svoje znanilce, odcepitev pa ima samo skovi-kalce smrti. Kokalj ima škrlatno barvo, barva nesojenega slovenskega denarja pa maže prste in ne oznanja samostoj-j nosti, marveč nesposobnost, da bi naredili kolikor toliko primeren denar. Zategadelj so to neizogibno prvo znamenje slovenske samostojnosti že zavr-| gli. Tudi vsi drugi znanilci slo-I venske samostojnosti ne morejo in ne morejo razviti polno-barvnega cveta, vse so samo kilavi pozebli popki. Zastave 1 ni, ne grba, zrisali so samo ne-| kakšno priložnostno ikonico v I obliki tribarvne bakle. Ponesrečeni heraldični znaki seveda v vsej zadevi niso najbolj žalostna reč, kvečjemu nekoliko smešna. Vse te obrobnosti niso tisto, kar sko- I vika smrt slovenski samostoj-I nosti — skovika prej, preden je do te samostojnosti sploh prišlo. Najbolj tragikomično je, da naj bi se osamosvojili, jugoslovanski dinar pa naj bi še naprej ostal naš denar. S tem, ko so pristali na takšen, pa čeprav samo začasen monetarni status, so pokazali, da jim ves čas v resnici ni šlo za I nič drugega kot za podalpsko I separatistično vaškoveselično I napihovanje. Če gledamo na spodletelo osamosvojitveno podjetje čisto praktično, ali I bolje rečeno: če gledamo na zadevo čisto po slovensko, to je drobtinčarsko in z bore malo nacionalnega ponosa, se ima smisel odcepljati edino zaradi »gospodarske osamosvojitve« izpod jugoslovanskih I delovno-moralnih in tehnoloških navad; te samostojnosti pa ni, če ni samostojnega denarnega sistema. Pri tem seve- I da predpostavljamo, kar je najbrž neizpodbitno, da oni tam na jugu po potrebi doti- I skavajo denar in s tem povzročajo dodatno inflacijo. Sicer pa nam po vsem tem, I kar o njem vemo, bog pomagaj s tem gospodarstvom. Ne glede na to, če bo to gospodarstvo samostojno — kar je seveda absurd, saj je samostojno gospodarstvo lahko samo nekaj I takega, kar je bilo v hermeti- j čno zaprtih komunističnih dr- j žavah albanskega modela — I ali pa ne. Torej je vseeno. In neki tak občutek, da je namreč vseeno, I je zajel ljudi v teh dneh. Vse skupaj je tako kot v filmu Poslednja obala z Gregorijem I Pečkom v glavni vlogi: nad se- I verno poloblo se je izdivjala atomska, ne tankovska, vojna I in njeni smrtonosni učinki so zajeli tudi že vso južnopolo-belsko »zemljino«, razen A v- I stralije. A vstralcem in vsem tistim, ki so tja uspeli zbežati, kakor Pečku in njegovim mor- I narjem na podmornici, ne preostaja drugega kot pikniki in j slavja. Tudi pri nas gostilničarji že obupujejo nad premnogimi obletnicami — matur, osnovnošolskih matur, porok, I ošpic, vsega. j GEOTERMALNA ENERGIJA NARAVNO BOGASTVO, KI JE CISTO IN OBNOVLJIVO POREKLO ZEMLJINE TOPLOTE IN NJEN POMEN V ENERGETIKI Toplota, ki je nastala pri nastanku zemlje, ter še vedno potekajoči procesi razpadanja radioaktivnih elementov v njeni notranjosti so vzrok, da se je zemlja segrela. Zaloge njene toplote so neizmerne, toplotna vrednost kamenin se z globino povečuje. Toploto vročih kameninskih mas lahko izrabljamo, posebno ugodne so tiste, ki leže le nekaj sto ali tisoč metrov globoko. Vlogo prenašalca toplote ima podzemna voda, ki odvzema toploto vročim akameninam in jo prinaša na površje. Kjer je prostornina vročih kamenin velika, in če je kamenina porozna in prepustna za^vodo, ki se v njej segreva ali celo pari, tedaj govorimo o geotermalnem nahajališču. Če so temperature višje od 150 stopinj, lahko vročo vodo ali paro uporabimo za pogon generatorjev električnega toka. To je najžlahtnejša pretvorba toplotne energi- • je. Danes je na svetu, inštaliranih preko 5000 Mw agregatov električne energije. Skoraj še enkrat večjo toplotno moč dajejo nizko-temperaturna geotermalna nahajališča, kjer toplo vodo koristimo neposredno za ogrevanje, rekreacijo, v balneologiji in industriji. Zanje je uporabno temperaturno območje med 25 in 100 stopinja-, mi. »NEUSPEŠNO« ISKANJE NAFTE V POMURJU JE BOTROVALO NASTANKU VRTIN S TERMALNO-MINE-RALNO VODO »Ali je bilo iskanje nafte šestdesetih letih neuspešno, v o tem ne morem govoriti,« meni dipl. inž. Peter Kralj, ki je bil vsa ta leta intenzivno navzoč pri raziskavah in pridobivanju termal-no-mineralne vode v Pomurju. »Vendar so takrat nekatere negativne naftne vrtine dodatno na-strelili tako, da so bili zajeti horizonti s termalno-mineralno vodo. Takšne vrtine še danes delujejo v Moravskih Toplicah, Lendavi, Banovcih, nekatere med njimi pa mirujejo, kot na primer Vrtina pri Rimski čardi. Že sama beseda geotermalna energija nam pove, daje to toplotna energija zemlje, katere velikost si praktično niti ne moremo predstavljati. Zemlja neprestano oddaja energijo v obliki toplote, ki pa ni enaka po vsej zemeljski površini. Na območjih, kjer so prelomnice, vulkani, skratka povsod, kjer je magma prodrla višje k zemeljski površini in se še ni popolnoma ohladila, je tc-odda- SOB2 — vrtina za hotelom Diana T janje večje. Podobno je tudi tam, kjer je zemeljska skorja tanjša. Tako je v Pomurju. Tako lahko v relativno majhnih globinah pridobivamo termo-mineralno vodo z relativno visoko temperaturo. V Murski Soboti s temperaturo prek 50 stopinj, v Moravskih Toplicah prek 60- stopinj, v Ljutomeru pa je v naftni vrtini Ljutomer I v globini 4000 metrov ter-mo-mineralna voda s temperaturo prek 170 stopinj. Pomurje je V zadnjih desetletjih, posebno še, ko so cene konvencionalnih energetskih virov začele skokovito naraščati, je tudi pri nas poraslo zanimanje za zemeljsko toplotno energijo. Poleg dejstva, da so klasični energetski viri neobnovljivi in njihova uporaba onesnažuje okolje, je zemeljska toplotna energija čista in obnovljiva, če pa že pride do negativnih vplivov na okolje, so ti minimalni. Pomurje slovi kot izredno bogato in primerno območje za izkoriščanje tega naravnega bogastva, ki se je pravzaprav nenačrtno začelo pred dobrimi tridesetimi leti. Danes se vlagajo precejšnji napori, da bi se ta energija, ki slovi kot ekološko najčistej.ša, optimalno izkoriščala. Kako smo pri tem uspešni, v kakšne namene izkoriščamo geotermalno energijo, kakšna je njena ekološka in komercialna prihodnost — odgovore na ta vprašanja smo iskali pri strokovnjakih dipl. inž. Petru Kralju z Geološkega zavoda Ljubljana, mag. Jožetu Lainščaku iz Moravskih Toplic, dipl. inž. Dušanu Žižku iz Radenske, na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora iz Murske Sobote ter Območni zbornici pri mag. Andreju Jancu. najperspektivnejše območje v Sloveniji za izkoriščanje termo-mineralne vode. To so predvsem peščene plasti spodnjega dela formacije Mura.« NA EKONOMIČNO IZKORIŠČANJE GEOTERMALNE ENERGIJE VPLIVA VEČ FAKTORJEV »Na ekonomično izkoriščanje geotermalne energije vpliva več faktorjev — količina termalne ali termo-mineralne vode, njena temperatura, količina in sestava raztopljenih mineralnih snovi v njej ter oddaljenost od porabnika,« pojasnjuje Peter Kralj. »Raziskave, kako izkoristiti geotermalno energijo, imajo v svetu pomembno mesto. Možno jo je pretvarjati v električno, jo nato transportirati do porabnikov ali pa jo neposredno izkoristiti, če so porabniki v bližini. Pretvarjanje geotermalne energije v električno zahteva visoke temperature zaradi toplotnih izgub. Geotermalna energija se v svetu in delno že pri nas uporablja za ogrevanje stanovanj. Znane so kombinacije s toplotnimi črpalkami ali s klasičnim ogrevanjem za pokrivanje konic pri izredno neugodnih zunanjih temperaturah.« TERMO-MINERAL-NA VODA JE TEMELJ PONUDBE POMURSKIH ZDRAVILIŠČ Izkoriščanja termo-mineralne vode v balneološke namene se je začelo leta 1960, ko je pri nastre-Ijevanju raziskovalne vrtine na nafto MTl začela pritekati iz globine 1.175 metrov termo-mi-neralna voda s temperaturo 56 stopinj. Cez manj kot tri leta so na osnovi te vode iz vrtine MTl nastale Moravske Toplice. Podobno se je zgodilo v Lendavi in v Banovcih, namensko, samo za balneološke namene, pa so pred dvema letoma začeli z izkoriščanjem vrtine v Radencih. Na osnovi raziskav o učinkovitosti ter-mo-mineralnih vodje Republiški sekretariat za zdravstveno varstvo izdal za vsa pomurska zdravilišča tudi odločbe o zdravilno- sti voda za določena obolenja. »Kopališko-balneološki del je najnižja raven izkoriščanja geotermalne energije,« meni mag. Jože Lainščak iz Moravskih Toplic. »Tipično za pomurska zdravilišča je, da so nastala posledično — torej najprej vrtina in nato zdravilišče, zato so tudi oddaljena od mestnih središč. Prostorsko predstavlja to privilegij, kar pa se tiče infrastrukture, pa ne. Menim, da smo geotermalno energijo v balneološke namene v pomurskih zdraviliščih dokaj dobro izkoristili. Seveda so še rezerve, kar ugotavljajo študije o turizmu, ki dokazujejo, da je pomurski prostor možno dodatno obremeniti še s trikrat večjimi posteljnimi zmogljivostmi, da okolje ne bo ekološko degradirano. Pri tem pa bo potrebna sistematičnost, da se prostor ekološko ne preobremeni.« ENERGETSKA IZRABA TERMALNO-MINERALNE VODE JE NAJSTAREJŠA V MORAVSKIH TOPLICAH Najstarejša tradicija izkoriščanje geotermalne energije za ogrevanje je v Moravskih Toplicah.« Za Moravske Toplice je značilno, da se je z vrtinami delalo sistematično,« pravi mag. Jože Lainščak. »Ko se je začel graditi Termal, nismo več gradili kotlovnic, gradili smo strojnice. Neverjetno hiter razvoj Moravskih Toplic je tudi posledica racionalnega izkoriščanja tega naravnega bogastva.« Danes ogrevajo v zdravilišču z geotermalno energijo pribl. 30.000 m2 površin, sanitarno vodo za ves zdraviliški kompleks, za bazene, ki jih je 13 in potrebujejo 3.700 m3 vode, rastlinjake za pridelavo okrasnega cvetja in zelenjave na površini 3 arov in gretje trgovine Potrošnik ter poslovalnice banke. Vrtine se koristijo kaskadno, prvi nivo je namenjen grelnim telesom, drugi za ogrevanje sanitarne vode, tretji pa za bazene in talno gretje. Se vedno pa se 28-stopinj-ska voda izteka v kanalizacijo. Z geotermalno energijo se ogreva tudi del Murske Sobote, in sicer iz vrtine SOBI se ogreva 289 stanovanj, iz SOB2 pa Diana in poslovni prostori ob Titovi ulici. Z geotermalno energijo ogrevajo le, ko to dopuščajo zunanje temperature, če so te nižje, ogrevajo iz kotlovnic na kurilno olje. Vgrajene imajo tri sisteme: klasično inštalacijo, povečane radiatorje v kombinaciji s toplotno črpalko in talno gretje. GEOTERMALNA ENERGIJA JE OBNOVLJIVA Geološki zavod iz Ljubljane že več let raziskuje vodonosne plasti peščenih sedimentov t.i. formacije Mura na območju Murske Sobote in vpliv izkoriščanja termalno-mineralne vode na vrelčno območje Radenske. »Vo-donosnik, ki je najbolj izdaten, smo poimenovali Termal I,« pripoveduje Peter Kralj. »Ugotovili smo, da je ta vodonosnik dobro prepusten, vendar je plast zelo tanka, debela le nekaj 10 metrov, kar pomeni,, da so v njej relativno majhne količine termalno-mineralne vode. S pomočjo meritve tlakov v vrtini V66 v Petanj-cih smo ugotovili, da je že sedanja stopnja izkoriščanja tega vo-donosnika večja od sposobnosti njegovega samoprehranjevanja. Posledica čezmernega izkoriščanja se kaže v znižanju tlakov v vrtinah SOBI in SOB2, kar bo imelo za posledico manjše samo-izlive tekočine in kasneje tudi potrebo po vgradnji črpalk, kar pa predstavlja višje eksploatacij-ske stroške. Menimo, da bi bilo nujno čim prej začeti vračati to vodo v zemljo. V tem primeru bi nastal zaprt vodokrog, vrnjena voda bi se ponovno ogrela in bi bila ponovno primerna za izkoriščanje.« Jože Lainščak iz Moravskih Toplic pa meni: »Z geološkega vidika je v Moravskih Toplicah vode zadosti, vendar če hočemo ta stabilni sistem obdržati, je nova vrtina MT 7 nujna. Vrtanje smo načrtovali že v lanskem letu, vendar se je zapletlo pri sredstvih. Vrtina MT 7 bo energetska ekološka vrtina, ki bo rabila za reinjektiranje energetsko izkoriščene geotermalne vode in le občasno za pridobivanje le-te. Upamo, da bomo vrtino, ki je izredno pomembna tako z ekološkega kot energetskega vidika, lahko naredili letos.« Velika ekološka škoda in slab energetski izkoristek se pojavljata tudi pri vrtinah v Murski Soboti, kjer se geotermalna voda, topla 35 stopinj, spušča neposredno v Ledavo. Silvo Podlesek nam je pojasnil, da zaradi tega razmišljajo o novi reinjektivni vrtini, za katero pa Geološki zavod opravlja še nekatere raziskave. Ali obstaja bojazen, da v Pomurju zmanjka termo-mineralne vode, glede na neracionalno iz- . v * • -< r.r:2 . - MORAVSKE TOPLICE — kopanje v termomineralni vodi je učinkov' , zdravljenju revmatskih in ginekoloških obolenj, oboknjtu sklepov, lokom nega aparata ... koriščanje, smo vprašali dipl, inž. Dušana Žižka iz Radenske: »Termomineralna voda se v Pomurju resnično ne izkorišča na visoki racionalni ravni. Ponekod je ta nivo prej obraten. Izkorišča se namreč na način, ki je za uporabnike, kratkoročno gledano, morda najcenejši v okviru danih možnosti. Vendar je tudi to ena od oblik »racionalnosti«. Ta moja trditev pa še ne pomeni, da uporabnike geotermalne energije v celoti zagovarjam, ali da uporabniki te energije ravnajo povsem pravilno. Na njihovo srečo jih razmere še niso prisilile v drugačen način izkoriščanja. Sedanji obseg izkoriščanja geotermalne energije iz formacije Mura (v Moravskih Toplicah, Murski Soboti in Banovcih) namreč Še ni v takem velikostnem redu črpanja termalne vode, da bi to črpanje dokazovalo z merljivimi kazalci (po rezultatih raziskovalnih meritev na terenu) morebitno napoved, da bo v Pomurju zmanjkalo termo-mineralne vode. Ogroženost še ni dokazana. Toda tega ne bi smel nihče pričakovati brezskrbno ravnodušno. Veliko prepotrebnih merjenj v Pomurju ne opravljajo. Merjenja v vrtinah SOBI in SOB2 ne potekajo kot bi morala. Nihče naj ne misli, da problema ni, če ne obstajajo številke, ki bi z analitično obdelavo kazale jasni razvoj razmer od začetka črpanja termo-mineralne vode do danes. Tišča-nje glave v pesek se dolgoročno nikomur ni obrestovalo. Geotermalna energija se v formaciji Mura sicer obnavlja, delno obnavlja, vendar so zmogljivosti tega obnavljanja naravno omejene. Prvi način obnavljanja je v obliki naravnega pretoka vode (masna rekoveracija) drugi pa je v ob® toplotnega pretoka (terni®1 fluks). Pri tem imata oba nad’1 obnove nasprotne vektor^ predznake v funkcijsko rezulta3' čnem entalpijskem efektu. $11 enostavno razlago pa posej®1 na zelo zahtevno področje modinamičnih procesov v meljski globini.« ze- EKOLOŠKA NEVARNOST GEOTERMALNE ENERGIJE Odpadne termo-mineralne'® de, katere odvajamo v P°vrL ske tokove rek ali potokov, W. predstavljajo hude onesnažen ce okolja ne samo zaradi viso temperatur teh odpadnih v0 7 temveč tudi zaradi mnogo vN koncentracije raztopljenih nji ralnih snovi. Inženir Peter K pravi: »Mnogo bolj smotrno bilo vračati energetsko iz^L, no termomineralno vodo v pf , tni vodonosnik, s čemer bi Po>, vodokrog zaprt. Na ta nacin^ geotermalna energija med eK ško najčistejšimi sistemi.« »Resnično je energija med ekološko naj«s Šimi in je lahko absolutno V vsem čista, toda do tistega j, nutka, dokler izčrpane term^( neralne vode ne izlivamo bre .. šno vsepovsod naokoli, >>r3Z Ija o ekološkem problermf U termalne energije Dušan Z.12^. Pa tudi v tem primeru, če Je vanje take vrste in obseg3> pri nas v Pomurju, je ta vir m gije komparativno še vedno najčistejšimi. Kaj narediti- .f govor je v reinjektiranju. gradnji dubletov, v stopil^, povezanem izkoriščanju ge J( malne energije itd .. . Met°0or3' v svetu že dolgo znane in UP |( bljane. Toda mi? Smo ven del zemlje na Balkanu.« Na Območni zbornici njuje probleme geoterm energije mag. Janc: »Že vrs sist^1 se v okviru zborničnega » intenzivno ukvarjamo z.. -Joda bi geotermalni energij' K d bili isti zakonski status Kj^|jub imajo ostali viri energij6' - pti' temu da vsi govorimo JhLll znavamo njeno pomembn energija zakonsko sploh n [j deljena. Zavedamo se,. L|ri# energijo potrebno r?cj°"jSti izkoriščati torej da se izko-jj1 konca, ne pa da se topla sp pOv kanalizacijo ali potoke in?orf zroča materialna in e škoda. Zakonska nedote je prvi problem, drug P3 Ljild* Pomurju ni »pravega s k za to energijo. Na obmocn jfl niči smo že sredi marca sklep o nujnosti ustanovi nega podjetja, ki bi prev ^i# ziskave, distribucijo term ^i ralne vode do porabnik0* j i® slu maksimalne izkoriščen ^1' skrbi za ekološko Pr° ko.« . ^d1 V okviru zbornice komisija za geotermalno Pomurja, ki jo vodi m3®? ki ’■ čak. Ta komisija je edin3_ s deluje v okviru zbornic jc stema. »Glede na to, ' malna energija zakons ^iitl^ I opredeljena in da v t pravzaprav nimamo ' vpL : nadzora niti organizirajmo ’ va na razvoj geotermO6-• odločili, da komisija ‘ ^i«' naprej. Osnov na naloga je, da skupaj z zunanji^,/ lavci rešuje težave in r3Zhj'zd5 termijo v Pomurju, s\r. (0 iz3 cionalno in ekološko riščanje tega bogastva ) $ rih občinah, se povezuje 'vp|iw institucijami in poskusa na republiško energets nodajo.« a fi# Rena,a Stran 6 ___ VESTNIK 20. kmetijska panorama Preskus delovanja škropilnic , Poljedelske in vrtnarske kulture, sadovnjake in vinsko trto ogrožajo razne bolezni in škodljivci, ki zmanj-s“jejo pridelke in slabšajo kakovost pridelkov (plodov). Razvite so razne metode za zaščito rastlin pred bolez-n'm> in škodljivca (npr. vzgoja odpornih sort, izvedba določenih agrotehničnih ukrepov itd). Kemično varstvo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci je povsem odvisno od natančnega nanašanja in razporeditve kemičnih pripravkov po rastlinski površini. Sodobni pripravki so učinkoviti že v majhnih odmerkih, vendar je potrebna enakomerna porazdelitev ^topiva po rastlinskih površinah; so zelo dragi in strupeni za okolje. Kakovostno nanašanje škropiva na rasl-,skč dele in škodljivce bomo dosegli in preprečili čezmerno odnašanje škropiva v okolje le takrat, ce bomo Pn škropljenju in pršenju upoštevali tri osnovna pravila: VZORNO OPRAVLJENA REGULACIJA la bomo uporabljali stroje, katerih konstrukcij-ske in uporabne lastnosti izpopolnjujejo osnovne _ predpisane za škropilno tehniko; " Ha bomo pred glavno škropilno sezono preverili, a>' stroji izpolnjujejo navedene parametre in normative; ?a bomo uravnali stroj in strokovno pripravili škropivo v predpisani koncentraciji, tako da bo Popravek enakomerno razporejen po površini, in kropili v primernem vremenu. in 'n eksploatacijske parametre škropilnic ^.rSdhikov je treba občasno preverjati in pomanj-J ’0sti ?dPraviti- Mehanizmi škropilnic so namreč % m ■ jCn' ze'° agr®s>vnim škropivom, kar povzro-fr ?5no mehansko obrabo in škodljivo korozijo, občuti" po8anja škropivo pod tlakom skozi zelo |e . J|ve mehanizme in elemente (npr. šobe, venti-Zro{i,Pe-’.re®U1 atorje, manometre, filtre itd.) ter pov-Poreil' °V0 °brabo. Posledice so nenatančna raz-^Dl"l,eV škropiva, spremembe pretoka in strukture kinitve’ manjša storilnost, pogostejše okvare in pre-nij^P^sbošanjem ali testiranjem ugotavljamo tehtno ?.,anje stroja in njegovo zmogljivost. Ugotovi-Posam P°trebno popravilo oziroma zamenjava vali ezn’b mehanizmov ali delov, da bodo izpolnje-Pti t°snovne normative za kakovostno aplikacijo, i" D^re|nS^eni test'ranju opravimo tehnične meritve konj hL *er ug°tovitve posredujemo uporabni-tako- . a ti z navodili za uporabo strojev. Možna so obrab"eapopravila in zamenjave pokvarjenih ali jenih delov testiranega stroja. ^nlator^6 obse8aj°: meritve pretokov črpalke, re-škropj|ieVe®a Povratnega voda, mešalnega voda, ne armature in posameznih šob. deloya*av'jam° kakovost depozicije, merimo točnost nično nJa manometrov ter ugotavljamo splošno teh-prof ? a"je stroja. Pri nas je to testiranje uvedel ^^Pasob^^^ ■pred Približno 13 leti. V tem času je »eiiiji in ~ e^*Pe na srednjih kmetijskih šolah v Slo-štrum- J°'e opremil s potrebnimi napravami in in-»u prej *’ Tako je Srednja kmetijska šola v Rakiča-?“rju 'et' začela testirati škropilnice v Po-škronji . •** letos Je ekiPa SKŠ Rakičan testirala Klestil! ICe na območju Prekmurja na 23 testirnih Test' Pilnic al^ v Smo škropilnic. Od tega je 161 škro-1 36 % ustrezalo škropilni tehniki. Serv' Najyex's smo opravili na 227 škropilnicah ali 57 %. naPak je bilo pri šobah, na 200 škropilnicah ali 44,7 %. Pretok ali zmogljivost šob je predvsem odvisna od oblike in velikosti preseka šobne vrtine, od tlaka in tudi od fizikalnih lastnosti tekočine. Pri škropljenju tekočino potiska skozi šobne vrtine z določenim tlakom, zato se te vrtine izrabljajo (povečujejo), s tem se poveča pretok ali poraba tekočine na ha. (2-krat večji presek poveča pretok za 4-krat). Ugotovili smo, da je bilo 13,5 ali 30,2 % manometrov pokvarjenih. Takega agregata ne bomo mogli nikoli pravilno naravnati. Najbolje so se obnesli manometri z giicerinskim polnjenjem, ki deluje kot blažilnik tresljajev in preprečuje nihanje manometr-skega kazalca, kar omogoča natančno odčitavanje vrednosti obratovalnih tlakov. Življenjska doba teh manometrov je daljša. Škropilnice za nizke delovne tlake morajo imeti manometer z nizko merilno skalo, tudi brezhibni manometri za visoko merilno območje (npr. od 0 do 60 barov). Nenatančno kažejo v območju od 0 do 10 barov. Tudi na 74 ali 16,5 % armaturah so bile okvare. Dozirne pipe in zasuni morajo omogočiti trenutno prekinitev in vklop pretoka. Morajo biti neoporečne, da ne izteka škropivo, ko zapremo pipo ali zasun. Sodoben agregat mora imeti najmanj — glavno dozirno pipo ali zasun, s katerim se da v hipu zapreti dotok škropiva v škropilno armaturo in druge mehanizme — parcialno dozirno pipo ali zasun za vsak segment škropilne armature levo in desno. Sledijo regulatorji: 71 ali 15,8%. Njihova naloga je, da ima voda stalen tlak in da odvečno količino pretoka odvajajo v povratni vod za hidravlično mešanje v sodu. Sestavljajo jih ventili, opremljeni s prožnimi jeklenimi vzmetmi spiralne oblike, ki vzdržujejo stalen tlak z določeno silo, to pa z vijačnim vretenom naravnamo na željen tlak. Ventilsko telo odpre povratni vod, kadar se tlak zaradi na novo prispele tekočine iz črpalke poveča, odmakne vretensko telo, tekočina pa steče v povratni vod. Pri tem ga spet zapre. Deluje podobno kot varnostni venti.I. V okvari je bilo 65 ali 14,5 % črpalk. Pri črpalki je pretok ali kapaciteta izražena v litrih na minuto: pomeni količino tekočine, ki jo črpalka daje v določenem času. Mora ustrezati pretokom za hidravlično mešanje škropiva v sodu, za šobe in hidravlične izgube. Iz navedenih podatkov je razvidno, kako je nujno redno pregledati in testirati škropilne agregate, če želimo imeti dober fitoterapevtski učinek. Viri: Novak M., Maček J.: Tehnika nanašanja pesticidov Novak M.: Navodila za uravnavanje škropilnic in pršilnikov, — Kmetijski priročnik, 1981, str. 218—278 Milan ŠTUMPF Srednja kmetijska šola Rakičan L« ••V K H ■ Če bi začeli opravljati regulacije in izsuševalna dela danes, bi prav gotovo povzročili manj škode, kot so je v preteklosti. Vzoren zgled, kakšna je dobro opravljena regulacija vodotoka, je v Rogašovcih, kjer so pred kratkim tudi zasadili potrebno drevje, že prej pa so kljub regulaciji na več mestih ob strugi Ledave pustili staro zarast, bbp NA ŠTAJERSKEM SE ZMERAJ ZNAJO KOSITI S KOSO V šest kilometrov od Ljutomera oddaljeni vasi Vogričevci se je na 6. tradicionalnem tekmovanju koscev pomerilo 15 moških in 6 žensk. Letos so prvič tekmovali za memorial Mihe Magdiča, aktivnega sooblikovalca novih razmer v družbi in tudi na vasi. Miha Magdič je bil ljudski poslanec v občinski skupščini občine Ljutomer. Dolga leta je aktivno sodeloval v Zadružni zvezi Slovenije. Bil je prvi predsednik Ljutomerske podružnice SKZ-LS in član upravnega in izvršilnega odbora Slovenske kmečke zveze. Prepričan je bil, občini Ljutomer. Tudi prostor pred gasilskim domom v Vogri-čevcih, na katerem so podelili pokale najboljšim koscem, je bil asfaltiran po zaslugi Mihe Magdiča. Najstarejša udeleženca koscev v Vogričevcih sta bila domačina 52-letna Štefanija Bolkovič in 56-letni Viktor Bratkovič. Med ženskami je bila najboljša tekmovalka Angela Senčar iz Vogričevec, za njo je bila Vera Šiftar iz Podgorja, tretje mesto pa si je priborila najstarejša tekmovalka, 52-letna Štefka Bolkovič. Med moškimi tekmovalci so bili najuspešnejši Janko Senčar iz Benetek, Franc Šiftar iz Podgorja, tretji pa je bil Feliks Duh iz Podgorij. Boris Hegediiš ^ŠNJE KMETOVALCEV K Fra?ca Cafa iz Bene-Ot^nnaliza111-” hektarjev, do > obsegala n Vedn0 Več; Glede na to, da 2S^avljenihPr'^° do vračanja ‘«-letni Jenih zemljišč, je ta 2aora| 6t s^enil, da bo na je-M to ne ka njivah, četu-12°'mel odločbe o pote0 enafen^vu, Dodal je, da ČenCj ravnali še drugi raz- 9 u lir ?dl>lanit ^rjev in pol mi hu-še ei M Rad bi namreč n,-Jlav ž;, ■ ev, da bi tako imel ihtaelati v^Za kar pa je treba Pita"1 30 ghv'• hrane' ZdaJ id z’vine, od tega 20 k,- za živi b molznic. Poleg kr-te^e'ujem n-° (seno in koruza) 3&° k? Se Penico in oljno C Je 'an' Podelal kMo U,ainov na hektar, kar ^'jskj l ^gramov več kot naš Tak0 ?Ombmat.« L e de|0 :Je na kratko orisal sijetova|ec n Prizadevanja mlad he’k.^endar’ 'e še vedno sam-‘ije.' P^ad^,0"6 °virak S' val za razmah krne- in '^aj: 0LZaokrož?