Loto IX, *«. 266 a LJubljana, nedelja If. novembra 1926 Cana 2 Din Dto «r-O^lui po tttiloL Uredništvo i LNMIana, Knallor« al)ca iter. j/L 4t- «071 tu 1804, ponoči tudi »t. «034. ■•kaplsl se n« vraia)«. K. H. •> Teleioo k. tL 4. - Telefon ftt. «49« Maribor, Atenam It is — CeHe, Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko 1 ček. zaroda t Ljob* Praha dal Wkn, Ni 105^41. tt. ii.&m Praha 4ia»o 78.ito^ M LJubljana, 10. nov. Preobrat v Romuniji je popoln, Afront regentskega sveta proti kabinetu Vin-tila Bratianua je imel za posledico demisijo vlade in konec liberalnega režima. To se je zgodilo na hitro, a nadaljnji dogodki so se razvijali nekoliko počasneje, končna solucija, ki jo je oči-vidno pospešil, če ne celo povzročil nasvet londonskega poslanika Titulesca, pa pomeni popoln preobrat v romunski notranji politiki. Nacijonalnozaranistična opozicija prihaja na vlado. Ta preokret je za nadaljnjo romunsko politiko ogromnega pomena. Še nedavno opozicija pri odločujočih krogih v Bukarešti ni imela simpatij; veljala je za preradikalno in niso si želeli njenega režima. Odnošaji med opozicijo in bukareškimi vlastodržci so se v zadnjem letu poostrili do neznosnosti. Podobno kakor KDK je romunska opozicija zapustila parlament, toda se ni zadovoljila z abstinenco, temveč je šla do revolucionarnega akta — usta* novitve posebnega protiparlamenta. Da se je navzlic temu regentski svet odločil dati Maniu vlado v roke, je znak njegove državniške modrosti, a tudi dokaz narodnega razpoloženja. Je pa tudi posledica dejstva, da je Romu* nija samo na ta način mogla vzposta* viti svoj politični in gospodarski pre* stiž v Evropi. Nacijonalni zaranlsti prihajajo s tem prvikrat do neomejene vlade v Romuniji. Režim prihaja od stare romunske plutokracije. ki se ji je splošno očitala nasilnost, reakcijonarnost in korupciio-nizem. na nove mlade elemente, ki predstavljajo po eni strani radikalno orijen-tirane zastopnike malih kmetov ki hočejo drugačno gospodarsko in socijalno politiko v državi, po drugi strani pa Er-deljce. ki so morali biti doslej po večini v opoziciji. Je tedaj to zmaga demokracije in zmaga «prečanov». Gotovo smemo tudi v romunskih razmerah uporabljati ta izraz, zakaj paralela l našimi razmerami se vsiljuje sama od sebe in je tudi v stvarnem pogledu zelo izrazita. Kakor pri nas KDK proti hegemoniji in nazadnjaštvu Beograda, se tudi romunska kmečka demokracija, predstavljana po zaranistih. bori proti hegemoniji in nazadnjaštvu Bukarešte. Tudi zaranisti imajo glavno zas!ombo v romunskih prečanskih pokrajinah. Tudi oni se bore proti dušeči in uničujoči korupciji in za ravnopravnost. za pošteno in moderno državno upravo. Režim nacijonalnih zaranistov bo pomenil hkrati tudi modernizacijo in evropeizacijo romunske politike. Preokret ni tedaj le z romunskega, marveč tudi s splošno kulturnega in evropskega stališča velik napredek in mora biti tudi ostalim državam v južnovzhod-nem delu Evrope memento, da je treba prekiniti s škodljivimi starimi tradicijami in predsodki. Interesanten bo nadaljnji razvoj notranjih političnih dogodkov v Romuniji. Da Maniu ne bo mogel niti hotel sodelovati s sedanjim parlamentom, je izven dvoma. Ker razpolagajo v njem liberali z ogromno absolutno večino, je pričakovati, da se sploh ne bo več sestal, marveč da bo imela Romunija v kratkem nove volitve. Da bo iz njih nacijonalnozaranistična stranka prišla kot zmagovalka, o tem menda ni mogoče niti najmanj dvomiti. Že doslej se je v državi vedno obnesla praksa, da dobi volilna vlada v volitvah zanesljivo večino, pa naj stoji za njo katerakoli stranka. Nacijonalnozaranistična stranka pa ima poleg tega za seboj prave in resnične pristaše, ki so zanjo iz prin-cipijelnih. ne pa morda oportunističnih razlogov, kakor pri drugih strankah. Da je res tako, se je pokazalo najlepše pri zadnjih volitvah, ki so sicer dale li-beralom absolutno večino, a vendarle pokazale, da razpolaga opozicija Ma-niu-Mihalake z vročim borbenim kadrom med volilci, ki ga ne more uničiti niti omajati najhujši pritisk. Taka preizkušnja je za stranko vedno ogromen napredek, največje notranje ojačenje. Zato se ne more dvomiti o tem, da bodo volitve, ki jih mora nova vlada razpisati v najkrajšem času — sat ni priznavala kot opozicija zakonitosti liberalnega parlamenta — prinesla ogronlno nacijonalno-zaranistično večino v Erdelju, večino pa tudi po ostalih romunskih pokrajinah. Z novim parlamentom bo mogla vlada Maniu izvesti svoje širokozasnovano reformno de'o. Glede vnanje politike so voditelji dosedanje opozicije ponovno naglašali. da se strinjajo z dosedanjimi smernicami Močna erdeljska komponenta ie garancija. da se odnošaji do Madžarske ne bodo spremenili in da bo nova vlada prav tako trdno ali še boli zasidrala svojo vnanjo politiko v maloantantni zvezi. Zmaga kmečko*demokratske misli v Romuniji je dogodek, ki deluje na* ravnost kot primer za pravilno reže* nje notranjih problemov tudi v drugih državah. Beograd ne bo mogel prezre* ti Bukarešte in skrajni čas je, da bi se Sel v Romunijo učltg Vlada kmečke demokracije v Romuniji Homogena vlada romanske kmečke demokracije je včeraj prisegla In prevzela vodstvo državnih poslov. — Prva seja ministrskega sveta Bukarešta, 10. novembra, sg. Po si- nočnjih konferencah Mania s prvaki narodne kmečke stranke se je danes se stalo strankino