Štev 29.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
19. julia 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25
D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Mari-
jinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din-
Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki
M, Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki
Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni-
štvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v
Črenšovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črenšovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od
vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva
dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1|4, 1|2 ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Martinišče.
Vsigdar bole je očivestno, da je Martinišče za nas neobhodno potrebno. Če mamo i bomo meli v Soboti gimnazijo, moramo meti tüdi Martinišče. Zakaj? Evangeličanci ščejo zidati dom za svoje dijake. Samostojni demokratje — liberalci — ščejo zidati državni dijaški dom, šteri bi njim prav dobro slüžo v njüve protiverske namene i razširjanje Sokolstva, ar v njem o molitvaj i drügih verskih vajaj ne bi bilo govora, kak se to dogaja v dijaškom domi v Maribori, šteri ma jako naprednoga ravnatela, tak tla zgaja brez molitve. Samo mi se ne bi genoli i pripomogli, da bi meli svoj dijaški dom, v šterom bi se naši dijaki vzgajali v krščanskom dühi ?
Pitanje Martinišča niti ne tak jako težavno, kak si Vnogi mislijo. Samo nekelko dobre vole trbe, pa bo vse šlo.
Glejmo evangeličance| Vseh vküp je komaj do 23 jezer. I oni so na svojem verskom zborüvanji v G. Petrovcaj eklenoli, da začnejo zidati svoj dijaški dom. Ne bojijo se nikšega trüda, če tüdi jih je samo 23 jezer.
Kelko pa je nas ? Do 70 jezer. I mi ne bi mogli priporoči, da bi se v Soboti zozidao dom za katoličanske dijake, za našo deco — Martinišče? Nemogoče je to. Po računaj se je dugnalo, da pride na vsakšega katoličanca samo 20 dinarov. To šumico vsakši premore. Istina, da so v občinaj tüdi sirote, štere niti telko nemrejo plačati, ar nemajo nikaj svojega. Za le pa naj plača občina. Telko haska vsakša občina ma, da par sto Din celo do 1000 dinarov lehko da za Martinišče v imeni sirot, štere bi rade plačale, pa nemrejo, ar nemajo. Na priliko Türnišče ma telko dohodkov, da bi z mirnov düšov lehko postavila farov i bi se zvün toga moglo dati za Martinišče do 10 jezer dinarov. Občinski odborniki, naj se vam ne smilijo penezi. Spomnite se, da se večkrat izdajo stotke i jezerke za takše stvari, štere ne bi bile potrebne.
V Prekmurji mamo tüdi posojilnice, štere bi Martinišči tüdi lehko priskočile na pomoč. Za lepo peldo bi njim lehko slüžila posojilnica v Črensovcaj. Vstanovlena je komaj pred 4 leti. Bogastva še nema. Proti vsemi tomi pa se je odločila, da vsakše leto da na Martinišče 1000 dinarov. I svoje obečanje je Že tüdi spunila i bo je spunjavala tüdi nadale. Vnogo leži bi dale kakšo podporo naše stare posojilnice. Zvün sobočke — štera je poslala preci lep dar — pa se do zdaj Se ništerna ne oglasila.
Malo več lübezni do naše dece, štera se podaja i se bo podajala študerat v gimnazijo i pa nekelko požrtvovalnoga düha i osvedočeni smo, da naše reči ne bodo zaman. Martinišče moramo meti. Samo ono je — i bo v stani, da našo mladino občuva pred pogüblenostjov varaškoga živlenja — štera je tüdi v Soboti velka.
O časnoj i večnoj sreči naše študerajoče mladine je govor, zato naj nihče ne zapira srca i rok. Prosimo občine, naj majo seje i določijo svoj dar za Martinišče. Vsaka familija naj tüdi ma sejo i določi, ka da kem hitrej telkokrat 20 Din, kelko düš je v njej. Genimo se Bogi na čast |
Türniški farniki, to prečtite!
Farof v Türnišči — šolske sestre.
„Od tistoga časa, da so prišle v našo ves šolske sestre, je zavladalo v našoj vesi novo Živlenje. Njüva pelda je v nas poglobila versko živlenje, njüvo delo je rodilo obilen sad v srcaj naše dece, Štera so zdaj navdüšena za vse, ka je lepo i dobro, ka je plemenito i zvišeno;“ — tak nam prebivalci presrečne vesi „Žižki“, štera zadnja leta prekaša vse sosedne občine.
Gda smo čüli, tla se bo v Türnišči zidao nov farof i tla se stari odda, se nam je posili zbüdila miseo, ka da bi prišle šolske sestre tüdi v edno najvekših občin v Prekmurji v Türnišče, da bi tam pomagale preroditi i prenoviti s svojim dühom vse i včile deco i tüdi odraščene na vse, ka je lepo, dobro, plemenito. Stari farof bi bio za nje tak primeren, da si bole primernoga prostora niti misliti nemremo.
Kak pa naj pridejo č. sestre v stari farof? Küpiti si ga nemrejo, ar so pred kratkim küpile v D. Lendavi edno hišo za tak velko šumo, da še zdaj morajo hoditi od hiše do hiše i prositi smilena srca za pomoč. Kak si teda naj pomagajo?
Pomore jim lehko türniška fara. Ona jim lehko nakloni dar, šteri ne bo pozablen ne na tom sveti, v nebesaj še pa bole ne, ar se tam zapiše vsakše dobro delo, kelko bole pa še bo zapisano to. Türniška fara lehko podari stari farof. Ali pa je to mogoče? Je.