°sestvo meliorirano Kirbiše' ”0; vsa zemlja je 'n Zato redltev zamočvirje-0hi Je stai. ned°nosnih parcel ljabljen'a 800.000 dinarjev, je bila finančna Tekmovanje je gmotno podprlo 40 družbenih in zasebnih firm. Dan, ko je trava padla pod koso, pa so sklenili veselo, saj so zbrane do jutra zabavali člani ansambla Don Juan. da mora biti nova organiziranost kmetijstva po meri kmeta. Plod njegovih prizadevanj je 20 kilometrov asfaltiranih vaških cest v VELIKI NAČRTI SANSKEGA KMETA Rad bi imel 100 glav živine • Kmalu domače ribe • Na vidiku kmečki turizem • Bo mater nadomestila mlada? pomoč, a doslej nisem dobil še ničesar. Da bi bila zemlja kar najbolje urejena, sem moral izkopati več jarkov, potok Ročico pa sem »preselil« v dolžini 500 metrov 40 metrov niže in tako pridobil 2,2 hektarja dobre zem- Ije. Ob poljščinah zdaj dosegam dobre pridelke še na travnikih, ki jih vsakih 4 ali 5 let preorjem, nato posadim koruzo, pozneje pa zasejem travo.« Zanimivo je, da se je Franc Caf tako rekoč sam usposobil za 7 Franc Caf iz Benedikta pred hišo, v kateri je 10 sob. Postavil jo je skorajda sam, pa tudi pri nadaljnjem urejanju bo delal po načelu »sam svoj mojster«. Foto: Š. S. tržno pridelavo: veliko knjig je prebral in z delom je pridobil nenadomestljive izkušnje. Tako zdaj redi pitance, ki mu jih radgonski Mesoizdelki dobro plačujejo; mleko, ki ga prodaja lenarški zadrugi, mu prav tako navrže nekaj cvenka, pa oljna repica, pšenica in tako naprej. Ni pa še dohodka od vinograda, saj je šele pred kratkim zasadil trto. Nekaj dohodka bo prav gotovo tudi iz ribnika, ki bo meril 40 krat 20 metrov, uredil pa ga bo v naslednjih dneh. Na vprašanje, ali ima pri svojih prizadevanjih za utečeno proizvodnjo in nove dejavnosti podporo kmetijske pospeševalne službe, je odgovoril, da že dve leti ni videl pospeševalca. Že ko sem se peljal proti Cafovi domačiji, sem slutil, da bo tako velika nova hiša, kot se mi je pojavila pred očmi, najbrž še kaj drugega kot zgolj bivališče družine. Franc mi je pojasnil, da je v hiši, ki jo je v glavnem zgradil sam, 10 sob in da je ob gradnji razmišljal o turistični kmetiji. Ko pa sem ga pozneje povprašal, kdo bo delal, mi je odvrnil, da to ne bo problem. To zdaj, ko sem si nekoliko uredil vtise, razumem tako: pride čas, ko bo mater, ki je že v letih, nadomestila mlajša ženska moč. Š. Sobočan Priporočljive skladiščne zmogljovosti silosov, gnojišč in jam za gnojevko Tabela I: Količina gnojevke z 10 % SS od različnih vrst in kategorij živali: vrsta in kategorija živali mVžival m7GVŽ mesečno na 6 mes. mesečno na 6 mes. krave in visokobreje telice 1,80 10,80 1,50 9,00 telice, stare 5—15 mesecev 0,72 4,32 1,20 7,20 telice, stare 16—26 mesecev 1,35 8,10 1,35 8,10 biki pitanci 130—350 kg 0,72 4,32 1,35 8,10 teleta do 4. meseca 0,36 2,16 1,20 7,20 teleta do 4. tedna 0,18 1,08 0,60 3,60 plemenske svinje plemenska svinja z 19 pujski 0,22 1,35 0,65 3,90 na leto 0,40 2,40 0,85 5,10 prašiči pitanci 0,15 0,90 1,28 7,70 pujski 0,06 0,40 1,50 9,00 Iz tabele so razvidna velika odstopanja pri količini gnojevke med posameznimi vrstami in kategorijami živali. Pri načrtovanju ustreznih skladiščnih zmogljivosti jam za gnojevko moramo to upoštevati, sicer se hitro zgodi, da zgradimo premajhne. ad b) Mlečnost živali: Čim več mleka daje žival, tem večje količine krme zaužije in izloča večje količine blata in urina. letna mlečnost kr^ve potrebne skladiščne zmogljivosti za 1 mesec za 1/2 leta 3000 1 mleka 1,50 9,00 40001 mleka 1,60 9,60 50001 mleka 1,68 10,10 ad c) Količina dodane vode (% SS v gnojevki) Dodana tehnološka voda in dodana voda, potrebna pri redčenju in homogeniziranju gnojevke, nam lahko precej (do 50 %) povečata potrebno prostornino za skladiščenje gnojevke. Potrebne skladiščne zmogljivosti za 500 kg težko kravo pri različni vsebnosti SS v gnojevki: vrsta gnojevke SS v gnojevki (%) količina gnojevke letno gosta 10 18 m1 tekoča 7,5 24 m! redko tekoča 5,0 36 m1 Prevelika količina dodane vode v gnojevki ni racionalna, ampak je bolje voziti gnojevko na obdelovalne površine v deževnem vremenu, kjer se razredči. ad d) Prehrana živali Količina gnojevke je odvisna od količine in kakovosti zaužite krme. Krma slabe kakovosti in slabo prebavljiva se izloča v obliki blata v večjih količinah kot krma dobre kakovosti in dobro prebavljiva. Skladiščne zmogljivosti za gnojevko računamo za 6 mesecev. To je predvsem čas mirovanja vegetacije. Če v tem času jame praznimo samo zato, ker so polne, si delamo nepotrebno delo in stroške. Gospodarsko in ekološko je neupravičen razvoz gnojevke ob neprimernem času, in sicer: — gospodarsko: rastline ne uporabijo hranilnih snovi iz gnojevke, — ekološko: iziranje nitratov iz gnojevke v površinske vode in podtalnico. Zato gradimo dovolj velike skladiščne zmogljivosti za odpadne proizvode, vsaj za pol leta. Lebar Janez, dipl. inž. agr. JUNIJA 1991 Stran 7 komentarji, članki gospodarstvo Odločba za socialno pomoč Samo o zadnjem vagonu družbe se je mogoče pogovarjati tako, kot so se pred sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje v skupščinskih klopeh, ko so obravnavali predlog za začasen zakon o socialnovarstvenih pravicah. Zaradi prevladujočega mnenja, da so do sedaj centri za socialno delo » potratno« razdeljevali socialne podpore, naj bi to delo po novem opravljali upravni organi na občinah. Po tem da so delegati razmišljali tako, kot so — torej da naša družba troši preveč denarja za socialne podpirance in da bi zato nad tem moral bedeti državnoupravni organ —, lahko trdimo, da ne poznajo dela centrov, niti sistema ugotavljanja upravičenosti do družbenih pomoči, še najmanj pa vedo za ljudi in njihovo stisko, ko se sami ne morejo preživeti ko pričakujejo in so upravičeni do družbene pomoči. Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje, zakaj so se sploh pogovarjali o sociali? Verjetno se niti ne bi, če ne bi na svoje ministrstvo pritisnili direktorji centrov za socialno delo in socialni delavci, te-to pa se je končno zganilo in za obravnavo pripravilo začasen zakon. S tem ko so bile ukinjene interesne skupnosti, so določeni odbori še ostali kot strokovno in svetovalno telo ter organ za podpisovanje odločb za dodelitev družbenih pomoči. S prvim aprilom pa so ukinili tudi te, ne da bi prej imenovali koga drugega, ki bo opravil to delo. In ker ni bilo več nikogar, ki bi odločbe podpisoval ali jih izdajal, za upravičence do družbenih pomoči ni bilo več denarnih nakazil. Na odločbo naj bi tako po enih podatkih v Sloveniji čakalo 220 tisoč prejemnikov socialne pomoči ter 30 tisoč novih prosilcev. Izplačevanje pomoči se je namreč ustavilo tudi za tiste, ki so že prejemali pomoč, ker so z majem morali na novo preračunati višino na osnovi podatkov o osebnih dohodkih. Čeprav so na pristojnem mestu v Ljubljani pozabili na ta problem in ga začeli reševati veliko prepozno, pa so centri za socialno delo le iskali in nekateri tudi našli rešitve, da tiste, ki so upravičeni do pomoči, le niso ostali brez nje. Tudi za centre štirih pomurskih občin lahko rečemo, da so našli rešitve. V soboški občini so upravičencem izračunali ter jim nakazovali pomoči, ne da bi lahko izdali tudi odločbo. Te jim bodo poslali pozneje. V lendavski občini so odločbe izdajali v imenu izvršnega sveta, pri njih pa se je nekoliko zataknilo pri nakazovanju otroških dodatkov. Zato so jih upravičenci prejeli z zamudo. Denarno pomoč so redno nakazovali tudi v ljutomerski občini, upravičencem pa so na centru za socialno delo izrekali le ustne odločbe. Le v radgonski občini so upravičenci morali čakati na denar, pa tudi ne več kot mesec. Ko so videli, da kljub obljubam vprašanje podpisovanja odločb ne bo tako kmalu rešeno, so upravičencem denar tudi nakazali. Sedaj pa jim bodo pripravili še odločbe. V skupščini so namreč po posredovanju le sprejeli sklep, da odločbe o družbenih pomočeh, doplačilih v zavodih ter druge začasno izdajajo centri za socialno delo. ZAKAJ LAHKO BREZ SLOVENŠČINE? Te dni se bodo začeli na srednjih šolah zaključni izpiti za učence zadnjih letnikov. Kot je znano, je bilo zavoljo tega veliko držav in težav. Četrtošolci so upravičeno protestirali proti nekaterim >neumno-stim< (beri slabim rešitvam), zato so hoteli celo doseči, da sprejemnih izpitov ne bi bilo. Okrog tega so se lomila tudi politična kopja. Nazadnje je bilo odločeno, da izpiti bodo, in sicer za dijake 2- in 3-letnih šol po že ustaljeni praksi, za čertošolce pa precej drugače, kot je bilo to zamišljeno v strokovnih krogih. Namesto štirih predmetov bodo morali obnoviti in potrditi znanje le iz dveh, izbirali pa bodo lahko med slovenščino, tujim jezikom in matematiko (prej vsi obvezni) in med večino preostalih predmetov. Vsekakor je bila to dokaj kompromisna rešitev, ki sojo dijaki izsilili s stavko. Zanjo so se odločili potem, ko so zvedeli, da zaključni izpiti ne bodo imeli nobene veljave pri vpisu na višje in visoke šole, temveč da bo treba opravljati še sprejemne in ponekod tudi diferencialne izpite. Poleg tega naj bi bilo to skoraj vse na kupu. Zato so bili njihovi protesti res upravičeni. Zaključni izpit pa je sam po sebi vsekakor potrebna in koristna stvar. To so pokazale tudi izkušnje v zadnjih dveh letih, ko so jih opravljali najprej učenci 2- potem pa še 3-letnih šol. Ugotavljali so namreč, da seje povečalo sodelovanje med učenci in učitelji in tudi med učitelji izpitnih predmetov. Ti so medsebojno ukslajevali učne vsebine, pripravljali izpitna vprašanja, se dogovarjali o izpeljavi izpita in izmenjavali izkušnje. Učenci pa so snov ponovili in utrdili. Mar to res ni koristno? Kompromisna rešitev pa je vseeno prinesla velik spodrsljaj. Materinščina je le izbirni predmet, tako kot tuji jezik in matematika. Povsod po svetu je materni jezik najpomembnjši, mi pa smo storili ta korak prav zdaj, ko bijemo bitko za slovensko samostojnost. Jože GRAJ Presežki delavcev v družbenih dejavnostih SOZDA ABC POMURKA NI VEČ Naslednica sozda ABC Pomurka je Skupnost podjetij ABC Pomurka, d.o. — Med soustanovitelji nove mešane družbe je tudi nizozemski partner, s katerim je sozd že do sedaj dobro sodeloval. Kljub velikim denarnim težavam v dejavnostih družbene nadgradnje, je bilo delo v tej veji za delavce (zaposlene za nedoločen čas) dokaj varno in niso imeli razloga, da trepetajo za delovno mesto. Čeprav nekateri zavodi v Sloveniji izplačujejo zajamčene plače in v več delih, pa na veliko ali tako kot v gospodarstvu niso odpuščali še nikjer. S sprejetjem temeljnega zakona za družbene dejavnosti, zakona o zavodih, ter s pripravo zakonov za posamezna področja pa je jasno, da se bo treba za delovno mesto bati tudi v teh dejavnostih. Ne le da nova zakonodaja državi odvzema monopol opravljanja dela ter odpira vrata zasebništvu, ampak daje poudarek strokovnemu delu, medtem ko delo računovodskih, knjigovodskih in administrativnih Gornja Radgona Kam socialna služba? Gornjeradgonski center za socialno delo je v najemnih prostorih beograjske banke, ki pa bo kmalu morala zapreti vrata. Tako so že ponudili v prodajo prostore, v katerih je tudi center, in ki so jih za delo socialne službe uredili iz občinskega proračuna še za časa ' prejšnje občinske vlade. Delavci centra so tako v negotovosti, saj od občinske vlade nimajo odgovora, kje bodo v prihodnje lahko opravljali svoje delo, če bo banka prostore prodala. Toda na občini o njihovem problemu še niso razpravljali, ampak, kot je povedal odgovorni za družbeno planiranje in razvoj, Zlatko Erlih se ukvarjajo s tisoč drugimi, v sedanjem trenutku nujnejšimi problemi. Za center bi bilo najugodneje, da bi občina njihove prostore kupila, za kar pa nima denarja, saj v proračunu zmanjkuje tretjina potrebnega denarja, in od proračunskih porabnikov terjajo, da se pač uokvirijo v sredstva, ki jih imajo. O centru in njegovih prostorih se torej na izvršnem svetu še niso posebej pogovarjali, sprejemali nobene odločitve, niti razpravljali in predstavljali možnosti, saj Tudi banka uradno še ni zahtevala izselitev centra. Nadaljnja pot reševanja tega vprašanja bo pač odvisna od spleta okoliščina ter razvoja dogodkov in možnosti. Po besedah Zlatka Erliha pa izvršni svet radgonske občine gotovo ne bo sprejel nobene odločitve, ne da bi se prej pogovarjali z delavci centra. mh Majda Horvat Država z manjšo močjo Množica izvajalcev — tako bi lahko poimenovali skupno lastnost skoraj vseh zakonov, ki jih pripravljajo za družbeno nadgradnjo, tudi za socialno varstvo. Do sedaj je bila možnost opravljanja družbenih storitev ter odločanja v državnih rokah, v novo sestavljenih predlogih zakonov, pa se odpirajo vrata zasebnikom, tudi neformalnim in polformalnim skupinam ali organizacijam. Navedene spremembe je Boris Šunko, direktor ljutomerskega centra za socialno delo, ocenil kot pozitivne. So tudi v skladu s predlaganim zakonom o socialnem varstvu, o katerem pa je dejal, da je v nekaterih poglavjih potreben jasnejših dopolnil. Zakon bi moral imeti izdelane normative za delo javne službe, torej da bi bilo opredeljeno delo javne službe, prav tako tudi, katere storitve bi bile organizirane na ravni republike in katere na občinski, saj je s tem povezano tudi vprašanje dostopnosti do socialnih storitev ljudem. O predvideni delitvi dela, ki ga sedaj opravljajo na centrih — razdelili bi upravno in svetovalno delo — pa je direktor centra menil, da so tako utemeljitve za ohranitev sedanje oblike kot za predlagano delitev. Proti razdelitvi so gotovo spoznanja, da skorajda ne more biti upravnega postopka, da hkrati ne bi bila potrebna svetovalna pomoč posamezniku ali družini. Odločbe in upravni postopek pa se le opravlja v imenu države, kar spet ni združljivo s svetovanjem. Prav to in pa delo na višji, strokovnejši svetovalni ravni, naj bi bil motiv za zakonsko predvideno ločevanje. Manjše občine bodo pri tem verjetno morale iskati srednje poti, marsikaj pa bo odvisno od tega, kako bo zamisel, ki je sorodna avstrijskemu modelu socialnega in svetovalnega dela, zaživela v praksi. mh opravil postavlja v vlogo servisnih storitev. Če bo šlo za servisno opravljanje storitev, potem bodo sklepali pogodbe o delu in tudi ne bo več nujno, da bi ti delavci bili del zavoda, ki opravlja določeno strokovno delo. Zaradi teh sprememb ter uvajanja računalnika v računovodska in administrativna dela je pričakovati, da bodo nekateri delavci postali tehnološki presežki. Spremembe v družbeni nadgradnji že visijo v zraku in slutijo jih tudi v administrativnih in računovodskih vrstah. Ne da bi jim želeli pisati črno prihodnost, ampak spremembe so dejstvo in tako jih je treba sprejeti. To pa tudi terja čimprejšnje prilagajanje novim razmeram, da prehod ne bi bil preoster in da bi delavci vedeli, kako jutri. mh Sozda ABC Pomurka, otroka dogovorne ekonomije in prve sestavljene organizacije združenega dela pri nas, ki je v svojih najboljših časih združeval 44 podjetij primarne predelave, trgovine, gostinstva in turizma, in v katerem je združevalo delo 12.000 ljudi, ni več. Tržni ekonomiji in zakonitostim, ki jo spremljajo, velika, okostemela in premalo prilagodljiva sozdovska organizacija ne ustreza več. »V sozd ABC Pomurka so se združevala podjetja iz različnih branž in z različnimi interesi,« meni Gusti Grof, predsednik prejšnja sozda in direktor nove mešane družbe.« Dostikrat je združevanje temeljilo na političnem konsenzu, brez prave vsebine, še večkrat pa na prepričanju, da je veliko bolje, če si velik. Kljub vsemu pa je sozd ABC Pomurka odigral pomembno vlogo v razvoju kmetijstva, trgovine in turizma v Sloveniji, zgradilo se je ogromno ob- DROBNO GOSPODARSTVO Injekcije malim podjetnikom V Sloveniji smo od sprejetja , zakona o podjetjih do konca letošnjega aprila ustanovili 16000 zasebnih podjetij, in sicer jih bo 38 odstotkov opravljalo finančne, tehnične in poslovne storitve, 27 trgovsko dejavnost, 13 industrijsko in gradbeniško dejavnost, 8 obrt in osebne storitve, 4 odstotki gradbeništvo, 3 odstotki gostinstvo in turizem, 2 odstotka promet in zveze ter po I odstotek druge dejavnosti. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva pa je doslej ustvarilo dohodek oziroma dobiček le 6500 zasebnih podjetij. Skoraj dve tretjini podjetij torej ne poslujeta ali pa imata izgubo. Glede na to, da si veliko obetamo od drobnega gospodarstva, je nujno potrebna ustrezna pospeševalna politika. V naši republiki so zdaj pripravili predlog zakona o razvoju malega gospodarstva, ki naj bi ga sprejeli na bližnjem zaseda- ganje ali sofinanciranje materi- nju republiške skupščine. Cilji pa so naslednji: pospeševanje zaposlovanja; pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva na mednarodnih trgih; pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij; ustanavljanja enot malega go- INFORMACIJE ZA PODJETNIKE FRANCOZI IŠČEJO PARTNERJE Francoska firma BAYARD, Ki IZDELUJE OPREMO ZA VODNO GOSPODARSTVO, IŠČE PARTNERJE ZA SODELOVANJE IN PRODAJO IZDELKOV NA NAŠEM TRŽIŠČU. IZVOZNIKI IZKORISTITE UGODNOSTI PRI IZVOZU BLAGA Z liberalizacijo zunanjetrgovinske zakonodaje se v neposredni izvoz vključujejo tudi majhna podjetja in obrtniki, ki ustreznih predpisov običajno ne poznajo najbolje. Ne vedo, da imajo pri izvozu tako imenovane preferencialne carinske ugodnost. Nižja carina, ki jo bo plačal kupec, prednost v primerjavi z dobavitelji iz držav, ki niso upravičeni do preferencialne tarife. Lani so bili zaradi popolnega ali delnega znižanja carinskih stopenj kupci blaga, ki so ga izvozila slovenska podjetja, v razvitih državah oproščeni plačila carine jektov, vpeljale nove proizvodnje, uspešno smo se vključevali v mednarodno delitev dela itd. Sedaj, v novih razmerah in pogojih, pa takšna oblika organiziranosti nima prave prihodnosti. Večina pomurskih organizacij, prej članic sozda, pa’je vseeno čutila potrebo po organizaciji oziroma podjetju,, ki bi zanje opravljalo podobna dela kot sozd. Iz te potrebe se je 12 soustanoviteljic odločilo, da ustanovi mešano družbo skupnost podjetij ABC Pomurka, d. o. o., ki bo formalnopravno začela delovati prvega julija.« Novo podjetje bo za svoje ustanoviteljice opravljalo predvsem določene naloge pri kreiranju globalne strategije v kmetijstvu, zastopalo bo pomurski agroživilski kompleks v zborničnih organih, v republiki in državi, skrbelo bo za predstavitev dolgoročnega programa zdrave spodarstva z visoko stopnjo inovativnosti; ustanavljanja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja; pospeševanje zadružništva pri skupni nabavi najsodobnejše tehnologije; skupnega nastopa na mednarodnih trgih in skupnih inovacij. Zakon enako obravnava družbena in zasebna podjetja, obrtne zadruge in zasebnike — fizične osebe. Med srednja podjetja uvršča tista, ki zaposlujejo od 25 do 125 delavcev, med mala pa podjetja z do 50 zaposlenimi in podjetja, v katerih dela do 25 delavcev. Za te gospodarske subjekte, h katerim je treba dodati še obrtne zadruge in obrtnike, so namenjene gmotne spodbude. Načini pospeševanja pa so po določilih zakona: posojila za malo gospodarstvo, vlaganja v projekte malega gospodarstva, vla- alne infrastrukture, jamstva za posojila za malo gospodarstvo, subvencioniranje obrestne mere in drugih pogojev za vračanje posojil poslovnih bank in drugih finančnih organizacij. Merila za dodeljevanje denarja iz sklada Republike Slovenije vsaj v višini 100 milijonov dolarjev. INUSTRIJSKI SEJEM NA MADŽARSKEM Letošnji industrijski sejem v Pečnju na Madžarskem, ki je središče gospodrskO dobro razvitega južnozadonavskega območja, je 13. po vrsti. Na njem lahko razstavljajo svoje izdelke živilska industrija, gradbeništvo, kmetijska podjetja in obrtniki. Z regionalno zbornico v Pečuju in sejmiščem je dogovorjeno, da bodo imela slovenska podjetja na razpolago 20 m2 notranjega prostora po nižji ceni, in sicer po 6.000 forintov za m2! SODOBNI TRENDI ORGANIZIRANOSTI - PROFITNI CENTRI Območna zbornica za Pomurje bo s strokovnjakom dr. Andrejem Škarabotom organizirala seminar Sodobni trendi organizira- prehrane ter svetovalo na področju organiziranosti, prava, fr nanc in trženja. Med soustano''1’ telji nove družbe je tudi nizozemski partner, ki na ta način zeli nadaljevati dobro poslovno sodelovanje, vpeljano že v sozda. Partnerstvo pa je izrednega pomena tudi za novo podf tje, saj je ta firma druga po ycfr kosti v agrarnem sistemu Ntz°' zemske, njeni programi Pa s uspešno vključujejo tudi v evroP sko skupnost. V novem podjetju bodo zaP“ sleni štirje, kar je glede na U jektni način dela, po besedah rektorja Gustija Grofa dov°; Čeprav bo podjetje uradno velo šele čez nekaj dni, pa se tenzivno ukvarjajo s projekt krompirja (različno pakiranje P kakovosti in količini ter got8| izdelki) sirarne in širitvijo hla niče v Puconcih. Renata za razvoj malega gospodarstva bo določil izvršni svet. Denar skladu pa bo pritekel iz republiškega proračuna, od pravni in fizičnih oseb, sklad bo lahk sam najemal posojila .. ■ posebne naloge ima tudi repub11' ški upravni organ, pristojen z. malo gospodarstvo, saj bo Popravljal in izvajal politiko raz voja malega gospodarstva, an8 liže o gospodarskem položaj * in problematiki, zgradil in izy8 jal bo informacijsko-svetovain sistem, predstavljal malo gospodarstvo doma in po sveta, usklajeval raziskovalno delo i. tako naprej. .. Čeprav imamo v Sloveniji ? omenjenih 16000 zasebnih 1 2000 družbenih podjetij t8 33600 zasebnih obratovalni ’ možnosti še zdaleč niso izr8 bljene. Trditev za to ni iz trt ’ zvita ampak-se naslanja na (8 mere v razvitem svetu, M prav mala podjetja uspešno P slujejo in zaposlujejo velik večji odstotek delavcev, * slovensko drobno gospod8 stvo. Družbeno usmerjanje gmotno spodbujanje utegne vplivati tudi na spremembe p nas. Š. Soboča” • cerniff nosti — profitni centri. O” p bo 28. junija 1991 od 9- 0 ure v hotelu Diana. Vsebina: aii?i' — Usmerjenost v dece” rano organizacijo (podjeU. j re, profitni centri) ter vzr° njo posf — Mesto organiziranj4^^' meznih funkcij (prodaja, n kakovost, računovodstvo) vanF — Nova vloga in de0 jjr vodstva holdinga, vodstev P tij hčera in profitnih centm JV — Postopen ali hiter pre decentralizirane enote - Mehanizmi upra^J j^C-vloge upravnih odborov, nedžmenta in zaposlenih ^evt — Mikroorganizacija 5. teh" lo zaposlenih po funkcij81’ nološki presežki itd. f p^ Seminar bo svetovalni- . meni, da bodo obravnav vilni zgledi, razgovor pa kal tudi o konkretnih udeležencev. Udeležene1 prejeli tudi pisne materia Prijave pošljite do 25- ^iif' na Območno zbornico za je' ' Podrobnejše informacij fO te na Območni zbornici murje, Titova 5, Murska ali po telefonu 22-621 ah Stran 8 VESTNIK 20. gospodarstvo Kako s presežki delavcev? 011 Pojavljajo nih razmAH-k kona 0 delov-'udi delavce/p^0^? P®stijo ben problem PomurJu. Pose-dela^v d" ,S0 Presežki ‘“nkočutni karerih so zlasti katih, sa „ . skv°bodnih sindi-"ehno raznr cb.'banjih ne-"ajti naibol~V Jaj? 'n skušajo ^njurTev' Pri 'z‘ ^rjih se *°na ° delovnih raz-steeaj f|jStav,jaoVPrašanje: S tem J presezni delavci. ■ v .z®*0 kočljivem «ki v Slnd'kalni zatip-Bo,j a»i manrkeZn!h P^Mih-P^ravljenj ‘ 0 sk°raj povsod pr*?faneio trd dejstvo, ali resitve g|ed 1 na neustrezne v v ak Pa iil presežnih delav-*° Pa n ' ^roz*j° s stečaji. i'ladvse aetm^6"'’ dasole-tiv 'niajo težki vfnem položaiu >n P0sle"ih defeev.°dn0SU d° ^“ri sindHuTn? V P°k|ajini ob b,’ i seznanit; / zauPnike čim bonske «blika-I Vlo8° sindikZa»SC'te delavcev "^ih. Ob d ?‘a ' ,akih nri-^"jn zakonsL'kdnem “Pošte-mreč ne m k,h d«ločb na-^ne grožn° Pristajati na Ž^entbn^ P°djetjih. a?/ Sani Po seh- Pa Je’ da ste' J'rnativa „ b 'J6 more biti S!1"’ ampak L tSefnim delav-gotovm kalv^eba Predvsem । u Preneha n 5,11 So v Pr°gra-avc'h 'udi nia ?otreb P° de' Pod^'" d«lo-o^p°^ se; akšnih D, ’ da V PodJetjih delavk“gramih o pre-J°' lb sploh ne govo- >' -Sis** r"'»^ pfav t ,. obremenitev. z'h b' v kate' fjL kak° bi ° tZv.cdli anali-proi"'h stroškov68'1' Problem šaioZTdnje. na ? .Pranjem C Za nJačr '®m obdobju, ko Ijiv«’ ra*voja ;a"Ja do|goro-^deva ’ ,Zredno vpraš- Milan Jerše Podjetništvo ni dano samo od sebe Inpo ali Podjetje za razvoj podjetništva so pred dobrima mesecema ustanovili SO Ljutomer, podjetje Teh-nostroj Moderna oprema, d. d., in Obrtna zadruga Prlekija. Pri oblikovanju podjetja so jih vodili preprosti, a logični in pomembni motivi — nova podjetja, nova delovna mesta, novi davkoplačevalci in profit. Silvo Potočnik, direktor podjetja INPO, nam je zaupal, da je ideja o ustanovitvi podjetja zorela kar nekaj časa in da je dokončno spoznanje soustanoviteljev, da nam podjetništvo ne bo dano samo od sebe, ampak da je potrebno ustvariti razmere, v katerih bo nastajalo, se ustanovilo. Omenjeni trije soustanovitelji se niso pojavili naključno, vsak je v INPU in njegovem namenu našel tudi svoj interes. Tako je ustanavljanje novih podjetij z novimi delovnimi mesti, ustvarjenim profitom in davkoplačevalci v interesu občinske politike, Tehno-stroj vidi v ustanavljanju novih podjetij možnost zapolnitve svojih praznih prostorov, Prlekija pa, ki je bila sicer že vseskozi razvojno usmerjena, predvsem večjo komercialno korist. Osnovna dejavnost Inpa je ustanavljanje podjetij po preizkušeni ameriški metodi inkubatorja. Podjetje zagotavlja na podlagi poslovnega načrta, za katerega meni Silvo Potočnik, da je najpomembnejši osnovne možnosti za delo. To je prostor, vse vrste servisov (računovodski, pravni .. .) investicijska sredstva in dostop do podatkov. Druga dejavnost je izvajanje aktivne politike samozaposlovanja, kjer izvajajo republiški projekt Cu-ros, pomoč pri projektu 1000 novih delovnih mest, želijo pa si pridobiti licenco svetovalca v republiški svetovalni mreži za drobno gospodarstvo. Ukvarjajo se še z gospodarskim svetovanjem, ki je tačas najbolj donosno ter ustvarjajo lastno banko poda- tkov. Pri tem jih tačas najbolj zanimajo kadri, pregled nad nezaposlenimi delavci v ljutomerski občini. »Imeti banko podatkov o tem, s kakšnimi kadri razpolagamo, je izredno pomembno,« meni Silvo Potočnik,« imamo nekaj dobrih, celo zelo dobrih programov, ugotavljamo pa, da so problem kadri, ki bi lahko te programe izvajali.