vodstvo, ki je odobrilo predloženo ministrsko listo. Maniu je ob 11. dopoldne obvestil regentski svet. da je lista vlade sestavljena. Regentski svet je odobril ministrsko listo, nakar je bil podpisan ukaz o imenovanju nove vlade. Ob 16. je novi kabinet položi! prisego v roke regentskega sveta. Minister Sever Bocu zaradi bolezni pri prisegi ni bil navzoč. Na potu v kraljevo palačo je zbrana množica živahno aklami-rala Mania. V zadnjem trenutku je bila ministrska lista nekoliko izpremenjena. Namesto Joaitfcesca ie general Alefra prevzel prometno ministrstvo. Nadalje se je ustanovilo novo ministrstvo za Banat, ki ga Je prevzel Sever Bocu. Za mini- stra brez portfelja za SedmograSko Je bil imenovan Vojcomitescu. Notranje ministrstvo ima Vajda Vojvod, zunanje ministrstvo proi. Mlronescu, finančno ministrstvo Popovlčl in vojno ministrstvo Cikoskl. Takoi po prisegi je nova vlada imela svojo prvo sejo. Jutri zjutraj bodo novi ministri prevzeli svoje resorte. Dosedanji liberalni ministri so se danes dopoldne poslovili od uradnikov svojih ministrstev ter s tem prelomili dosedanjo tradicijo, po kateri so odstopajoči ministri osebno izročili svojim naslednikom agende. Ta pre'om z dosedanjo tradicijo je v političnih krogih napravil zelo slab vtis tembolj, ker je finančni minister Bratianu. ko se je poslavlja! od uradnikov finančnega ministrstva, pozval uradnike, naj tudi proti volil sedanjih ministrov branijo interese države. Prvo leto kmečkode mokratske koalicije Pribičevičeve izjave ob prvi obletnici ustanovitve KDK. Zakaj ni prišlo do Zedinjene demokracije Poslabšana trgovinska pogodba z Avstrijo Seja Narodne skupščine. -kih pridelkov v Avstrijo. - Beograd, 10. novembra, p. Današnja se* ja Narodne skupščine je bila sklicana siceT že za 9. uto, toda pričela je šele tnalo pred 11., ker vladni poslanci kljub rotenju in grožnjam ne prihajajo redno k sejam. Tudi Koroščeva vlada je začela posnemati Veljo Vukičeviča io dosledno briskira seje Na« rodne skupščine. Danes sta cdežurala* sa» mo minister socijalne politike Barič in tr* govinski minister dr Spaho, ki se seji že ni mogel izogniti, ker so bile na dnevnem redu zadeve njegovega resora. Pri čitanju zapisnika je zahteval besedo Nastas Petrovič io je v svojem govoru ostro kritiziral malomarnost skupščinskih tajnikov, ki vodijo zapisnike skrajno površ* no in nepopolno Njegov včerajšnji protest radi nepravilnega glasovanja v zapisniku sploh ni zabeležen Med drugim je poročal predsednik, da je vlada predložila Narodni skupščini v ra* tifikacijo dodatno pogodbo k trgovinski po« godbi z Avstrijo, nadalje konvencijo o vza* jemni pravni zaščiti in naknadnem spo* razumu med Jugoslavijo in Italijo o izvrševanju pravnih konvencij. Vlada zahteva za vse te pogodbe nujnost. Skupščina je nato prešla na dnevni red ter po kratkem ekspozeju ministra Spaha odobrila dopolnilno trgov pogodbo z Av= strijo. Dr Spaho je v svojem ekspozeju na» glašal da je vlado pri sklepanju te pogodbe vodila želja, odpreti domačemu . gospodar= stvu nova tržišča Ta namen je pogodba v veliki meri dosegla. Nato je dr Spaho podal zgodovinski pregled naših trgovinskih odnoša iev z Av« strijo do trenutka, ko je avstrijska repub« rfka povišala svoje uvozne carine. Avstrij« ska vlada se je tedaj vdala pritisku agrarnih krogov ter {»višala zaščitne carine na agrarne sirovine io na agrarne proizvode. L. 1925 je Avstrija uvozila v našo državo proizvodov za 1604 milijonov Din, kar zna= š>a 18.33 odst našega celokupnega uvoza L. 1936 za 1532 milijonov (20 08 odst.) le. ta 1927 za 1424 milijonov (1955 odst.) V Avstrijo pa smo izvozili 1 1925 za 1651 milijonov, t. j. 18.55 odst našega izvoza. 1. 1926 za 1609 milijonov (20.59 odst.). leta 1927 za 1448 milijonov (2264 odst.) Ko pa je Avstrija povišala svoje zaščitne carine na agrarne proizvode, je naš izvoz prišel v težak položaj. Stali smo pred alternativ vo, ali sprejeti izvoz naših agrarnih pro* izvodov pod novimi okoliščinami, ali pa odvodevati pogodbo Nato so se vršila po« novno dolgotrajna pogajanja, dokler ni bil dosežen nov sporazum, ki ga vlada pred» laga Narodni skupščini. Naša vlada je morala priznati avstrijski rpubliki naslednje koncesije: Za klavno govedo preko 500 kg teže zviša Avstrija svojo uvozno carino od 5 na 8.5 zlatih kron, za ostalo klavno živino od 5 na 10 zlatih kron, za pogonsko in plemensko živino od 25 na 50 kron, za svinje do 100 kg teže od 9 na 18 zlatih kron, za konje hladno> krvne pasme s starostjo preko dveh let od 60 na 132 kron za komad, izpod dveh let od 30 na 75, za svinjsko mast od 3.80 na 10 zlatih kron. Za te koncesije, smo dobil! naslednje protikoncesije: Avstrija znižuje uvozno carino za pšenico, rž in oves od 4 na 2 zla* ti kroni (naš izvoz v Avstrijo znaša 30 mi« 11 ionov letoo), za sveže grozdje od 15 na 10 (4 milijone), za jabolka od 2 na l. Za sveže slive je bila prej dogovorjena cari> na 1 zlate krone. Ta carina je z novo po« godbo ukinjena in se bo vršil Izvoz svežih sliv v Avstrijo brez carine (24 milijonov) Avstrijska republika znižuje nadalje cari» no za suhe hruške od 6 na 2 Iti pol, za ze» leni grah od 5 na 1. Carina na slivovice je znižana od 150 na 75 kron. Najvažnejša koncesija v tem pogledu je znižanje carine na težke zaklane svinje od 6 na 3 zlate krone. Zelo otežkočen uvoz kmeč-Nova pogodba je odobrena Dr. Spaho smatra, da