Stari farof se odda samo zato, da bi oddajna cena bila na pomoč pri zidanji novoga farofa. Smerno pa trditi, da türniška fara lehko postavi novi farof tüdi brez te pomoči. Poglejmo Malo i Velko Polano. Do 2000 düš je. I tej so si postavili novo cerkev i farof brez kakše drüge pomoči. Mala i siromaška bogojanska fara si zida novo cerkev, štera bo koštala prek 2 miljoni dinarov — brez drüge podpore. Ravnotak je z jürjanskov farof, štera si tüdi postavla veličastno cerkev, ki bo tüdi koštala več miljon dinarov. Türniška fara, štera ma do 6000 düš, pa si ne bi mogla postaviti ednoga sirmaškoga farofa, brez toga da bi oddala stari farof?
Če pomislimo, kakši blagoslov bodo sestre za faro, posebno za türniško občino, smo osvedočeni, da fara doprinese te aldov — da podari farof i še mogoče zozida malo gospodarsko poslopje. Sestre bodo mele na redi cerkev — držale bodo v njoj takšo čistočo, da bo vsakši farnik z veseljom šo v njo. One bodo včila deklice kühati, šivati, štrikati i vse drügo delati, ka je v domačem gospodarstvi potrebno. One bodo lehko mele dečji vrtec, v šterom najdejo dečica od 3.-ga do 6.-ga leta svoj pravi dom. I tak bi lehko nadalüvali brez konca i kraja.
Türnišče ne zamüdi te lepe prilike. Ne zaostani za Žižki, za Lendavov, gde
so že sestre i za drügimi občinami, štere so prosila sestre, a jih neso dobile. Če dobimo v Türnišče sestre, bo to veselje nam starešim, predvsem pa deci vnükom, šteri bodo lehko pravili: „To so nam spravili naši dedeki i očovje.“ Zdašnji g. plebanoš je verski düh oživo, fari je vdehno novo živlenje. Te düh mora ostati tüdi te, gda njega več ne bo. Zdržavale i razširjale pa bodo te düh č. sestre s svojim delovanjom.
NEDELA
VII. po Kisalaj. Evang. sv. Mat. 7, 15—21. — Cüvajte se lažnivih prorokov, šteri pridejo k vam v ovčjih oblačilaj, znotraj so pa zgrabljivi vucje.
Kristuš nam je naprej povedao, da podelo med nas krivi proroki. „Ar vstali bodo krivi Kristušje i krivi proroki i bodo delali velika znamenja i čüde, tak da bi v zmoto zapelali tüdi izvoljene“ — pravi z evangelistom Malajom. Pri sv. Marki pa najdemo njegove reči: „Glejte, da vas što ne zapela; ar vnogo jih bo prišlio v mojem imeni. rekli: Jaz sem, i vnoge zapelajo.“ Vse to pa je povedao, da bi se znali čuvati. „Po njüvih sadaj jih spoznate“ je nadalüvao svoj govor.
Naš Zveličiteo je vido, ka hodo nastopali po njegovom odhodi v nebo i po smrti apoštolov, krivi vučitelje, štiri bodo glasili, da Boga ne, da düše nemamo, da je posmrtno živlenje babia vera. I tej novi vučitilje, hodo delali celo velka znamenja i čüde — kak je povedao Gospod — ar so v slüžbi vladnra toga sveta — šatana. Z njegovov pomočjov delajo navidezne čüdeže, s šterimi slepijo vernike, da bi jih pridobili za sebe.
Ali med nami hodijo krivi proroki ? O Bog, pa kelko jih je. Po vsem sveti so raztereseni. Od kraja do kraja se vlečejo i gda niti nihče ne misli, nastavijo svoje zanke, da bi lovili. Na skrivoma delajo, ar si „sinovje tmice.“ Na svetlo ne vüpajo priti, samo te gda, so že zamrežilisrca i vrnikov, gda so jih že zagiftali, iztegnejo svoje roke, zagrabijo svoje aldove i jih več ne izpüstijo.
Ali pa je mogoče spoznati te krive proroke, četüdi so v ovčjoj obleki i se skrivajo ? — „Po njüvih sadaj jih spoznate“ — pravi Kristuš.
Glejte njüvo življenje, Boga tajijo, iščejo samo svoj hasek, valajo se v grehi, ogibljite se jih.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Gimnazija v Murskoj Soboti. Za jesen se je vpisalo 65 vučencov. Vsi so napravili sprejemni izpit. Na konci avgusta bo drügo vpisovanje. Računa se, ka bo više 100 dijakov na novo. To je najiepše znamenje, ka ma ta gimnazija lepo bodočnost i vsaki, ki bi proti njoj delao, žali narod i njemi napravla velko škodo pa krivico. Pa se itak najdejo lüdje, ki rovarijo. — G. Ivan Peterka je dao 100 Din za list ga dijaka, ki ma najiepše svedočanstvo. Dobo je to Ivan Camplin, dijak III. r iz Bogojine. Vsi dijaki, ki so letos obiskavali sobocko gimn. pa bi se med počitnicami vpisali v kakšo drügo gimn., se ne sprejmejo nazaj za to šolsko leto, nego bodo mogli iti, gde so se vpisali. Dijaki na to pazite!
Lepa nagrada. Sobočka gimn. je dobila lepo šumo, nad 3000 Din za najpridnejše dijake. Prošnjo za to jih je več vložilo, nego do-
2
NOVINE
19. julia 1925.
bili so samo štirje, vsakši po 810 din. Dobili so sledeči: Camplin Ivan III. r. iz Bogojine, (gojenec Martinišča), Skitek Milan II, r. rojen v Barkovljah pri Trsti, zdaj v Černelavcih, Kolenc Štefan I. r. Iz Črenšovec (gojenec Martinišča), Ovček Franc I. r. Iz Küpšinec (gojenec evang. dijaškoga doma). Starišje teh dijakov so s celoga srca hvaležni g. ravnateli gimnazije.
M. Sobota. Te dni se bodo zlivali v Maribori novi zvonovje za sobočko cerkev. Je vüpanje, ka do do Velke meše že brneli. Težko čakamo na to.