« Tehnologijo inkubatorja je Silvo Potočnik že uspešno uporabil v novoustanovljenem podjetju Turri, trenutno pa se firma Inpo intenzivno ukvarja z dvema novima programoma. Pri obeh gre za tuja vlaganja, za prenos tehnologije in zagotavljanje trga iz tujine ter za nova delovna mesta. Renata Ficko LEND za razvoj gospodarstva Februarja je začela v Lendavi delovati nova mešana družba, v katero so več kot polovico kapitala vložili zasebniki, drugo pa družbeno podjetje Projekt Maribor. Je pravzaprav »podjetniški inkubator« za lendavsko občino, zadnje čase murju. Direktor družbe LEND Jože Kuronja skrbi za izdelavo finančnih in naložbenih programov, Projekt Maribor prevzema izdelavo načrtov, Alenka Stupar pa kadrovske zadeve. Zdi se, da bi bile strogo ločene in določene naloge v posameznih družbenih podjetjih, toda njihov način dela je popolnoma nov in neformalen. Jože Kuronja je o svojem delu povedal: »Inženiring, ki ga opravljamo skupaj s partnerji iz Maribora, se deli na raziskovalni, projektivni, finančni in izvedbeni. Novopečenim podjetnikom lahko damo vse napotke, tudi najustreznejša finančna sredstva. Tretji del naše dejavnosti je grosistična trgovina. Začeli smo že s tako imenovanim blagovnim tranzitom — poskrbimo za izvoz iz Italije v Madžarsko, prav tako pa pripravljamo več poslov za domači trg. Četrto, nekoliko manjše področje našega delovanja, je posredništvo. Mi dajemo vse informacije za razvoj podjetništva. Smo pravzaprav podjetje, ki skrbi za razvoj gospodarstva.« Načrtov, ki jih je pomagal izdelati prav LEND, je v lendavski občini že nekaj. Tako ima na primer občina Lendava že izdelan razvojni program, eden takih je tudi Projekt Petišovci (vzreja koz in mlečni izdelki iz kozjega mleka), prav posebno mišljenje pa imajo o dosedanjem in prihodnjem razvoju kmetijstva v Pomurju. »Klasično kmetijstvo! V prihodnje bo tudi v kmetijstvu aktualno vprašanje evropske konkurence. Mi potrebujemo nekaj novega. Ima- pa so zaposleni svojo dejavnost r: mo precej brezposelnih, na kmetijah bo ostalo več ljudi, kot je optimalno za intenzivno kmetijstvo. Dva bi lahko z vso potrebno mehanizacijo obdelovala kmetijske površine, drugi člani pa bi se ukvarjali z dodatno dejavnostjo, na primer s cvetličarstvom, vrtninami ali rejo malih živali. Pri pripravi teh programov7 sodelujemo z zunanjimi strokovnjaki, če je potrebno, pa znanje kupimo na trgu. Za vsako posamezno nalogo sestavimo poseben projektni tim, v katerem so tudi zunanji sodelavci, odvisno od tega, kakšna je naloga,« je še povedal Kuronja. Alenka Stupar skrbi za kadrovske zadeve. Če posplošimo, je njeno delo naslednje: novoustanovljeno podjetje (ali staro) potrebuje diplomiranega ekonomista in pravnika; Stu-parjeva uporabi vse legalne poti, da jim ga priskrbi. Je nekakšna agencija za zaposlovanje, iskanje kadrov in dela, le da morajo vsi postopki potekati prek Zavoda za zaposlovanje. Sicer pa z njim sodeluje že od vsega začetka pri republiškem projektu CURUS, ki naj bi pomagal pridobiti delo vsem, ki so ostali brez zaposlitve. Njena naloga je, da pomaga uresničiti ljudem, ki so ostali brez dela, njihove ideje ali podjetniške zamisli. Prvi izbor opravi Zavod, ki s posebnimi anketami ugotovi, kdo od brezposelnih ima sploh interes, da se ukvarja s podjetništvom. V štirih mesecih je bilo v občinah Murska Sobota in Lendava kar 800 brezposelnih, ki so izrazili tako željo. Od teh so obravnavali resneje 200, s 40 interesenti pa sširili tudi na druge občine v Po- se je Alenka Stupar dogovorila za konkretno delo. Osem brez-poselnihg, ki so šli skozi njene roke, je že registriralo svoja podjetja. »To je projekt, ki brez pomoči širše družbene skupnosti ne more zaživeti, zato zelo tesno sodeluje z občinskimi referenti za obrt, drobno gospodarstvo, oddelki za urejanje prostora ter Zavodom. Z interesentom, ki ima zamisel, se dogovorimo, če bo projekt izvedel sam, mi pa mu pomagamo le z informacijami, ali pa mu pomagamo tudi nadaljnjih šest mesecev. Sodelujemo pri izdelavi poslovnega načrta, analizi trga, pripravi vseh potrebnih aktov in drugem. To ne pomeni, da mi opravimo vse namesto njega! Po registraciji šest mesecev pomagamo urejati računovodske in knjigovodske posle,« je pojasnila Alenka Stupar. Njeno delovno mesto je skoraj v vseh pomurskih občinah. Ob torkih jo lahko najdete v prostorih LEND-a, v Lendavi, ob četrtkih je v Murski Soboti v prostorih Zavoda za zaposlovanje, in po novem ob sredah tudi v Gornji Radgoni prav tako v prostorih Zavoda nad Glasbeno šolo. Ena od nalog Alenke Stupar je tudi iskanje delne zaposlitve na domu in organizacija seminarjev. Tako so že organizirali seminar o pletenju iz ličja, eden večjih in uresničljivih projektov (v sodelovanju z Mi-krokozmosom in Intesom) pa je peka domačega drobnega peciva na domu za prodajo v trgovinah. Bernarda B. Peček » I | TURRI-IN ’ ITALIJANSKI ČEVLJI | ! IZ LJUTOMERA ’ Dobra dva meseca sta mimo, odkar je stekla proizvodnja I I obutve v mešanem podjetju Turri-ln v Ljutomeru — Večinski ! * lastnik podjetja je Roberto Turri, lastnik tovarne čevljev iz Vero- | | ne. »Naključje je hotelo, da smo se našli,« razlaga začetek so- -J delovanja z italijanskim podjetnikom Robertom Turrijem pod- | | predsednik IS Ljutomer Silvo Potočnik. »S skupino sodelav- ■ Icev sem bil odgovoren za ureditev težav, ki so se že dalj časa I kopičile v ljutomerskem Mizarstvu. Stečaj ni bila sprejemljiva I ■ rešitev, čeprav ga je vodstvo Mizarstva zagovarjalo, zato smo • se intenzivno lotili iskanja tujih partnerjev, ki so potrebovali | I poceni delovno silo in primerne prostore. S pomočjo Gospo- . . darske zbornice in našega konzulata v Trstu smo se začeli po- | | govarjati s tovarnarjem Turrijem iz Verone in kmalu smo se ■ b sporazumeli.« Nastalo je mešano podjetje Turri-ln, ki posluje od 7. apri- | I la. V njem seje zaposlilo 75 delavcev, od tega 16 prejšnjih de- ■ Ilavk Mizarstva, ostali pa so iz vrst nezaposlenih. Zaposleni, I med njimi je večina žensk, so se na izredno napornem usposa- ■ Ibljanju naučili šivati zgornje dele obutve, uvajajo pa tudi fazo | krojenja. Polizdelke iz Ljutomera nato dokončajo v matični b I firmi v Veroni, lastnik Turri pa jih večinoma izvaža v Avstrijo, I Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Proizvodnja je prva etapa sodelo- I Ivanja, druga, ki jo že načrtujejo, pa bo vlivanje podplatov, ta- ■ ko da bo ciklus izdelave italijanskih čevljev v Ljutomeru kon- | | čan. V tej drugi fazi bodo dodatno zaposlili 60 delavcev. IKo smo obiskali podjetje Turri-ln, se je ob dveh tekočih I trakovih trudila pri šivanju usnjenih modnih škornjev dopol- I I danska izmena delavk. Sklonjene nad stroji so pridno in spret- ~ no oblikovale usnje, kot da bi to delale že od nekdaj. Da dela- | B jo res dobro, je potrdila tudi sestra lastnika Turrija, ko nam je ■ ' pokazala vzorčni škorenj, ki je bil narejen v Veroni. Med njim | I in ljutomerskim v kakovosti izdelave ni bilo nobene razlike. ■ L Renata Ficko ■ BM ■■ ■■ ara KB 3B ■■ HB M MM MB ■■ IM ■■ ■£ Tudi v AR-Contu stečaj? Kot kaže, smo se na slabo (stečaje) tako hitro navadili, da nas več ne preseneti, če kateri od vodilnih izjavi: »Bolje, da bi bil čim prej programiran stečaj, saj bi se tako rešili odvečne delovne sile!« Hčerke Avtoradgone, ki so od januarja letos začele poslovati samostojno kot družbe z omejeno odgovornostjo, si stečaje kar »podajajo«. Začelo se je s programiranim stečajem krovnega podjetja, nadaljevalo s stečajem AR-Transporta (kljub več stavkam šoferjev je bil neizbežen), ta teden je na vrsti družba AR-Ser-vis, julija pa naj bi podobna usoda čakala tudi AR-Cont. Slednja je bila v začetku samostojnega poslovanja vredna 91 milijonov, zaradi preteklih obveznosti »matere« pa je to premoženje pripadlo pravzaprav upnikom. V Takšna je logika poslovanja v mnogih podjetjih, ne le v Avto-radgoni. In zakaj? To je (tako trdijo) neizbežno, saj se je v preteklosti zaposlovalo preveč nenačrtno, poleg tega pa bodo lahko na ta način izbirali in obdržali res le boljše delavce. Pripravljen je tudi nov pravilnik o trajnih in začasnih presež-kih, v katerih so zapisani novi kriteriji pri odločanju o odvečni delovni sili. Odločujoči kriteriji so: strokovna izobrazba, delovna uspešnost in izkušnje, delovna 2,. »Ideje in ambicije so pomembne tudi v gostinstvu« 0^1 poteka v Radenski Projekt kakovosti. Najprej so ga »a m'v gost'V n?kdanj>h tozdih TPO in Mineralni vodi, od junija lani dar. arone naloge (med drugim je nekaj časa tudi učila s|Q?j ljudj z ' Za gostinstvo in turizem). Čeprav je v okviru Radenske 'bi Ukvai-fa|P?sle.ni<> v turizmu, pa se ni vse do lani nihče v razvojni v , Ja lzkljačno z njihovimi problemi. ?a ^".Potrebno' lan' junija’ ka' > Žganje it aaJProj narediti 1989 kakovosd? dni del , smo Pripravili definicije in »Č.nega del« Ma?ra.v osnova S; Načrt kontrole, vOsti 'pken za nadzoruje, je zelo ^ih’ ker vse ,spren?ljanje kako-Ei,Podatkih -eme|j' lla statisti-prev2°- S° Stattn*:'zr?Cunih << v Tpn6"' podatki in u? Kaki °'JU’ dr"go v go-)>T ksne so razlike, teža-stori? so v . . Oprat6’ v TPc>n'C' Pomembne stana Janje t„h 'Ju pa izdelki. StOritev še ni defint --zat0 so P°-^Vilt?1' Strnb'Je’ k-ier smo !Mi Ln'ke, gOstiko,’ normative, J%bQ,<( m nske. uzanee, pa Poudarek tor^gostaJV nie8ovemu v PoLd' Sam predpis ni % c me c i,e^k Pr'stop. "'He b'lahko r-,aterirni se sreču-njihovPrvi Prob? St,li v tri sku' 00 en™ S° ljudje in Ve’iko St na neko ruti-starejših gospo- dov, ki so zaverovani vase in svoj način dela. Drugi večji problem je zastarelost lokalov in njihove opreme. Vsi naši hoteli, pa tudi manjši lokali, so bili zgrajeni pred dvajsetimi leti. Diana, še posebno pa Radin in Zvezda so potrebni obnove. Največji, tretji problem pa so finance. Za izboljšanje opreme in pribora, torej za estetiko, .bi potrebovali dovolj denarja. Da ne omenjam skladišča in drugih stranskih prostorov, ki se jim do sedaj ni namenjalo posebne pozornosti. Od hotelske sobe pa do skladišča — vse te ureditve so povezane z denarjem. Do sedaj tehnologiji, organizaciji dela, izboljšanju produktivnosti, ponudbi jn hotelskemu bontonu niso posvečali posebne pozornosti.« Marsikaj bi verjetno lahko izboljšali brez večjih finančnih sredstev? »Osebno mi bolj leži tehnološki del. Predlagala sem, da bi za vse jedi in pijače naredili točne ekonomske izračune po posameznih obratih. Tisto, kar se ne prodaja dovolj dobro, bi morali B Marija Šadl si prizadeva izboljšati kakovost gostinskih storitev Radenske, vendar morajo pri tem sodelovati tako vodilni kot zaposleni v turizmu. zamenjati z novo pijačo, jedjo, popestriti ponudbo. Najbolj agresivni so pri tem v Diani. Največ so vredne vsekakor ideje in ambicije ljudi. Idej je kar veliko. V okviru tega projekta kakovosti načrtujemo tudi posebne krožke kakovosti.« Bodo plačani za dobre ideje? »To zaenkrat še ne. Sem pa prepričana, da lahko povsod najdemo tudi dobre delavce. Njihova prednost je, da so mlajši in domačini, le pravilno jih je treba spodbuditi. V okviru tega projekta imamo izdelan tudi program izobraževanja gostinskih delavcev. Opravili smo že testiranje strežnega osebja in ugotovili, da je njihovo poznavanje pijač zelo pomanjkljivo. V nadaljevanju bomo organizirali izobraževanje v obliki pokušenj vin z razlago enologov, žganih in brezalkoholnih pijač, piva in dodatno izobraževanje v tujih jezikih. V kratkem bomo testirali tudi kuharje. Do sedaj kaj takega v Radenski še ni bilo.« Jeseni se bo torej začelo veliko izobraževanje gostinskih delavcev Radenske? »Pravzaprav smo začeli že z bontonom: odnosi do sodelavcev, do gostov, hišni red, urejenost osebja, še posebej uniformiranega. Ponekod ne moremo nič doseči, drugod veliko. To je precej odvisno od sodelovanja vodilnih in šefov posameznih oddelkov, obratov. Na primer v Diani so bili vsi pisni in usni predlogi uresničeni. Dvakrat tedensko vse nadzorujemo in mesečno izpolnjujemo posebne formularje za vsako službo posebej. V Diani smo začeli nadzorovati strežno osebje že lani junija, v Radinu pa šele letos junija. Projekt kakovosti za celotno Radensko je pripravil prof. Radovan Andrejčič, za gostinski del pa je odgovoren Anton Strajnar (GZS). Podoben projekt izvajajo tudi v Krki, vendar z večjim učinkom, ker so tam vsi bolj enotni od vrha pa do zadnjega delavca. Tam prav vsako idejo izkoristijo. Osebno z rezultati enoletnega dela nisem zadovoljna, vendar so mi na moje pripombe odgovorili, da je Projekt kakovosti načrtovan za deset let in da se v enem letu ne da kaj bistveno spremeniti.« Bernarda B. Peček Je prijava na UNZ o zamenjavi neustreznih zabojnikov v resnici opozorilo o nepravilnem poslovanju ali izdaja poslovnih skrivnosti in vmešavanje v notranje poslovne običaje podjetja? Kaj pomeni ta prijava v resnici, bo ugotovilo sodišče, dejstvo pa je, da je moralo biti s spornimi šestimi zabojniki, ki so bili namenjeni kupcu v Frankfurtu, nekaj zelo narobe. Prodali so jih 1989. leta, ko je posrednik (Conteiner Servis) kupil kar 404 zabojnike, posamezen izdelek pa je vreden od 6 do 8 tisoč mark. Samo šest zabojnikov je imelo še po enem letu poseben vonj »po novem« oziroma po formaldehidu. Ker naj bi jih uporabljali v živilsko-predelovalni industriji, tega niso mogli spregledati. Več zaposlenih je potovalo v Nem-Jijo, da bi si na kraju samem ogledali in ovohali zabojnike. Tudi direktor! Zaradi dobrega poslovnega sodelovanja so problem rešili tako, da so jim poslali šest novih zabojnikov v vrednosti 36 tisoč mark, stare pa jim pustili v zameno za stroške reklamacije!! , prvih treh mesecih so morali plačati 4,4 milijona dinarjev obveznosti iz preteklega leta, in če bo banka zaradi stečajev drugih družb prenesla vse obveznosti na »preživele«, pa čeprav le na holding, potem tudi najbolj optimistični ne vidijo svetle prihodnosti. V minulih mesecih je imela družba AR-Cont že nekajkrat blokiran žiroračun, vendar direktor o tem, če bo julija tudi ta družba predlagana za stečaj, ni vedel natančno odgovoriti. Očitno o tem odločajo drugi! In kakšna je možna rešitev? Programirani stečaj je edina rešitev, meni direktor Branko Kurbus, saj bi le tako lahko v čim krajšem času odpustili 20. odstotkov odvečne delovne sile, preostali zaposleni pa bi za prav toliko morali povečati produktivnost. Od 390 zaposlenih jih je torej okrog 70 preveč. Prav toliko jih je iz dneva v dan odsotnih z delovnega mesta (18 odstotkov vseh zaposlenih), od tega jih je kar 11 odstotkov na bolniškem dopustu. Rezultate bodo lahko izboljšali le z odpuščanjem delavcev! doba, zdravstveno stanje in socialni položaj. . Kaj pa, če bi poskušali povečati prihodek družbe še na kakšen drug način, na primer z izvozom dodatno opremljenih zabojnikov in ne tistih najcenejših (ki jih potem v Nemčiji dopolnijo po želji kupcev)? »Sedanja cena zabojnika je od 6 do 8 tisoč mark, odvisno od tega, kakšno opremo ima. Ni logike, da bi prodajali pod ceno! Med jugoslovanskimi izdelovalci smo najdražji, v Evropi pa prav na vrhu. Naša velika prednost je, da smo na meji, poleg tega 40 odstotkov materiala uvažamo — je kakovostnejši, pa tudi cenejši. Načrtujemo, da bi v prihodnje prodajali v Nemčijo bolje opremljene zabojnike. Povezali smo se z Jeklotehno, ki ima skupaj z nekaj drugimi podjetji v Miinchnu družbo UNI-Merkur. Z njihovo pomočjo pri prodaji bomo zabojnike že pri nas opremili po želji kupcev,« je povedal direktor Branko Kurbus. Bernarda B. Peček JUNIJA 1991 Stran 9 Predstavili V Lenartu borza dela računalniški program Pred nedavnim je bila delovna organizacija Nafta, oziroma njen sektor za energetiko gostitelj srečanja energetikov Slovenije, ki ga je organiziralo Elektrotehniško društvo Maribor v sodelovanju s Tehniško fakulteto. Srečanja, tudi tokratno, so v glavnem namenjena izmenjavi izkušenj ter ocenjevanju opravljenega dela in dosežkov v posameznih delovnih okoljih. Ker je holo letošnje v Lendavi, so gostitelji udeležencem predstavili računalniški program za vodenje kombinirane proizvodnje toplotne in električne energije. Program je izdelala Nafta v sodelovanju s Tehniško fakulteto Maribor. Za Nafto je ta računalniški program izrednega pomena, saj uporabljajo več vrst energije. Za redno obratovanje tovarne metanola uporabljajo dva vira energije. Enega dobijo iz eletroenerget-skega sistema, drugega pa iz lastnega generatorja, saj proces proizvodnje mora dobivati energijo nepretrgano. Z računalniškim programom so zagotovili, da do izpadov električne energije ne bo prišlo, saj bo računalnik sam opravil to-delo. pokazali) se je, da v lanskem letu v tovarni metanola ni bilo izpadov električne ’ energije, to pa pomeni tudi prihranek kakšnega dinarja. Računalnik je torej povezan z meritvijo porabe električne energije v posameznih obratih, kar pomeni tudi pravičnejše zaračunavanje stroškov energije med posameznimi obrati. Računalnik jim tudi pokaže, kdaj in kje je ob določeni uri poraba energije največja in kje in kdaj najmanjša. Nafta in Tehniška fakulteta v Mariboru bosta sodelovali tudi v prihodnje. JD Dijaki »provincionalne« sole dokazali nadpovprečno voljo Pred nekaj dnevi so na srečanju mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije zabeležili omembe vreden dosežek tudi dijaki Srednješolskega centra tehnično pedagoške in naravoslovne usmeritve oziroma nekdaj in najbrž tudi v prihodnje gimnazijci. Dijaki iz vse Slovenije so svoja raziskovalna dela pismeno predložili komisiji že omenjene organizacije. Strokovno so dela ocenili strokovnjaki posameznih fakultet, saj so se mladi raziskovalci lotili številnih področij od slovenskega jezika, biologije, kemije, matematike, fizike, sociologije, etnologije, umetnostne zgodovine in kdo bi našteval vse vede, ki jih danes poznamo in priznavamo. Dijaki naravoslovne usmeritve SCTPU iz Murske Sobote so bili Mentorica prof. Bariča Kralj. deležni posebne pohvale oziroma posebej dobro ocenjenih nalog iz biologije. Posebno pozornost in temu primerno visoko oceno si je prislužila raziskovalna naloga Sledovi izpiranja zlata v Muri in Dravi v pomurskem ljudskem izročilu. Raziskovalno študijo so z anketiranjem 60 posameznikov izvedle dijakinje Mi-rela Cvijetkovič, Anita Kovačič in Vanja Lebar. Mentor v republiškem merilu od strokovnih oziroma fakultetnih inštitucij priznane uspešne Ni res, da bi vsi ljudje, ki so (ne)uradno nezaposleni, morali postopati naokoli in se jeziti nad svojo usodo, saj se jim večkrat ponuja delo, a ne poprimejo zanj, ker ne vedo, kje bi lahko zaslužili, ali pa jim preprosto ni do dela! V lenarški občini, kjer imajo ta čas 600 iskalcev zaposlitve, hočejo zdaj pomagati tako tistim, ki delo iščejo, kot onim, ki ga ponujajo. Ta »borza dela« bo delovala v okviru ustreznega občinskega upravnega organa! Njeno poslanstvo pa bo v tem, da bo SINDIKATI V ŠOLSTVU NE BODO VEC SAMO PLOSKALI Če so prejšnja leta sindikati v glavnem ploskali odločitvam vladnih ustanov, mora biti sedaj drugače. Delavska organizacija se mora boriti za pravice in za boljši položaj delavstva. To je eno osnovnih vodil območnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Murska Sobota (za osnovne šole), ki je preteklo sredo obravnaval več aktualnih vprašanj. Največ govora je bilo o materialnem položaju osnovnega šolstva v občini, še posebno pa o izjavi, ki so jo poslali vsem šolam ob stavki srednješolskih učiteljev. Z njo so se solidarizirali in izrazili tudi nezadovoljstvo, ker da imajo najslabše osebne dohodke med občinami v Pomurju. Na to izjavo so dobili odgovor podpredsednice Izvršnega sveta Brigite Bavčar, ki so ga potem čez kakšen teden dni spet poslali vsem šolam. To pa je bilo ravno v času, ko so tekle priprave za prireditev ob dnevu prosvetnih delavcev, na kateri je bila potem dokaj slaba udeležba. Sindikali delavci so zatrdili, da njihova aktivnost ni imela v tem primeru nobene neposredne povezave z dnevom prosvetnih delavcev, ampak je to sovpadalo naključno. Tačas so najbolj nezadovoljni, ker še vedno niso dobili izplačanega regresa, kot jim je bilo raziskave je bila prof. Bariča Kralj. Dijaki iste mentorice pa so se na republiškem srečanju mladih raziskovalcev uspešno predstavi- • li še z raziskavo Gobe v obmur-ski krajini (avtorici sta Edita Žižek in Romana Karaš). Svoj prispevek k boljšemu poznavanju pozabljenih kulturnih rastlin v Po’tnurju (lan, konoplja) pa sta uspešno opravili dijakinji Tatjana Kalamar in Nataša Kavaš. Naj navedemo, da so vsi, ki so raziskavam posvetili leto jn več dela, dijaki drugih letnikov SCTPU — Srednješolskega centra tehnično pedagoške usmeritve iz Murske Sobote. Dosežene uspehe pa prav gotovo gre pripisati tudi požrtvovalnemu delu profesorice Bariče Kralj, ki dela na centru s 1800 dijaki, ki je zadnji čas bolj znan po stavkah dijakov in učiteljev kot pa po v republiškem merilu doseženih uspehih. Ob vsem vsekakor ne gre prezreti, da so se republiškega srečanja mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije udeležili dijaki SCTPU iz Murske Sobote, ki Vsi uspešni mladi raziskovalci, katerih dela so v povzetkih objavljena v dokaj zajetnem zborniku, bodo oproščeni mature in sprejemnih izpitov na fakulteti — seveda, če se bodo odločili za smer študija, ki so mu posvetili svoj mladostni in zagnan raziskovalni nagon. so napisali študijo z naslovom Razvoj besednega zaklada pri odraščajočem otroku. Avtorjev te raziskave je bilo 12, mentor pa je bila profesor Sonja Žilavec. Boris Hegeduš posredovala le pri zaposlovanju za določen čas: za zaposlitev oziroma delo, ki bo trajalo dan, dva, teden dni, morda mesec. Potrebe po takih delavcih bodo lahko prijavila podjetja, obrtniki, kmetje, pa tudi posamezniki, recimo za pomoč pri zidavi hiše. Občinska borza dela bo posamezna dela nekako ovrednotila, tako da bo tisti, ki bo delo sprejel, vedel, koliko bo zaslužil, in narobe: tisti, ki bo delo najel, bo vedel, koliko bo moral plačati delavcu. Zdaj se bodo le še dogovorili, na kakšen način se bosta obljubljeno, ker zaostajajo pri nagrajevanju za gospodarstvom, ker še ni prišlo do podpisa kolektivne pogodbe in še ni zakona o plačah. Od slednjega si obetajo predvsem poenotenje, tako da ne bo pomembno, na kateri šoli delaš, temveč kako. Šola brez Glasovi o denacionalizaciji oziroma vračanju podržavljenega premoženja so v zadnjih mesecih tišji, kar pa ne pomeni, da so se predlagatelji osnutka zakona o denacionalizaciji (in stranke, ki so popravo krivic napovedovale v svojih predvolilnih aktivnostih) potuhnili. Mirovanje naj bi bilo posledica hude časovne stiske, kajti prednbst so imeli zakoni, ki zadevajo osamosvojitev Slovenije. Tako nam je povedal predsednik lenarške občinske skupščine Jože Škrlec, ki si zelo prizadeva za vračanja premoženja, zlasti odvzete zemlje. V lenarški, občini se je doslej prijavilo 420 oškodovancev, ki jim je bilo odvzeto skupaj 1800 hektarjev zemlje, ki jo zdaj v glavnem upravlja tamkajšnji kmetijski kombinat. Da, upravlja, je pa vse ne obdeluje, kajti 20 odstotkov te zemlje imajo v zakupu oškodovani kmetje, ki za svojo zemljo plačujejo najemnino, 10 odstotkov nacionaliziranih površin pa imajo v zakupu drugi kmetje. Ko bodo vrnili zemljo, se bo zemljiški sklad lenarškega kombinata krepko zmanjšal, saj mu bo ostalo le še 1000 hektarjev. Bo s tem ogrožena socialna varnost njegovih delavcev? Lenarški predsednik pravi, da ne, kajti redno zaposlenih je imelo to družbeno posestvo le malo, ob konicah pa je najemalo poceni delovno silo iz južnih republik. Po osamosvojitvi Slovenije bo takih možnosti menda manj in delo bodo dobili, četudi sezonsko, domači delvci, ki pa jih bo treba ustrezno plačati. V občini Lenart pa imajo že 100 hektarjev zemlje, ki je knjižena na občino. To zemljo bi lahko vrnili že zdaj na podlagi doseda- GAUDEAMUS IGITUR Prve junijske dni leta 1947 smo — osemindvaj-sfit fantov in deklet — »stopili« pred maturitetno komisijo v učilnicah ptujske gimnazije, ki je bila med obema vojnama pojem srednje šole. Po končanem osmem razredu gimnazije smo v tistih povojnih časih opravljali zrelostni izpit. Skoraj vsi fantje smo proti lastni volji, po sili vojnih razmer, na lastni koži okusili hud nesmisel vojne. Tudi dekleta, ki so ostala doma, so bila izpostavljena bombardiranjem in nerada so morala pomagati pri izkopih protitankovskih ovir. Vojna vihra je nas mlade ljudi izredno zresnila in zdelo se nam je, da smo bili zrelejši, kot so kazala naša leta. Učenje smo vzeli zelo resno, tudi pripravo na maturo. Celo ponosni smo bdi, da smo mogli in smeli opravljati zrelostni izpit. Bilo je tudi nekaj mladostnega veselja. Ob gromkem petju prastare študentovske Gaudeamus igitur smo obhodili nekaj ptujskih ulic. Sedmošolcem smo predali ogromen lesen ključ. Pa tudi slikali smo se. Prav med slikanjem je eden od maturantov glasno vzdihnil: »Z maturo smo premagali najtežjo oviro v našem življenju!« Profesor matematike pa ga je nemudoma popravil: »Kmalu se boste srečali s še večjimi ovirami!