smo lahko 3 temi koncesijami zadovoljni, ker smo ob enem s to pogodbo pojačili zaščito svojih rndu« strijskih proizvodov. Uvozna carina na vi« jake in matice, je zvišana od 28 na 70 zlatih dinarjev, s čemer so posebno zašči* tene zadevne tovarn« v Sloveniji. Carina na uvoz ovojnega papirja je povišana od 10 na 14, na satiniran papir pa od 16 na 17 zlatih dinarjev. Dr. Spaho je končal • pozivom, naj Na* rodna skupščina sprejme dopolnilno po* godbo k trgovinski pogodbi z Avstrijo. Po* godba je bila nato brez debate sprejeta s 131 glasovi Dalje ie Narodna 'S*.ijp$čtna vzela v raz* pravo tri konvencije r Madžarsko. Mioi« stra narodnega zdravja in pravde sta po« dala kratke ekspozeje, nakar so bile kom« vencije sprejete s 129 glasovi. S tem je bila seja zaključena. Prihodnja bo v ponedeljek z nadaljevanjem današnje« ga dnevnega reda. Seje skupščine bodo bržkone zopet od« godene. V ponedeljek se sestane plenum fi* nančnega odbora, ki bo najprej izvolil sek« cijo za prošnje in pritožbe, nato pa bo raz* pravljal o uredbi glede pomoči v slučaju elementarnih nezgod ln o uredbi glede dnevnic državnim uradnikom na službenem potovanju. Konfliktti v sarajevski oblastni skupščini Sarajevo, 10. novembra n. Volitve sarajevskega mestnega župana in demonstracije, do katerih ie potem prišlo, so privedle do popolnega prekimjenja stikov med JMO io sarajevskimi radikali. To se opaža tudi " oblastni skupščini sarajevske oblasti Na včerajšnji seji Je podpredsednik dr Toma Popovič prečitei pakt, ki Je bil sklenjen med muslimana m radikali o sodelovanju v oblastmi skupščini Ta pakt le določal, da dobe radikala podpredsednika In enega sekretarja skupščine, da dobe tri mesta v oblastnem idboru m da izmenično predsedujeta radikal fa) musliman Dočim Je muslimanska organizacija prvi dve točki pakta izpolnila, tretje ni. v čimer vidijo radikali nelojalnost Zaradi tega dr Popovi podaja ostavko na podpredsedniško mesto Njemu se je pridružil tudi skupščinski tajnik Milovič, ki le ravno tako d emisijo mir al Nato Je govoril oblastni odbornik dr. Dušan Petrovič, ki Je tudi radikal in se Je solidariziral s Popo-vičem in Milovičem, toda mi pod .t I ostavke na svoj položaj. Vsem trem Je odgovarjal dr. BeAmea, U )e navajail. da muslimani zato niso izpolnili tretje točke sporazuma, ker so radikali na sarajevskih demonstracijah vzklikali proti dir Spahu kot predsedniku JMO in aktivnemu ministru Zato ie kitih muslimanskih oblastnih poslancev poslal radikalom pismo, v katerem tfra Je odpovedal nadaljnjo sodelovanje. V skupščini Je nastal ie reči! nemir ta kazalo Je. da bo prišlo do pretepov; zato Je predsednik hitro prekinili sejo Ko Je b+la zopet otvoriena. Ie govoril 5e pristaš HSS Hadžič, ki Je poudarjal, da Je dobro, da so radikali 'm muslimani pokazali odprte karte. Nato Je bila seja zaključena. Iz parlamentarnih klubov in odborov Beograd, 10. novembra, p. Nocoj Je radikalni poslanski klub nadaljeval raznravo o tekočem zakonodajnem delu v Narodni skupščini. Minister za sooijalno politiko, Sti.epnn Rarič je poročal o zakonskem načrtu ^lede iavnih eradeni v pasivnih kraiih V ponedeljek za 9. uro dopoldne ie »klica na šefa plenumn finančne«?« odbora. Na rrz pravi bodo uredba o odškodnini v s1u«$ab' elementarnih nezpaho in Velia Vukičevič. Zanimivo je, da se je kot šef radikalne stranke Javil V. Vukičevič, a ne Aca Stanojevič. Po konferenci je Davidovič izjavil novinarjem, da so na konferenci razpravljali o odgovoru, ki ga naj da predsednik vlade dr. Korošec v imenu ":etvorne koalicije inž. Savčiču. V tem pogledu je konferenca sprejela ln odobrila konkreten odgovor. Zato le pričakovad, da pride do sestanka med dr. Korošcem ln inž. Savčičem v najkrajšem času. Iz najbližje okolice lnž. Savčiča Je vaš poročevalec doznal, da Je zahteval g. Savčič od šefov četvorne koalicije ne samo izjave glede razpusta Narodne skupščine in razpisa ter izvedbe docela svobodnih volitev, ampak da je obenem prosi! za informacije, kako in v kakšnih mejah si zamišljajo revizijo ustave. Vsi šefi so dali inž. Savčiču ustrezajoče izjave le dr. Korošec si je pridržal odgovor, češ da se mora predhodno radi soglasnosti sporazumeti z ostalimi voditelji četvorne koalicije. To stališče je bilo po vsej priliki stiiizirano na današnji konferenci v notranjem ministrstvu Iz zanesljivega vira se doznava, da se bo vršil sestanek med dr. Korošcem in inž. Savčičem Jutri v nedeljo. O sestanku bo sestavljen komunike, ki bo obsegal odgovor dr. Korošca. Baldwin o zunanjepolitičnih problemih Odnošaji med Francijo in Anglijo so boljši kot kedaj poprej. — Nemčija na potu popolne konsolidaciji. — Evropa mora hoditi po potu miru London, 10. novembra, (lo.) Snoči je podal ministrski predsednik Baldwin na banketu, ki ga je priredil londonski župan, obširen pregled zunanjepolitičnega položaja. Baldwin je v 9vojem govoru povdarjal, da se je po zaslugi delovanja Društva narodov po-ožaj evropskih držav v veliki meri izboljšal. Locarnska pogodba je enkrat za vselej zaključila vojno dobo Ln privedla Nemčijo zopet v skupnost narodov. Glede Društva narodov je izjavil Bald-win, da deluje v pravcu miru, katerega si vsi želimo. Mir se sklepa med državniki, ki sicer niso nezmotljivi, vendar pa se more roditi iz trajnih stikov državnikev le dobro. Na ta način imajo priliko, da se medsebojno spoznajo in prejmejo vpogled v