Evang. dijaški dom. Naši bratje evangeilčanci so že tüdi lani spoznali, ka je za dijake potrebno edno zavetišče, da se lepše vzgaajo pa včijo. V te namen so dobili edno malo hižo prek od Benkovoga hotela. To šolsko leto so meli samo 6 dijakov notri. Zdaj bi jih radi več. Zato so pa sklenili, ka se hiža more povekšati. Ešče letos ščejo zidati, da tak bar polovico svojih dijakov vzemejo notri. To leto je hodilo njihovij 44 dijakov i dijakinj.
Dari na Martinišče. Raj Štefan G. Bistrica 1250 Din, Martin Žerdin Žižki nabrao 34950 Din, Golob Mihael 10 dolarov, Horvat Anton Žižki 45 Din, Štrakl Matej župnik Sv. Peter pri Mariboru 5 Din, g. dr. Anton Lokar profesor v Ljubljani nabrao 500 Din. Vsem darovnikom najiskrenejša hvala.
Vsi dijaki, ki študirajo na Madžarskom ali v Bolgariji, morajo, četüdi majo že dovoljenje že študij v inozemstvi ponovno zaprosili za dovoljenje za študij na Madžarskom ali v Bolgariji. V prošnji naj navedejo številko ino datum ministrskega odloka, s šterim jim je bio dozdaj dovoljen študij na Madžarskom ali v Bolgariji, (Glavarstvo št. 229.)
Edno vedro meda je poklonila gospa Ludovika Faflika od Sv. Bedeneka deci sobočke gimnazije, gda njim je 26. juna držala predavanje od rojarstva. — Njeni lepi govor pri drügoj priliki objavimo.
  M. Sobota. List g. Hartnera „Szabadsag“ je oblast prepovedala. Tak smo zvedeli, ka ne zato, ar je v protidržavnom dühi pisao — ar bi se te že prle morao staviti, kajti v najnoveliem časi je premilo pisao proti prvejšim hujskarijam — nego zato je prepovedan ka se reši zadeva Hartnerovoga posinovlema, šteroga je oblast štela prek meje djati. Hartnerov sin je ostao doma, „Szabadsag“ je mogo mreti. — To cvekeče vsakši vrabeo v M. Soboti.
Nedelica. Neki naš Nedeličanec se je tožo v „Novinaj“, ka mi prej zdaj ščemo zidati šolo, kda Pribičevič pripravlja strašne terhe na občine i kda meče verski navuk vӧ s šol s svojim nameravanim novim šolskim zakonom. Našemi Nedeličanci odgovorimo, ka ne zidamo šole iz onoga vzroka, kak on misli, nego zato, ar je to potreba, kajti šola v Türnišči se mora itak zidati i zakaj bi jo mi tam zidati, da bodo jo deca doma bliže mela?
Tišina. Naša šolska mladina jo slavila konec šolskoga leta i z ednim Vidov den prav lepo. Deca so igrala igro „Šivilja Klara“ i spevala več pesmi. Pri prireditvi je bilo dosta ljüdi; Vnogi so se od radosti skuzili, gda so videli svojo deco na odri. Za lepo prireditev se mamo zahvaliti našemi prilüblenomi vučiteistvi.
Narodni prerod. Prosvelna zveza v Maribori je izdala dr. Jerajov Nar. prerod, knižico, štera dobro slüži za predavanja v prosvetnih drüštvaj. Cena je 13 Din. — Knjižico toplo priporočamo.
Črensovci. Zadnja nedela je bila za nas den veselja i velke sreče. G. Žerdin Jožef salezijanec iz Žižkov, je prvikrat pristopo k oltari Gospodovomi. Iz oči smo njemi čteli, da je njegovo srce puno ne zemelske, nego nebeske sreče. Z obraza njemi je sijala nekša nadzemelska radost. I gda smo ga videli veseloga i srečnoga, so se tüdi naša srca napunila z radostjov i blaženostjov. Lepo je bilo i slovesno. Mešne pesmi so podignole naše düše v višave i videlo se nam je, kak da bi tüdi angeli prileteli iz nebes i popevali nad božim Sinom, šteroga je g. novamešnik od ginjenja s trepetajočimi rokami oprvim podigno, da bi ga molili. S skuznimi očmi smo gledali sveto hostijo i naša srca so pošilala proti nebesom tiho prošnjo: „Bog te blagoslovi novomešnik, apoštol Gospodov i te vodi v živlenji po poti zveličanja.“ Za kak velko čast smo si čteli, da mamo novomešnika, smo pokazali zajtra, gda je g. novomešnik šo od doma. Z velkov ginjenostjov smo poslüšali lepe reči g. Tkalca, šteri se je od njega poslovio. Nato pa smo ga sprevajali po poti, štera je bila notri do cerkve ovenčana i ober štere se je dvigalo več slavolokov; med njimi slavolok pri hiši g. Klekla z napisom; Stari mešnik srčno prosi novomešnika: moli bratec da do smrti sva gorečiva.“ G. novomešnika so sprevajali tüdi žižkovski Orli, Orliči i do 40 belo oblečenih deklic pod vodstvom č. šolske sestre. — Po cerkvenoj slovesnosti se je začnola na domi prisrčna domača slavnost.