« Izkušeni pedagoški delavec je imel več kot prav! Za nami so opravljale maturo še številne generacije osmošolcev, potem nekaj časa sedmošolci in končno četrtošolci. Poznejša leta se je ob koncu srednje šole uveljavi! tudi tako imenovani maturantski ples, ki je bil nemalokrat »revija« novih in pri nekaterih dijakinjah razmeroma dragih maturantskih oblek. Sklepna proslavljanja slovesa od srednje šole so ostala do današnjih dni. tudi potem, ko mature ni bilo več. In ko je bilo povedano, da bo matura po - končanem srednješolskem študiju zopet obvezna, je med mladimi zavrelo: ne, mature ne. To je dodatno nepotrebno učenje. F znak protesta so šli mladi dijaki tudi na ulice. Kakor vedno, so tudi tiste dni k nam prihajali tujci. Sprva so večinoma mislili, da mladi ljudje stavkajo, ker nimajo kruha. Ko so pa zvedeli za pravi vzrok protestov, so se nemalo čudili. Sam sem slišal moža, ki je dejal: »Matura je povsod na zahodu nekaj običajnega. Naloga mladih je vendar učenje, da bodo nekoč dobri strokovnjaki.« In podobno je mislila velika večina resno mislečih ljudi. Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus.. . Veselje da. toda veselje, povezano z resnim delom — učenjem! Le to nas more rešiti morečih gospodarskih in številnih drugih težav. Kaj je že zapisal veliki ljubitelj mladine in njen vzgojitelj A. M. Slomšek? »Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo ...« tobačnega dima Več kot osemdeset odstotkov kadilcev je začelo kaditi v otroški oziroma adolescentni dobi življenja. Vzrokov, zakaj mladi posežejo po cigareti, je več. V anketi, ki jo je med slovenskimi srednješolci (vzorec 1400 oseb) v šolskem letu 1990/91 pripravila Eva Stergar, pa so mladi povedali, da je med vzroki za začetek kajenja družba. Glede na to, kdaj so mladi začeli kaditi, bi lahko rekli, da jih je treba o škodljivosti kajenja poučevati že pred desetim letom. Pomemben pa je tudi podatek, da je kar deset odstotkov mladih v obeh anketiranih skupinah že prenehalo kaditi, torej bi bila pomoč in svetovanje mladoletnikom potrebna in učinkovita. Svet za zdravje brez cigarete pri slovenskem zdravniškem društvu pripravlja akcijo z geslom Šola brez tobačnega dima. Gotovo so šole že do sedaj omejevale svobodo kajenja, vendar pa bi po priporočilu Sveta morale narediti korak več. Šole naj bi bile brez tobačnega dima. To pa pomeni, da bi se v akcijo o šolah brez tobačnega dima morali vključiti tudi učitelji. Svojim učencem bi morali biti učitelji vzorniki tudi pri tem ter pomagati tisti, ki bi kajenje radi opustili. mh Dijakinje Srednješolskega centra tehnično pedagoške usmeritve iz Murske Sobote: Tatjana Kalamar, Nataša Kavaš, Anita Kovačič, Mirela Cvjetkovič, Vanja Lebar, Edith Žižek in Romana Karaš. te' ujela ponudba in povpraševanje: tako da bodo iskalci dela prihajali na določeno mesto, kjer si jih bodo delodajalci »izbrali« neposredno, ali pa bodo na borzi dela imeli pisno evidenco o ponudbi in povpraševanju. Naj se zdi ta oblika še tako kruta, izkoriščevalska... jo je treba sprejeti, morda celo posnemati, saj ni rečeno, da bodo vedno na eni strani isti ljudje. Kaj hitro se lahko zgodi, da bodo delo iskali tudi tisti, ki ga zdaj, ko jim še gre, ponujajo. Dobro pa bi bilo, ko bi bilo tudi narobe. Š. S. Beseda je nanesla tudi na reorganizacijo šolstva. Vse kaže, da je večinsko mnenje po šolah, da ne bi bilo dobro v občini ustanavljati skupnega zavoda za vse osemletke, saj bi bilo centralno vodenje odtujeno delavcem. JOG NEGOSPODARSTVO V LJUTOMERU Zakon o zavodih je tudi tozde in ozde v družbeni nadgradit preoblikoval ali bolje preimenoval v zavode. Organiziranost in sisteme se torej bistveno nista spremenila. Zato bo naslednji korak drugačno organiziranje in delovanje sedanjih zavodov. V ljutomerski občini bodo popisali stanje v družbeni nadgradnji ter pri snovanju drugačnega organiziranja upoštevali področno 2a" konodajo. Ker je sedaj skoraj vsaka družbena inštitucija zavod zase, jih bodo morali združiti. Pri tem bodo verjetno ubrali srednjo pot ter pod skupno zavodsko streho dali enako ali sorodno dejavnost, Raz’ mišljajo tudi o skupnih računovodskih in knjigovodskih službah W del družbene nadgradnje, vendar jih bodo organizirali le, če bodo cenejše kot sedaj. Sicer pa tudi v Ljutomeru za družbene dejavnosti ni dovolj de nar ja, težave pa rešujejo dokaj uspešno zato, ker so se dogovorih » prilagodljiv proračun, ki dopušča prelivanje sredstev. Tako »krpajo«, ne vedo pa, kako bo konec leta, ko bo treba napraviti dokonc®11 obračun. V referendumskem programu šobile načrtovane tudi družbene dejavnosti, predvsem za šolo v Bučkovcih. Ker referendum ni uspel, je izvršni svet pripravi! nadomestni program, čeprav se » vedo, kje vzeti denar. DENACIONALIZACIJA mh Zemljo že vračajo V LENARŠKI OBČINI SO ŽE NAPISALI Tj{ ODLOČBE O DENACIONALIZACIJI • IZKUSNJ* NISO PRIJETNE • ZAKONA NISO ZALOŽIT* njih predpisov, a so se ne^ (j. dogovorili, da tega ne bodo s li vse dotlej, dokler ne bo spr L i zakon o denacionalizaciji- L i dje, ki so bili oškodovani, PaC ; bi razumeli postopkov, j | enim vračali, drugi pa bi , še čakati na svojo zemljo- / I tudi res, da prav vse zetnlje I laščenci ne bodo dobili, saj -jih kompleksov ne bodo raz. li. Bodo pa tudi oškodovanj, premoženja ne bodo hoten ravi, ampak bodo zahtevan narno odškodnino ali pa a čarstvo. . ja Da bi v praksi preverili kakšne ovire bo naletelo ur čevanje določil zakona o a cionalizaciji, so v občini ne naključno izbrali 10 oškodo cev in jim poskušali »vrnit1**? v moženje. Zadeve naj bi re ^|j enem mesecu, vsaj taka je a. I »direktiva« republiških se^jj. I riatov za pravosodje in kjj, stvo, a postopek ni šel gla p , Kot nam je povedal refere premoženjskopravne zade' fan Oreški, so rešili le 3 za |( I V postopku so ugotovili, J I enemu razlaščencu lahko | premoženje v naravi, družbi obveznice oziroma delnice- j zadevi pa se je pojavilo vprašanje, ali oškodovane: znati 100-odstotno odško kajti za zemljo, ki so mu J^i- j, vojni vzeli, je tedaj dobi' j. malno odškodnino. Kaj tojl* znati: polno vredost al Pa. »(! I odšteti že izplačane drobt> j( j Odločbe, ki so jih napi jjjiii ■ glasijo na imena oseb, ki ^jjl zemljo vzeli, četudi zdaj n® pl več, v postopku o dedovanj , naj bi sodišče odločilo, (h pripada premoženje zdaj P letih. _ Od nekaterih lenarških jj dovancev pa smo sbšhTjT sploh ne bodo čakali na za z6jr I postopke, ampak si bodo Ijišča kar »prisvojili«. Novi reševalni vozili , Prejšnji teden sta z3t žiti dve novi Citroeno” si-vahti vozili soboškega stvenega doma, ki sta * zamenjava za-iztrošen3 . j« reševalne postaje. Z® sredstva prispevala 9f0' občina, za drugega p3 JiMČi1' valnica Triglav. Pred v vijo v vozni park so ši J11.^ / dali predstavniki občine_ varovalnice, gostom predstavili še opremo v ^jeter prostore reševalne P Franc Temeni Stran 10 kulturna obzorja Milan Vincetič na k P's,e8a zadušnega jutra je sonce vzšlo nazaj. Pomel si je oči, se oprl dr 'n široko zazehal. Izza oteklih vek in zamaščenih nosnic je še ^djal moknat prah. Vsako jutro je isto, je obšlo Cecilijana Ripsa, vsak le m ™oram poldneva izkašljati. kajti pekarniška sopara se ne zaje dlačje. lasišče in pod pazduho, temveč se zaleze pod kožo. V ušesih so str St P0.zjanjal' medeninasti pladnji in prigovarjanje vamparja, moj-• ki ni imel več popka, med prsti se mu je zajedlo od ržene moke, ki se n' ,n ni dala izmiti. Cecilijan Rips je namreč pred dobrimi petimi meseci presedlal med Peke. »Prej seje preživljal kot zidar, in ko se je preobjedel apnenega pra-■ je kar čez noč presedlal med moknatega, češ vsaj užiten je. Pa še Pjuc ti ne izpije kot onemu sezoncu, ki je nazadnje pljuval sirotko. In kot d "jcfn z'dar si gotovo ne bi napraskal motorja, neki povojni nemški mo-’ se goje lastnik, sicer njegov znanec, z veseljem odkrižal, Cecilija-pa zaposlil za dobra dva meseca, kajti največji križ je bil prav z re-2ijVjlm' Pa še prikolico, skoraj nerabljeno, je dobil. Zanj je bil ta do k°' naj^°ij poscagan psiček. Sam ve za pot, je žuborel Cecilijan, tak °r Sem 8a Prel'Pai' 8a rešd naduhe in mu povrnil spomin. Naj še kot" j - era^ Považd’ sem čisto suh, kajti moj ziindapp vozi hitreje, padajo kaplje, zato me nobena ne zadene. c- ^akrat se bistro Haiti, od daleč še najbolj podoben steklenjaku, puš-tako jn^mar v zakotju provincijskega mesta, ki ga avgustovska sopara dolv - a' ^a se ubce ^ez dan docela spraznijo, razživi. Večni inventar, jo v"' sahist, dvoje pumparjev in modrijan, ki ga kličejo Aviatik. stegne-ki(7 -ve: Cecilijanu pa se zaiskrijo oči in že v istem hipu jim nevemkoli-na zgodbo, da ga je oče sicer zaplodil kot Cilko, a ko je pokukal veda^' že premislil in si ni dal odrezati pimpeka, s katerim lahko, se-jmel s[avo, dvigne polno vedro vode. Cecilijan je rad zabaval, to je haio V • ’ sPro1' S' je izmišljeval dovtipe, a če je začutil, da se mu posmi-■ se je v hipu spremenil v nabrano gubo. 'zve Pa je v bistroju Haiti z velikanskimi črnskimi ustnicami na °bra Samevab Drugega mu tudi ni preostalo, kajti zapiti, naveličani Zl’ na katerih se je že nabiral vinski lišaj, so se vidno starali in bili NAŠI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO Na 2. medregionalni likovni razstavi v Gorenjskem muzeju v Kranju razstavljajo tudi naši pomurski umetniki, Jože Denko, Endre Gonter in Mirko Rajnar. V naslednjih številkah Vestnika bomo predstavili omenjene umetnike. V novejših delih Jožeta Denka odkrivamo konstruktivno gradnjo slikovnega polja, ki ga sestavljata objektivni in subjektivni prostor, ki se kaže v avtorjevem občutenju značilnega panonskega sveta s širokim obzorjem in nizkim horizontom, ki ga Denko jasno razmeji z ostro črtno zarezo na dva dela. Redukcijo naravnih motivov, pogojeno z njeno logiko impresije in vizije na abstraktno strukturo psevdokubističnih praform, potencira Denko s pretokom naelektrene, navzdol k tlom, k zemlji usmerjajoče energije nabitih kolo-rističnih mas, kjer stroga linijska obroba ustvarja ločene, posamezne, strogo zavarovane, skrivnostne, osebne doživete eksistenčne bivanjske prostore. Jože Denko je pred nedavnim prejel tudi nagrado Grand Prix na VI. slikarskem EX-TEMPORU v Rogaški Slatini. (Razmišljanje ob folklorni reviji občine Murska Sobota) Joker n°bena ''ht'0^ udobni izlizanim lutkam v izložbi, ki jih ni več polepšala je gostil ■ -a' $ ,rePetajočimi rokami so prekladali kozarce, medtem ko bo nionn‘c?J’ Prav tako zastaran kot oni, vsak dan znova obljubljal, da /?ov Haiti nekoč središče sveta. Pvstaviit nebaj dni po tistem, ko je sonce vzšlo nazaj, se je bistro Haiti so Požreš0 8 av?' Spremenil se je v premajhen akvarij s tisoč ribicami, ki Pod vein-a° ^ezele Proti steklu. vanj butale in se na vso moč želele skriti mreč pojavil j1' fr temnim oljem narisanimi kamni. V Haitiju se je na-8°sta dolgonoga, prsata lepotica, ki je po zraku letala od gosta do Vs,avila s emu P°darila širok nasmeh in prijetno besedo, se na vsakem kem ran, SV0J,mi modrimi, sijočimi očmi, se podrgnila tu in tam po ka- Pogled"' Je marsikoga preplanila rdečica in se mu je zavezal je-naPeto° obvisel na zibajoči se bluzi, kije komajda skrivala njeno od daleč dišečo kožo. rev‘jahC‘^anu. Hipsu, ki se je podobnih deklet nagledal na filmih ali v Pttzljiv'0 Srce n‘ samo poskočilo, temveč hotelo skočiti iz prsi. Kar se da ^^icarm P"k,žd svojo oranžno čelado na točilni pult in se z razprtimi 1 zagledal v plešoči se jagodi pod presojno bluzo. njem brad^‘>e’ 8°sP°d Cecilijan, a bi navadno? je vztrepetala jamica na — f°zrtate?je zajecljal. slišal za čSa a. sem ze o vas, so se sladkale njene ustnice, kdo pa že ni eciljana Ripsa, motorista. že isij aJe’ jo je gloda! z očmi, cmokal z usti in drobil s prsti, a ^m0 še^e ?dmaknila pogled in pomežiknila Aviatiku. češ. takoj boni. z zadnji? °n' ^z' stopin; Cecilijan se ni utegnil obračati, ko je podrsala °^dalu° z^j P° enem, zdaj po drugem, se sklonila nad mizo, da je v razbral dolinico med dojkami. v D * Se kamen ^sd Cecilijan, kaj. se je prislinil šahist, pekovski prsti menda " »mesijo, ha? 'ako brezb^ %a Je »šinil in ga dregnil s komolcem. Naj je Janka še Vtezrl niti g~nO delila nasmehe, jih je namenjala le Cecilijanu, kajti ni Vf°bjem. ^ne njene kretnje, kaj šele roke nekega bahača, ki jo je zaprla ■ ^Oza se še tako slinijo, je kljuvalo v Cecilijanu. jaz znam speči laii navad ’ lZ za8°vine in takšni lepotici, kot je Janka, seja ne sme da-^^i si Qg -rub’ ona s' zasluži vsak dan sveže dišeče žemljice. — Za- tudi rČlJan' n' odnehal šahist, lahko ji spečeš medene kajzerice — Pr.avila na n.a'.bebe, ima kajzerico, ne pa žemljico — se ne bo nikoli ,(:arje V°J klampavi ziindapp, kajti tvoja mrcina je le za enobrada-j°' Ušiv^j^.rrtunjkalo, da mu ni povrelo, a pred Janko ja ne sme izpasti anka. p0 . ' Pretepač, vrgli bi ga skozi vrata, za njim pa čelado in adijo °alr°ku Je le slino in tihoma že stotič preklel konja, ki mu je kot i hrengu^Prtd bradavico. Z očetom sta namreč branala, bilo je poletje, iae.nkrai m VeČ muh’ ^d'1 je konja za povodec, bil je brez srajce in v Jo snedi e'r' n'^,eb' n'd so se mu konjske žnable zasesale v bradavičko >uht vcijp* l,01 brusnico. Namesto rdečkasto rjavega obročka je imel za 0 brazgotino, zato ni nikoli več slekel srajce. (Se nadaljuje) Klubski center SVET KNJIGE odslej tudi v Murski Soboti! fani [Pet^ J2Z.neSa kluba! 'ožbet Junija, ob 13. uri bo r knjigarni Pomurske za-sve^ana otvoritev klubskega centra 0 se vašega obiska! prijetn^UniJa vas čakajo Presenečenja in darilo — grafika Murske Sobote. Založba Mladinska knjiga SVET KNJIGE Pomurska založba Niti slika ne bo ostala za spomin... V ponedeljek, 17. junija, ob 19.00 uri je bila v soboški kinodvorani redna vsakoletna revija občinskih ljudskih godcev, pevcev, plesalcev in prikazovalcev ljudskih običajev. (Točne podatke smo navedli zavoljo povratnega obvestila tistim, ki so se opravičevali, da niso vedeli zanje, da bodo vedeli, da je vsaj BILA.) | Osvojitev J ■ Novih ■ ■ obal i i , i I Pisatelj Vladimir P. Šte- ■ fanec se je pri predstavitvi I I svojega proznega prvenca ■ romana Morje novih obal ■ I (Mladinska knjiga, 1991) I _ dodobra zavedal, da mora J | pri poslušalcu, ki je hkrati | Itudi gledalec, vzbuditi vtis ■ o večplastnosti besedila; | ■ njegovi prozni liki namreč ■ živijo v romanu dovolj su- ■ I vereno in različno hkrati, B I" zato je paralelno predsta- * vljal zdaj čudaškega kobli- I škega učenjaka in pesnika I I Vladimirja Rednika ter _ blaznega, skrivnostnega | ■ fantoma, ki vzbuja s svojo k nevidno pošastno navzo- I B čnostjo iluzijo Morilca iz ■ * romana. Stremljenje k No- ■ I vim obalam, k iluziji nove- B Iga časa in dežele, se vse _ bolj in bolj poglablja — vse g ■ bolj in bolj smo bili priča ■ lastne ujetosti glavnih li- B B kov, katerih uresničitev je ■ J splavitev z Ladjo na Nove ■ | obale. Prijeten šestojunijski B Iscensko-literarni večer, s _ katerim je avtor vsaj za hip g ■ zapolnil soboško poletno ■ (kulturniško) malodušje, B B dogodek torej, kakršnih si g Z lahko le še želimo. | M. V. | Vse je teklo po običajnem preprostem scenariju — navsezadnje ljudska umetnost ne pozna akademskih in timsko visoko režiranih scenarijev, saj gre za prikaz nepotvorjene in vsem lastne kulturne ostaline iz preteklih časov. Nastopile so otroške skupine (OŠ Bogojina in Karel De-stovnik-Kajuh M. Sobota), pevske (Filovci, Ivanci), folklorne (Beltinci, Pušča, Dokležovje) in glasbene skupine (tamburaši iz Cernelavec in Beltinec) in veliko svežega, zanimivega je bilo videti v sproščenem, nepotvorjenem programu. Po nastopu kratka,, Nova knji gama in Svet knjige V zgradbi Pomurskega tiska v Murski Soboti bodo jutri odprli novo knjigarno Pomurske založbe, v njej pa bo deloval tudi prvi klubski center Svet knjige v Pomurju. V tem knjižnem klubu je že 128.000 članov, klubski center v Murski Soboti pa je že enajsti v Sloveniji. Mednarodna likovna kolonija Organizacijski odbor mednarodne likovne kolonije Lendava 91 je sklenil, da bo le-ta letos od 20. avgusta do L septembra v Lendavi. Tokrat se bodo likovni umetniki sestali že devetnajstič. Od skromnih začetkov se je ta kulturna manifestacija spremenila v največji kulturni dogodek v lendavski občini. Grajska galerija pa je vsako leto bogatejša za nova likovna dela. Pokrovitelji letošnje mednarodne likovne kolonije so firma LEKOP in zakonski par Tompa iz V. Polane. Vodja likovne kolonije bo akademski slikar in kipar Ferenc Kiraly, ki je nanjo povabil 'likovne umetnike iz Sombotela, Nagykanizse, Ljubljane in domače likovne ustvarjalce. Na seji organizacijskega odbora so se dogovorili tudi o 20. jubilejni likovni koloniji, ki bo prihodnje leto. Izdali bodo poseben katalog o dosedanjih kolonijah. m tradicionalna družabnost pri Zvezdi in obljuba nastopajočih, da se prihodnje leto spet srečajo in še kaj obudijo iz pozabe in onesnaženja moderne dobe. Pred nastopom, ko je bila dvorana do nemara tretjine polna le nastopajočih, je nekdo hudomušno izjavil, da za gledalce pač ne bo problema, saj imajo frizerjijn mesarji ob ponedeljkih prosto... Pa niso pomagali ne eni ne drugi, ne stranke, ne institucije, ne turistične ne strokovne firme, da o gospodarskih organizacijah, ki smo jih znali za take zadeve v prejšnjih časih podrezati vsak preko sindikatov, niti ne govorimo ... NIKOGAR izmed' navedenih ni bilo v dvorani — ali pa so nastopajoči, ki so ploskali drug drugemu (vsekakor iz srca, od časa do časa s pristnim navdušenjem) le koga spregledali. Morda je bilo tako celo prav, saj je bila publika v tem primeru nekam bolj »strokovna« — tako so se torej vsi skupaj še odgovorneje spravili k nastopu in tudi dostojno predstavili program. NIKOGAR izmed tistih, ki sicer na široko pišejo v svoje predvolilne in delovne programe, kako je treba iskati v teh časih svoje korenine in čuvati bit ogroženega slovenstva ... Še kakršnega-koli predstavnika mogočne sedme sile, ki sicer pridno bliskajo s fotoaparati na domala sleherni prireditvi pod imenom občine, le na tistih v zvezi z ljubiteljsko 1 kulturo bolj malo — ni bilo. Tako tudi slika ne bo ostala za spomin, pa še k temu zapisu je ni mogoče priložiti. Vsekakor bo vsakdo našel drugačne vzroke za klavrn odnos do prvinske ljubiteljske kulture v naši sedanjosti. A dejstvo je, da je slednja vsem, ki želimo iz srca biti zavedni pripadniki svojega naroda, ne le frazerji s parolami o ljubezni do doma, daje torej ta kultura topla, zdrava osnova za obstoj in razvoj, kakor vlažna, topla in bogato pognojena spomladanska zemlja za bohotno rast življenjsko pomembnih poljščin. Videti je, da drugi to bolje, resneje upoštevajo, ko želijo utrditi svoje pozicije v tem negotovem svetu. Le kakšna slika bo ostala za nami — našim potomcem? MZ 10 let kulturnega društva v Pincah Te dni bodo v tej vasici tik ob meji proslavili 10. obletnico delovanja kulturnega društva Zale Gyorgya. 23. junija\se bodo v Pincah zbrali kulturni amaterji iz Dolge vasi, Čentibe in Zalacsapa na Madžarskem, da bi s skupnim nastopom proslavili ta lepi jubilej. V Pincah je takoj po vojni že delovalo kulturno društvo, vendar je z odselitvijo mladih iz vasi kulturno življenje zamrlo. Šele pred desetimi leti so mladi spet začeli aktivno delati na kulturnem področju, ustanovili so novo društvo, ki je poimenovano po Gyorgyu Zali, znanemu arhitektu in kiparju, rojenem v Lendavi. V društvu imajo večskupin, za delovanje pa dobijo strokovno pomoč iz matične domovine. JD Galiču odkupna nagrada Akademski slikar in grafik Stefan Galič je dobil na razstavi v mariborski galeriji Rotovž po oceni strokovne žirije odkupno nagrado za svojo grafiko Veliki fosil. Galič je svoje grafike uspešno razstavljal in prejel številne nagrade v Wakajami na Japonskem, Škofji Loki, Italiji, Ljubljani in drugih krajih. JO kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar PRIREDITVE RADENCI: V soboto, 22. junija, ob 9. uri bo II. mednarodni praznik cvetja Radenci 91. V paradi cvetja bodo sodelovali: godba na pihala iz G. Radgone, mažu-retke Mure, folklorne skupine iz Apač, G. Radgone in Kapele, skupine pevk iz Vidma ter oldtajinerji iz Gradca. Ob 20. uri bo na terasi restavracije Vikend cvetlični ples. MURSKA SOBOTA: Zveza kulturnih organizacij organizira ogled gledališke predstave Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Odhod avtobusa bo ob 16.30 z avtobusne postaje. RAZSTAVE RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava slik akademskega slikarja Petra Kanclerja iz Maribora. Odprta bo do 20. julija. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kra- njec je odprta razstava otroške likovne ustvarjalnosti z naslovom Likovni svet mladih v knjigi. Na ogled bo do 23. junija. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je odprta razstava Iz oči v oči s Švico. Odprta bo do 23. junija- LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je stalna razstava likovnih in kiparskih del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je odprta razstava Otroška likovna ustvarjalnost. Na ogled bo do 30. junija. MURSKA SOBOTA: V prostorih Ljubljanske banke je odprta likovna razstava predšolskih in šolskih otrok. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 12. ure odprta stalna razstava iz muzejskih zbirk. KNJIŽNICE '5V'';. MURSKA SOBOTA: Vsi od- delki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek ih petek pa od 8. do 15. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure. USPEŠNICE TEDNA V knjigarni Dobra knjiga vam ta teden priporočajo: Moja prva velika KUHARSKA KNJIGA, Mladinska knjiga. Hanna Johansen: ZGODBA O GOSKICI, KI NI BILA DOVOLJ HITRA, Mladinska knjiga- KRATKOČASNIK, Harlekin Ljubljana. 