druge države. Glede Kelloggovega pakta Je Baldwin izjavil, da je sicer velikanska stvar, ki bi pa ostala brez pomena, ako ne bi vsak uarod spoštoval svojega podpisa in zailostil obveznostim podpisanega pakta. Kadar razpravlja o svojem proračunu ali misli na svoja oboroževanja, mora izpolnjevati obveznosti protivojnega pakta. Ako bodo narodi, ki so pakt podpisali, tudi izvajali njegove določbe, tedaj bodo narodi šeie lahko govorili o razorožitvi. Za Evropo ni druge izbire: ali se drži določb protivojnega pakta ali pa poj-de svojemu poginu nasproti. Evropa ne sme zamuditi tega trenutka, da zagrabi za to priliko z obema rokama in prične novo politilto. Opustošenja Etne so vsak dan hujša Catania, 10 novembra s. Po zadnjih vesteh vulkanologičnega instituta je delovanje Etne skoraj stabilno. Pri kraju Forte ima tok lave slej ko prej hitrost štirih metrov na minuto. Oba toka lave sta se združila v enega, ki prodira s hitrostjo štirih metrov. Lava ie včeraj zelo narasla pri kraju Poggio Vicario, kjer jo zadržujejo razvaline v Mascaliu. Upajo, da se bo hitrost lave zaradi materijala. ki ga nosi s >eboj. zmanjšala Da se po možnosti pre-oreči nadalina nevarnost. Je prebivalstvo v Vunnziati zapustilo nižje ležeče hiše. Število beguncev iz kraiev. ki iih ie uničila lava aH pa ki jih ogroža, znaša približno 4300. Glavni tok lave Je prodrl preko železniškega mostu pri Mascaliu. tako da je železniška proga Catania-Messina prekinjena Lava prodira v smeri proti Caravi. odkoder se bo zlila v morje. Drugi tok prodira v sme ri proti Nunziati. Lava je sedaj popolnoma obkolila ta kraj. Pomožne čete delajo oa to, da bi se lava zlila v morje preko uničenega Mascalia Kot zadnje poslopje je bila v Mascaliu uničena velika tvornica esence iz ci-tron in oranž. Catania, 10. novembra d. Delovanje Etne se Je včeraj zopet zvišalo. 2e od Jutranjih ur prihaja lava iz novega žrela, ki se Je odprl v bližini Magazzenie, približno 8 km stverozapadno od Mascalia. To žrelo ie takoj začelo b ruhati velike množine lave. ki so z veliko hitrostjo prodirale v dnlino. Ako bo novi tok obdržal svoio dosedanjo smer. ni izključeno, da bo dosegel in poplavil mesto Giarre. ki leži približno 10 km 'užno od Mascalia in SO km severno od Catanie. Moskva, 10. novembra (be.) Neznani zločinci 90 oropali državni muzej slik. Tatovi so izreza.ll slike iz okvirjev, med temi Rembrandtovega »Kristusa«, TizJaoove*« »Ecce homo* in Coc-reggiovo »Sveto dimžtoo«. Drage slike, ki Hi A M! noeli odnesti, to barbarsko potkotora* »JUTRO« S. 266 a= NeMJa Ti X 1929 Rastoče razburjenje med prebivalstvom zaradi strahovitih oblastnih davkov Uničevalna klerikalna akcija proti trgovini in obrtL — Električni tok t mariborski oblasti zopet podražen. — Davek na lovišča. — Iztrebljenje naših vinogradov. Značilen molk SLS. Polagoma začenjajo tudi najširši krosi razumevati, kaj iim pripravlja SLS. Klerikalno časopisje molči hi niti ne poizkuša braniti oblastnih predsednikov dr. Natlačena in dr Leskovarja ter vsega vodstva, ki je skuhalo uničevalno akcijo proti našemu kmetu, obrtniku in trgovcu. Trgovci, fn to tudi najmanjši, ld ko-tnai pokrivajo tekoče stroške, bodo po anani Pušenjakovi formulaciji obrtnega davka .plačevali 10% osnov, davek, dopolnilni davek (2^—12%) in 30% do-klado. Trgovec, gostilničar, voznik, kamnolom, apnenlca Itd., sploh podjetniki. ki ima ocenien čisti dohodek na 36 000 Din. bo plačal osnovnega davka 3600 Din." donoInUneea davka 4%. t. J. 1440 Din, oblastne doklfde na 30% od osnovnega davka t. I 1080 Din. skupno torof 6120 Din Kai pa ko n z umi !n gg. kanoniki? fini 1n drugi, oboini pa z mnogo večjimi dohodki. ne bodo Pacali nI« tretjine tega davka. Posebno ponomi so štajerski klerikalci na podražitev električnega toka ■za luč rn za pognn. ki bo nastopila, ker bo oblastna davščina na elektriko zopet povišana. Kdo naj se z obrtom naseli v tej oblasti, kjer se produkcliskl stro&l vsako leto menjajo na slabše? S težkimi žrtvami instalirajo obrtniki napeljavo ln imajo pri tem svoi proračun, knr naenkrat se rim vsa podlaga izpremeni. Take skoke morajo delati samo klerikalni drletanti, M se lgra'o z gospodarskhn živlieniem, kakor mačka z nršjo. Tudi davek na luč je že zelo občutljiv in je dokaz kulture SLS! V mariborski oblast! se davek na družbe, ki polaga to lavne račune, zviša kar na 50%. Kakor čujemo, se bo zaradi tega več družb s svojim sedežem Izselilo lz te oblasti. Gotovo .te, da si bo vsakdo dobro pre mislil preden os-mje v mariborski oblasti delniško družbo, zadrugo, rudarsko družbo ali kaj sličnega ,ko bo odslej plačeval 12% davka od čistega dobička (za industrije in rudnike 11%) povrh pa še n. pr. pri 8% divldendi 3% dopolnilnega davka in zraven še 50% oblastne doklade. torej sknoaj že pri osemodstotni dividsndi 21%. Kmečke občine, ki imajo lovišča, ho- če SLS obdavčiti na korist oblasti z 20% zakupnine. Ta davek bo po efektu zadel občine same ia je poseganje v zasebne upravne pogodbe, ki se bodo lahko zaradi tega vse razdrle. Isto je z 20odstotnim davkom na ribolove, ki tudi pomenja direktno poseganje v zasebno lastnino. Naše občine po deželi, ki so se zadolžile na podlagi dolgoročnih lovskih, zakupnih pogodb. bodo zaradi novih Natlačen - Le-skovarjevih eksperimentov prišle na rob propada. Največje pa je razburjenje med pro-ducenti vina in žganja in naravno tudi med