leto 11 m štev. 259 |Sna|» o» « »Jutrmj. gune celoletna , . MO K „esečno ..... 90 , t» tased ozemlje 800 , ,g inoietnetvo 000 . Ogla« mm vtitne ■tolpe* (68 mm) 8 K palt ogtad do 30 mm ■tolpe« (88 mm) . 1 < PotlnlM ptvtanriMi V Ljubljani, četrtek dne 3. novembra 1021 Posamezna itev. 50 OW * 2 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredntttvo« «* tt l«A Tttahi a It Upravnl&tvot m KI topAM h«t UMI Odstavitev Habsburžanov na Madžarskem spreten manever grofa bethlena. - barantanje za madžarsko krono. - mala antanta ostane oprezna. Budimpešta, 2. novembra. (Izv.) Vlada je danes popoldne predložila konferenci načelnikov strank načrt zakona o prenehanju vladarskih pravic Karla IV. in prestolonasledstva flabsburgovcev. Po obširnem govoru ministrskega predsednika grofa Bcthlena so stranke pristopile na ■ladino stališče, da naj se iz načrta rta pasus, ki pravi, da se zakon sprejema pod pritiskom od zunaj. Glavne točke vladnega zakonskega načrta pravijo: 1.) Vladarske pravice Karla IV. so ugasle. 2.) Tudi je ugasla pragmatična sankcija iz leta (723., ki je urejevala dedne pravice Habsburžanov (domus austriaca) do madžarskega trona. Madžarska je pridobila zopet pravico, da si sama svobodno izbira svojega kralja. 3.) Madžarska obdrži obliko sedanje vladavine (kraljevine) ln odlaga izvolitev kralja na poznejši čas. Vladi prepušča, da stavi svoje predloge v trenutku, ki ga bo smtarala za pripravnega. 4.) Zakon stopi takoj v veljavo. Vlada bo zakon predložila jutri parlamentu. Sprejet bo najbrže brez debate. Zakon torej res odstavlja Karla in liabsburžane, vendar pa ne izključuje, da se svoječasno povrnejo in da Madžarska izvoli kedaj za kralja ffabsburžana ali cc!o Karla samega. Bethlen je torej spretno izpolnil zahtevo Male antante in zahtevo madžarske (Szabo-jeve) kmetske stranke, v bistvu pa je vztrajal pri svojem stališču. Beograd, S. novembra. Madžarska vla v zadnjem konfliktu Madžarske z Malo antanto nastopila tako zmorno. Budimpešta, S. novembra. (Izv.) V raznih urah so so nadaljevali številni letaki, ki zahtevajo (v imenu nekega izvršilnega odbora brez podpisa In brez navedbe tiskarne), da mora državni upravnik Horthy postati madžarski kralj. Letaki niso cenzurirani in nikdo ne ve, kje je njih izvor. Ker je to prvič, da se tako naravnost imenuje Horthyjeva kandidatura za kralja, — doBlej se je njegovo ime imenovalo le v zvezi z njegovim zetom Albrehtom Habsburgom, — so letaki vzbudili v vseh krogih veliko pozornost in celo razburjenje. Vodja hor-thyjevskega gibanja je baje poslanec Ja-dius GfimbSs. Beograd, 2č novembra. (Izv.) Transport Karla Habsburga in njegovo žene Cite so je izvršil v noči od torka na sredo. V torek so antantini oficirji od premUi Karla in Cito v posebnem za-stražonom vlaku k donavskemu mostu pri Baji, kjer sta bila vkrcana na angleški monitor «Glouworm», ki je takoj nato krenil proti jugu. Na jugoslovanski granici sta se angleški ladji pridružila dva naša monitorja, ki sta jo spremila do Železnih vrat. Na našem teritoriju so bilo odrejene strogo varnostne odredbo, da no zaščiti transport habsburškega pustolovca. Ladje so ponoči povsem neopaženo pasirale Beograd ter dane« dopoldne plule skozi železna vrata. Na jugoslovanski meji »ta se naša monitorja vrnila, spremstvo pa so provzeli romunski monitorji. Prva postaja je Galac. Budimpešta, 2. novembra. (Izv.) VLv 'da