1991 Stran 11 ne zgodi se vsak dan Koncert za policiste Bo šel tekoči trak v muzej Le malokdaj se zgodi, da bi bili policisti častni gostje na vrhunskem koncertu. Znani francoski violinist Pierre Amoyal je storil prav to: na poseben koncert je povabil skupino italijanskih policistov. Razlog je več kot preprost. Ujeli so tatinsko druščino, ki je pred štirimi leti ukradla Stradivarijevo violino, izjemno dragocen instrument iz leta 1717. Tatinska druščina je po tistem začela nesrečnega violinista izsiljevati: če plača tri milijarde lir, bo violina spet njegova. Še preden so se pogovori končali, natančneje, še preden je oropanemu uspelo zbrati odkupnino, so torinski policisti tolpo izsledili in inštrument vrnili virtuozu. Koncert za policiste je bil potemtakem najmanj, kar je v danih okoliščinah Pierre lahko storil. ODKRILI SO GA JAPONCA Antibiotik iz materinega mleka Ni še tako dolgo, ko smo uvajali v tovarne kot vrhunec vseh proizvodnih modrosti tekoči trak. Enostavni, ponavljajoči se gibi so telesno in psihično močno obremenjujoči, iz življenja so počasi izginjali obrtniški mojstri, kot so mizarji, čevljarji. Od delavca v veliki tovarni čevljev ne smemo pričakovati, da bo znal narediti čevlje. Kljub temu so se tekoči trakovi uveljavili. Delavci so naredili več. Tako je bilo vsaj do nedavnega. Kaže, da se tehnologija dela v čevljarskih tovarnah zopet močno spreminja, da prihaja do nekakšne nove revolucije načina dela, ki obeta, da bodo tekoči trakovi kmalu stvar muzejev. Novi »rink sistem« v to-••varnah v Cincinattiju v ZDA se čedalje bolj uveljavlja. Gre za proizvodnjo brez tekočih trakov. Skupina 5 do 6 ljudi dela za stroji (vse stoje, tudi šivanje), ki so postavljeni v obliki črke U, v krogu ali pentlji. Delavci obvladajo več faz in drug drugemu pomagajo. Imajo skupinsko normo in zato sestavljajo skupine ljudje, ki se med seboj ujemajo (tudi po storilnosti). Obutev gre iz rok v roke. Praksa je pokazala, da naredijo več. Delavci držijo stalen ritem dela v sproščenem vzdušju ob glasbi. Spomin na pomorsko bitko S sodobno opremo za potapljanje in snemanje bo 13 oficirjev britanske vojske in kraljeve mornarice posnelo dve britanski vojni ladji, ki sta potonili v bitki pri Jutlandiji, eni največjih v prvi svetovni vojni. Gre za ladji Quen Mary in Invicibile, ki sta s štirimi britanskimi ladjami potonili 31. marca 1916 v bitki 145 kilometrov od danske obale. Trajala je 12 ur, v njej pa je padlo več kot 8500 britanskih in nemških vojakov. Ob 75. obletnici bitke bo skupna britansko-nemška komemoracija. V deželi vzhajajočega sonca, ki se je po izgubljeni zadnji vojni zelo hitro povzpela med najbolj razvite države sveta in se hitro modernizirala, so se tradicionalne moralne vrednote precej bolj počasi spreminjale. Zdaj padajo še zadnji družbeni tabuji. Eden poslednjih z območja spolnih tabujev se ruši te dni v vojni, ki so jo časnikarji že imenovali »vojna dlak«. Za tradicionalni japon- Nafte ne bo mogoče odstraniti Japonski znanstveniki so v materinem mleku odkrili izredno močan antibiotik, ki lahko v eni sami uri uniči bakterije, ki bi sicer utegnile povzročiti zastrupitve s hrano. Japonski znanstveniki so, kot poroča ugledni strokovni časopis New Scientist, iz naravnih snovi človeškega materinega mleka razvil) posebno zdravilo, ki so ga poimenovali lactofelicin, po lactofelinu, tvori okoli 70 odstotkov beljakovin v materinem mleku. Lactofelicf) se je izkazal kot izredno učinkovito sredstvo pri uničevanju bakterij listerij in pri uničevanju povzročiteljev bolezni, ki se imenujejo »Es£' heria coli«. Obe omenjeni vrsti mikrobov lahko povzročita hude zastrupitve s hrano. Lactofelicin lahko učinkovito uporabijo tudi v boju proti povzročiteljem diareje, ki predstavlja pogost vzrok smrti prl otrocih v deželah tretjega sveta. Japonski znanstveniki poudarjajo,^ lactofelicin ne škoduje koristnim bakterijam v človeškem prebavnem traktu. Več kot dve leti je minilo, odkar je supertanker Exxon Valdez pred obalo Aljaske nasedel in je surova nafta, ki je iztekla, povzročila doslej največjo ekološko katastrofo v ZDA. Pomladansko sonce, ki topi snežno odejo, še vedno prinaša na dan z nafto onesnažena obrežja in zalive. Z otoplitvijo se v skalnatih zalivih nabirajo mlake nafte, ki jih pozimi ni bilo videti, lepljivi delci katrana in asfaltu podobne tvorbe, ki spominjajo na 41 milijonov litrov surove nafte, ki je 24. marca 1989 stekla v Ožino princa Wil-liama. Nihče več ne verjame, da bi se jo dalo popolnoma odstraniti, čeprav obrežja in vodo že tretje leto čistijo z zelo dragim postopkom. »Nafta bo kljub temu ostala. Vsega ne bomo mogli počistiti, ker za to preprosto ni ustreznih tehničnih možnosti,« NOVOROJENČEK ORJAK SUPERVRTNAR ERNST Že med nosečnostjo se je marsikdo zvedavo ozrl za bodočo materjo, trebuh 29-letne Marshe Pabon se je napenjal kot orjaška polna luna. Da je bilo v njem res nekaj upoštevanja vrednega, se je pokazalo ob porodu s carskim rezom. Tri tedne prezgodaj roje- VOJNA DLAK ski okus je nekaj nedopustnega, javnosti pokazati sramne dlake, pa naj bo v umetniškem delu ali na fotografiji. Japonski umetniški fotograf Kishim Shinoyama se za ta tabu ni zmenil. Pred kratkim je izdal monografijo svojih izbranih fotografij, na nekaterih izmed njih pa goli modeli prostodušno kažejo tudi dlakavo bogastvo, ki jim ga je narava namestila okrog spolnih organov. Knjiga je povzročila pravi državni koordinator za čistilna dela na kopnem Ernie Pi-per. Na vzhodni obali otoka Knight 50 ljudi v čolnih in helikopterjih pregleduje teren in opravlja pripravljalna dela za nadaljnje čiščenje. Skupine čistilcev imajo še julija in avgusta čas, da dokončajo delo. Potem pa bodo oblasti še kakšno leto pazljivo spremljale razmere v ožini. Čistilcem ni preostalo več dosti optimizma. Po dveh pomladih, ko je čistilna dela opravljalo na tisoče moških in žensk, in po dveh zimah naravnega čiščenja, ki so ga opravili vetrovi, prevladuje občutek, da je bilo storjeno vse, kar je v človeški moči. Ex-xon je po lastnih navedbah porabil za odstranjevanje škode 2,5 milijarde dolarjev. Država in varuhi narave se prepirajo o tem, ali bodo obrežja sploh kdaj spet ni sin Andres je tehtal skoraj 6 kilogramov, dvakrat toliko kot tehta običajni novorojenček. Za takšno težo krivijo vitaminske preparate, ki jih je jemala mati v precejšnjih odmerkih vse do poroda. val nasprotovanja in pritrjevanja. Javni spor se je razplamtel v pravo besedno vojno, ko je prišlo še do zaplembe majske številke Arta iz istega razloga, le da je v reviji nekaj sramnih dlak na ogled na reklamni fotografiji sicer povsem spodobnega ženskega akta. Kako se bo boj končal, najbrž ni treba ugibati. Tabuji, naj bodo še tako trdovratni, padajo, porušeni maliki pa nimajo nikakršne moči več. čista. Večina analiz in poročil ostaja zaradi še vedno trajajočega odškodninskega procesa proti Exxonu skrivnost. Ernie Piper pa meni, da je poginila vsaj polovica vseh mladih lososov v rekah. Največkrat izvajane pesmi Pesem skupine The Beatles Yesterday je največkrat izvajana skladba na ameriških radijskih in televizijskih postajah od leta 1955 naprej. Ta podatek navajata med statističnimi podatki Združenje anglosaksonskih avtorjev BM1 in PRS. Med petimi najpogosteje izvajanimi pesmimi v zadnjih 36 letih so kar štiri napisali in izvajali znani »kuštrav-ci«. Gre za Yesterday Johna Lennona in Paula McCartneya, Something Georga Harrisona, na četrtem in petem mestu pa sta spet skladbi tandema Lennon—-McCartney, Michelle in Hey Jude. Zanimiv je tudi podatek, da je na seznamu uspešnic TOP 30 še šest pesmi skupine iz Liverpoola in še dve, ki sta nastali potem, ko je ansambelo razpadel; Harrisonova My Sweet Lord in Lennonova Imagine. Samo še enemu pevcu se je posrečilo uvrstiti na to lestvico z več kot eno pesmijo. To je Elton John z Your Song, Daniel in Goodbye Yel-low Brick. Na tem seznamu ni niti ene pesmi skupine Rolling Stones niti pevcev Michaela Jacksona, Princea in Madonne. DUHOVNICE V ITALIJI? Marsikje v Italiji spet strahovito primanjkuje kandidatov za duh. niški poklic. Stiska je menda še posebej velika v bližnji Julijski hraj' Tudi zato se je spet začelo premišljanje o tem, da naj bi po novem d» lili duhovniški poklic tudi ženskam, tako kot je to storila anglika1 cerkev. OKUSNE MAČKE V Italiji je pred kratkim izšla kuharska knjiga, v kate^L veliko receptov za jedi iz mačjega mesa. To je seveda Povzr0C.t. veliko razburjenje med ljubitelji živali. Knjiga ima naslov ti moje babice, zbirali pa so jih učenci beneških šol pri svojih bicah. »Naš namen je bil, poiskati recepte stare beneške kuh^J Nismo krivi, ker je bila še pred nekaj leti tu razširjena naVj^s'i da so gospodinje pripravljale jedi iz mačjega mesa. Te navadj mnogi še dobro spominjajo,« pravi predstavnik založbe, kij? ‘ dala kuharsko knjigo. Najpogostejši način za pripravo TnacJ^0 mesa je bil brodet, stare izkušene gospodinje pa trdijo, da}e j. to meso včasih redno na jedilniku in da je bilo zelo okusno- "r sednik društva, ki skrbi za potepuške mačke in pse v Benetk pravi, naj bi založba raje izdala vegetarijanske recepte, kar omogočilo beneškim mačkam mirno življenje. 'h Zakaj je Ernst Roth iz Ziiricha supervrtnar? Odgovor je na fotografiji, tehtnici in v centimetri’. |e do včeraj policijski uslužbenec se je po 32 letih službovanja poslovil od policije in se sklenil posveh še tistemu, kar zna daleč najbolje, vrtnarjenju. Zelenjava mu naklonjenost obilno vrača. Ohrovt, k' vzgojil, tehta 28 kilogramov, koleraba nagne tehtnico do 9 kilogramov. Skrivnost njegovega vrtnarj je v tem, da ljubi svojo zelenjavo in ji posveča kar največ skrbi. Stran 12 VESTNIK 20. junijaJJ< za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI ZA LJUBITELJE CVETJA MAJHEN TRIKOTNIK To je trikotnik, ki ga oblikujejo Saturnova črta, črta glave in mer-kurjeva ali apolonova črta in črta zdravja. Govori o človekovi intelek-tualni radovednosti in interesu za eksaktne znanosti. To velja le, če je trikotnik lepo oblikovan. Majhen trikotnik nepravilne oblike pomeni zanimanje za okultne vede (risba B). A Hlače niso le za vitke! OB CVETJU JE ŽIVLJENJE LEPŠE šifra: POMLAD Poznate delo in red. Svojega življenja ne otežujete z nepotreb-nim filozofiranjem. Zelo težko vas je vreči iz ravnotežja. Znate biti dober prijatelj. Nežnemu spolu niste pripravljeni posvetiti večje pozornosti. Za doseganje višjih ciljev in uspehov vam zmanjkuje potrebna koncentracija. V obnašanju do okolice ste včasih brezobzirni in tedaj ste na P°ti samemu sebi. Mogoče se Preveč zapirate vase in določeno okolje, zato ne najdete tistega, kar iščete, ne srečate pa tudi pra-vih ljudi. Če želite koga spozna-t>, se morate izogibati osamljenosti, ker bo ta v starosti, ko pride še bolezen, veliko hujša. Nihče n' brez napak, tudi vi ne. Ko boste nehali dvomiti vase in v ljudi, se boste izognili izolaciji in osamljenosti. Tudi duševne sti-ske, ki vam grenijo življenje, bo-o izginile, ko življenja ne boste 8 edali le s svoje plati. Radi sliši- te, da vas pohvalijo in da imajo o vas dobro mnenje. Z malo denarja si znate pripraviti prijetno presenečenje. Več niti ne zahtevate. Izogibati se morate razburjenja, mastne in obilne hrane. Vaša osnovna skrb je najti takšnega življenjskega sopotnika, ki ga boste imeli radi, za katerega boste skrbeli in z njim dočakali starost. Na tem področju ste preveč nestanovitni, tudi če vam je kdo všeč. Vsa poznanstva se hitro končajo. Ne obupajte, tudi za vas se bo našel primeren človek. To bo najlepše obdobje vašega življenja. Nasvet: Vse stvari v življenju pridejo ob svojem času. Samo mi smo tisti, ki smo največkrat neučakani. Ko bo prišel pravi trenutek, boste morali malo spremeniti svoje navade, in, kolikor se še da, tudi svoj značaj. To za Vas ne bo težko, ker se znate prilagoditi, včasih tudi preveč. Mero morate poznati. Cvetje je vselej nekaj več kakor to, kar nam daje narava po zakonitostih njihovega naravnega življenja. Lahko so to tudi sami listi ali cveti, ki so bolj ali manj mehki ali trdi, nežno pisani, beli, še polni življenja — vedno za človeka. Do cvetja je imel človek v različnih časih in deželah različen dostop. S cvetjem so izražali spoštovanje, češčenje in izraz dobrih želja. Uporabljali so tudi pri različnih slovesnostih in s cvetjem ustvarjali veselje in prisrčno razpoloženje. Vsak odrezan cvet je po svoje dognan in popoln, čeprav nekaterim samo del rastline, ki je nasilno ločen od rastline, svojega življenja, prepuščen prezgodnjemu propadanju. Pogled na cvet lahko človeka razveseli, spodbudi in mu da moč, kakor dobra jed. Lepe stvari je treba resnično videti in spoznati. Zato si je potrebno vzeti čas, kakor za jed. To lahko doživimo največ doma, zvečer po dnevnem delu, v zaupnem okolju svojega stanovanja. Takrat si radi ogledujemo cvetje in imamo svoj mir. Bistvo lepih stvari, torej cvet-lic, nas razveseljuje in umirja. Človek je posegel v naravo tako mnogostransko, jo spreminjal in nanjo vplival, tudi varoval in spodrival, da bi delali nespametno, če bi se bali narezati cvetja. Vsak cvet je svet zase. Radi ga opisujemo in primerjamo s človeškimi lastnostmi. Tako pravimo, da je vijolica skromna, zato ker je drobna brez kričavosti za oči. Pomembna in opazna postane šele takrat, ko jo zvežemo v izrazit šopek. Zato ni_čudno, da vijolice v govorici cvetlic izražajo skromnost, nedolžnost, molčečnost, pa tudi zvestobo za nerazodeto ljubezen. Ali pa na primer amarilis, s PREKRIJTE ZEMLJO | Kupon za brezplačno analizo | Itne in priimek--------------- I Datum rojstva_________________ । Točen naslov ----------------- Šifra deia°n na naslov: Zavod za Časopisno in radijsko dlan*?08*’ kitova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših Kratke hlače? Moderne so in udobne, nosijo pa jih lahko tudi tiste, ki niso dovolj vitke. Zapomnimo si: hlače ne smejo biti prekratke in ne preozke. Potem skrijejo mnoge pomanjkljivosti postave. In kako jih nosimo? Hlače iz mehko padajočega materiala so tako široke, da so pravzaprav že krilo. Kroj je laskav, hlače si lahko omislijo tudi ženske, ki nosijo večje konfekcijske številke. Rob hlačnic se konča za ped nad kolenom. K takšnim hlačam nosimo ohlapno srajco iz viskoze. Oblike so privlačne, če jih znamo prav predstaviti. Ne glejmo na tehtnico, ampak v ogledalo. K širokim bermuda hlačam iz mehko padajočega blaga, oblečemo dolg in širok bombažni polover ali majico z velikim ramenskim izrezom. Okopavanje in zalivanje gredic v vrtu zahteva vedno nekaj časa. Tudi tu si lahko pomagamo na več načinov. Prekrijte posejane gredice s slamo, listjem ali kako drugo organsko snovjo, tako zijo tal, zmanjšate izhlapevanje iz zemlje in še povečate rast zelenjave. To nenavadno vrtno ogrinjalo je svojevrstna zaščita pred hitrimi vremenskimi spremembami in je tudi hranljivo gnojilo. svojim ponosnim odpirajočim cvetom, ki je poln dehtivega in barvnega razkošja, se prav tako uporablja, kot simbol zvestobe, zaupanja in samozavesti. Boste dejali: »To so stari romantični časi.« Pa vendar nam kratek premislek pojasni, da je v vsaki cvetlici čisto nekaj svojega. Lepo je, če nam cvetje napolni stanovanje in nas razveseljuje. In kako spoštujejo cvetje v drugih deželah? Npr. Francozi ljubijo veliko cvetja, cvetje radi podarjajo v znak pozornosti in spoštovanja. Sveže cvetje zelo cenijo. Angleži imajo aranžira-nje cvetja za konjiček. Ljubiteljska društva za cvetje obstajajo tudi v Holandiji. Npr. v Ameriki se rade žene olepšajo s svežim cvetjem. Sveže cvetje si pripnejo na ovratnik, rame, v lase, na klobuk, za torbico ali celo za zapestnico ali uhane. Cvetje spada kar k oblačilu. Obleke krasijo cvetličarji s svežim cvetjem, listjem ali pa tudi s suhim materialom, kar spada zraven: biseri, peresa, pentlje itd. Svež cvet na obleki ali v laseh je izredno priljubljen. Poigrajmo se tudi mi in k obleki izberimo pravo barvo in pravo vrsto cvetja, kar bo gotovo ljubek poudarek ženske osebnosti. Olga Varga UPANJE ZA HUDE BOLNIKE Prve presaditve tankega črevesa Ameriški znanstveniki so prvi na svetu izvedli nekaj uspešnih presaditev tankega črevesa, kar je prvi korak pri ozdravitvi pacientov s hudimi prebavnimi težavami. Kot je povedal dr. Andres Tzakis z medicinske fakultete v Pittsburgu, so opravili pet presaditev, tri pri otrocih in dve pri odraslih. Vsi bolniki so se lahko že štiri tedne po operaciji normalno hranili in črevesa so začela normalno delovati šest do osem tednom po operaciji. Ko bo ta vrsta presaditev prestala eksperimentalno fazo, bo v veliko pomoč ljudem, ki so jim iz medicinskih razlogov s kirurškim posegom odstranili celo ali del tankega črevesa. Taki ljudje ne morejo uživati hrane po normalni poti, prehranjevati se morajo intervenozno. da zelenjavi pustite prostor za rast. Na ta način preprečite ero- pogače | | MURSKEM VALU | ^ujem za- ■ Izv„: . Z očali za volanom Približno 27 odstotkov slabovidnih si vida ne meri redno. Za eno samo dioptrijo napačna očala tudi do 50 odstotkov zmanjšajo ostrino vida. Slabovidnost je eden pogostih vzrokov prometnih nesreč posebno pri prehitevanju. Kdor vidi pol tako dobro kot bi moral videti lahko prepozna nevarnost šele na polov1Cni razdalj!. Slabovidni, ki ne vidi jasno številk na registrski tablici petindvajset metrov oddaljenega avtomobila, zagotovo potrebuje nova očala. Bolje je, da med vožnjo ne nosimo očal z zatemnjenimi stekli, ker ta zmanjšujejo ostrino vida v mraku. | Izvajalec; | Skladba: KUPON 19 Kuhajte z nami ^STVica x narodno-zabavnih melodij drugega JAKEGA TEDNA: Češnjev narastek 2. 3. STARO vino, STAR PRIJATELJ — Ans. Tonija Verderberja ’' • vino ... prijatelji...) NA TRIGLAV - Ans. Marela korake naprej, tri nazaj . .. cilj vrh Triglava) ^bJRA - Tri0 Škerjanc in kvartet Jeruzalem ^Ura> naš ponos) ' MLAD1 KOT SMO NOCOJ - Alfi Nipič več ne bomo nikoli) ' J^KRESANl GODCI — Ans. Mira Klinca ' nuzikanti so veseljaki) MaSoknice P°š>jite na naslov: MURSKI VAL Titova 29 69000 tla v, °Ja- Lestvico lahko poslušate vsak četrtek od IS. arskem valu 87,6 MHz ali 648 KHz BOj%nci tega tedna: ' _ STak^ ZADRAVEC, Ulica OF 2, 69232 Črensovci RlJIti^0 MIŠKO, Mali Brebrovnik 43, 62259 Ivanjkovci KOLARIČ, Prvomajska 18, 69000 M. Sobota Pred nami je sezona domačih češenj. Za to sladico izkoščičene plodove dobro odced.mo. Če vzamemo debelejše in bolj trde hrustavke, plodove raztrgamo na polovico. J Za narastek potrebujemo: 50 dag očiščenih m , šenj, 3 jajca, sok 1/2 limone, 3 zvrhane Tiče s|^ če‘ žlice moke, 5 dag zmletih orehov, I pičla žlička npr-J ’ $ ZVr^ne I žlico surovega masla ali margarine, sladkor za^otresanie™^3’ Češnje očistimo in odcedimo — sok nrestre™m„ : koncu peke polijemo po narastku. Beljake stepemo v trd 83 PrOt' postopoma dodajamo 3 žlice sladkorja, da dobimo trdno^obštoi1 no snežno peno. Snežni peni rahlo primešamo rumenjake orehe in moko s pecilnim praškom. Manjši plir*— nek^ • pomokamo ter vanj vlijemo testo. Nanj naložimo češnie Hh'n °t šemo z veliko žlico sladkorja in pečemo 40 minut nrit. ° potre' 200“ C. Narastek ponudimo vroč, zraven pa marelično o^o^i jo popravimo tako da 2 do 3 žlice marelične marmelade razredči mo z 2 žlicama vode in z dodatkom limoninega cnh. 7 * mešalcem, da je zmes gladka. Nato jo 2 do 3 minute prevrfmo” ' SESTAVIL MARKO NAPAST DOMIŠLJAV ČLOVEK GRŠKI OTOK STRUPEN ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI AMERIŠKI PISATELJ PASSOS IZRAELSKI ZUNANJI MINISTER (ABA) MINERAL. ČRNI PORFIR NAKIT ZA NA ČELO. NAČELEK ZGODAJ ZRELO GROZDJE JESENSKI MESEC LUKA NA ZAHODNI OBALI SICILIJE JEZERO V ČADU PRITOK MENAMA JUŽNA RASTLINA STEKLO V OKNU FRAN ILEŠIČ VODOVODNI PRIKLJUČEK PROVINCA V VZHODNI IRSKI AVTOMOBILSKA OZNAKA JAPONSKE NIGERIJSKA VALUTA ŽELEZOV KRŠEČ ALAIN PROST VRŠILEC DOLŽNOSTI GRŠKA BOGINJA ZMAGE IME DVEH SEDEL NA VELEBITU TELESNA OKONČINA OBRAT VINARSKE DEJAVNOSTI NASLOVNI JUNAK GOTOVČEVE OPERE OTOK V JEZERU PRESPA ARGON PRIPADNI- CA ROMOV ŠKOTSKO KARIRASTO VOLNENO BLAGO REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Strauss, cvetnik, Erskine, Nd, Atos, Oka, APA, gal, Sn, R, azoik, aliansa, Finke, ij, lift, jagodar, Akinari. 20 Stran 13 odsev mladosti NA POTEPU Potep je. ko se odpraviš nekam in ne ves kam; tako tudi staršem ne poveš. kam greš. Nekega sončnega jutra sem si zaželela, da bi se šla potepat. Poklicala sem prijateljico Barbaro, da bi Šla z mano. Bila je za to. Odpravili sva se v gozd, ne da bi povedali staršem. Hoteli sva. da bi naju iskali. Hodili sva ob potoku in prišli v temen gozd. Poslušali sva petje ptic. Šumenje potoka in šelestenje listja. Naenkrat pa je skočil pred naju dolgouhi zajec. Ustrašili sva se ga in zbežali. Naenkrat sva se znašli pred velikim drevesom, zraven pa je bil lisičji brlog. Rekli sva si. da je bolje, če se umakneva. Sli sva torej dalje in se znašli na veliki, polni cvetja in s soncem obsijani jasi. Naenkrat naju je zaskrbelo, kje sva pravzaprav. Naokoli sva videli le On gozd. Začelo se je m niči ti in postajalo je vedno bolj hladno. Tudi deževati je začelo. Postalo naju je strah in bili sva že skoraj obupani. Hodili sva in hodili ter končno zagledali domačo hišo. Ko so naju zagledali starši, so nama povedali, da so naju iskali že po celi vasi in naju pošteno ošteli. Prisegli sva. da kaj takega ne bova več storili. Simona Rajnar, 4. c, OŠ IH. M. Sobota ČEBELICE IN ČEBELNJAK Pri sosedu sem videla čebelnjak. Čebelnjak je pisane barve. Toplo spomladansko sonce je privabilo iz panja čebelice. Že nabirajo med in brenčijo. V čebelnjaku imajo čebelice posebno veliko čebelo, ki se ji reče matica. Vsak dan ji nosijo hrano in pridno delajo. Matica leže jajčeca. Čebelice ta jajčeca skrbno čuvajo. Iz njih se izležejo mlade čebelice. Čebele nam dajejo med. Lidija Dravec 1 c OŠ TURNIŠČE SKRITA RISBA Nekateri ste, kot kaže, malo opešali, še vedno pa je zelo vztrajna in uspešna Lojzka K., srednješolka, ki je doma iz okolice Grada. MNENJE O RAZPRAVI -Dejstvo, da je bila tožba zaradi žalitve pokojnega Mihe vložena šele na četrtega pisatelja, ki se je lotil te teme, dokazuje, da pri tem ni šlo za Pavlina oz. dobro ime Bogdana Hrovata, temveč da gre za širše ozadje celotne zadeve, ki se je z zadnjim predlogom obtožbe tudi razkrila. Zanimivo je, da je obtoženi Pavlin že dan pred zadnjo razpravo govoril, da ve, da bo oproščen, ker ne gre zanj, temveč stoji za vsem globlji razlog. O tem so govorili pisatelji, na to je opozoril po razpravi tudi Dušan Željeznov, novinar Dnevnika in o tem je govoril Tone Svetina, ki je trdil, da ni omenjal Pentagona slučajno. Vsi ti so mnenja, da gre za premišljen napad na predsednika ZIS. ki je duša stabilizacijskega procesa obenem pa se zdi primeren čas spričo napovedanih ustavnih sprememb. Pavlin je po razpravi oz. še med njo izjavil, da bo vložil protitožbo. To je potrdil tudi njegov zagovornik. S krajem in datumom — Ljubljana, 10. decembra 1970 — se ta različica te Informacije SDV konča. Pred nami pa je še ena z istim krajem in datumom ter šifro podpisa BeS! Zadeva: Obravnava zoper Mileta Pavlina Danes 9. 12. 1970 se je nadaljevala in zaključila sodna obravnava v zasebni tožbi matere in sestre Bogdane Hrova-ta-Mihe, ki tožita pisatelja in novinarja Mileta Pavlina, avtorja torzo romana Skrivnost Šimnove smrti obrekovanja pokojnega. Pavlin je na razpravi povedal, da je torzo roman napisal v letih 1965 66, da ga je ponudil trem založbam in sicer koprski Lipi, kjer so ga zavrnili, češ da bo v istem letu izšla še ena partizanska zgodba, mariborskim Obzorjem, ki so tiskanje zavrnili češ da nimajo denarja in založbi Borec, kjer je komisija v sestavi Vladimir Kavčič, Ciril Zlobec in Milan Apih roman zavrnila kot slabo napisan in da o takih stvareh ni primerno pisati, ker bodo ljudje mislili, da so vsi partizani delali tako. Končno je uredniški odbor TV-15 na predlog Ivana Potrča sklenil roman objavljati v nadaljevanjih, doslej je že izšla večina romana, sledili bosta še dve nadaljevnaji, tako da bo roman do konca leta zaključen. Pavlin je še povedal, da je Miho navidezno poznal že v Ljubljani, da je dvakrat kontaktiral z njim na Dolenjskem in da ga je videl tri dni pred smrtjo, da se je opiral na opise Ostrovske, Kranjca in Svetine ter na govorjenje dveh znancev (Slavka Černelča, uslužbenca TNZ in nekega nekdanjega uslužbenca, ki živi v Celju), da pa so vsi, ki v romanu o njih izjavah govori, izmišljeni. Omenja še Leona Zalaznika (Dolga in težka pot), ki opisuje razmere na Pohorju. Meni, da je bil »Puklasti Miha« tako opazna in markantna osebnost, da mu je lahko služila za primer, kako lahko človek zabrede na stranpota tudi proti svoji volji in tudi tragično konča. Šele ko je bil po Mihovi smrti zasliševan, je posumil vanj, sum pa se mu je vse bolj večal spričo številnih govoric. Omenja, da je sicer vedel za njegovo mater, da pa jc bil prepričan, da je že umrla, da pa za sestro ni vedel, vendar pa da bi pisal o tej temi, tudi če bi vedel zanjo. Omenja, da je doslej napisal že osem knjig (ta roman je deveti) in mnogo podlistkov in da so vsi temeljili na NOB, da je član društva slovenskih pisateljev od leta 1966 in da je Spoznali smo Toneta Pavčka Skoraj vsako leto povabimo na šolo kakšnega pesnika ali pisatelja, ki je znan po vsej Sloveniji. Letos je bil to Tone Pavček. Nekaj dni pred njegovim prihodom smo brali njegove pesmi, da bi ga še bolje spoznali. Seveda ga ne poznamo le iz knjig, ampak tudi iz televizijskih otroških oddaj. Na ekranu mnogokrat zasledimo napis — Tone Pavček. Njegovega prihoda smo se vsi veselili in ga nestrpno pričakovali, še posebno midve z Natašo, saj sva bili zadolženi, da ga pričakava na šolskem dvorišču. Ves čas naju je bilo malo strah, kakšen bo, kako bo reagiral na najin sprejem. In potem naju je obe presenetil. Pripeljal se je s svojo ženo, ki je medtem ko je bil Tone na naši šoli, raziskovala Pomurje, sam pa se je tako prisrčno in duhovito pogovarjal z nama, da naju je minila vsa trema in smo postali pravi prijatelji. Ne morem in ne znam povedati, kako lepo smo se otroci in šolarji počutili ob njem. Ob njegovem vedrem pripovedovanju smo kar rasli z njim in.ga spraševali vse mogoče. Rad je odgovarjal, duhovito, prijazno. Razkril nam je marsikaj iz svoje mladosti, tudi kako je jahal konja, pa ga je ta brcnil v gnojnico ali kako se je v šoli »dobro« učil, saj je imel vse ocene dobro (3) in je bila mati zelo ponosna. Sam nam je recitiral veliko pesmi, tudi čisto nove, ki še niso nikjer objavljene in ob vsaki smo mu zaploskali. Zelo se je razveselil, ko mu je proti koncu še tov. Silva zdeklami-rala pesem, katere se spominja iz gimnazijskih let, ko je pasla krave in ker ji je bil dolgčas, se je učila na pamet pesmi. Med njimi so bile tudi Pavčkove. Bil je prav presenečen, saj mu ponavadi deklamirajo le učenci, ne pa tudi učitelji. Po treh urah smmo se poslovili od pesnika, vendar sem potem še vse popoldne razmišljala o njem. Najbrž zato, ker je res nekaj posebnega. Tone Pavček, hvala vam, ker ste nas obiskali. Hvala za vse tiste čudovite pesmi, ki ste nam jih dali. Upam, da se bomo še kdaj srečali. Katja Koroša, 6. r., OŠ Križevci pri Ljutomeru TINKO POLOVINKO Poznate Tinka Polovinka? Tudi mi ga nismo poznali, dokler nam ga ni predstavil znani otroški skladatelj Janez Bitenc. Kdo je sploh Tinko Polovinko? To je deček, ki obiskuje šolo kot mi. Vse, kar dela, naredi samo na pol. Obleče si samo eno hlačnico, obuje le en sam čevelj, umije pol obraza, poje pol kruha in zapoje samo pol svoje pesmi. Tinko Polovinko živi s svojimi starši ter z babico in dedkom. Ko zju-traj vstane, pozdravi samo na pol: »Dobro . ..« Tinko si je zelo želel, da bi imeli pri hiši muco. Mama se je pa vedno izgovarjala, da muca ni za stanovanje. Tako je nekega dne šel v šolo in sedel na velik kamen. K njemu je prišla muca in sta se pogovarjala. Vse to je poslušala mama. Prijela je Tinka za roko in ga odpeljala domov. Seveda sta tudi muco vzela s sabo. In od takrat je bila muca njihova. Jaz pa si želim, da bi lahko še kdaj zapeli skupaj z Janezom Bitencem pesem, ki smo se io naučili ob njegovem obisku. Jaz sem Tinko-Polovinko z velemesta Mišji dol. Česarkoli se jaz lotim, naredim samo na pol. Vendar častna je izjema, to ti na uho pove: PALAČINKE Z MARMELADO. te pa vedno vse pojem. Romana Štumpf, 6. a, OŠ Bakovci sodeloval z NOB od leta 1941, v vojski pa bil od aprila 1943. MIŠKO KRANJEC je povedal, da je na lik «Puklastega Miha« naletel, ko je raziskoval XIV. divizijo, o kateri je pisal (Za svetlimi obzorji), da se spominja prvega srečanja z Mihom v Murski Soboti, kjer je po vojni kandidiral za poslanca. Srečal ga je pri predsedniku okraja in tedaj mu je Miha rekel: Imel si srečo, da se nisva srečala na Pohorju, on pa, da mu je odgovoril: Morda pa si ti imel srečo, dokler ni tam naredila reda XIV. divizija, da pa je dejstvo, da so bili vsi prestraženi in da so se drug drugega bali. Pisatelj, je rekel Kranjec, smo in bomo posegali v opisovanje ljudi, ki so posegali v zgodovino slovenskega naroda in Miha je posegel, zato smo ga morali obdelati. Podatke o Mihi sem zbiral pri njegovih soborcih in čeprav nimam dokumentov o tem, da je bil Miha gestapovec, vendar lahko pišem o tem in zavzemam svoje stališče, kar pa KAKO JE ODGOVORIL IVAN MAČEK*MATIJA Opozorili smo že, da je Ivan Maček-Matija spregovoril. Toda kako? Na vprašanje preiskovalne parlamentarne komisije, kdo bi lahko po njegovem mnenju komisiji dal še kakšne podatke o tem, kar ga sprašujejo, z namenom, da se ob pomanjkanju dokumentov tistega časa čim popolneje in objektivno pojasnijo povojna dogajanja na Slovenskem, je odvrnil: »Osebna pričevanja so po tolikih letih kaj nezanesljiv vir kar zadeva kraje, imena in datume. Ne mislim pri tem samo na sebe, ki sem že v poznih letih. To velja tudi za mlajše. Močneje se je treba opreti na zgodovinske vire. Te pa lahko pravilno tolmačijo le strokovno usposobljeni ljudje. Verjamem, da je večina pričevalcev dobronamernih. So pa tudi priče, ki niso verodostojne, bodisi ker poskušajo poravnati račune za nazaj, bodisi ocenjujejo takratna dogajanja na osnovi današnjih razmer.