gostilničarji. Tu je zadeto vse naše ljudstvo v enem izmed glavnih pridobitnih virov. Vinograde lahko kmetje v velikem delu Slovenije kar opuste. Posl. Petovar je v mariborski oblastni skupščini izračunal, da bodo v Mariboru trošarine na vino znašale polovico nabavne (!) cene. Klerikalci so gledali v tla in njihov poslanec Janžekovič je žalostno izjavil, da imajo poslanci opozicije glede vina in žganja čisto prav. A revež je vseeno mora] glasovati proti svojim volilcem. To je prav po klerikalsko: poslanci SLS so le figure, ki tih drugi navijajo. V mariborski oblasti je SLS zagrešila še to nerodnost, da se hrvatsko Me-djimurje čuti zanemarjeno. Zdaj očitajo Slovencem, da so taki napram drugim, kakor Srbijanci napram njim. Medtem pa je /se klerikalstvo obsojeno v pravi grobni molk. Drugače tako zgovorni dolgovezneži imajo jezike zavezane. «Jutro» jim je obtičalo v grlu. pravijo. V Mariboru Je odločitev že padla, v Ljubljani pade te dni. Iz škofije je prišla parola, da morajlo klerikalni poslanci slepo glasovati, češ da se bo v Beogradu položaj pre vrgel, potem pa ostanejo klerikalcem za molzno kravo le oblasti, okraji in občine. Slovensko ljudstvo, oprl se krepko, od vasi do vasi. od mesta do mesta, da se preprečijo naklepi SLS! SLS računa v glavnem na to, da bodn nsenl oredlogl sprejeti, preden bodo nJene ovčlce razumele, za kal gre. Potem pa, da se že kako Izsrovore na Beograd ... »Spričo takega čuvarja države bi bilo nespametno mirno spati!" Ostri napadi beograjskih listov na dr. Korošca zaradi zaple- njevanja listov Konfiskacijske metod« dr. Korošca so izzvale tudi v beograjskem tisku hudo kri. Oba glavna lista »Politika« k »Vreme. ogorčeno napadata »največjega Slovenca« in z ironijo ponatiskujeta »Slovenčev< klic po tiskovni svobodi, ki nima nobenega drugega namena kakor prikriti vernim ovčicam v Sloveniji delovanje z. Korošca v Zagrebu in Beogradu Današnja »Politika< se na uvodnem mestu bavi s konfiskacijsko prakso dr. Korošca, ki jo primerja z nekdanjimi turškimi cenzorji naglašajoč, da ju razlika samo v tem, da so listi takrat točno vedeli, kaj je zabra-njeno in kaj ne, dočim dr. Korošec tiskovni zakon izvaja drugače v Beogradu In drugače v Zagrebu in Ljubljani. »Politika« dalje naglaša: »Dr. Korošec s« zagovarja, da prihaja ta razlika odtod, ker državni organi v Beogradu in Zagrebu različno tolmačijo zakon. Izvajanje zakonov v splošnem, posebej pa $e Izvajanje zakona o tiska spada ▼ delokrog notranje politike vsake vlade. Lepo Izgleda vlada, koje notranjo politiko vodijo ■— policijski pIsarjL Tč uradno priznanje dr. Korošca nam )e zelo dragoceno. Je več kot dokument nesposobnosti. Je dokument popolnega duševnega siromaštva, takega siromaštva. ki Je če prihaja s položaja predsednika vlade, lahko katastrofalno!« »G. dr Korošec«, nadaljuje »Politika«, »Je bil vstoličen za predsednika vlade po vsej priliki zato, ker se le poiavlla gonja proti Srbijancem, in ker se je mislilo, da bo ta gonja prenehala, če bo na čelo vlade prišel mož, ki ni Srbijanec, niti Srb niti Balkanec. marveč pravi Evropec. A gonja nI prenehala: danes je ostrejša nego kedaj poprej! Evropec le ponižan (sveden) na rahmetll censur = Memurija, ministrski predsednik na policijskega pisarja. Spričo takega čuvarja države bi bilo mrno spanje nespametno. .. « Beograjski »Trgovinski glasnik«, ki velja za glasilo srbskih krogov Je objavil pod naslovom »Protestiramo, naslednji članek: »O. Korošec Je Jel preganjati tisk. Več beograjskih listov je bilo parkrat zaplenjenih. Zagrebški tisk je doiivel Isto usodo Zaplembe je sodišče večinoma razveljavilo To pomeni, da je v postopanju policijskih oblasti več samovolje centralnih oblasti ne-go občutka zakonitosti. To pa Je nasilje nad Javno besedo. Toda tudi Ce M sodišče redno potrjevalo prepovedi, nastane vprašanje aH Je treba časopisje pleniti? Zaradi člankov se vlagajo ▼ inozemstvu tožbe pri sodiščih, a novinar* in listi odgovarjajo za svoje prestopke pred zakonom ln sodiščem. Zaplemb tam ne poznajo. Pri nas Je drugače. Pri nas se postopa kakor samo v zaostalih drŽavah. Imamo nazadnja- ški zakon o tisku te še temu nazadnjaškemu zakonu dodajamo še slabšo uporabo. Uverjenj smo, da od davljenja javne besede nima nobene koristi niti režim. Dobro bi bilo, da se dr. Korošec in drugi ne bi trudili prožiti svetu nekulturnega spričevala o naši državi. Energično protestiramo proti zaporedni plenitvi raznih fugoslovenskih časopisov in proti sistemu persekucije javne besede. Bolje bi bilo, da Koroščeva vlada boli pazi na dejanja, nego na besede če pa se že peča z besedo, naj prepusti sodišču da oprosti ali pa kaznuje pisca. Naj toži, s prepovedmi pa naj ne onemogoča javne kritike.« Juli j Maniu Julij Maniu, vodja romunskih kmetov in novi romunski ministrski predsednik, se je rodil 8. januarja 1873. v Simleu Silvaniei r.s Erdeljskem. Po izvršenih gimnazijskih študijah je Študiral pravo na vseučiliščih v Klu-fu, na Dunaju in v Budimpešti Ze kot dijak se je bavil s politiko in je s svojimi slova škimi, srbskimi in romunskimi tovariši osnoval dijaško zvezo narodnih manjšin v Budimpešti. Po njegovi inicijativi je bil leta 1895 sezvan kongres narodnih manjšin Ogrske. kjer so se postavile prve smernice za kasnejšo stranko manjšin, ki »o jo tvorili Srbi. Slovaki in Romuni. Vodje te stranke so bili Maniu. dr. Milan Hodža in Svetozar Pribičevič Leta t906. je bil Maniu izvoljen za poslanca v ogrski parlament, kjer se je zlasti boril za pravice manjšin n za splošno volilno pravico. Za svetovne vojne je služil od 1. 