namerava, ustaviti kazensko pošto- Prvi min. svet ood kraljevim predsedstvom Beograd, s. novembra. (Izv.) Danee ob 11. dopoldne se je vršila pod predsedstvom kralja Aleksandra seja muii-strskega sveta, na kateri je ministrski predsednik Pašič najpreje poročal o položaju na Madžarskem Prečitana so bila poročila n stališču Velike antante, ki u» vaj a v glavnem naše zahteve glede Madžarske. Z ozirom na željo veleposlaniške konference, da se opustijo nadaljne vojaške priprave, se je vršila s Prago in Bukarešto izmenja-va misli. Vojaške priprave se nadaljujejo do likvidacije afere. Gledo albanskega vprašanja je bilo sklenjeno, naj se Pašič obrne na francoskega ministrskega predsednika Brianda ln mu pismeno razloži seda- Velenemška hidra senzacijonalna razkritja o monarhistični zaroti na nemškem. Dresden, 2. novembra. (Izv.) Saški minister Lipinski (član USPD) je dane« v deželnem zboru podal senzacionalno izjavo, da Je policija odkrila vo-liko tajno monarhistično organizacijo, iz katere je izšel tudi Erzbergerjov umor. Major Schneider v Bantzenu na-čeluje organizaciji takozv. «Selb»t-schutza*. naslednici r .izpuščene Or-geseb. V Leipzigu pa obstoji enaka organizacija z imenom »Brtider vom Stein*. Ta organizacija Je sicer obširno razpletona, toda tajna. Podpira jo saksonska industrija, ki jej je samo rilec Er zbor gorja. V Leipzigu «o shajali zarotniki v dvorcu nekoga dijaškega društva. Njih naloga jo bil«, da bi v -Inčaju levičarskega puča nastopili [»roti njemu ui proklamijaij »naoijunalno vlado* (monarhistično IL Horthyjovem vzorcu). Organizacija »Brllder vom rttein* ima tajno sodišče («Fehmgerif.ht»), ki obsoja na sroft tudi vse, ki delujejo proti monarbiatič-nim in restavracijskim ciljem. Dalje obstoji organizacija mladih in športno društvo »Srebrni ščit*. Policija jo danes vse te organizacijo razpustila. Ko- prošli mesec Izplačala 700.(100 marki V pričakovano izvedene hišne, preiskav* zvezi * temi -:Br«der vom Stoin* jo;so jej dale v roke kopico nairadičnej- " " Več udeležencev j.' Erhardtova brigada v Milnchenu, pred I šega materijala. nje stališče Jugoslovanske vlade na-1 kratkim odkrita organizacija v Pade-, zaprtih, mnogi «o pa. potegnili. p ram albanskemu vprašanju. Pojasni [nu, h kateri je pripadal Tillešson, m o- -- naj se mu zlasti potreba strategičnih j Končno je bilo sklenjeno, da položi IBuroenland zopet na dnev- kralj prisego na ustavo v soboto ob; ** ________j 11. dopoldne. Radi kraljevega žalo-} JlglH Y CCI11 vanja ne bodo prt tej priliki nobene; Izredne svečanosti. Gamlzija bo delala ; r dunajske informacije o stanju burške- špallr od dvora do skupeme. ' — - - — ■ ..........."" Beograd, 2. novembra. (Izv.) Vlada .je sklenila, da se izvrši kronanje kralja A-loksandra spomladi. Kralj .je ta sklep strani, je avstrijska vlada prejela poročilo, da. se mora ljudsko glasovanje v odobriL Beograd, l. novembra. Včeraj ob desetih je sprejel kralj v avdljencl vojnega ministra Zečeviča, zvečer ob osemnajstih pa notranjega ministra Pribičeviča, ki se je razgovarjal pol ure z vladarjem. zavarovanje naše albanske meje. ga vprašanja. - novi krvavi boji. Dunaj, 2. novembra, flzv.) Kakor izve j icrcnca. Rim bo baje prevzel nalogo, po-Vaš poročevalec od zanesljive italijansko iasnit! madžarski vladi, da se nahala .a.—s !