« Na naša vprašanja o BH/PM seveda ni in skoraj gotovo ne bo odgovoril! nakar je Miha prebledel, se obrnil in odšel. Nato je Kranjec govoril o ločitvi med zgodovino (ker ni zgodovinar ne more dokazati niti da je bil llimler gestapovec pa tudi njegova naloga to ni) in literaturo in da tudi sodišče ne bo moglo dognati, kaj vse je bilo na Pohorju, seveda ne more prizadeti njegovih sorodnikov. Dejstvo je, da je bilo na Pohorju toliko likvidacij, da so se ljudje bali iti tja. Miha je bil zakompleksiran — v to ga je navajala njegova fiziognomija — ali pa ga jc v surovosti zavajal sadizem ali ge-slapo to pa je seveda vprašanje, Naše želje ob koncu šolskega leta Vanja: »Odličen uspeh in lepo vreme s pustolovščinami. Sandra: »Veliko darilo. Beti: »Novo kolo.« Simona: »Odličen uspeh, mir v naši domovini in srečne počitnice.« Konrad: »Več odličnih učencev in vsem srečo.« Marijana: »Novega fanta, srečno ljubezen.« Natan: »Da bi se kaj dogajalo.« Timea: »Obiskati vse prijatelje po Sloveniji.« Dominik: »Lepa so otroška leta, ki nam tečejo sedaj, a ko minejo ta leta, jih želeli bomo nazaj!« Simona Pevec in Vanja Šmit. 6. b, OŠ Drago Lugarič. Lendava Pri nas je bilo kot v pravljici... Bili smo na travniku. Ogledali smo si travniške cvetice. S tovarišico smo se dogovorili, da bomo skupaj z drugimi otroki in tovarišicami v vrtcu pripravili razstavo poljskega in travniškega cvetja. Razstave smo se zelo veselili. K sodelovanju smo povabili tudi starše in cvetličarko. Moramo jih pohvaliti, saj so z veseljem pomagali’ Skupaj z njimi smo nabrali mnogo različnega cvetja. Razporedili smo ga v poslikane vrče, pletene košarice različnih velikosti, stare likalnik« in kolovrate, drugo pa smo uporabili za lične ikebane. Tako prijetno v cvetje odeti smo bili nekaj dni. Ko smo vsako jutro prihajali v vrtec, sm° imeli občutek, kot da prihajamo v čudovito pravljično deželo cvetja. CICIBANI IN TOVARIŠICA STAREJŠE SKUPIN^ Vzgojnovarstvena enota GREGORČIČEVA, Murska Sobota i ALI VESTE ? Kdor je obkrožil črko B, je vedel (ali zadel) pravilen odgo-vor na naše 23. vprašanje. Popisovalci so torej našteli v Pomur- | ju okrog 22.000 kmečkih gospodarstev. Pri žrebanju pa je imel । največ sreče Janez Madjar iz Rakičana, ki bo prejel knjižno na- g grado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota. | Čestitamo! | 25. vprašanje: Ali veste, koliko plavajočih mlinov je na reki g Muri in kje? Žrebanje pravilnih odgovorov bo 27. junija. BRANKO ŽUNEC-n ki pa dejstev ne spremeni. Svoj roman Za svetlimi obzorji, pravi, sam napisal že 1950 leta, sem pa imel težave z objavo, dokler ga ni 1963 objavila Državna založba. Po intencijah obtožnice pa se bomo vsi slovenski pisatelji, ki pišemo o NOB, znašli pred sodiščem, če že ne bomo obglavljeni. Na vprašanje, ali so se ljudje bali Mihe zato, ker je bil Vosovec ali zato, ker je bil gestapovec, Kranjec ni hotel odgovoriti, na vprašanje ali sodi, da je bil gestapovec, pa je odgovoril, da bo, če zastopnik obtožnice to želi in že je to potrebno šel zbirat po- datke, ki govore o tem, čeprav to ni njegov posel in čeprav bo zaradi tega njegovo delo trpelo. JOŽE BORŠTNAR, pred sednik uredniškega odbora TV-15 je izjavil, da uredniški odbor ni imel pomislekov glede objave romana. Kot komandant IV. operativne cone je dejal, bi lahko imel določene pomisleke oz. pripombe glede na to, da mu je zgodovina pohorskega partizanstva zelo znana, saj je raziskoval razmere v 12. brigadi. Njegovo načelno stališče glede tega vprašanja je v tem, da naša partizanska borba ostaja kot je bila, borba s čistimi čustvi in čistimi ideali, da pa revolucija ni opereta, temveč surova in krvava in da moramo zato to našo revolucijo prikazati sednajim in poznejšim rodovom v vseh grozljivi resnici, ker je prav v takem prikazovanju dokaz naše moči. Miho, je povedal, je poznal, v brigadi je bil šef obveščevalne službe 11. Pohorske brigade in je v tem svojstvu imel odločilno vlogo pri raznih zasliševanjih, sumničenjih in podobnem. Politkomisar BORIS KRA1GHER-JANEZ ga je iz. Glavnega štaba poslal, naj razišče razmere v Po- horskem bataljonu. Tu je ugotovil likvidacije, mučenja, nazna-njanja in zato šibko borbenost in borbeno moralo brigade. Kot komisar, je izjavil, je izdal nalog, da ne sme biti več nobene likvidacije brez njegovega podpisa. Miho je razrešil dolžnosti in ga poslal na Dolenjsko v GŠ. Povedal je še, da je bila o Mihi brigadi velika farna, da pa ne čuti potrebe, da bi o tem rekel kaj podrobnejšega. Sam za podrobno raziskavo ni imel časa, s premestitvijo Mihe in še nekaterih je v dobrem mesecu brigada postala ena najboljših — dejstvo, ki tudi mnogo pove. saj je bilo v hipu konec namigovanj, očitanj, obračunov in medsebojnih streljanj. Namigov o Mihovem gestapovstvu je bilo mnogo pa tudi metode, ki jih j« Miha uporabljal, so bile gestapovske. Kasneje z Mihom ni imel več stikov. Ob njegovi smrti so sicer njegovi soborci govorili, da so mu prišli na sled, ni se pa o tem zanimal. Zastopnik otbožbe je v zvezi z zamenjavo nekaterih izjavil, da so bili zamenjani vsi forumi v coni, omenil pa je tudi to, da so bili tisti, ki so največ govorili o tem, da je bil Miha gestapovski agent, leta 1948 obtoženi kot agentje Gestapa. (okrožni komite v Mariboru' — V avli so navzoči komentirali, da so bili nekateri iz tega procesa rehabilitirani in da ta proces nima nikakršne zveze z Mihom; to je trdil tudi zagovornik na razpravi in sodnik je ugovor sprejel.) MATEVŽ HACE' (- Hace je nastopil zelo vehementno, najprej je protestiral zaradi tiskovine, ki grozi s prisilno privedbo, nato pa je govoril o svobodi izpovedovanja.) (nadaljevanje prihodnjih) Stran 14 VESTNIK 20. JUNIJA^ j Mercator - Univerzal l\/l MERCATOR - UNIVERZAL trgovina na drobno, debelo ter gostinstvo LENDAVA, d.o.o. 69220 Lendava, Partizanska 22 tel.: n. c. (069) 75-110, 75-112, 75-113 FAX: (069) 75-141 direktor: (069) 75-111 telex: 35262 Y yu univle OB PRAZNIKU OBČINE LENDAVA ČESTITAMO VSEM SVOJIM KUPCEM IN OBČANOM! ELEKTRO material Lendava Podjetje za proizvodnjo elektroinstalacijskega materiala 69220 Lendava Kolodvorska 8 Telefon: (069) 75-610 75-011 36-066 prodaja 36-143 vodja prodaje 36-142 vodja komerciale Telex: 38-648 Telefax: (069) 75-098 TURNIŠČE Za šport in rekreacijo si izberite kakovostne čevlje iz našega pestrega proizvodnega programa, ki so znani po vsem svetu. Vsem občanom lendavske občine iskreno čestitamo ob njihovem prazniku! OB PRAZNIKU OBČINE LENDAVA ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM 5 Skupščina občine Lendava čestita občanom ob njihovem prazniku! Prodajamo po sistemu "ključ v roke!" AGROSERVIS p o Murska Sobota 14. Junija 1991 smo na Kraški cesti 58 v Murski Soboti odprli nov, sodoben prodajni salon. Ob tej priložnosti smo za vas zagotovili omejeno količino vozil RENAULT, ki jih boste lahko prevzeli takoj ob nakupu. OBIŠČITE NAS! A RENAULT --------------- 20. JUNIJA 1991 Stran 15 utrip življenja Spodnja Ščavnica Voda za 25 gospodinjstev Krajani Spodnje Ščavnice so si že dolgo prizadevali, da bi dobili zdravo pitno vodo. Tako so že lani ustanovili poseben vodovodni odbor, ki se je pogovarjal s KS Benedikt o napeljavi vodovoda iz krajevnega omrežja v Benediktu. Dogovorili so se, da se lahko na vod, ki je speljan do Za-gajška, priključi največ 25 gospodinjstev. Toliko namreč prenese glavni vod, ki ga napaja mariborski vodovod. Kot nam je povedal prizadevni član vodovodnega odbora pri KS Spodnja Ščavnica, Alojz Kralj, bi bile potrebe vsaj štirikrat večje. Vseeno pa so kvaležni KS Benedikt, da je pokazala toliko razumevanja in jim omogočila priklop. Posamezno gospodinjstvo je moralo prispevati okrog 2.000 DM v dinarski protivrednosti, obenem pa so morali po gospodinjstvu opraviti 40 udarniških ur. Pri izkopih jim je pomagala tudi Kmetijska zadruga Radgona, ki na tem področju meliorira reko Ščavnico. Skupno so morali napeljati 3.000 metrov glavnega voda, vodo pa so dobili v Spodnji Ščavnici in delu Aženskega Vrha. Ludvik Kramberger Srečati se s Štefanom Tkalcem, ki bo letos praznoval 72-le-tnico, je pravo doživetje. Rojen je bil v Trnju, ko je vas štela le osemdeset hiš, danes pa jih ima več kot 180. Pri vsaki hiši je bilo po več otrok in prava revščina. Siromaštvo ga je pri šestnajstih letih pognalo v svet, v Francijo. Zaposlil se je pri kmetu, ki je imel okrog 10 ha zemlje ter 16 krav in 4 konje. Bilo je to v pokrajini Mosele v vasi Deseling, kraju, kjer je bila znana Magino-tova linija. Z delom in plačilom je bil zadovoljen. Ker takrat traktorja še niso imeli, je Štefan delal s konji. Sicer pa je opravljal razna kmetijska dela, kar je bilo pač potrebno. Že po nekaj mesecih si je kupil novo kolo in tako so se mu izpolnile želje, ki jih je imel že, ko je živel v Prekmurju. Ob nedeljah se je s prijatelji vozil po pokrajini in spoznaval njene lepote. Zelo hitro se je naučil KRALJEVI PONIJI IZ SPODNJE ŠČAVNICE ŽREBIČEK RAD NAGAJA Verjetno ni tako natančnega voznika, ki se med vožnjo ne bi oziral zdaj na to, zdaj na drugo stran ceste. Tako bo v Spodnji Ščavnici pri Kraljevih opazil skupino konjičkov oziroma ponijev. »Veliko potnikov se ustavi in jih slika. Nekateri, ki imajo otroke, pridejo celo k nam in vprašajo, ali smejo malčke posaditi na naše ponije. Tega jim ne prepovedujejo, le opozorimo jih, da to lahko storijo na lastno odgovornost,« nam je pojasnila Silva Kralj. »Z možem sva bila dolgo časa na delu v Nemčiji. Ko sva dobila sina Aleksandra, sem ostala doma, mož pa je še vedno na tujem. Začela sva z dvema ponijema, ki sva ju kupila v Avstriji, da bi bila sinu v veselje. Sčasoma se je čreda povečala in do pred nekaj dnevi smo imeli kar 9 konjičkov. Zdaj jih je 5, saj smo 4 prodali. Tudi zato, ker imamo za več konjičkov premalo lastne krme.« Kraljev sin Aleksander je medtem zrastel, saj ima 19 let, konjički pa so ostali. Zdaj so v veselje drugih otrok in tudi starejših ljudi, saj jih občudujejo tisti, ki se vozijo mimo njihove hiše, in oni, ki jih srečajo drugje, OGLEDAL Sl JE DEL MAGINOTOVE LINIJE KLEPET NA KMEČKEM DVORIŠČU tudi francoščine, govoril je, kot da ne bi bil tujec. Ker je bil gospodarjev brat oficir v francoski vojski in je poveljeval delu Magi-notove linije, ki je potekala prek njihovega posestva, je imel prili recimo na kmečki paradi na kmetijskem sejmu v Radgoni. Kraljevo Silvo smo pobarali, ali ne razmišljajo morda o kmečkem turizmu! Izdala je skrivnost: razmišljajo. Ni pa vedela pove- PONIJI — Le kdo jih ne bi imel rad? Še posebno zato, ker jih je mogoče tudi zapreti. Foto: Š. S. ko spoznati tudi to. Presenečen je bil, kako so mogli Francozi zgraditi tako ogromna skladišča in obrambne objekte, ki so bili povezani s hodniki, 40 metrov globoko pa so vodila tudi dvigala. Kot je znano, Maginotova linija nikoli ni rabila namenu, za kar je bila zgrajena. Zaradi bližajoče se vojne, je moral Jože Tkalec po treh letih zapustiti Francijo in seje prek Italije vrnil v rojstno Prekmurje. Potem ga je čakalo služenje vojaškega roka. Po vojni se je preživljal s sezonskim delom v Bački, Baranji in Slavoniji. Delal pa je tudi na posestvu v Apačah, na železnici, leta 1965 pa se je odpravil na delo v Nemčijo, kjer je po 18 letih dočakal upokojitev. Danes živi z ženo v Gornji Radgoni, kjer si je zgradil hišo. Večkrat ga obiščeta tudi sinova, ki živita v Ljubljani. V starosti si želi, da bi bil mir in da bi bila z ženo zdrava. Ludvik Kramberger Zasadčani so srečni ŠE VEDNO »MRTEV« SEMAFOR — Dokler ne bo v celoti urejena Gregorčičeva ulica v Murski Soboti, zlasti njen južni del od Lendavske do ulice Staneta Rozmana, kjer bo treba nekaj objektov podreti in urediti pločnik, bo semafor na križišču Lendavske in Gregorčičeve ulice sameval. Čeprav je tu zelo gost cestni promet, je še vedno vprašanje, kdaj bo omenjeni semafor začel redno delovati. Dotlej pa bodo morali vozniki ob jutranjih in popoldanskih konicah ter pešci, med katerimi je veliko šolarjev, potrpeti. Besedilo in fotografija: M. Jerše V krajevnem leksikonu Slovenije piše, da so se Zasadi v ljutomerski občini nekoč imenovali Vučji Zasadi, daje v naselju večina hiš lesenih (»cimpranih«), pobeljenih, z majhnimi okni in kritih s slamo, nekaj hiš je iz ilovice, redkejše so zidane. Zasadi se v listinah prvič omenjajo 1443. leta kot Neusatz . . . Od te objave je poteklo manj kot deset let. V tem času se je naselje povsem spremenilo, le prebivalci še vedno pravijo, da so Zasadojčani. Z nekaterimi smo se te dni pogovarjali, še zlasti z Za-mudovimi. Te smo našli doma v senci pred hišo. Bilo je sredi dneva, ko je sonce močno pripekalo in treba sije bilo vsaj za trenutek odpočiti. »Ja, tudi v našem kraju smno v zadnjih letih veliko naredili,« nam je povedal Branko Zamuda, njegova zgovorna mama Anica pa je pristavila, da je prav, da o uspehih kaj napišemo v časopis Vestnik, ki je sicer pri njih že več let vsakotedenski gost. »Leta 1972 smo napeljali vodovod. Zajetje smo uredili v dolini pri Vučji vasi. Tega smo predlani še razširili in tako poskrbeli, da vode nikoli ne zmanjka, povrh pa je še zelo kakovostna. Imamo tudi močno električno napetost. Lani smo v Zasadih dobili telefone, pred leti pa smo asfaltirali cesto, ki pelje skozi naš mali kraj.« Tako Branko Zamuda, njegova mama pa je dejala, da ljudem v tem kraju ničesar ne manjka in da smo pravzaprav srečni. To, da morajo pridno delati, pa je prezrla. Smo pa opazili mi! Namreč Zasadi niso več naselje, kot je bilo opisano pred desetimi leti. Brunaric skorajda ni več. Tudi tržno usmerjenih kmetij je nekaj, recimo Balekova, Potrčeva in Zamudova. Na tej redijo bekone, poleg tega pa trije družinski člani hodijo na delo v podjetja. Rezultati prizadevanj se poznajo: sorazmerno visok življenjski standard. Klepet sredi vročega dne (v senci seveda) je dobro del tako gostiteljem kot obiskovalcu. Š. Sobočan V Zasadih imajo vse, kar je potrebno našemu podeželskemu človeku-Zamudovi so celo asfaltirali dvorišče. Foto: S. S- dati, kdaj bodo lahko postregli prvim gostom, saj je hiša, ki bo temu namenjena, šele v surovem stanju. »Tam spodaj imamo še ribnik,« je dodala Silva. Vzrok in pogoj več, da bi lahko bila turi-stično-gostinska ponudba pri Kraljevih uspešna. Poniji so nadvse ljubki kopitarji. Kar zadeva prehrano, niso zahtevni: jedo seno, travo, se pasejo, pozimi pa jedo seveda oves. Ker so majhni, ne potrebujejo velikega hleva. Kraljevi konjički prebivajo v neke vrste hlevskih boksih — pregradah, kot jih imajo ponekod v svinjskih hlevih. Konjički pa so tudi koristni, saj jih lahko zaprežejo in vlečejo »barglin« (zapravljivček), pa tudi kak pripomoček za obdelovanje polj. Včasih pa so tudi trmasti. Daje tako, smo se prepričali na lastne oči: žrebiček ni in ni hotel v ograjen prostor, ampak bi rad tekal naokoli. Ta pravi žrebec pa je ostal kar v hlevu, saj je včasih napadalen. Š. Sobočan CESTO KONČNO GRADIJO - Delavci ljubljanskega podjetji Slovenija ceste so te dni začeli urejati 10 kilometrov dolg odsek magistralne ceste Lendava —Maribor, in sicer med Porčičem in Ihovo-Najzahtevnejša dela bodo pri Benediktu, saj čez hrib Ženjak nova cesta ne bo tekla po velikem ovinku, ampak naravnost in skorajda vodoravno. Stara trasa vodi po vzpetini. Nova cesta bo široka 7 metrov, zgradili pa naj bi jo do 15. oktobra. ' Foto: /IK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE p. o MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 12, 69221 Martjanci, tel.: 069 48 210, telex: 35275 Morto YU, telefax: 069 48 607 V Zdravilišču Moravske Toplice smo vam pripravili ugodno ponudbo za poletje: • ob nakupu 10 kopalnih kart nudimo 10% popust • kosilce in kopanje za odrasle le 110, za otroke 80 din • dnevni meni in kopanje za odrasle 140 din, za otroke 100 din V Taverni hotela AJDA vas vsak večer, razen v sredo, zabava DUO RIKI od 8.30 do 1. ure Zdravilišče Moravske Toplice vas vabi in pričakuje. Informacije: 48 210, 48 106 Pri ribiški koči v Gradišču sta se pred nedavnim naselila dva laboda. Kaže pa, da jih bo kmalu več, saj labodka sedi na petih jajcih. frku Piknik dveh vrtcev Otroci so otroci. Radovedni, radoživi, igrivi. Hitro se sprijateljijo in jih pri tem prav nič ne moti, če so si na zunaj različni. Pomembno jim je le. da se lepo igrajo in zabavajo. Le odrasli jim tega ne smemo preprečevati, ampak dovoliti, da se lahko srečajo. Na lep sončen dan prejšnjega tedna so otroci in tovarišice vrtca na Prešernovi ulici v Murski Soboti okraisli igrišče ter pripravili piknik z otroki, ki obiskujejo vr- tec na Pušči. Sicer se otroci ze bro poznajo, saj vrtca tesneje . delujeta že dlje časa, prav za,0Z bilo srečanje prijetno in ves Otroci iz vrtca na Prešernovi za svoje goste pripravili tudi s" minčke. Otroci, ki obiskujejo vrtec . Pušči, so si ta dan ogledali razstavo risbic v galeriji, saIJl:ca la med rastavljenimi tudi r|Sl’ iz njihove skupine. OBRTNIKI, PODJETNIKI, ZASEBNIKI! • So vaše električne napeljave zanesljive? • Ali vaš strelovod uspešno odvaja strele? • Ali imate v redu urejeno dokumentacijo eletričnih napeljav? Izvajamo meritve elektro instalacij in strelovodnih napeljav. Uredimo z zakonom predpisano dokumentacijo. Elektro TALIAN, Mlajtinci 41, 69221 Martjanci, teL: 48 372 Stran 16 VESTNIK 20. JUNIJA utrip življenja ----OŠ Radenci Tešanovci Gasilci gradijo Z nakupom nove gasilske cisterne je v D&movcih nastal problem, kam jo postaviti, zato so se odločili za gradnjo. Imenovali so gradbeni odbor, kupili material in prejšnji mesec začeli z gradnjo. V prostoru, velikem 120 kvadratnih metrov, bo poleg garaž še pomožna dvorana. Dela bodo stala blizu 150.000 dinarjev, opravili pa bodo tudi okrog 120 prostovoljnih delovnih ur. Prostore gradi krajevna skupnost skupaj z gasilskim društvom. Načrtujejo, da bodo z deli končali do konca junija. G. G. LETOS USPESNI KOT MALOKDAJ Nekateri stvari so včasih res presenetljive. Tako smo v zvezi s šolstvom ves čas poslušali (in pisali), kako so učitelji nezadovoljni s svojim materialnim položajem in šolsko zakonodajo, in zavoljo tega so celo stavkali, učenci pa so kljub vsemu dosegali pomembne rezultate na raznih tekmovanjih in srečanjih. Osnovna šola Ivana Nemca-Vojka v Radencih se lahko ravno v tem šolskem letu ponaša s presenetljivimi dosežki. Osmošolec Slavko Majcen je zasedel I. mesto na republiškem tekmovanju iz kemije, prav tako osmošolec Peter Baša je osvojil zlato Vegovo priznanje na republiškem tekmovanju iz matematike; >zlata< je bila na republi- škem tekmovanju Vesele šole tudi sedmošolka Petra Podlesek; učenec 5. razreda Ivan Mauko pa je bil najboljši v šahu med mlajšimi pionirji; 2. mesto med mlajšimi pionirkami pa je zasedla če-trtošolka Lea Mauko; prav tako drugi je bil na republiškem tekmovanju v teku na 600 metrov Vasja Kerčmar; učenka Marija Pereza je bila druga na regijskem tekmovanju za Cankarjevo značko in dokaj solidna tudi na republiškem tekmovanju. Še bi lahko naštevali, kje vse so bili uspešni. Vršilka dolžnosti ravnateljice osemletke v Radencih Danica Sepeši je vsekakor lahko zadovoljna s svojim prvim mandatom pedagoškega vodenja šole. Gornja Radgona Planinski tabor Planinsko društvo Gornja Radgona, ki letos praznuje 30-le-tnico, skrbi za podmladek. Zato vsako leto organizira zimski in 'etni planinski tabor. Letni tabor bo od 28. julija do 4. avgusta v Kamniški Bistrici, prijavljenih Pa je 25 pionirjev. Večji del stroškov plačajo starši, računajo pa tadi na pomoč širše družbene skupnosti. uA? Mik A Skupina učencev OŠ Radenci, ki so bili letos na raznih tekmovanjih zelo uspešni. (Fotografija: JOG) »Moj cilj je bil vzpostaviti pristne medsebojne odnose med učitelji ter učitelji in učenci, Ce to dosežemo, potem rezultati ne morejo izostati. Seveda sem si prizadevala tudi za razbremenjevanje raznih nepotrebnih obveznosti učiteljev, da bi lahko le-ti usmerili svojo energijo predvsem v delo z učenci, v odkrivanje njihovih sposobnosti in dodatno poglabljanje njihovega znanja.« Nekaj posebnega je na šoli v Radencih tudi Turistični podmladek, ki so ga ustanovili na pobudo Turističnega društva Radenci in Radeta Bakračeviča, mentorsko delo pa je prevzela šolska tajnica Marija Slavičeva. Zadali so si dokaj pester program dela in ga tudi v celoti uresničili. Dosegli so tudi velik uspeh na 5. otroškem turističnem festivalu Kamen spotike, ki gaje razpisala Turistična zveza Slovenije. Izbrani so bili namreč za finalno srečanje v Novi Gorici. Za kamen spotike so si izbrali Boračevski potok, ki teče skozi Radence. Ugotovili so, da je njegova struga precej onesnažena, da je okolica marsikje neurejena, odkrili pa so tudi večino krivcev in jih poimensko navedli v svoji raziskavi, nekatere pa tudi neposredno opozorili. Po njihovem mnenju bi bilo najbolje, če bi tistim, ki onesnažujejo okolico, naložili, da bi za sabo pospravili, pa tudi kaznovati bi jih bilo treba. F. Klemenčič Jože GRAJ Za koga se boste odločili? Izbor Pomurca meseca in s tem tudi Pomurca leta, ki ga bodo objavili v prvih dneh leta 1992, postaja vse zanimivejši. Potem ko je v začetku letošnjega leta dobil daleč največ glasov predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, postaja zadnje čase vse popularnejši gledališki igralec Evgen Car, rojak iz Dobrovnika. Precej vaših glasov pa je doslej dobil tudi humorist Geza Farkaš. Do konca glasovanja je še daleč, zato so odločilni trenutki šele pred nami. NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA GLASUJEM ZA (Ime ih priimek predlagatelja ter naslov) Dvojni Jubilej Janeza Gergyeka SREČANJE NE MORE BREZ ČEVLJARSKEGA KOPITA Pred leti je bilo Turnišče zna-po po številnih čevljarjih. Menda Pu je bilo celo petdeset. Iz tiste generacije pa je ostal le 75-letni Nefah Horvat. Poleg njega pa se Turnišču s čevljarsko obrtjo akVarja še precej mlajši Franc । a- Zakaj je čevljarska obrt v eni kraju tako zamrla, smo vpra-u 1 našega sogovornika, Štefana orvata, ki smo ga obiskali na Jpgovem domu. »Starejši če-J.arji so umrli, mlajši pa so se Je zaposlili v tovarni čevljev anika, ker so ugotovili, da se p Črenšovci-------------------------- čevljev ročno ne splača izdelovati,« smo dobili odgovor. Štefan Horvat, starosta čevljarstva v Turnišču, se je izučil tega poklica pri mojstru Jožetu Zveru v Turnišču, kjer je sedem let delal tudi kot pomočnik. Potem je opravil mojstrski izpit in leta 1939. dobil obrtno dovoljenje. Čeprav seje ves čas ukvarjal tudi s kmetijstvom, je čevljarstvu ostal zvest vse do danes, saj ne more biti brez čevljarskega kopita. Kljub starosti ga še danes vidimo na raznih sejmih, kjer pro- Dan šole z živalmi rožami, glasbo Taborništvo ■■ ■■ ■■ Gasilski veteran Janez Gerg-yek s Tišine letos praznuje dva pomembna jubileja — 90-letnico življenja in 60-letnico dela v gasilski organizaciji. V rojstni Pro-sečki vasi je bil ustanovitelj gasilskega društva in dolga leta tudi predsednik. Njemu gre velika zasluga, da se je gasilsko društvo v tej gorički vasi ohranilo vse do danes, saj je s svojo zavzetostjo pripomogel, da so v društvo prihajali mladi ljudje. Prav tako ima velik delež pri gradnji gasilskega doma. Danes je gasilsko društvo v Prosečki vasi dobro opremljeno, saj ima novo motorno brizgalno in orodno vozilo. Gasilci so opravili pomembno poslanstvo pri gašenju požarov. Spominja se, da je bil sam mnogokrat v nevarnosti, ko so reševali ljudi in premoženje iz objektov, ki so bili grajeni iz hitro gorečega materiala, zato je bila potrebna hitrost in iznajdljivost. Čeprav sedaj živi pri sinu na Tišini, zelo rad prihaja med domače gasilce, kjer ima veliko prijateljev in se med njimi dobro počuti. Krajani so mu tudi hvaležni za njegov prispevek pri razvoju kraja in gasilske organizacije. Želi si. da bi tudi v prihodnje gasilsko društvo v Prosečki vasi v svoje vrste pritegovalo mlade ljudi in še naprej uspešno delovalo. Za svoje dolgoletno in uspešno delo v gasilski organizaciji je prejel številna občinska in republiška gasilska priznanja. Je tudi član zbora gasilskih veteranov soboške občine. Kljub visoki starosti je dvojni jubilant zdrav in se dobro počuti, saj še rad zapleše, pred dnevi na birmi na Tišini. K visokemu življenjskemu in gasilskemu jubileju tudi naše čestitke! Zbigovci F. M. Kd k- Zgodi]o ° S' da je lahko dan šole nekaj takega, kot se je Ijali od ?retekl° sredo v Črenšovcih? Učenci so prinesli ali pripe-in še u dorna