1916. v avstrijski vojski. Prevrat ga je zatekel na Dunaju, kjer je osnoval romunski narodni svet. Dne 1. decembra 1918 je bila seavana konferenca narodnih predstaviteljev ▼ Albi Juliji, ki je zaključila pridružitev Sedmogra-ške k Romuniji. Maniu je bil tedaj predsednik sedmograške vlade. Naslednje leto ie bil Maniu predsednik oi ve povojne vlade v Romuniji in je izvedel volitve v konstituanto. Po volitvah je odstopil in je na njegovo mesto prišel Vajda - Voevod. Kasneje je Maniu sprovel fuzijo erdeliske stranke s zara-nlsti, ki jo vodi učitelj Mihalage, In z narodno stranko Takeja Jonesua. L. 1926. je sklenil še pakt s socijalisti in začel ostro borbo proti stranki Bratianuja, s katerim je neko-likokrat bil v pogajanjih za sestavo skupne vlade Do tega pa ni prišlo, ker je Maniu zahteval nove volitve. Proslava 10-letnice na poštah Beograd. 10 novembru d. Minister pofce ta brzoiava k odred«, nad M v nedeljo 11. t. m. ob 11. dopoldne ustavi v ministrstvu, pri po$tnib direkcijah ta vseh poštnih uradih za dve minuti vsako delo v spomin !0-letn1c« premirja in padlih žrtev med svetovno volno. Zadnje sredstvo V nedeljo zvečer sem odpotoval po zasebnih opravkih v Beograd ter se že v torek zjutraj vrnil domov. Nikogar od politikov nisem videl; Narodni skupščini sem se izognil s tem, da nisem stopil niti v ulico Miloša Velikega, od poslancev sem videl samo Koroščeve »parlamentarce« in še te samo na vlaku, a vendar ni dal ta neznaten dogodek »Slovencu« dva dni miru. Vsemogoče stvari ugiblje in dasi je tam od malicijoznosti do bistrine ozek in pohleven pas, vendar je našel vse polno važnih stvari. V enem pa je »Slovenec« siguren, da je KDK razbita in da se je klerikalcem ni treba več bati. Zato je med drugim dokaz moja pot v Beograd In če ne bi šel v Beograd, bi zopet to bil dokaz, da je KDK že popolnoma v razsulu. Sto se babi htilo, to se babi snilo. Vidim torej, da ima g. Korošec pred seboj en sam ideal; razbiti KDK in >o pripraviti na kolena. S tem svojim idealom je postal ministrski predsednik in ko že sama ta pojava ni rodila za-žaljenega učinka, je šel naprej na delo. V ustih zakonitost, v žepu figo in nasilje. Plenjenje časopisja, preganjanje pristašev, tožbe, prepovedi shodov, vabe in grožnje intrige in obljube, snubače v Zagreb, a po blamaži takjj tožba zoper vdovo pokojnega Stjepana Radiča. Cisto tako, kakor so čikoši nekdaj konje lovili In tuhta ln napenja učeno glavo, pa pogrunta novo sredstvo. Misli si, kakor se je okrog mene vse zbralo, samo zaradi dnevnic, tako je tudi drugod. Dnev niče jim bomo odvzeli ,pa tako lahko nekaj našim navrgli, pa bo šlo. KDK bo odnehala, prišla k meni na sporazum, moji grehi bodo pozabljeni in še me bodo slavili kot očeta domovine. Toda modri ukrep še bolj modrega premijera rodi baš nasprotni učinek. Pa ga še to ne iztrezni. Išče novih pripomočkov. Ze je zagrozil z odvzetjem železniških voznih kart in študira, kako bi odvzel mandate. Tu ga puščajo že najzvestejši na ceilu. Še tistim je to predebelo, ki jih je zadnjič privlekla prvič v skupščino Vukičevičeva policija. Z najnovejšimi sredstvi za ukrotitev KDK izgublja ugled in veljavo v očeh celo tiste čaršije, ki ga je v letih njegove molčečnosti smatrala za pametno glavo. Tako gre taka stvar od stopnje do stopnje! »Jutrov« uvodničar je pred nekaj dnevi zapisal sledeči stavek: »G. Korošec je dolgo vrsto let živel od duševnega dela drugih. Zdaj je na visokem položaju in lahko pokaže, kai zna sam.« To je čista resnica in take stvari si je treba dobro zapomniti. Toda, pokazal ne bo nič, kakor doslej še nikoli nič. Slučaj ga je-frgel na površje, slučaj ga bo odnesel; za SLS pa bo ostala samo žalostna izkušnja. Z nasiljem, preganjanji, zaplembami, odvzetjem dnevnic in drugimi sredstvi KDK ni ukrotil še mani razi X Kaj naj zdaj stori? Čaka, tako bo izjavil. S čakanjem ne bo nič in mu samo dolgočasno nostalo, ker KDK tudi to ukrotiti ne more. Cas je vendar za KDK boljše sredstvo nego za režimlije. Kaj torej sedaj? Če hoče na vsak način ugnati KDK, ostane še eno edino sredstvo. Pa moram reči. da me močno čudi, da ga v svoji svobodoljubnosti in velikem soo-štovanju parlamentarizma še ni pogrun tal. Sredstvo ie znano ,in so gosnod-i'e Koroščevega kalib" radi uporabl:ali zlasti proti neposlušnemu delavstvu. Zlasti zoper stavkajoče deiavce. In kaj smo sedai v očeh g. Korošca poslanci KDK drugega, nego stavkujoči dehv-ci? Pa če smo ga prepričali, da nas z reduciranjem ne spravi pod svojo komando. naj poskusi še to. Svojem" resornemu ^'-"'stru 73 voisko in mornarico nai ukaže vso KDK takoj mobilizirati. Vse v unif^—~ in pod om*je. Pa na vežbo jd prvega do zadnjega. In da bi stvar boli učmkovita. naj nam ustavi za komandanta k'"^ske?a predsednica cr. Sušnika. Hud gospod !e to in spomin na Je^ovo oberlaifnan-stvo je pri fantih še živem - mini' Čt torej vse to 'a poskusi g. nre..vi;eT I'i n*»5več' Slovenec. p^. je sporazum s KDK gotov in Korošec velik ter sla »en državnik. Drugače pa ne prvo ne dn,,ToI _Ivan Pucell. Moste pri Ljubljani Žalost v klerikalnem Izraelu Razveljavljenje klerikalne Oražmove kandidatne liste je hudo potrta županove privržence. Nad njimi se je