Razglas. Dne 5. julija je divjala v Baranji in drügih krajih velika nevihta (orkan), od štere je prizadeti tüdi severni deo drž. posestva ,,Belje“, kde so zaposleni sezonski delavci iz Prekmurja. Ar je mogoče, da bodo v nesreči prihajale svojcem delavcov, ki so tam zaposleni, pretirane vesti, se je podpisani urad obrno na „Belje“ za pojasnila in zaproso za natančne in resnične podatke v elementarni nezgodi, ter o osebah, ki so bile po isti, žao, prizadete. Prišlo je poročilo, da so bili v okrožji „Širine kde je za gazdo Štefan Gabor iz Črensovec, poleg nevihte poškodovani sledeči delavci: Težko, vendar ne nevarno, so poškodovani ti-le: Ritlop Martin, Hozjan Leopold in Gajži Terezija iz Črensovec; Koroša Josip iz Renkovcev: Patai Franjo in Hertl Marija iz Dol. Lendavskih goric in Dorenčec Josip iz Trnja. Lehko poškodovani so sledeči: Kleiderman Josip, Nerad Josip, Gabor Josip, Farkaš Donat, Režonja Štefan, Törnar Ana in Kleiderman Ilona, vsi iz Črensovec, Vogrinčič Martin in Lebar Martin iz Dolnje Bistrice; Koroša Josip, Koren Franjo, Koren Ana i Černi Julija iz Renkovec, Zadravec Josip, Horvat Ana i Hozjan Ana iz Dolnje Lendave, Škafar Vera iz Odrancev, Novak Ilona iz Beltinec i Bobovec Josip iz Dokležovje. Vekše ali menjše poškodbe je dobilo še kakih 20 delavcov, ki so pa za delo sposobni. Od imenoma navedenih se zdravijo v bolnici v Osijeki: Ritlop Martin, Dorenčec Josip, Hertl Marija i Gajži Terezija. Vsi
ostati so v bolniški oskrbi v Kneževci. Glede stanja poškodovancov pravi poročilo, da so telko poškodovani ozdravljivi v ednom meseci, lehko poškodovani pa v 8—10 dneh ter da se ni bojati smrtnih slučajov, ka se v pomirjenje sporoča tem potom prizadetim rodbinam, s pripombo, da se za nadalna poizvedovanja od stanja svojih lehko obračajo na podpisani urad. — Državna borza dela v M. Soboti.
Država.
Moški i ženske v Jugoslaviji. Ravnatelstvo državne štatistike v Belgradi je izdelalo štatistiko, da ma Jugoslavija 12 miljon 17 jezer 323 prebivalcov, od teh 5 miljon 823 jezere 547 moških i 6 miljon 123 jezer 776 žensk. Ženske teda prevladüjejo za 230 jezer 229. Naj vekšo razliko med moški i ženskami je opaziti v Srbiji, gde odpadne na 2 miljoni 635 jezer 78 prebivalcov 1 miljon 273 jezere 167 moški i 1 miljon 381 jezero 911 žensk, ka pomeni, da se 108 jezer 774 žensk pri najbolšoj voli nemre omožiti. Na Hrvatskom so razmere dosta bolše i je žensk samo 60 jezer 507 več kak moških. V Sloveniji prevladüjejo ženske za 49 jezer 174, v Vojvodini za 33 jezer 413, v Dalmaciji za 3 jezero 405 i v Črnoj gori samo za 613. Nasprotno pa pride v Bosni i Hercegovini na 1 miljon 889 jezer 35 prebivalcov 965 jezer 894 moški i samo 924 jezer 35 žensk, to pa zavolo toga, ar je večina prebivalcov muslimanov i Vlada pri njih vnogoženstvo.
Jugoslovanski püšpecje za versko vzgojo mladine. Ar Cerkev nemre trpeti, da bi se njoj pri šolskom pitanji jemala primerna i upravičena reč, so jug. püšpecje nastopili proti novomi šolskomi zakoni, šteri ma prikriti namen iz šole odpraviti versko vzgojo. Če ministerstvo teh zahtev — pišejo püšpecje v svojoj spomenici na ministra — ne bi v račun jemalo; so dužni izjaviti, da bodo prisiljeni, da javno nastopi, protestira i izpela vsestransko delovanje v obrambo kat. mladine.
Ljubljanski püšpek za pravice pri nastavlanji katehetov. Ar je veliki župan Ljubljanske oblasti na svojo roko odstavo več katehetov, ne da bi za to tüdi püšpek znao, je poslao dr. Jeglič ministri prosvete pismo, v šterom zahteva, da se takše samovolno postopanje s kateheti zbrani, ar se kataheti smejo nastavlati i odstavlati samo z znanjom i privolenjom püšpeka.
Prvak demokratov — švercar. V Osjeki so zaprli obrt, trgovci Tesliči, ar je iz ltalije švercao špiritus i je državo oškodovao za miljone. Teslič je navdüšen demokrat i je meo v svojoj fabriki same orjunce. — Potom pa liberalci pravijo, da so samo oni državotvorni i samo oni delajo za narod. Lepi junaki so!
Svet.
Papa proti fešistovskim nasiljom. V zadnjem časi so se na večih krajaj Italije znova pripetila fašistovska nasilja proti katoličancom i njüvim vstanovam. V Rimi so fašisti močno zbili kat. dijake, šteri so se vdeležili procesije na Telovo. Ta nasilja je papa na sprejemi romarov iz edne italjanske pokrajine (Perugije) ostro obsodo kak nečloveška, nekrščanska i zahtevao, da oblasti krivice kaštigajo.
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Edno leto je še v fabriki ostao, štera je zdaj že scela bila Farkašova. Po osvobojenji je taki postao preddelavec. Plača je bila dosta vekša, kak kelko je trbelo za navajeno prosto živlenje. Po večeraj je tüdi v prostom časi delao na planaj; za to je dobo posebno plačo. Večkrat je lehko neseo v posojilnico prišparane peneze; od časa do časa je celo sestrici napravo veselje z malimi dari, s takšimi predmeti, do kakših vboga delica ne bi lehko prišla.
Trezika je zdaj že v učitelišče hodila. Vüpala je, da za tri leto kanča, po svojem osvedočenji z izvrstnim svedočanstvom, potom naskori dobi mesto. I te bo najbolše — je pisala — če se v ednom varaši nastanita. Elemér odpre delavnico, naročil dobi zadosta, ar je vučen človek. Te bota bar lehko pa vküp. Svoj zaslüžek sküpno obrneta za hišno gospodarstvo, štero bo ona vodila. Za to bo mela čas poIeg šole.