mačke, zajce, pse, gosi, ptice, nutrije, morske psičke kdo pa U®e male domače živali. Nekdo je pripeljal celo telička, ne-ski ®Yce- Tako se je šolski park spremenil v skorja pravi žival-nih rož J° je °^ro8 300 živali. Pripravili pa so tudi razstavo hiš-društev ■ aj takega še ne! Povabili so tudi predstavnike raznih ln se z njimi pogovarjali o vsem, kar jih je zanimalo. Za 1 J^^nikov jn šolskih zvezkov so učenci OŠ Črenšovci preteklo sredo šoip z Pripeljali s sabo muce, zajce, pse ... To je bil prav gotovo prijeten ^fotografija: JOG) daja ročno izdelane čevlje. Izdeluje moške in ženske čevlje, predvsem delavske. Po naročilu pa je tudi izdelal veliko škornjev za pomurske folklorne in glasbene skupine. Rad se spominja, kako je svoje izdelke s konjsko vprego vozil po raznih sejmih po Goričkem, Štajerskem in Medži-murju. Potem je konjsko vprego zamenjal za kolo in moped, naposled pa ga sin vozi z avtomobilom. Čevljarjenje ga zelo veseli, sicer mu tako dolgo ne bi ostal zvest, saj pravi, da se čevljev ne splača ročno izdelovati. Pokazal nam je tudi zelo ohranjeno spričevalo o mojstrskem izpitu. V njegovi majhni delavnici pa še najdemo prvi stol, ki ga je iz vrbovega lesa izdelal Rom. Pravi, da se na njem najbolje počuti. Sicer pa se je odločil, da se bo s čevljarsko obrtjo ukvarjal samo še letos. Vprašanje pa je, če se bo lahko povsem odpovedal čevljarskemu kopitu, ki ga je spremljalo vse življenje. Prav gotovo ga bo. še pritegnil vrbov stol, na katerem je presedel toliko ur, dne-vov, tednov, mesecev in let. F. M. GLASILO ! RDEČIH MAKOV ■ I Taborniška četa Rdečih makov, g ki deluje na OŠ Edvarda Kardelja B B v Murski Soboti, je izdala četrto in g “ peto številko glasila Rdeči maki. V | | njem so objavljeni razpisi za letno g ■ taborjenje pri Bukovniškem jezeru, g B ki bo od 3. do 13. avgusta, in druge B "akcije tabornikov. Objavljen pa tu- B Idi pogovor s starosto pomurskih B tabornikov Jožetom Vildom-Čiom. B ■ F. Matko ■ 40 let gasilstva Gasilci v Zbigovcih v radgonski občini bodo letos praznovali 40-letnico delovanja. Proslava bo 23. junija 1991, ko bodo tudi pripravili sektorske vaje. Pripravili bodo tudi kulturni program in srečelov. Gasilsko društvo Zbigovci, ki je eno bolj delavnih v radgonski občini, se poleg požarnega varstva uveljavlja tudi v kulturi. F. Klemenčič SREČANJE NI LAHKO BITI MESTNI ČUVAJ 32-Ietnega ZDENKA ČAHUKA iz Murske Sobote poznam že nekaj časa, saj je že skoraj tri leta čuvaj reda, miru in čistoče v soboških mestnih krajevnih skupnostih, kjer opravlja tudi kurirske posle. S svojo značilno uniformo je venomer na očeh javnosti. Da poklic sam po sebi ni nič kaj lahek, mi je potrdil v krajšem pogovoru, ko sem ga za trenutek zmotil sredi njegovega delavnika. Potožil mi je, da mora v osmih urah požreti marsikatero grenko na svoj račun, toda ob vedrem značaju saj je vedno pripravljen na prijateljski pomenek, najraje pozabi na slabe izkušnje. konec n- '8ra| na se j'm J® predstavil še ljudski umetnik Khermayer, ki je Sega, ^,nar3vne instrumente, kot so žaga, zvonci in marsikaj dru-Prijetne °Ve* b' ne bi mogel misliti, da se lahko iz vsega tega zvabi zvoke. Vse skupaj je bilo res nekaj izvirnega! PriPravu Pa se bodo črenšovski šolarji in njihovi učitelji začeli '"nožifn na Otroško veselico, ki bo 30. junija. To naj bi bilo najh° r- uPno druženje otrok in staršev, ko bodo predstavili avnic0 nv rezu'tate šolarjev, imeli videodelavnico, likovno de-ae skupil movali v računalniških igricah, nastopali bodo glasbe-Menij0 j6 IP družinski ansambli, športnozabavne igre in še kaj. Za nakuD a °°d° s tem tudi nekaj zaslužili, dohodek pa namenili P nove videoopreme; Tudi to je dokaj izvirna zamisel. Jože GRAJ »Najbolj si želim, da bi ljudje razumeli opravljanje tega poklica, ki ni enostaven, kot se morda komu zdi na prvi pogled. Hotel bi, da bi vsi krajani doumeli, kakšen pomen ima zelena in čista Murska Sobota. Čeprav je v Murski Soboti zaenkrat dovolj urejenih parkirišč, saj je treba peš narediti le nekaj korakov, opažam vedno več prekrškov, ki jih naredijo vozniki motornih vozil. Ti namreč postavljajo svoje jeklene konjičke kar na zelenice in pločnike, čeravno je to v nasprotju z odlokom o javnem redu in miru. Ravno zaradi takih kršiteljev, ki se ne zmenijo kaj dosti za kazen 750 dinarjev, je Murska Sobota, ki tekmuje v natečaju Turistične zveze Slovenije za najlepše urejen kraj v Sloveniji, dosegla v lanskem tekmovanju manj od pričakovanega. Vemo pa, da je bila predlani na visokem tretjem mestu. Menim, da bi morali kazni za take brezvestne voznike povečati vsaj za štirikrat, da v prihodnje ne bi več parkirali na javnih površinah,« odločno pravi soboški mestni čuvaj Zdenko Čahuk. Po njegovem mnenju bi morali več reda narediti tudi v parkih in na tržnici, kjer je že dodatna tabla, da je dostava blaga možna do 8. ure, voznike drugih vozil, ki so po tej uri tam parkirana, pa seveda sproti kaznuje na kraju samem. Če ne, ima kršitelj mož- TAM SE NI DOVOLJENO VOZITI! Tako mnogokrat pravi soboški mestni čuvaj Zdenko Čahuk, ki ima polne roke dela z nediscipliniranimi kolesarji, zlasti še v parku. Foto: A. Abraham nost poravnati kazen v osmih dneh na upravi mestnih krajevnih skupnosti, drugače pa zadevo predajo davčni službi, ki ta znesek izterja. Sicer pa je Zdenko Čahuk povsem po naključju mestni čuvaj. »Pred tem sem bil približno pet let zaposlen v tozdu Obrtništvo podjetja Sobota, kjer sem delal v kovaški delavnici. Bilo je dosti varjenja, kar je precej vplivalo na moje zdravje, predvsem na oči. Zato mi je zdravnik priporočil, da naj se odločim za drug poklic. Javil sem se na razpis in so me sprejeli za mestnega čuvaja. In danes mi ni žal, da sem se tako odločil,« pojasnjuje. »Poklic me veseli, ker delam z ljudmi na terenu, čeprav me ti vedno ne razumejo. Marsikdaj ne doumejo, da s parkiranjem avtomobilov na zelenicah in drugih javnih površinah naredijo več škode, kot si predstavljajo. Zato si najbolj želim, da se vozniki spametujejo in svoja vozila parkirajo samo na določenih mestih. Mopedisti in kolesarji pa naj bi se bolj disciplinirano obnašali in v parku s svojo objestno vožnjo ne bi smeli ogrožati sprehajalcev in mamic z otroki. Upam, da takšno razumevanje ni prevelika zahteva,« je ob koncu srečanja povedal soboški mestni čuvaj Zdenko Milan Jerše Stran 17 šport Nogometaši BELTINKE iz Beltinec — novi člani slovenske lige. Stojijo od leve: Horvat (predsednik), Cirkvenčič (trener) Jančar, Kozic, Škaper, Forjan, Hartman, Mertiik, Čontala, Vdrbš, Baša, Marič, Balantič (teh. vodja). Čepijo: Virag (fizioterapevt), Tratnjek, Dugar, Godina, J. Zver, M. Zver, Jona, Kosi, Kreslin in Sečkar (pom. trener). Foto: F. Maučec NOGOMETAŠI BELTINKE PRVAKI V SONL VZHOD Beltinčani novi člani prve slovenske lige Minula nogometna sezona bo z zlatimi črkami zapisana v analih beltinskega športa. Nogometaši Beltinke so postali prvaki v slovenski območni nogometni ligi vzhod in se prvič uvrstili v prvo slovensko ligo. To je doslej nedvomno največji uspeh nogometa v Beltincih. Nogomet ima v središču Dolinskega več kot polstoletno tradicijo, saj so ga igrali že pred drugo svetovno vojno. V začetku naselja ob cesti Gančani— Beltinci so imeli lep nogometni štadion, ki pa so ga zaradi takratnih interesov državnega kmetijskega posestva spremenili Cankarjevi ulici, ki pa ni imelo dolgega življenja, saj so na tem mestu zgradili stanovanjske hiše. Potem pa so nogometno igrišče uredili v parku, kjer je še danes. Po osvoboditvi je v Beltincih nekaj časa deloval nogometni klub Mladost, sicer pa so se nogometaši več let združevali v sekciji telovadnega društva Partizan. Po ustanovitvi Nogometne podzveze v Murski Soboti leta 1960 pa so v Beltincih ustanovili nogometni klub Beltinci, ki se je kasneje preimenoval v nogometni klub Beltinka. Vključili so se v tekmovanje pomurske nogometne lige in v tekmovalni sezoni 1962/63 prvič postali pomurski prvaki in se uvrstili v mariborsko-soboško ligo, kjer so zasedli zadnje mesto in se niso uvrstili v novo ustanovljeno vzhodno consko ligo, kjer sta takrat igrali moštvi Nafte iz Lendave in Grafičarja. Drugič so Beltinci postali pomurski prvak v sezoni 1970/71 in se uvrstili v vzhodno consko ligo, kjer so igrali pet tekmovalnih sezon, potem pa je zaradi portoroških sklepov prišlo do reorganizacije nogometnega tekmovanja v Sloveniji. Od takrat dalje so nogometaši Beltinec igrali v pomurski oziroma prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Pomurski prvaki so bili v sezonah 1982/83, 1983/84, 1984/85, 1986/87 in 1988/89. Prvaki v prvi medobčinski nogometni ligi pa so bili Beltinčani v sezonah 1977/78, 1979/80, 1980/81, in 1981/82. Po drugi tekmovalni sezoni sodelovanja v slovenski območni nogometni ligi vzhod pa so postali prvaki s 40 točkami pred Dravinjo iz Slovenskih Konjic, ki ima točko manj. Tako so uresničili napovedi in želje vodstva kluba, pa tudi številnih ljubiteljev nogometa. Dosegli so 17 zmag, 6 neodločenih rezultatov in 3 poraze, dali največ golov, 64, in jih dobili najmanj, 17. V igri z zadnjim Bjočem pa so tudi ddosegli najvišjo zmago v ligi 10:0. Beltinčani so povsem zasluženo zasedli prvo mesto in se vrstili med 16 najboljših slovenskih moštev, saj so pokazali najzrelejšo igro. Zato jim ne gre zameriti spodrsljajev, kot je poraz v Slovenj Gradcu in neodločen rezultat z Nočem. Ta uspeh so dosegli z načrtnim in zavzetim delom. Poleg igralcev so za uspeh zaslužni strokovno vodstvo s tenerjem Zoranom Cirkv.enčičem in tehničnim vodjem Zvonkom Balantičem, izvršni odbor s predsednikom Jožetom Horvatom in navsezadnje številni gledalci, ki so ves čas zvesto spremljali svoje privržence. V minuli tekmovalni sezoni je imela Beltinka v povprečju tisoč gledalcev na tekmi, kar je največ v ligi in tudi v Pomurju. Pri tem pa tudi ne sme-^ mo pozabiti na številne pokrovitelje, ki so klub materialno podpirali. Poleg članskega moštva pa v Beltincih tudi sistematično delajo z drugimi selekcijami. Rezultat tega je prvo mesto mladincev v pomurski ligi, ki se v kvalifikacijah potegujejo za vstop v drugo republiško ligo. V Beltincih tudi grad-dijo pomožno nogometno igrišče, ki bo nared že za novo tekmovalno sezono. S tem bodo tudi ustvarili boljše možnosti za delo. Kot kaže, v klubu ne predvidevajo bistvenih sprememb niti pri strokovnem niti igralskem kadru. Tako bo v slovenski ligi moštvo tekmovalo z nekaterimi manjšimi okrepitvami. V vodstvu kluba tudi v prihodnje računajo na podporo številnih gledalcev in pokroviteljev, želeli pa bi si tudi večjo podporo krajevne skupnosti. V novem tekmovalnem razredu želimo Beltinčanom čim več uspeha. Feri Maučec Kvalifikacije V nedeljo Veržej: Šmartno V pni kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko območno nogometno ligo vzhod je pomurski prvak Veržej gostoval v Šmartnem in izgubil z 0:1. Edini zadetek so dobili Veržejčani v prvem polčasu, imeli pa so tudi priložnost za izenačenje rezultata. Povratna tekma bo v nedeljo, 23. junija 1901, ob 17.30 v Veržeju. Zmagovalec obeh srečanj bo postal član slovenske območne lige vzhod. Odigrana je bila tudi prva kvalifikacijska tekma za vstop v območno slovensko mladinsko ligo vzhod. Beltinka je doma visoko s 6:0 premagala Stojnce • Strelci golov so bili: Zver 3, Gruškovnjak 2 in Tratnjek 1. Povratna tekma bo v nedeljo v Stojncih. Odbojka Marič osmič v reprezentanci V Niirnbergu v Nemčiji je bilo mednarodno tekmovanje kadetov v odbojki. Med sedmimi reprezentancami je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije in dosegla velik uspeh, saj je zasedla prvo mesto. V reprezentanci je že osmič nastopil član OK Radenci Bogdan Marič, kar je veliko priznanje temu mlademu igralcu. Radenci pokalni zmagovalec V Murski Soboti je bilo pokalno tekmovanje članov v odbojki. Sodelovale so tri pomurske ekipe. Rezultati — Pomurje:Raden-ska 1:2, Radenska:Ljutomer 2:1 in Pomurje :Ljutomer 2:0. Presenetljivo so zmagali Radenci pred slovenskima ligašema Pomurjem in Ljutomerom. Mednarodni turnir v Soboti V soboto, 22. junija 1991, ob 9. uri bo v novi športni dvorani v Murski Soboti mednarodni ženski odbojkarski turnir BIM Mladost 91. Sodelovalo bo šest ekip: Haladas, Gydr in Pankasz iz Madžarske ter Prevalje, Pomurje in Mladost. Turnir bo gotovo zanimiv, saj ekipi Haladasa in Gybra tekmujeta v drugi madžarski ligi. — Kolesarstvo------------ Omar drugi v Dobu V Dobu pri Ljubljani je bilo gorsko pionirsko prvenstvo Slovenije v kolesarstvu. Sodelovalo je 49 tekmovalcev iz Slovenije, med njimi tudi tekmovalci KK Tropovci. Najuspešnejši je bil Erjavec, ki je "zasedel četrto mesto. Jug je bil trinajsti, Kavčič petnajsti in Bevk enaindvajseti. V konkurenci članov in mladincev pa se je najbolje odrezal Omar, saj je pri starejših mladincih zasedel drugo mesto. Jelen je bil pri članih rekreativcih deveti. KONJENIŠTVO Nov državni rekord Marka Slaviča z Dinamite Lobellom Na hipodromu v Ljutomeru so bile preteklo soboto mednarodne kasaške dirke, ki sta jih pripravila Odbojkarski klub Veržej in Konjeniški klub Ljutomer. Bi- SNL Končna lestvica Rudar(V) 30 16 9 5 57:31 41 Slovan 30 17 4 9 54:27 38 Svoboda 30 14 6 10 42:35 34 Ljubljana 30 12 10 8 46:41 34 NAFTA 30 12 9 9 47:36 33 Kladivar 30 13 7 10 48:43 33 Domžale 30 9 13 8 34:35 31 Naklo 30 11 7 12 50:40 29 Steklar 30 11 7 12 46:47 29 Vozila 30 10 9 11 33:41 29 MURA 30 9 10 11 40:51 28 Rudar (T) 30 8 11 11 32:38 27 Jadran 30 8 10 12 35:40 26 Medvode 30 10 6 14 28:45 26 Elan (-2) 30 9 8 13 37:49 24 Hmezad 30 6 4 20 21:51 16 Strelstvo Zmagal Miholič V Presiki je bilo občinsko tekmovanje v streljanju z MK puško v trista-vu, ki sta ga pripravili OSZ Ljutomer in SD Rudar Presika. Sodelovalo je 30 strelcev. Zmagal je Janko Miholič pred Rajkom Robnikom (oba Ljutomer) in Jelko Hriberšek (Presika). Priznanja in pokale najboljšim je podelil predsednik OSZ Ljutomer Edvard Ljubeč. Dušan Kosi Šah Vodi Hari pred Kovačem Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo junijski turnir. Med 11 šahisti so bili najuspešnejši Anton Marič, Ciril Logar in Danilo Hari s po 7 točkami pr.ed Štefanom Režonjo, 6,5, in Alojzom Kosom, 5,5 točke. Po šestih turnirjih vodi Danilo Hari pred Borisom Kovačem in Cirilom Logarjem. Atletika Kumek in Klančar izvrstna V Slovenj Gradcu je bil spominski tek Janka Gregoriča v malem maratonu. Sodelovala sta tudi Slavko Kumek in Roman Klančar. Kumek je pri članih zasedel solidno 6, Klančar pa pri veteranih 4. mesto. Hokej na travi Najboljši gostitelj V Lipovcih je bil turnir v hokeju na travi za pionirje in člane. Poleg gostiteljev so sodelovali še hokejisti iz Pre-danovec. Pri pionirjih so zmagali Lipovci I pred Predanovci in Lipovci II, med člani pa je presenetljivo prvo mesto zasedla druga ekipa Lipovec pred Predanovci in prvo ekipo Lipovec. soliden kilometrski čas 1:19,3. Od preostalih dirk v Ljutomeru velja posebej omeniti prvo in drugo mesto Mirka Hanžekoviča iz Veržeja s Ford Lindyjem v Mirko Hanžekovič iz Veržeja je s Ford eno prvo in eno drugo mesto. la je to enkratna športna prireditev, na kateri so bili odlični kilometrski rezultati, vrhunec pa je bil absolutni državni rekord, ki ga je v šesti dirki postavil Marko Slavič mlajši iz Ključarovec z Dinamite Lobellom s časom 1:15,3, Dosedanji rekord je imel Fit Avia s časom 1:15,7. Izredno zanimiva je bila tudi dirka z letečim štartom, v kateri je najprej postavil rekord štadiona Street Priče (Mihajlovič, Beograd) s kilometrskim časom 1:15,4, izboljšal pa ga je Naftical Hill (Blažin, Ada) s časom 1:15,0. V tej dirki je sodeloval tudi Marko Slavič z Dinamite Lobellom, ki pa je zga-lopiral, vendar je vseeno dosegel Lindyjem na dirkah v Ljutomeru osvojil drugi in četrti dirki, drugo mesto Carla Frosta (Špindler) v šesti dirki ter dvoboj očeta in sina Marka Slaviča v tretji dirki, kjer je zmagal starejši z Doro MS pred mlajšim z Lino. Sicer pa so med 37 kasači največ lovorik pobrali gostitelji. V dirki smučarjev in pokroviteljev pa je zmagal Koprivšek z Roliso. Prva tovrstna prireditev v Ljutomeru je v lepem vremenu uspela, ogledalo pa si jo je blizu 3000 ljubiteljev kasaškega športa. Kasaške dirke pa so bile v nedeljo tudi v Stožicah, kjer so sodelovali tudi ljutomerski kasači in tako kot običajno zasedli več prvih mest. F. Maučec — Motokros --------------------------------------—- Valpatič tretji, pri naraščajnikih zmagal Rogan Mototouring klub Radenci je pripravil na prenovljeni 1515 metrov dolgi progi na Janževem Vrhu prvo dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 80 ccm, medrepubliško dirko naraščajnikov v razredih 50, 60 in 80 ccm ter ekshibicijski nastop avstrijskih tekmovalcev v razredih od 125 do 500 ccm. Sodelovalo je 59 tekmovalcev iz 16 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Med njimi je bilo tudi nekaj pomurskih tekmovalcev, ki so se lepo odrezali. V dirki za državno prvenstvo je bil domačin Valpatič, saj je z 28 točkami zasedel tretje mesto. Krizmanič je osvojil 17 točk in zasedel šesto, Sabotin pa 13 točk in deveto ter Vogrin dvanajsto mesto. Zmagal je Kragelj iz Orehove vasu s 40 točkami. V medrepubliški dirki naraščajnikov se je izkazal Rogan iz Sotine, saj je zmagal v razredu do 60 ccm z 20 točkami v razredu do 80 ccm pa je bil drugi z 12 točkami. Lang iz Radenec je v dirki do 80 ccm zasedel tretje, Kuzma pa v dirki do 50 ccm šesto mesto. Sašo Valpatič (Radenci) tretjeuvrščeni na dirki na Janževem vrhu. Foto: R. Bakračevic Nogomet Visoka zmaga Nafte, remi Mure V zadnjem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je lendavska Nafta prijetno presenetila, saj je v Trbovljah z visokim rezultatom 4:0 premagala Rudarja. Strelca golov sta bila Herceg 3 in Dovečer. Postava Nafte: Palatinuš, Mundjar, Pintarič, Kopinja, Novak, Sab-jan, Dovečer, David, Herceg, Rob, Ratajec. Soboška Mura pa je doma igrala z Domžalami neodločeno 1:1. Gol za Muro je dosegel Šarkezi. Mura je igrala v postavi: Šiftar (Černjavič), Kardoš, 'Papič (Be-rendijaš), Filipan, Gaševič, Bencak, Buzeti (Lopert), Kokaš, Šarkezi, Baranja, Vori. POKALNE TEKME Na območju občinske nogometne zveze Lendava so odigrali pokalne tekme. Izidi — Renkovci: Nedelica 3:2, Žitkovci: Hotiza 2m, Petišovci: Mostje 2:5, Olimpija: Kapca 1:2, Graničar: Mladost 3m> Kobilje: Nafta B 3:0. Zvezda: Lakoš 2:7. Drugo kolo — Bistrica-Odranci 2:0, Kapca: Črenšovci 3:2, Mladost: Kobilje 3:0, Mostje-Dobrovnik 1:4, Polana: Renkovci 5:6, Hotiza: Turnišče 2:5. Atletika Balek drugi, Števanečeva tretja V Ljubljani je bilo finale Atletskega pokala Jugoslavije. Sodd0' valo je okrog 300 tekmovalke in tekmovalcev. Zelo lep uspeh so dosegli pomurski atleti in atletinje, ki tekmujejo za različne slovenske klube. V prvi vrsti velja omeniti Marijo Števanec iz Borejec, ki tekmuj6 za ljubljansko Olimpijo. V teku na 800 m je dosegla čas osebnega rekorda 2:09,88 in zasedla tretje mesto. V isti disciplini je bila Manuela Pergar iz Murske Sobote s časom 2:12,09 šesta. Dobro sta tekli tudi V štafeti 4 x 400 m, kjer je ljubljanska ekipa zasedla tretje mesto. LeP uspeh je dosegel tudi veteran Milan Balek iz Murske Sobote, ki tekmuje za Ljubljano. V hitri hoji na 10 km je zasedel drugo mesto. Gezu Grabar, ki nastopa za Ptuj, pa je zasedel v teku na 10.000 m s časom 31:42,58 sedmo mesto. G- 'J' Grabar prvi v Italiji V Trbižu v sosednji Italiji je bil četrti tek za pokal mesta. Na 11.500 m dolgi progi je tekmovalo okrog 200 tekačev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Sodeloval je tudi Geza Grabar iz Tešanovec in z novim rekordom proge 35:49,52 zasedel prvo mesto. Na 11. gozdnem teku na 21 km v Mislinji je sodelovalo okrog 200 tekačev. Med pomurskimi je bil najuspešnejši Alojz Horvat iz Beltinec, ki je zasedel osmo mesto. Slavko Kumek iz Radgone je bil deveti. Med veterani pa je Roman Klančar iz Radenec zasedel osmo mesto. G. G- Balek enajsti v Koprivnici N počastitev dneva hrvaške državnosti je bil v Koprivnici mednarodni miting v hitri hoji z udeležbo Tl tekmovalcev iz 6 Litve, ČSFR, Madžarske, Romunije, Italije in Jugoslavije. Na 10,5 dolgi progi so slavili tekmovalci Litve, saj so zasedli.prvih pet m6’. Najboljši Jugoslovan je bil Rakovič na devetem mestu. Veteran M'■ Balek pa je zasedel s časom 45:56,13 enajsto mesto. To je bila dos največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji. ----Atletika— Klemenčičeva in Kolar prvaka V Ljubljani je bilo republiško finale v atletiki za učence osn°vj’ep šol. Sodelovalo je tudi 18 tekmovalcev iz Pomurja. Dosegli so uspeh. Najbolje sta se odrezala Klemenčičeva iz Radgone, kiJ6 f(j gič zapored zmagala v metu kroglice in dosegla nov republiški reK 64,40 m. Tako ima sedaj dva republiška rekorda za mlajše in stat J y pionirke. Republiški naslov je osvojil tudi Kolar iz Rogašovec v , u, na 300 m s časom 37.47. Uspešna pa sta bila Še Ščančar, ki je bn gi v skoku v daljino s 6,09 m, in Kerčmar iz Radenec v teku na s časom 1,38,68, čeprav je v finale prišel z najslabšim časom. Stran 18 VESTNIK 20. JUNIJA I#! kronika Ugasnilo še eno življenje Kot smo poročali v prejšnji številki, se je 9. junija zgodila v Veržeju prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala 20-letni Tomaž Novak iz Ižako-vec in njegov sopotnik. Peljala sta se s kolesom z motorjem in nista imela čelad, zato so nastale °b trčenju z osebnim avtom hude poškodbe. Te so bile za Tomaža. Novaka usodne, saj je 11. junija na kliničnem centru v Ljubljani, kamor so ga prepeljali na zdravljenje, umrl. Ugasnilo je to-tej še eno mlado življenje. Spet križarske vojne LOČENA POKOPALIŠČA? Pred kratkim so v krajevni pa tudi izjemo: on dan so k mo-skupnosti Tišina obnovili poko- žu (evangeličanu) položili ženo, pališče in uredili novo mrliško ki je bila rimokatoličanka. Borej-vežico. Na njem naj bi pokopa- čani bodo tudi skupaj zgradili nemu človeku, pa naj pripada tej ( ali oni konfesiji, ali pa nobeni, -preprosto ne gre v glavo, da lju-( Požar sredi belega dne V petek, 14. junija, ob 11.50 “ri je začelo goreti gospodarsko poslopje v izmeri 15 krat 6 metrov, katerega lastnik je Ja-nez Alt z Gibine pri Razkriž-ju. Zgorelo je ostrešje in nekaj kubičnih metrov slame, potem Pa so že prišli gasilci z Raz-križja in iz Ljutomera ter se-'eda vaščani, ki so ognjenim zubljem preprečili širitev, nazadnje pa so jih pogasili. Gmotna škoda znaša 150 000 dinarjev. Uradni vzrok^požara se raziskujejo, govori pa se, da je nekdo podtaknil. Kdo? I vali vse iz Tropovec, Vanča Vasi, ( Rankovec in iz zaselka Romi. Pa ■ kaže, da ne bo tako! Nekateri ( evangeličani iz Vanče Vasi in I Rankovec hočejo obnoviti ločeno evangeličansko pokopališče v ka-Itastrski občini Vanča Vas. V ta namen so na sicer zanemarjeno pokopališče (vsaj vežica daje tak ( vtis) pripeljali nekaj opeke. Seve-! da se ob tem postavlja vprašanje | (načeli so ga seveda tudi v kraje-Ivni skupnosti), čemu izdajati denar za svetovno nazorsko čisto ( pokopališče, torej samo za evan-"geličane, ko pa bi ljudje lahko (našli poslednji počitek na novem ■ pokopališču med Tišino in Vanča Vasjo, čeprav so na njem po-I kopani predvsem »papinci«. Pa tudi taki, ki niso izpovedovali (nobene vere. Če že grobovi enih J in drugih »ne morejo biti sku-( paj«, naj bi jih ločili, kot je to v IBorejcih, kjer imajo skupno pokopališče, vendar na levem delu (pokopavajo evangeličane, na J desnem pa »papince«. Naredijo dje, ki so v času življenja delali ■ skupaj, se ljubili, morajo počiva- ■ Posvetne zadeve so občutljive, ti na ločenih pokopališčih, v naj- ( Namen tega pisanja ni v razbur- boljšem primeru na ločenih po-■ janju ljudi, ampak v tabu temo, kopaliških mestih. ki ni več prepovedana. Razgleda- Š. Sobočan ■ mrliško vežico. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SO LENDAVA Pregledali 228 vozil V sredo, 12. junija, je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje v okviru skupščine občine Lendava, zelo uspešno izvedel akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo. V ta namen so oblikovali 4 ekipe, in sicer v Integralu, kjer so ta dan nudili brezplačne tehnične preglede, tri skupine pa so bile na terenu (predstavniki AMD Murska Sobota in prometna milica, milica Lendava, oddelek milice Dobrovnik). Pregledali so 177 osebnih avtov, 12 traktorjev, 28 tovornih avtomobilov, 6 kombiniranih vozil (kombiji) in 5 koles z motorji. Lastnikov vozil, ki niso bila tehnično brezhibna, tokrat niso kaznovali, razen enega, ki bo moral k sodniku za prekrške, saj ni imel veljavnega prometnega dovoljenja. Torej so zgolj opozarjali na pomanjkljivosti. Te so ugotovili na 50 osebnih avtomobilih, na 4 traktorjih, na 11 tovornih avtomobilih, na 2 kolesih z motorji in pri vseh 6 ustavljenih kombijih. Najpogostejše pomanjkljivosti vozil, ki so jih odkrili, so: tehnično ne brezhibno vozilo, pomanjkljiva oprema, izrabljene gume, napake na krmilnih mehanizmih in tako naprej. Napake so torej odkrili na 73 vozilih od 228 pregledanih, kar morda ni veliko, če upoštevamo, da je povprečna starost vozil pri nas zelo visoka, ker si pač vse manj ljudi lahko privošči nakup novih avtomobilov. Kaže, da zato toliko bolj skrbimo, da bi se lahko čim dlje vozili s starimi. V jesenskih mesecih bo lendavski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo ponovil, saj so jo dobro spre- «1T Novo pokopališče za smrtnike Tropovec, Vanča Vasi, Ran-kovec in zaselka Romi. Foto: Š. S. jeli tudi vozniki. Š. S. Alarmne naprave varujejo premoženje vzbud^6^^6 števila vlomov v hiše in počitniške hišice je pri ljudeh kazniv 8 ^°jazen> da bodo tudi sami žrtev oz. oškodovanci tovrstnih varov * • °ejanj. Da bi to preprečili, posvečajo vse več pozornosti za-tern dI)Ju svojega premoženja, še posebej zavarovanju objektov. Pri gim na»- Pozornosti posvečajo izbiri ključavnic, vrat, rešetk in dru-stOr / .om zavarovanja objektov, ki storilcu preprečijo vdor v pro-dlci t načinom zavarovanja pa so se dokaj hitro prilagodili store . 