- —ruim. 1 tem pogledu v veliki zmoti. ™ — ______ -„_______ „ . «Achtuhrabendblatt» javlja, da priprav- kopronju Izvršiti po istem modusu, ka- i Ija avstrijska vlada eno divizijo svoja kor se je IzvrSIl koroški plebiscit MoJ- vojske za pohod v Burgenland iu da ic zavezniška misija v finpronju se peča s ! pri tem treba pač računati na praske t'.i Študijem Sopronjskega glasovalnega oce- ! manlše spopade z madžarskimi prosto-mlja. Medzavezniško vlade izmenjavajo ! voljci. Na merodalnem mestu označuje!* sedaj svoja naziranja o izvedbi glasova- j to vest kot doccla izmlšljeuo. Avstriiu nja. Zaenkrat, bo odposlan n» glasovalno ! ho vzela Burgenland v posest lc v zmi-ozomlje med/.aveznISki detasman 1500 ! slu in po besedilu mirovne pogodbe v St. I Oermalnu brez boja in iz rok antantinr- l^.vsZ ^.U^kn me?,. i l^ti karlištom. Bivši minister . h,vš^a kralja preko meje in da bo ^ . . , . Tiba.ivja nre- parlament do 7. novembra odobril zakon - Budimpešto. glede detronizacije Habsburžanov. Budimpešta, 2. novembra. (Izv.) iUjsag:> javlja, da je prispel v Budimpešto knez Cantacuzene iz Bukarešto in da je takoj stopi! v stik z mnogimi vodilnimi madžarskimi politiki. V Bu-, dmpesti ostane več dni na konferen-i skeSa sodišča. Beograd, 2. novembra. Po vesteh Iz■ mož_ Skoplia so uaše čete v Albaniji zasedle j Antantini krogi polagajo veliko važ- ; misije. črto, katero zasesti je bila nulna potre- j D0St ^ to, da se popravi iz madžarskih Dunaj, 2. novembra. Iz dobro iuftt • ba. če so hotele zavarovati mejo pred i sinžhenlb mest razširjena verzija, kakor miranih krogov ee doznava, da name napadt, katere so pripravila!! Albanci. :da y hu veleposlaniški svet v Parizu rava storiti avstrijska vlada pri signa,-Črto so zasedli brez velikih žrtev. Na odohru Beneško pogodbo. TakSne pogod- | tarnih f-iiah st. gemiainske pogodbf: bojišču vlada popoln mir. ;(,e sploft nI, obstoja samo protokol mad- korak glede čimprejšnje izpraznitve Beograd, 2. novembra. (Izv.) Bolgarska i žarB]so.aV8trijsko-i«ajijanskoga sporazu- i Burške po tolpah, kar bi so moralo Budimpešta, t. novembra. Listi poro- viada ie nipram vranjskemu okrugu za-! ma Xa sporazum Se ni končnoveljavno ! zgoditi, še proden bi Avstrija, zasedla čajo, da so legaoijfkega tajnika barona, : pr|a mejo, r;17j0K| niso znani, domneva podpisan od vsoh. Svet veleposlanikov ! deZido. Nadalje se, bo ob tej priliki Borowicienyija. ki jo spremljal 1 ... .... . -«- — i' ..........< - « Karla v letalu iz Švice na Ma aretirali in ga, zaprli v ječo budimpešt-an- j kraJ.ia ! pa je, da skuša preprečiti beg morilcem !je odobril le italijansko posredovanje v j tudi naglasilo, da je treba določiti Madžarsko, vojnega ministra Dimitrova. zadevi. ! jamstva za način glasovanja, ki mi nu- cah, o kojih vsebini se javnosti ne bodo dajala nikakršna poročila. ■•Ujsag:-je mnenja, da se v Romuniji mnogo Beograd, 1. novembra. Presbiro poroča iz Pariza: Švicarski dopisnik 1500 angleških funtov, deponiranih v ne-džarskoga ministrskega ' predsednika i ki švicarBki banki, da s tom pokrije ško-grofa Bothlona. Njegovemu vplivu 'e|do, ki jo jo imela zaradi izgube aero-ima tudi pripisovati, da, je Romunija | piana. — Sporazum med Veliko in Malo antanto uspeh naše energične politike, j madžarska vlada še ni storila ničesar, - „„ . 