— Da bi vküp bila? — Je pisao nazaj Elemér. Lepe senje so, sestrica. A zdaj je še potrebno, da so samo senje. Vničilo bi me, ka želeš. Jaz se še ne smem nastaniti; nikak ne na takšem malom mesti, kam tvoje pozvanje pela. Še vnogo se moram včiti, videti, vandrati, da dosegnem tisti cil, ki mi je dao moč za potrplenje i za prenešenje vnogoga trplenja. Ločena še bova morala živeti; ne vem, kak dugo. Mogoče pet let, mogoče tüdi deset. A če
naj bo Bog živo, se potom s tem blaženejšim čüstvom lehko ločiva od nevol.
Trezika je odgovorila: ali nesi častihlepen ? Ne pride ti na pamet pelda nesrečnoga oče? On tüdi ne čüto nesreče; čütila sva jo pa i jo čütiva midva. Se nesi zadosta izučio?
— Dete si, ne razmiš. — Je odgovoro Elemér — Častihlepnost me ne mantra; spodbüja pa me žela po zaslüženoj časti, po spopunjevanji, ogen dela. Te ti posüši sküze, če se ti zdaj vlejejo zavolo dečjih bojaznih. Ne boj se! Ne vzemem vüzde s svoje düše. A je tüdi ne potegnem nazaj z njov v močvirje vsakdenešnjosti.
Kak naj začne drzen pot svojega napre-düvanja, zaednok še ne znao.
Promišlovao je vsakšo noč.
Ar so človeške žele skrivnostni zmaji (pozoji). Vsakši misli o sebi, da jih bo mogeo obvüzdati. A gda ga že nesejo v zraki, njemi moč fali ali pa se vüzda vtrgne. Še dobro, če tak spadne dol z njega, da se samo vdari i ne vmerje, ali ne postane za celo živlenje kodiš. Tüdi zrakoplovci majo največkrat to nesrečo, da se na vse pripravijo, vse izračunajo, mislijo tüdi na vihere: samo toga nemrejo nigdar izračunati, v šterom hipi nastane i kak močen bo.
Našo usodo, posrečenje ali ponesrečenje naših planov slučaj obrne na pravo ali levo. Ravno toti boža previdnost, ar pisano je, da brez vednosti večnoga (Boga) niti eden kamen nemre spadnoti na zemlo: za nas pa je to itak slučaj, ar nemremo poznati poti i cilov vole previdnosti.
Tüdi Eleméra je slučaj zdramo iz razmišlanja i ga je potisno z naglim pritiskom na prišestno pot.
Edno popoldne je voditeo s posebnov ponüdbov stopo pred njega.
V Ameriki priredijo velko rastavo. S tem je začno govor. Na poziv vlade, če tüdi v začetki zavolo velkih stroškov ne meo za to vole, je vse edno odločo, da tüdi njüva fabrika rastavi svoje lepše izdelke.
Nüca pa strokovnjaškoga človeka, ki ne samo razvrsti predmete, ki so odločeni za razstavo, nego bo tüdi nadzornik od strani fabrike, poleg toga pa se bo trüdo, kelko je mogoče, pridobivati küpce, z drüge strani pa bo tudi preglejüvao podobne izdelke drügih tüjih fabrik, da doma lehko obrnemo v hasek, v kelko so öne bole napredne. Zavolo toga trbe pazlivoga, razumnoga, poštenoga človeka. Na Eleméra je mislo. Če njemi je vola, naj prevzeme. Na stroške fabrike bo potüvao; teda ne samo da ga ne bo nikaj koštalo velko počeščenje i sküšnje, nego pridobi celo lepe peneze, če se malo potrüdi.
Elemér se je tak počüto, kak pravlični paster, pred šterim se je odprla votlina tünderske kralice, puna kinčov.
Že se je bliščao pred njim plameneči kinč: zasenjana prihodnjost. Ime, znanje, blagostanje.
Hvaležno je šepetao predstojniki, da z velkim veseljom sprejme zavüpanje, to velko zavüpanje, obistivitenje njegovih senj.
(Dale.)
19. julia 1925.
NOVINE
3
Spreobrnenja v Angliji. Katoličanske angleške novine pišejo, da je število spreobrnjencov v Angliji naraslo l. 1923 na 12.796, medtem da jih je bilo l. 1922 12 646. Spreobračanja h katoličanskoj veri stalno naraščajo. L. 1911 jih je bilo samo še 3609.
Najvekše kmetije na sveti. Gospoda Kidmana zovejo australskoga ,,krala živine“. Mogoče ma najvekšo kmetijo na sveti, njegovo posestvo je tak velko kak cela Anglija. Po šterih živine pa je prvi Mehikanec Terraza, ar Kidman ma samo 100 jezer konjov. Terraza pa miljon glav goveje živine, 700 jezer ovc i 100 jezer konjov. Tretji v vrsti je najhitrej nekši King v Zdrüženih Državaj Sev. Amerike, zobčasti drotnati plot okoli njegovoga posestva meri 50 kilometrov, notri pa se pase okoli, 200 jezer goved i velikanske črede ovc.
A .... za stranko. Na pariškom kolodvori sta se vsakši den srečala eden komunist i duhovnik, ki sta se vozila sküpno. Najprle sta se začnola razgovarjati iz radovednosti, potom iz prijaznosti, nazadnje pa sta poslala prijatela. „Zdaj poznam jaz vas“, je začno dühovnik edno Jütro, ,,vi pa poznate mene. Ka bi včinoli vi, če bi midva na velki večer revolucije zadela eden na drügoga na vulici, jaz, gda bi predgao mir, vi pa, ki bi spodbüjali svoje na boj?“ — „Ka bi včino?“ Dugo je gledao dühovnik v svojega prijatela šteroga roko je držao v svojoj. Ka odgovori komunist ? Kimao je z glavov, linije na obrazi so se njemi poostrile, nekak čemerno je potegno svojo roko iz dühovnikove i z divjim glasom jo odgovoro: Ka bi včino? ... O, bujo bi vas ! . . . za stranko !“
Roža iz faraonovih časov. V ogradi baltimorskoga znanstvenoga drüštva so posadili seme rože, najdene v zavitki mumije, ki je spala svoj večni sen že 5000 let. Iz semena je zrasla roža čüdovite lepote.