uresničil pre« govor: Kdor drugim jamo koplje, sam va» njo pade. Kak halo je vzdignil županov generalni štab, ko je bila razveljavljena združena delavska listal Koliko škodoželj« nih zafrkovanj na račun pristašev omenje« ne liste! Koliko vzklikov, prezgodnjega zmagoslavja! Sedaj pa j« ista usoda zade* la klerikalce. V obupu so sklenili, naj somišljeniki svoje glasove oddajo Kamnikarjevi listi, ki nosi obiležje delavske liste. Težko jim bo to uspelo. Vsak političen otrok ve, da je omenjena kandidatna lista rdeče preple« skana reakcijonarna druga klerikalna li« sta. Dvomimo predvsem, da bi delavci gla» sovali za listo, na kateri se blesti ime županovega sorodnika, Aleksandra Trška« na. Možje n« napredni gospodarski H»H nI« 90 »ebiSneži, niso reflektantje na župan« »ki stolec. Zahtevali p« bodo po Izvolitvi pošteno občinsko upravo, strogo kontrolo obč. jjospodarstva tudi za preteklo dobo. Poskrbeli bodo tudi za red in uljudno ve« denje občinskih uslužbencev v obč. uradu. Imena kandidatov, ki zastopajo vse sloje prebivalstva, pa jamčijo, da bodo lahko uspešno izvedli svoj jasno določen delav« ni komunalni progTam. predvsem na po« 1 ju javnega in socialnega skrbstva. Režimska Igra z obnovo gospodarstva Brezplodne konferenc« privrednikov. - Večna »pripravljenost« vlade. — Skromni program za obnovo gospodarstva Slovenije lele potem mogoč tujski promet v kamniškem kotu, toda stvar ni ravno dobro vpeljana. Kadar pride vlada v politično stisko, išče pomoči v tem, da skuša pozornost obrniti drugam. G. Korošcu, ki čuva le še prostor za drugega, se zdi potrebno markirati, kakor da boče zdaj naenkrat vse «delati». Čudna stvar, da ravno in šele sedaj, ko že zahaja solnce režima. Vladne seje «sa privrednim krugovi-ma» so si podobne kakor jajce jajcu. Par gospodov v žaketu in modnih hlačah pride skupaj, pri čemer trdijo, da zastopajo ves gospodarski svet. Ni pa jih pod milim nebom nihče v to pooblastil. To pot je Hrvatsko na ta način •zastopal* g. baron Turkovič, ki je še vedno v upravi Narodne banke. Tudi g. Jelačin, ki ima s seboj vsaj vizitko predsednika Zbornice za TOI, bi bil najbrž v veliki stiski, če bi imel razložiti, koga prav za prav od gospodarskih krogov v Sloveniji predstavlja. Pri taki seji si gospodje radi med sabo pokadijo in ko se razstanejo, so ganjeni, češ da se ravno tisto minuto začenja nova doba za celo našo državo. Tako je bilo tudi to pot. Privrednike je vodil k ministrom gospod Bajloni, ki je povedal, da je naš saobračaj slab in da je videl zastoj vagonov na stanicah. Iz Ljubljane je prinesel vtise, da gre tu vse dobro. Na seji so sestavili nekak program, ki pa ne gre preko občih fraz. Šele iz «Siovenca» smo izvedeli, kakšen gospodarski program se je imenom Slovenije razvija} v Beogradu. SLS je zanj odgovorna kot nositeljica umetne večine v Zbornici za TOI. Glede železnic se iznaša pritožba zaradi vagonov. Ta je gotovo utemeljena. Toda pozabili so na perečo opasnost zaradi slabega vzdrževanja prog in na vprašanje dobav. Tudi o pretečem povišanju tarifov ravno za proizvode naših krajev ne najdemo besedice. S frazo, da železniški promet interesentov ne zadovoljava, ne bo nikomur poma-gano. Proti državnemu obrtnemu davkn, ki bo od 1. januarja 1929. pritisnil našo produkcijo, da bodo kmalu izbrisani zadnji sledovi konkurenčnosti cen naših proizvodov, si famozna »konferenca predstavnikov gospodarstva« oči-vidno ni upala nastopiti. Tako tudi ne proti novi oblastni 30 odst. dokladi na obrtniški davek in ne proti razsipanju denarja zlasti v ljubljanski oblasti. Preložitev smodnišnlce Iz Kamnika pač ni zahteva, ki je spadala pred ta forum. Utemeljena je gotovo, ker bo Ves «slovenski» gospodarski program je sestavljen tako diletantsko in površno, da človek ne ve. adi se bi jezil, ali smejal. Klerikalno glasilo pa ga objavlja pod pompoznim naslovom «Za obnovo gospodarstva*. Tako zvani privredni krogi za zahteve. ki segajo v državno politiko, ne razpolagajo z zadostno mero neodvisnosti, da bi jih mogli zastopati dovolj odločno. Eden rabi kredit Narodne banke, drugi se boji, da ga s kakšnega stolčka dol vržejo. Zato se običajno operira s komplimenti, za koje pa imajo naši Srbijanci malo smisla. Naš program je decentralizacija, aR če hočete, federalizacija Hipotekame banke, Poštne hranilnice, zemljorad-niškega kredita. Drž. obrtne banke in kontingenti ran je kreditov Narodne banke po višini davkov. To so zahteve ki jih ne bo mogoče doseči ne z banketi in konferencami, ne s podreparsko politiko SLS. arnoak le z Gromom marša stotisočev volilcev KDK Konferenca pri dr. Korošcu v Beogradu z gg. Turkovičem in Jelačinom kot arabeskama pa je imela nalozo slabiti ta marš, nasuti javnosti peska v oči te umirajočemu režimu dati videz neke aktivnosti, v glavnem pa nekoliko oddiha. Velika gospodarska vprašanja, k! pretresajo našo državo, se bodo reševala na političnem bojišču. Srbijanci še nobene naprave, ki so se Je polastili, niso dali v dobrem iz rok V tem ozlru je tipičen klasični odgovor g. Baj-lonija. zakai ne more slovenskim interesentom dati one kvote na kreditih Narodne banke, ki jim gre. Dejal je. da je to nemogoče. keT bi se morale Srbiji vzeti, kar ima zdaj. Doživeli pa smo redukcijo kreditov v prečanskih krajih, da so se povečali za Srbijo. To je šlo brez vsega. Take odgovore dob!