0/a jim sedaj vlom v objekt ne predstavlja nobene resne ovi-prečit’ZVr^*teV kaznivega dejanja. Spoznanje, da je storilcu težko pre-kuniii /?top v objekt, je mnoge ljudi privedlo do odločitve, da so .hišne protivlomne alarmne naprave. na na l in montaži alarmnih naprav pa bi vas radi opozorili rati a|S ednje: F*ztčne in pravne osebe, ki v objekte nameravajo monti-tovan^nnn-e naPrave> so to dolžne v skladu z Uredbo o tehničnem va-traniPJU priSlasiti osem dni pred priključitvijo pristojni upravi za no-navestiZadeVe ^st št- 23/75 in 26/84). Ob priglasitvi morate • P° tehnično varovan, in točen naslov, • n a. o *n izdelovalca alarmne naprave, • Cl" s!gnaliziranja sprožitve alarmne naprave, • kdo h 'n serv'serja alarmne naprave in p® bo ob vaši odsotnosti ravnal z napravo ob vklopu. fontaž37^— vas opo^rjamo, da se vse več posameznikov ukvarja z Ija, l ,0 hišnih alarmnih naprav in marsikateri med njimi ne razmiš-pred o/ / Pravilno in strokovno zavaroval vaš objekt, temveč ima Zavarovmi-'e zasiužek. Vprašljiva pa je tudi tajnost podatkov v zvezi z ca 0(, anJern objekta. Torej vam predlagamo, da se pri izbiri izvajal-da]j £ai5ete na delovne organizacije in samostojne obrtnike, ki se že hiagaij83 H^arjajo s tovrstno dejavnostjo in vam bodo strokovno poli Ustr»Pn Izbiri kakovostne alarmne naprave in vam bodo zagotavlja-alarmne °DCane in delovne organizacije, ki imajo v svojih objektih čimprej naPrave in te še nimajo priglašene, prosimo, da to storijo milice J na Pristojni upravi za notranje zadeve ali pa na najbližji enoti Darko Anželj _ NAČELNIK UPRAVE Slavje v Tešanovcih Gasilsko društvo Tešanovci, ki deluje 95 let, je preteklo nedeljo pripravilo priložnostno slovesnost ob prevzemu gasilske avtocisterne. Na slovesnosti, ki so seje udeležili številni gasilci, krajani in gostje, je bil slavnosti govornik predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. V kulturnem programu so sodelovali župnijski pevski zbor iz Martjanec in mladina iz Tešanovec. Avtocisterna, za katero so združili sredstva gasilci, krajani, delovne organizacije in občinska gasilska zveza Murska Sobota, je stala 530.000 dinarjev in pomeni pomembno pridobitev ne le za Tešanovce, temveč širško okolico. Cisterno je predal v uporabo predstavnik Zdravilišča Moravske Toplice, blagoslovila pa sta jo duhovnika rimskokatoliške in evangeličanske verske skupnosti Balažič in Škalič. Sodnica oproščena Podand' v..našem listu smo pred časom poročali, da je bila P.r'*awa *oper radgonsko sodnico M.B. —Š., češ, da je *hliva| a ,ziavo stranke, ki ni bila podana, in da naj bi tako hega a ”a Potek pravdne zadeve. Te dni pa je senat temelj-Uevaij * v Mariboru ugotovil, da ni dokazov, ki bi uteme-sPreje|Or'*ev kaznivega dejanja ponarejanja listin, zato je oprostilno sodbo. Kdo ji bo popravil moralno škodo? š. S. pRispevki za boj proti raku MCS.Ra. — izvoz—uvoz, za pok. brata sodelavke Irene BA-Pok si akl^an’ 500,00 din; Sindikat uprave občine M. Sobota za Za pok a MariJe ŠKIDNIK 400,00 din; LB Pomurska banka d.d. din. LnOpta sodelavke Amarile RIŽNAR iz G. Radgone 500,00 kRaPul& d.d. za pok. mamo sodelavke Matilde higien /*IČ M. Sobota, 500,00 din; Zavod za soc. medicino in M. Soh , Sobota za pok. očeta sodelavke Anice BENKOVIČ, delavc-,0^ 500,00 din; LB Pomurska banka d.d. za pok. mamo soul. z. Marka BALAŽIC-a iz Lipe 500,00 din; Stanovalci Gajeve din; OOS^aVeC za Očeta Erike KUHAR, Černelavci 400,00 $tegmiiii Zdravstveni dom M. Sobota za poki sina dr. Nikice GORim^ 7“ Tribnik iz Kamenščaka 800,00 din; Danica GRE-•$OO oo H’ C’ Btmčani 48, za pok. očeta Marije SLAVIČ, Radenci ^IC n '?■ Danica SEPEŠY Radenci, za pok. očeta Marije SLA-P°k’očPt \nCi .300’°0 din; Milena MENCINGER, Radenci za darstvo / Marije SLAVIČ Radenci 300,00 din; Kmetijsko gospo-Zdravstv e. ava za pok. Ano Kuzma iz Mostja 700,00 din; OOS ®enko /ni dQrn M. Sobota za pok. očeta sodelavke Stanislave Pok. očpt°tlna 80°,00 din; OOS Zdravstveni dom M. Sobota za /)O,Oo dj sodelavke Marjete FERK, M. Sobota, Čopova ul. DORa ■/.' Društvo za boj proti raku M. Sobota za pok. Marijo Jobota , ' Pobote 1,000,00 din; Elizabeta in Štefan MARIČ, M. /sem dar P0k' Marijo DORA, M. Sobota 500,00 din. PrispevKP°Vai em 'skrena hvala! Protj raku nakazuJte: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj POMURSKO DRUŠTVO ZA ____ BOJ PROTI RAKU Nesreča s traktorjem V mariborski bolnišnici se zdravi hudo poškodovani 24-letni Jože Zadravec iz Brezovice. Zvedeli smo, da se je poškodoval 15. junija ob 1630 uri, ko je sorodniku Francu Zadravcu iz Nedeiice pomagal pri ruvanju štora. Tega sta hotela izvleči s traktorjem. Ko se je Franc Zadravec z vozilom približeval drevesu v bližini štora je zadel v 2 metra visoko železno cev, ki naj bi bila za ograjo, ta pa je Jožeta Zadravca udarila po glavi in mu povzročila hude poškodbe. Na Madžarsko z osebnimi izkaznicami? Poslanka družbenopolitičnega zbora skupščine Republike Slovenije Marija Pozsonec iz Lendave je v skupščino prenesla pobudo občine Lendava, naj bi omogočili prehajanje jugoslo-vansko-madžarske meje z osebnimi izkaznicami. Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje je posredoval takle odgovor: Republika Slovenija si želi poenostaviti formalnosti v obmejnem prometu in dovoliti prehajanje meje z osebnimi izkaznicami. Menimo pa, da sedaj, glede na položaj v Jugoslaviji, ni primeren trenutek za tovrstno pobudo madžarski strani. Če bi se za prehod meje pričele uporabljati* osebne izkaznice, je najprej potrebno spremeniti Sporazum med vlado SFRJ in vlado LR Madžarske o urejanju obmejnega prometa oseb. Bilo pa je že danih nekaj pobud za spremembo navedenega sporazuma, in sicer, da bi se omogočilo neomejeno število potovanj na podlagi obmejnih propustnic in več olajšav pri prenosu blaga in denar- ni h sredstev. Poroke MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Franc Serec, termoplastik iz Kroga, in Tatjana Barbarič, ekonomska tehnica iz Polane; Ernest Bedič, delavec iz Otovec, in Marta Podnevar, de-, lavka iz Otovec; Ladislav Škafar, zidar iz Melinec, in Terezija La-inščak, šivilja iz Melinec; Anton Vnuk, kmetijski tehnik iz Melinec, in Marija Glavač, dipl, kmet, inženirka iz Melinec. ČESTITAMO! Tesno prehitevanje — nesreča 24-letni Marjan Dajčar iz Ljutomera seje v nedeljo, 16. junija, ob 19.45 uri peljal z motornim kolesom z Radomerščaka. Tam je dohitel kolesarko Angelo KJenšek iz Noršinec in je ob tesnem prehitevanju s prednjim kolesom zadel v zadnje kolo Klen-škove. Ta je brž nato padla in se hudo poškodovala, zato so jo prepeljali na zdravljenje v soboško bolnico. Kurilno olje je izteklo Zakaj je na farmi v Nemščaku izteklo 4 000 litrov kurilnega olja? Odgovor na to vprašanje še iščejo, zato ga ne moremo zapisati. Je pa pri vsem tem le nekaj sreče: olje ni izteklo v podtalnico, ampak v jaške ob cisterni, zato so ga prečrpali in odpeljali v ponovno predelavo v rafinerijo v Lendavo. Materialna škoda je kljub (ne)srečnemu naključju precejšnja: 56 000 dinarjev. Foto : F. Maučec I * a * Zmagala ekipa Vidma Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je skupaj z občinskim svetom organiziral tekmovanje S Tomosom za varno vožnjo. Sodelovalo je sedem ekip iz osnovnih šol Pomurja in Podravja. Zmagala je ekipa OŠ Videm pri Ptuju pred Rogašovci in Odranci. Gostitelji so bili četrti. Zmagovalni ekipi sta prejeli kolesi Tomos avtomatik in varnostni čeladi. Tekmovanje je bilo v Gornji Radgoni. F. K. NEDELICA Prizadevni gasilci iz Nedeiice so- si lani ob gasilskem orodišču zgradili prizidek ter tako dobili manjšo dvorano, prostore za opremo in sanitarije. Sredstva so zbrali iz samoprispevka, gasilske blagajne in s prostovoljnimi prispevki. Velik delež pa so prispevali gasilci in krajani s prostovoljnim delom. Gasilski dom je tako dograjen, uredili bodo le še okolico. Š. S. Tekst in foto: J. Ž. ZANJEVCI? — Poznate naselje ZANJEVCI? Seveda — ne! Pa tabla? Ugotovili ste, da na njej nekaj manjka. Nekdo je odščipnil in zgubili sta se črki C in E. Če ju v mislih dodate, boste prebrali CEZANJEVCI. Da, v tej vasi v bližini Ljuto-.mera bo treba zamenjati tablo s krajevnim napisom, čeprav (ali pa ravno zato) gre za napis, ki označuje konec naselja. In kdo in na čigave stroške bo to uredil? Foto: Š. S. VSAKO SOBOTO OD 8.00 DO 15.00 NA VSEH FREKVENCAH RADIA PLUS POSLUŠAJTE NAS NA FREKVENCAH 93,7 IN 101,4 MHz ^^Nik Stran 13 Zmagovalci taborniškega mnogoboja MČ Letošnji zmagovalci taborniškega mnogoboja medvedkov in čebelic Pomurja so: v 2 kategoriji Cmi teloh (OŠ K D. Kajuh) Murska Sobota, v 3. kategoriji Podlesne vetrnice iz Bakovec, v 4. kategoriji Žlahtni trsi (OŠ I. N. Vojko) iz Radenec. Mnogoboj je bil uspešno izveden minulo soboto pri osemletki Ivana Cankarja v Ljutomeru, kjer bo verjetno še letos Ustanovljena nova taborniška enota — Vedri Prleki. Filip Matko Sesti spust potapljačev Potapljači iz Gornje Radgone, ki delujejo v okviru radgonskega gasilskega društva, bodo v soboto, 22. junija 1991, ob 9.00 pripravili šesti spust po reki Muri. Štart bo v Gornji Radgoni, cilj pa pri kroškem brodu. Iščemo nove sodelavce: — natakarico — trgovskega pomočnika-ico Interesenti naj se osebno zglasijo na sedežu podjetja med 8. in 15. uro (vsak delavnik). -HERIFT Trgovsko in storitveno podjetje, EKRDRT-IKAFORT Veletrgovina POTROŠNIK Murska Sobota, p. o. MORAVSKE TOPLICE d.o.o. Levstikova ul. 16, tel. 48 075 Murska Sobota razpisuje Posredujemo prodajo: — izdelkov črne metalurgije — prikolic in trosilcev gnoja Tehnostroj — motokultivatorjev HONDA in MUTA — vrtnih kosilnic — vseh vrst gradbenega materiala KAKOVOST JE LAHKO TUDI POCENI! Trgovina ČERNELAVCI, Gederovska II tel.: 32-920 AKCIJSKA PRODAJA moških, ženskih in otroških oblačil iz džinsa: hlače, jope, hermuda hlače, krila, srajce, obleke ... • Poletna oblačila iz bombaža in viskoze • Za kakovost jamči SM-atelje za sodobno oblačenje iz Celja. • Možnost plačila na obroke! KAKOVOST JE LAHKO TUDI POCENI! Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota razpisuje delovna mesta 1. 2. 3. Načelnika Geodetske uprave občine M. Sobota Kandidati morajo imeti končano fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — smer geodezija 5 let delovnih izkušenj - Ravnatelja Srednje kmetijske šole Rakičan Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 147. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju Ravnatelja Vzgojnovarstvene organizacije M. Sobota Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 73. členu Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ponovno razpisuje delovno mesto 4. Ravnatelja Osnovne šole Tišina Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 137. členu Zakona o osnovni šoli. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15. dneh Od objave razpisa na naslov: Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od objave razpisa. VELETRGOVINA 69000 Murska Sobčta. Arhitekta Novaka 2 JAVNO DRAŽBO - ZA PRODAJO 1. Gradbenega objekta v Murski Soboti, Ciril-Metodova ulica (prej Duričeva mizarska delavnica) s pripadajočim zemljiščem in komunalno opremo v velikosti 10,48 ara, pare. št. 639 pri zemljiškoknjižnem vložku 2587, k. o. Murska Sobota. Izklicna cena je 2,200.000,00 din 2. Gradbenega objekta v Križevcih št. 145 (prej prodajalna) s pripadajočim zemljiščem in komunalno opremo v velikosti 5,96 ara, pare. št. 5878, pri zemljiškoknjižnem vložku 118, k. o. Križevci. Izklicna cena je 460.000,00 din. Javna dražba bo 5. julija 1991 ob 8. uri na sedežu podjetja — sejna soba v Murski Soboti, Arh. Novaka 2. Morebitni kupci morajo do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiroračun prodajalca št. 51900-601-11604 s pripisom »za javno dražbo« in predložiti potrdilo o vplačilu. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin plača kupec. Ogled objektov je mogoč v Murski Soboti in v Križevcih 2. 7. 1991 med 12. in 15. uro, dodatne informacije pa dobite po telefonu (069) 21-164 ali (069) 21-558. GU-GU KAVA BAR Murska Sobota, Lendavska 39 • vrhunske pijače vseh vrst • prijetno zavetje • poletni vrt 120 NOVIH AVTOMOBILOV znamk FORD, OPEL, PEUGEOT, MERCEDES, AUDI in ŠKODA. • Dobava takoj ali po dogovoru! BANKO, NEMČAVCI 24, tel.: (069)'24-581 IUM LJUTOMER d.o.o. sob, spalnic, sestavljivih Vsak četrtek VESTNIK vam ponuja: — ugoden nakup kuhinj, dnevnih programov in drugega pohištva Telefon h. c. 31-511 Glavni direktor 21-164 Telex 35-235 YU POMS Telefax — komercialni sektor 22-7 Telefax - linanCni sektor 23-411 PoStni predal 39 Žiro račun 51900-681-11604 9 Ugodna posojila (tudi brez obresti). • Gotovinski popust (do — 30 %). Odprto od 12. do 18. in ob sobotah od 9. do 12. ure na Ormoški cesti 22 v Ljutomeru, tel. 82-455 — akcijsko prodajo oblog PAMO (hrast natur, lužen, jesen natur, jesen bele in jesen črne barve) — iz lastnega proizvodnega programa; opremo za trgovine, salone, športne in gostinsko-turistične objekte,... 2. 3. SMiT.BloiaUni'«. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LENDAVA Izvršni svet Stanovanjska komisija Na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, štev. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88), Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS štev. 26/84 in 27/89), Pravilnika o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v občini Lendava (Ur. objave štev. 20/89) in sklepa Izvršnega sveta SO Lendava z dne 7. 6. 1991 objavljamo XV. Natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj v Lendavi Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjim1 dohodki, in sicer: delavci v podjetjih in delovnih skupnostih, občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v podjetju ih delovni skupnosti, občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, in sicer: upokojenci, invalidi, borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani, delavci, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetnišk0 ali drugo dejavnost, in delavci, ki so zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo dejavnost, če izpolnjujejo: a) splošne pogoje: — da upravičenec in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekononisK' skupnosti), niso imetniki stanovanjske pravice ali so imetniki neprimernega stanovanja, — da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine Lendava, — da upravičenec oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja, .. ... — da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnji*1 sorodnikov (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljiv111 stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oziroma stanovanju, — da upravičenec oziroma kateri od članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše ali Pre' moženja večje vrednosti (vrednost premoženja presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja), — da socialne razmere upravičenca oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse oblike pomoči, — da upravičenec ah za delo sposoben član družine ni neopravičeno nezaposlen, — da upravičenec sam oziroma z družino, ki se je na lastno zeljo vselil v manj primerno ah neprimerno stanovanje, živi v tem stanovanju vsaj dve leti pred natečajem; b) posebne pogoje: — če stvarni mesečni dohodek na člana družiine ne presega 50 % čistega OD na delavca v Republiki Sloveniji v letu 1990, — če stvarni mesečni dohodek samskega občana ne presega 65 % čistega OD na delavca v Republiki Sloveniji v letu 1990, — ce stvarni mesečni dohodek mlade družine ne presega 70 % čistega OD na delavca v Repu' bliki Sloveniji v letu 1990, ■ — če posebne razmere (npr. daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne zmožnosti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato p°' trebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno slabšajo socialne razmere družine, če živi v neprimernem stanovanju. Vloga mora biti na obrazcu SPN-I (8,40) in ji morajo biti priložena še naslednja potrdila: — potrdilo o stalnem bivališču in družinskih članih, — potrdilo o delovni dobi, — morebitna zdravniška potrdila o trajnih obolenjih prosilca ali članov njegove družine. c Vloge z navedenimi potrdili naj vložijo prosilci v sprejemni pisarni Skupščine občine Lendava a na sedežu prejšnje stanovanjske skupnosti v Lendavi, Partizanska ulica 52, do 10. julija 199 L Nepopolne vloge in vloge, prispele po tem datumu, ne bodo obravnavane. O iziau natečaja bodo prosilci obveščeni v 15 dneh po sprejemu prednostne liste. , Stran 20 VESTNIK 20. JUNIJAjJx Radijski in televizijski spored od 21. do 27. junija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL 5-00 Prebujajte se z nami! t acenja se naš in vaš najprijet-ffjetni čas. Poletje 91! Juhu-hu^huhu!). 10.00 Spored RS. Postno popoldne (če-X.,tke’ poročila, 21 232). 19.00 Spored RS. ^SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami’ (Pet ur informacij z murskega vala, vmes kakšna rubrika in zadnjo uro 069/21 232, 21 579 — čestitke in pozdravi v živo). 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (s čestitkami, glasbo in poročili). 19.00 Spored RS. 9 00 Sorodniki iz Lazin, otroka nanizanka. 9.25 Christabel, angl. nad. |5.2O Tednik. 16.25 ponovitev nanizank. ‘8.00 Tv dnevnik 1. 18.05 Festi-„ “'roške popevke. 19.05 Ri-a"ka. '9-30 Tv dnevnik 2 J v .Zrcalo tedna. 20.20 Raz-Sledmce Clivea Jamesa, angl. ni^Vn?^ Cityju' ang1, na' Snv 22^5 Tv dnevnik 2. 22.30 H a' Dragi John, amer, nan.: a’30 SotrPini. 8.45 'as, 26 zdravilstvo. 8.55 Dal-banie in?ada|jevanje. 9.50 Žre-'6.50 M a' 15,00 Wa't Disney. Zabavn?8?zin za Rome. 17.20 narja. 17.50 Svet de- Program Dkno, uslužnostni Janov in .j00 Vprašanja krist-TV dn«. V'deoklopi. 19.30 2°'O 11 n'k' 20.00 Telešport. rania. 'as’ Pon. 21.00 Pano-23.05 Fii^5 Bikini — koncert. TEn^e 'J1, 0,4■ AEROKLUB MURSKA SOBOTA: — panoramski poleti — motorno in jadralno lete-nje — zmajarji — skoki padalcev — modelarji ZABAVA ZA MAJHNE IN VELIKE OB VSAKEM VREMENU (POKROVITELJI) • MARKO SLAVIČ KLJUČAROVCI • VAŠ DOM ŽIŽKI • TRGOVINA KEKEC MURSKA SOBOTA AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, TURISTIČNA AGENCIJA KLAS ZAVAROVALNICA TRIGLAV MURSKA SOBOTA TRGOVINA PERTOMERX. NEMČAVCI I/D TRGOVINA BOB MURSKA SOBOTA TAMAŠ GORNJA BISTRICA ZLATARSTVO DANČ MURSKA SOBOTA VENUS MURSKA SOBOTA Drugi Festival cvetja v Radencih Od 10. junija delavci Vrtnarije iz Radenec pripravljajo teren za sončno uro. Prostor na vzpetini med vrelcem in Ljubljanskim domom v zdraviliškem naselju je bilo potrebno najprej prekopati, nato pa še zasaditi primerne rože. Sončna ura bo v premeru merila okrog 10 metrov, ena številka (iz rož) pa bo »zarisana« na površini enega kvadratnega metra; z deli bodo končali do sobote, ko bo v Radencih tradicionalni Festival cvetja. Zaenkrat bo sončna ura, ki je vsekakor nekaj novega v pokrajini ob Muri, brez mehanizma, kakor je zatrdil predsednik TD Radenci, pa že zbirajo potreben denar za nakup v tujini, bbp NOVE SLAČILNICE NK MURA - V nedeljo so na nogometnem igrišču Mure v Murski Soboti — pred prvenstveno tekmo slovenske lige med Muro in Domžalami — predali namenu nove slačilnice, ki so jih uredili pod tribunami. Uredili so štiri slačilnice, sodniško sobo, klubske prostore ter kurilnico. Slačilnice je odprl eden najstarejših članov izvršnega odbora kluba Rudi Merica, stale pa so okrog dva milijona dinarjev. Hkrati pa je tribuna dobila novo preobleko. Foto. F jviaučec Nafta pokrovitelj! Ljubljanska fakulteta za naravoslovje in tehnologijo in Pedagoška fakulteta vsako leto organizirata v okviru akcije Znanost mladini srečanje mladih kemikov v Lendavi. To je bilo tudi letos, pokroviteljica pa je bila Nafta. 81 letošnjih udeležencev si je ogledalo obrate petrokemične industrije. Za Nafto so takšna srečanja pomembna, ker si mladi kemiki lahko ogledajo obrate in spoznajo poklic, za katerega so se že odločili ali se šele odločajo. Nafta je pokrovitelj srečanja mladih kemikov že več kot deset let in tudi na ta način pridobiva kadre za kemično industrijo. JD Pred začetkom prave turistične sezone, predvsem pa pred začetkom »pasjih dni«, ko bo vsak iskal osvežitve v bazenih in jezerih, je potrebno še marsikaj postoriti. Tako so se lotili popravila »okroglega« bazena v Moravskih Toplicah, kjer bo v poletnih mesecih prav gotovo velika gneča, bbp N tem času potekajo sektorska tekmovanja gasilcev. Preteklo nedeljo so bila tekmovanja v Beltincih, Markišavcih, Mač-kovcih, Rogašovcih in Gornjih Petrovcih. Najboljši bodo sodelovali na pomurskem tekmovanju. Posnetek je s tekmovanja v Beltincih. Foto: F. Maučec V soboto in nedeljo, 22. in 23. junija 1991, bo v parku v Radencih potekal drugi Festival cvetja, ki ga organizira Turistično društvo Radenci, v veliko pomoč pa mu je Naravno zdravilišče Radenci in tamkajšnja Vrtnarija. Tudi letos bodo v parku in v stekleni dvorani na ogled lončnice, cvetlični aranžmaji in drugo rezano cvetje, marsikaj lepega in cvetočega pa bo moč tudi kupiti. Otvoritev prireditve bo v soboto ob 10. uri pred kavarno Park, če bo slabo vreme pa v stekleni dvorani. Vse skupaj se bo začelo ob 9. uri s povorko po znanem turističnem kraju, v kateri bodo sodelovali mažu-retke iz Mure, gornjeradgonska godba na pihala, Old Timeri iz Gradca, folklorne skupine iz Apač, Kapele in osnovnih šol v Radencih in Gornji Radgoni, tamburaši iz Črešnjevec, otroci pa bodo spustili v zrak 500 balonov. Letošnja zanimivost bo tudi, da bo pošta poslovala ves dan, poleg razglednic in znamk pa bo v stekleni dvorani moč dobiti poseben poštni žig. Lani je na razstavi cvetja sodelovalo 46 razstavljalcev. Pričakujejo, da bo letošnja udeležba še večja. bbp KOT DRUGJE V EVROPI -Na dvorišču Agroservisa v Murski Soboti so pretekli petek slovesno odprli nov prodajni salon RENAULT, kakršni so drugod po Evropi. Gre za poslovno stavbo z okrog 150 kvadratnimi metri, v kateri lahko razstavijo 4 vozila, v njej pa so seveda še prostori za prodajno-admini-strativno službo. Večino sredstev za to naložbo, ki je vredna okrog 2 milijona dinarjev, je zagotovil Agroservis. Letos nameravajo prodati 200 Renaultovih vozil. Zdaj jih imajo v zalogi okrog 40. Dobava je takojšnja, kupci pa imajo možnost izbire in tudi preskušnje. Fotografija: JOG Pevci upokojenci ob deseti obletnici svojega zbora V soboto. 22. junija, ob 20. uri bo upokojenski pevski zbor s koncertom v soboški kinodvorani skupaj s prijateljskim moškim pevskim zborom iz Mežice na Koroškem proslavil svojo desetletnico. Ob tej priliki bo soboški zbor poimenovan po znanem in priljubljenem Sobočanu, mojstru slovenske in prekmurske pesmi, komponistu in dirigentu profesorju Vladimirju Močanu. 35-člansko pevsko družino zadnja leta vodi Franček Zver, vzoren naslednik prvega zborovodje prof. Jožeta Vukana, ki je začel pred desetimi leti.s petnajstimi pevci in pevkami. Zbor je v desetih letih zapel na 59 koncertih in nastopih na območju občine ter na regijskih in republiških revijah. Eno od takih revij je zbor organiziral pred dvema letoma tudi v Soboti ob 70. obletnici priključitve Prekmurja k Jugoslaviji. Te revije se je udeležilo kar 420 pevcev iz 17 upokojenskih pevskih zborov severovzhodne Slovenije. Poslušalo pa jih je okrog 800 obiskovalcev. Soboški upokojenski zbor je zapel tudi na 90 pogrebih in 6 komemoracijah ob dnevu mrtvih. Pevci zbora so upokojenci. Previharili so težke čase, nekateri so bili rojeni pred prvo svetovno vojno. Vsi pa smo preživeli strahote druge svetovne vojne, nekaj je borcev NOV in internirancev. Pevci in pevke so zelo disciplinirani, skromni in požrtvovalni ter zelo tovariški. Pesem jim daje optimizem, voljo do dela in življenja. Naj še dolga leta pojo sebi in svojim poslušalcem! Ivo Orešnik MURSKI VAL in TURISTIČNO DRUŠTVO BRANEK iz Brano* slavec sta v nedeljo organizirala območno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 91, na katerem se je ob Gajševskem jezeru zbral« 2.000 ljudi, 19 harmonikarjev s frajtonaricami in ansambla Lojze*® Slaka ter Prerod. Skrbno se je za nastop pripravila tudi najmlajša udeleženka tekmovanja Mojca Črešnar z Oplotnice, rojena leta 1981. Tehnično zahtevne skladbe Tri pesmi in Ni hotela reči ne je odigrala z veliko estetskega čuta. Z ušesi in očmi so skrb«« spremljali svoje nasprotnike r®1 harmonikarji. Ali bo tudi let®s huda konkurenca so se spra^' vali nekateri, drugi pa so govor*' li: »Prišli smo se srečat z var0*’ saj ne smemo manjkati, o*®1 ne?!« Smilja Baranj® Strokovna žirija v sestavi Tomaž Kuhar, Milan Ferlež in Nada tole so za polfinale izbrali naslednje harmonikarje: Mojca čresa® ’ Aleš Prapotnik, Miran Frešer, Leopold Zorjan, Jože Škrja«L Franc Hauko, Marjan Borovanjak, Anton Polajnko in Stanko I‘J Trudimo se, da vam ponudim0 modna oblačila po vašem okusu- Obiščite trgovino BIM v Bakovcih! Vzemite si čas, pobrskajte po policah, ne bo vam žal! • Ugodne cene! • Obročno odplačilo!