Domača politika.
Pogajanja med radikali i radičovci.
Vodstvi radikalne i radičove stranke sta začnoli uradna pogajanja, štera so bila še prle napovedana. Kak se čüje, je prišlo do sporazuma. To pa tüdi lehko, ar so se radičovci vsemi odpovedali. Voditeli so dosegli sporazum, a ka bo pravo Pašič, je zdaj še neznano.
Demokrati ociganili državo. Poslanec dr. Žanič je slov. liberalci, ministri Žerjavi v oči vrgeo v parlamenti, da je 1 miljon dinarov zdigno za svojo stranko, za vödavanje protiverskoga lista „Jutro,“ Te penez je šo državi, to je nam siromaškim ljüdem. ■
Afera Turn-Taksis v parlamenti. Zadnji teden se je v narodnoj sküpščini obravnavala stvar kakša samo redko pride na dnevni red. Govorilo se je o obtožnici proti pravosodnomi ministri, samostojnomi demokrati, dr. Lukiniči, šteri je igrao velko vlogo pri imanji grofa Turn-Taksisa. S svojim postopanjom je napravo državi več milijonsko škodo. Razprava o toj afari je bila hüda, tak da je prišlo celo do spopada med Lukiničovimi privrženci i med poslanci opozicije. Proti Lukiniči je nastopila cela opozicija i vnogi radikalni poslanci. Javno ga je vüpao braniti samo slovenski samostojni demokrat, minister dr. Žerjav. S tem je pokazao, da je privrženec korupcionistov. Narodna sküpščina se je s 138 glasovi proti 103 izrekla, da pride dr. Lukinič pred sodnijsko preiskavo, v štero je izvoljenih 12 članov ; šest od opozicije i šest od vladne večine.
Svetovna politika.
Sveta stolica i Čehoslovaška. 6. julija so v Pragi proglasili za državni svetek na čast Jan Husi. Jan Hus je bio odpadnik od kat. cerkvi i je širo po Češkom svojo vero. bio je pa poleg toga narodni boriteo i pisateo, zato so obletnico dneva njegove smrti v Pragi slovesno obhajali. Pri proslavi je bio navzoči predsednik republike z vladov, pri šteroj so Husa proslavlali tüdi kak prvoga boritela proti Rimi i tak je bila cela manifestija protikatoličanska. Zatogavalo je papin nuncij zapüsto Prago i tak izrazo nezadovoljnost, da se na Češkom na takši način dela proti kat. veri. Češka vlada je pa pozvala domo iz Rima svojega zastopnika pri Sv. stolici. Tak je nastao med Sv. stolicov i češkov vladov spor, šteroga češki protiverci ščejo izrabiti v to, ka bi ločiti Cerkev od države. Na Češkom i Slovaškom pa je toliko katoličanecov da bodo lehko z uspehom zahtevali, ka so zastopani pri Sv. stolici i tej katoličani so tüdi pripravleni na borbo za svoje verske pravice proti svobodnomiselcom.
Maroko. Francijo boji v Maroki koštajo strašno dosta, zato joj trbe vsikdar pošilati nove šume v Maroko. Te dni je vlada predložila, da sküpščna dovoli nove kredite, komunisti
so gučali proti, itak pa je bio predlog sprejeti. To pa Francuskoj vse nikaj ne pomaga, na bojišči ma vsikdar vekše i vekše zgübe i zdaj že Francuska strašno skrbi, kak bo z Marokom, nešterni zahtevajo, ka je v interesi Francuske, ka sklene kak najprle mir.
Italija. Namesto dva ministra, šteriva sta ostopila, je Mussolini zebrao dva noviva i je obednom izjavo, ka je zdaj italjanska vlada ćisto fašištovska, ar so odstranili tiste, šteri so ne bili čisto zaneslivi.
V Jüžni Ameriki v Ekvadori je izbruhnila revolucija. Vojaške oblasti so odstavile vlado. Pri toj revoluciji je ne tekla krv.
Rusija se mora pripravlati na vojno, je izjavo komisar za vojne, Frunze i to proti Angliji. Angleška se pripravla proti Kitajskoj, zato Rusija kak zaveznica Kitajske mora njo braniti. Rusija vüpa, ka bo zveza med njov i Kitajskov takša moč, štera bo stala proti celomi sveti.
Prekmurski dijak.
Pozdrav dijakom na počitnicah!
Koliko križev žita ste že naželi? Ali kaj pomagate pri žetvi ? Gotovo da pomagate „pa še z veseljem“. Kajti, zapomnite si, da z dijaka, ki se boji dela in truda, ne bo nikoli nič prida. Dijak, ki misli, da so počitnice v tem, da mora celi božji dan v senci počivati, je mehkužen, da ne rečemo, len. In kaj pravi pregovor o lenuhu ? „Mlad lenuh, star potepuh“ In kaj pravi o lenobi? „Lenoba je vseh grdob grdoba.“
Torej primite radi za taka dela, ki so primerna za vas, tudi če vam stariši naravnost ne ukazujejo. Jim boste pa naredili toliko večje veselje.