-mo povsod, dokler ne bo KDK s pestjo prodrla mrežo izgovorov fn laži. štafaža, ki jo nekateri gospodarsk* krogi delajo hegemonistom, fe v tem trenutku toliko bolj vredna obsodbe, ker se bliža odločitev. V takih momentih bi moral vsakdo oodvo;eno paziti, kal dela. Tisoči siromašnih volilcev KDK potrpik). ker vidijo pred seVs? mnogo večji cilj. Bo^ntaši pa hod?io podpirat hegemonijo. To si bo trebs zapomniti Poincare še ni sestavil vlade Odločitev o usodi njegovega mandata bo padla danes. —■ Če Poincare ne uspe, pride na krmilo najbrže levičarski kabinet vodstvom Brianda pod Pariz. 10. novembra s. PoincarS Je Imel danes razgovor s predsednikom Doumer-?uom. Ob 3. popoldne je nadaljeval svoje razgovore z političnimi voditelji. Proti splošnem pričakovanju Poincard še nI se-stavik novega kabineta, dasiravno se Je splošno računalo, da bo kriza vlade rešena že danes. V poučenih krogih sicer zatrjujejo, da je ministrska lista v glavnem že sestavljena Mesto odstopivših štirih radikalnih ministrov bi stopili v novo Poincarčje-vo vlado Oberkirch, Etlos in Besnard, ki pripadajo sicer radikalski stranki, vendar oa ne odobravajo sklepa strankinega kongresa, ki Je izzval vladno krizo. Pač pa stavijo Poincarčju gotove pogoje, ki bi naj omogočali vsaj delno podporo nove vlade s strani radikalske frakcije. Tozadevna podajanja so še v teku in bodo najbrže končala še nocoj z uspehom. Vsekakor pa Je Poincarž odločen znova vrniti mandat, če bi se izkazalo, da bi njegova vlada v zbornici ne imela stalne in zanesljive večine. Lažizdravnik v praški bolnici Praga, 10. nov. h. V praško bolnico Je pred tedni prišel mlad zdravnik, ki si je ogledal vse oddelke ter povsod ponudil svojo pomoč. Zdravniki ga niso poznali ter so dr. Jaroslava Pelza kakor se je ime« noval, smatrali za novega kolego drugega oddelka. Mladi zdravnik je izvršil celo operacije, med drugimi tudi krvno trans« fuzijo na ranjenem stražniku. Bil je so» trudnik velikih dnevnih listov, v katere je pisal medicinske članke. Na podlagi pri« jave knjigotržca. pri katerem je dr. Pelz kupoval medicinske knjige, se je izkazalo, da je dr. Pelz goljuf, ki se v resnici piše Ivan Stampfl On je sin uglednih praških staršev, ki je imel že v realki škandalozne afere. Izvršil je več goljufij in tatvin. Po« naredil je zdravniško nastavitveno diplo« mo. Star i« še le 22 let. Dasl se ta možnost tzključu'e. $e v politih nih krogih vendarle razpravlja o tem. kap naj sestavi vlado v tem primeru. Sodi se. da bi mogel razen Poincarčja edino Briand skupno s Tardieujem sestaviti delazmožne vlado, ki pa bi imela le prehodni značaj Vsekakor pa se sklepa, da mora najkasneje jutri dopoldne pasti odločitev o irspehu aH ne"«n°hn Pnincnrčievp misMs. Pariz, 10. nov. g. Poincard je danes povabil svoje bivše ministrske koJege, ki ni« »o podali ostavke pred demisijo celokupnega kabineta k razgovoru v finančno mi' nistrstvo. Izdan je bil komunike, ki veli med drugim: »Poincarč se je danes posvc toval s svojimi bivšimi sodelavci izvzemš^ štirih radikalnih ministrov o sestavi kabi' neta. Pri tem ni zanikal velikih težkoč, n* katere je naletel pri svojih razgovorih f politiki. Navzoči ministri so mu rago tovili brez pridržka svoje nadaljnje sedelo vanje. Razredna loterija Beograd, 10. novembra, r. Pri današnjem žrebanju srečk državne razredne loterije so bili izžrebani naslednH dobitki: 90.000 Din dobi srečka 20.560; 20.000 Din dobi srečka št. 122.529; 10.000 Din dobi srečka št. 38.970. Po 4000 Din dobe srečke št.: 62.898, 66.500, 107.885 in 116.792. Po 2000 Din dobe srečke St: 4248, «87, 5929. 7249, 10.851, 14.114, 14.895, 16.022, 20.543, 24.726, 25.007 26.847, 28.478, 30.165, 31.499, 31.671, 81.967. 32.102, 32.400, 37.862, 46.228, 48.068, 50.516, 50.831, 57-707. 60.880. 61.540. 63.321, 63.877. 68.237, 72.622, 73.172, 73.200, 78.606, 74.320, 75.606. 78.236, 78.927. 82.873. 86.416, 86.790. 90.736, 91.496. 92.281, 96.645, 96.928. 97.667, 98.575, 99-976, 100.789. 102.639, 105.530, 114.343. 115.480, 118.186, 118.869. 119.101. 119.256. 119.346, 119.811, 6069, 74.330, 78.704. Druga smrtna žrtev novosadske katastrofe Jfevl Sad, 10. novembra, p Poročali tmc že o težki letalski nesreči v Novem Sadu. pri čemer je bila težko ranjena učenka Trgovske akademije Sofija Popadič Zdravniki »c takoj po nesreči Izjavljali, da obstoja male upanja, da bi ponesrečena učenka prebolela težke notranje poškodbe. Nesrečna žrtev letalske nesreče je nocoj po najhujših mukah in trpljnju podlegla težkim poškodbam. Kakor je preiskava ugotovila, Sofija ni bila na aeroplanu, temveč je bila po nesrečnem naključju. ravno na ulici, ko fe strmoglavih letalo na tla ln Jo pokopalo pod seboj. Svečanost na Avali Beograd, 10. m>v«mfoc« p. DopoVdee se le t*-Sila iu AvaM svečanost preda)« na|vi«e*a odlikovanja češkoslovaške repufofifc« Nearatiema *o-naikm. Sve&amosfrl »ta prisostvovat* čeSkoriovB-5to poslanik §eh» in vojni minister »emerK Harf« t. Drobiž z vseh strani SpS«. 10. novembra d. V rt* Orado v oMW Triljev >0 vofcovi v effl radnlih 110« poklali ta po favni urad je sklenil od poklicati ameriške čete iz Kitajske. Lisbona, 10. nov. (be.) Polkovnik Vlcente Freitas je sestavil novo ministrstvo. Buenos Alrea, 10. nov. (be.) V tukaJSnji katedrali je eksplodirala bomba. Ubita j« bila ena oseba. Berlin, 10. nov. (be.) Kubanski predsed' nik Machado je otvoril telefonski promet med Kubo in Španija,