Vsako ročno delo sploh, vam bo utrdilo telo. Mnogi dijaki, posebno iz mest, preživijo svoje počitnice v neprestanem športu. Brcajo žogo, plezajo po khribih, plavajo in veslajo po vodi, dirjajo s kolesi itd. Zakaj? Da se malo zabavajo in si utrdijo telo, mišice. Vi, ki ste skoro vsi, ne zamerite, iz kmetov, ne potrebujete drugega posebnega športa, kakor zmerno domače delo. Namen se doseže, nemreč vežbanje in to zdostuje.
To delo vam pa prinese še drugo korist. Vidite namreč, koliko se matrajo ludje, da si preskrbijo kruha, koliko se matrajo vaši domači, da pomagajo vam pri učenju.
Res, vsa čast kmetskemu stanu! Če vidite kmeta, ki se vrača iz polja ves osmojen od solnca, dvignite pred njim klobuk in ga pozdravite s posebnim spoštovanjem, ker to si zasluži. Če vidite pri svojem očetu žulnate in razdrapane roke od dela, poljubite jih kakor se poljubljenjo dragocene reči. Osmojen je obraz, žulnate so roke, trudne so oči delavnega kmeta, toda njegovo srce je kakor zlato, polno hvaležnosti do dobrega Boga, ki pošilja dež in solnce na travnike in polje ter na bujne gorice, njegova duša je prosta, vesela in čista, ker jo trplenje tega sveta očiščuje in ker ga obilno delo ter skrbi obvarujejo pred mnogim grehom, v katerega padajo ljudje, ki ne vedo, kako bi čas ubijali.
In to je, dragi moj prijateli, kar ti danes svetujem: Bodi vedno zaposlen, ogibaj se brezdelja kot najstrasnejše kuge! Saj že veš, kaj pravi modri Sirah v sv. Pismu: „Postopanje namreč nauči mnogo hudega (33. 29) Postopati pomeni sem in tja hoditi pa dolgčas prodajati ali potepati se. Prekmurski tudi pravimo „postaplati“. Odtod pride beseda postopač in potepuh, po prekmursko „tepeš-klantoš“.
 Pa nikar ne bodi malodušen. Biti zaposlen, vedno kaj delati, se ne pravi, delati od jutra do večera in težka dela. Ne, ampak biti zaposlen toliko, da te hudobni duh ne bo mogel ujeti z zanjko „brezdelja“.
Povej mi, ali ni res, da, ko si z dušo in telesom zaposlen pri kakem delu, takrat ne čutiš skušnjav za razne neumnosti ? In nasprotno? Ali že nimaš žalostnih izkušenj iz živlenja ? Ali ti ni žal, da si večkrat zjutraj ostal v postelji pol ure preveč, četudi nisi mogel več spati ? Ali ti ni žal, da si večkrat bil sam doma in čuval hišo, medtem pa so prišli različni tatovi in ti ukradli mir srca pa veselje ? Da, da, tako je na tem božjem svetu.
Angel varuh naj vas čuva. Z Bogom! Vaš prijatelj R. J.
 Dijaško zborovanje v M. Soboti. Pod vodstvom prekmurskih akademikov se bo vršilo 28. in 29. julija v M. Soboti (v Martinišči) dijaško zborovanje. Hrana in prenočišče bo preskrbljeno v Martinišču, Za vse skupaj bo treba plačati samo 25 dinarjev.
Natančnejši načrt podamo v prihodnji številki.
Gospodarstvo.
Fr. PAVLICA
 Odbiranje silja za setev.
Dobra žetev je ne odvisna samo od lepoga ugodnoga vremena, od dobre zemlje, nego tüdi od dobroga semenja. Samo dobro seme nam da lehko obilno žetev. Bilo je par let po vojni, da je lepoga, zdravoga silja sploh ne bilo dobiti, posebno oni kraji ob Müri so bili vedno napadeni po ednom ali drügom betegi. Letos se je obrnilo vendar na bole i lahko trdimo, da je ta žetev najbogatejša po vojni. Priliko mamo zato, pa odberemo za seme dobro zrnje. Na izbero mamo dosta izredno lepih posevkov pšenice, ječmena i rži (žita.) Najboljše je pač odbrati že na njivi v naprej pred žetvijov nepoleglo silje, ki ga püstimo nekaj več zoriti. Če toga nesmo napravili, glejmo da včasi po mlatvi odločimo primeren deo semenja, ki ga dobro prevejemo tak, da dobimo najtežje zrnje na küp. Vejanje je pač vsakomi znano, vej obstoja le v tom, da premetovamo zrnje z lopatov na gotovo daljino i tak težje seme dalje spadne. To delo naj velja pri odbori semenskoga silja samo za ono zrnje, ki je bilo na njivi spoznano, kot zdravo, lepo doraščeno. Nikdar ne jemati za seme betežnega silja ali takšega, ki je pri hiši že dolga leta pa je bilo že večkrat napadeno po betegi v prejšnjem časi. Ne odlašati z zamenjavov, ki je jako koristna. Kak grešijo v tom pogledi napr. menjši posestniki i posebno nešterni arendašje po agr. reformi, ki že peto leto zaporedoma sejejo svoje domače silje, štero je bilo vsako leto betežno. Bogato se poplača zamenjati svoje blago i celo doplačati, če je trebe, samo, da dobimo zdravo sama.
Semenja, ki smo ga odbrali na küp, je trebe nato sipati na mlin ali vetrinjačo, nato pa skozi trijer tak, da je popolnoma čisto. Kelko plevelnih njiv je videti še dnes, ki smo jih sami zasejali z plevelnim semenjom. Tak sem čüo pred kratkim časom v nekšoj vesi, ko mi je kmet zatrjevao, da njemi je prišla na polje stoklas po žiti, ar, da je bilo žito premlado i se premenilo v stoklas; ednok pa, da se je premenila stoklas v žito. To je po vsem nemogoče, da bi se seme edne ali drüge rastline spremenilo, pač pa se stoklas z žitom prav rada poseje, če žita prav dober ne prečistimo.
(Dale pride.)
MALI OGLASI.
PRODA SE MLIN
na Müri po fal ceni. Ma fin valek, dva para novih kamnov, roranco i priprave za olij. Vse je v dobrom stanji. Pozvedite pri Ferenčič Franci, Krog pri M. Soboti.
LEPA HIŠA
s 5 sobami (električna razsvetljava) gospodarsko
poslopje, dva ograda, dve njivi i pašnik, se jako ugodno oda v Križevcaj pri Ljutomeri št. 30.
VEKŠA VNOŽINA
dobre jabučnice lastnoga pridelka se po izredno nizkoj ceni dobi pri Franci Seršen v Ljutomeri. Ravnotam se odavle dobra domača žganica za delavce po 20 dinarov liter. V zalogi je vsigdar velka izbira vina lastnoga pridelka vseh vrst i letnikov, na ka se posebno krčmari opozarjajo. Cene nižje kak indri.
Občina Turnišče
bo dne 16. avgusta popoldnevi 2. vöri davala v najem po javnoj dražbi dve občinskivi krčmi. V najem se data na tri leta, začnovši s 1. januarom 1926.
Štev, 940/25.	
Dražba lova.
Lov občine Dolnja Lendava oddal se bode v najem za dobo 6 let v sredo dne 29. julija t. l. ob 15. uri v občinski pisarni potom javne licitacije. 
Županstvo občine Dolnja Lendava, dne 7. julija 1925.
4
NOVINE
19. julija 1925.
IZJAVA.
V noči od 11. na 12. maja 1925 se je izvršil vlom v mojo trgovino. Pred kratkim sem se zavaroval proti vlomu pri „Jadranski zavarovalni družbi“ In vkljub temu, da premija za to zavarovanje ni bila plačana, je „Jadranska zavarovalna družba“ to škodo priznala in odškodnino v polnem znesku izplačala.
Vsled tega se omenjeni družbi najtopleje zahvaljujem in isto vsakomur priporočam.
Velika Polana, dne 25. junija 1925.
SREČKO HANSL, trgovina z mešanim blagom Vel. Polana (Prekm.)
Pristopite
k novoustunovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na Razkriži. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ,, Novine“ pri ERDÓŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno i Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i je dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se, vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago I11. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki si ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga, kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Na oddajo je imanje,
štero obsega 30 plügov zemle: 4 plüge goric, zasajenih z najbolšimi vrstami, velik sadovnjak, grede, njive i logi Na imanji je gospodska hiša z 9 sobarni, 2 predsoboma. Hiša ma tüdi prešo, vinsko pivnico, ledilnico, klet za polske pridelke, za mleko i za orodje. Pri hiši je velko gospodarsko poslopje z večimi štalami, svinjskov kühnjov, pralncov. K hiši spada tüdi vancarija za štiri osebe, s štalov i pivnicov. Vse je s črepom pokrito i z vodovodom preskrbleno. V oddajnoj ceni so vračunani tüdi konji, krave, svinje, kola, vsa gospodarska orodja i popolna kühinjska i sobna oprava. Imanje je bilo cenjeno (z vsem vküp)
1 miljon 500 jezer Din.
Leži blüzi kopališča Radenci i G. Radgona. Blüzi toga imanja se oda tüdi drügo, velko 16 plügov, obstoječe iz: vile, vancarije, goric i lepoga
sadovnjaka. Cena je
ELADÓ
Boczföldön Zalaegerszegtöl 7 kilométerre
16 holdas kisbirtok
szántó, rét, nagy házhely gyümölcsössel és epületekkel. Ára 600 millió m.-korona. Érdeklödni BOCZFÖLDÖN az allomáson.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Proda se  posestvo
blüzi SV. KRIŽA na ŠTAJARSKOM. Je za 20 plügov i to 11 plügov njiv, 5 plügov senožati i 4 plüge loga. Je na njem lepa, nova zidana hiša (4 paonice, 2 kühnji i pod hišo 3 velke betonirane pivnice) velke zidane štale, zidani livovje vse je z čerepom pokrito. Poleg hiše je lepi sadovnjak. Zemlja je dobro obdelana i
leži poleg železnice. Cena 350 jezer Din.
infornjacije davle —
Dr. Ferdo Černe odvetnik v M. Soboti i Alojzij Vebarič v Vučji vesi.
                             je ena MAV preč z 
K oddaji mlatilnicov.
                        Je skoro nova ima 4 konjske sile. Več se lehko poizve v GABERJI ali V D. LENDAVI št. 1.
Samo s SALONITOM pokrivajte hiše, ker je salonit sedaj najboljše pokrivalo ! Je lahek, trpežen, kljubuje z vsakim veharom, negorljiv, nikoli ni potreben, poprave in je vsled tega tudi najcenejši. Večletno jamčenje! Skladišče: ČEH & GASPAR, mešana trgovina in s stavbenom materijalom Murska Sobota. Ravnotam se dobivajo tudi potrebna pojasnila.
PRODA SE VELKI SADNI I ZELENJADNI VRT.
Vse vkup dva velika orala. Cena i pogoji se zvedijo istotam.
VABILO.
OBČNI ZBOR HRANILNICE INO POSOJILNICE v ČRENSOVCIH r. z. z n. z.,
se bo vršo 26. Julija 1925. predpoldne po velkoj sv. meši ob pol 12, vürl v staroj šoli z sledičim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika v zadnjem občnom zbori;	
2. Čitanje revizijskoga poročila;	
3. Poročilo načelstva ino nadzorsta;
4. Odobritev računskoga zakljüčka za leto 1924;
5. Slučajnosti.
Či bi te občni zbor v napovedanom časi ne bio sklepčen, vrši se pol vüre kesnej na istom mesti ino pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig.
Načelstvo.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.
500 jezer dinarov.