0 „„,-„„, ; da se pripravi šopronjsko glasovanje, ^ i odnosno da se Izvrši madžarska obveznost iz beneškega protokola. Razumjivo je sicer, da je doslej Karlov puč Mad lamentarnih krogih se je splošno pri-1 čakovalo. da bo pri povratku kralja I i1 Aleksandra iu ministrskega predsedni- ,„ , ,„ j„ , n yi , j ,1,1 u zarsk delal vchke preg av ce i da se ka, Pašiča vlada podala ostavko. Se-i * .. ,. . x « n_____n jas-^^t^Attss. J-r-sa scr.v da! l>on način ne sine postati farsa. Budimpešta, 2. novembra. (lav.) V prihodnjih dnevih izide amnestijsld odlok za- vse politične kaznjive činti, Amnestija ima namen, da oprosti ff* udeležence burgenland sko afere. Dunaj, 2. novembra. Uradno se objavila: Gibanje tolp ob nlžie-avstrljski in štajerski meji ie postalo zadnie dni pre- n« samo nI poleglo, marata ce. bolj živahno. Sinoči so napadle tolpo Praga, 1. novombra. Antantni za-topniki Bordonaro, Clerk in Oouget so predložili ministrskemu predsedniku rezultate razprav veleposlaniške konference o stališču Male antanta glede dogodkov na Madžarskem. Državam Male antante se naznanja, da je veleposlaniška konferenca popolnoma priznla stališče Male antante v *em aiislu. da se mora prestolna odpoved razširiti na vso habsburško dinastijo i« da se mora razkralj Karel odvesti ir Madžarske in izročiti velesilam. Veleposlaniška konferenca ugotavlja nadalje. da se bo trianonska pogodba izvedla na vsak način. Tudi tretjo točko zahtev Ma.lo antante, namreč razorožitev, priznavajo zavezniki v polni Meri. Zavezniki pristajajo tudi na to, ila bodo države Male antante po določbah mirovne pogodbe sodelovale pri razorožitvi. Način tega sodelovanja se bo ravnal natanko po besedilu in določbah trianonske mirovn* pogodbe. Zavezniki menijo, da spričo' takih razmer ni nobene strogo izvede razorožitev Madžarske, predsedniško mesto v mednarodni ko-mt«iii v Pošti za Jvruslavijo. Češko ali Romunsko Tukajšnji politični ' ropi pričakujejo, da bo tej zahtevi Malo antante sigurno ugodeno. vsak način, da pride med obema najmočnejšima strankama poprej do sporazuma glede eventualne rekonstrukcije kabineta, tako da bi sedanja vlada odstopila šele, ko bo že pripravljen ukaz o novi vladi. zanfclla potuje v beograd. Rim, 2. novembra. (Izv.) »Olornale d' Italla* javlja, da se je predsednik reške vlade, Zanella, odpeljal Iz Rima v Beograd na pogajanja zaradi luke Baroš, ker nI bilo Pašiča v Rim, ampak se ie v kraljevem spremstvu vrn|I naravnost v Beograd. bombni atentat na ameriškega konzula v lisboni Pariz, 2. novembra. (Izv.) Na konzula Zcdinjenlh držav v Lisboni ie bil danes poskušen bombni atentat. Pred njegova hišna vrata ie bila položena bomba, ki jo je konzul, ko ie odhajal, odrinil z nogo. Nekaj hipov na to je nastala eksplozija, ki le pa poškodovala le materijal. Konzulu se nI nič zgodilo. Na mestu je bil najden listič, ki pravi, da ie atentat slič-110 kakor pariški atentat na severoame-riškega poslanika, maščevanje za obsodbo dveh laških komunistov v Ameriki. nove velike stavke v berlinu. Berlin, 2. novembra. (Izv.) Jutri Izbruhne splošna stavka vseh nastavljen-cev v hotelih, gostilnah In kavarnah. Stavkovni odbor sc pogaja tudi z nastavljene! v plinarnah iti elektrarnah ho-teč doseči, da bl mesto bilo brc« luči In kurjave. Da prepreči poslednjo nakano, je vlada pripravila obširne varnostne ukrepe. sa je polačalo. V zadnllh dneh so sc tudi pomnožili napadi na staro avstrijsko mejo. Avstrijska vlada mora izraziti svojo nevoljo nad tem postopanjem in svoj protest proti nadaljnemu trajanju tega nevzdržnega položaja v Burgenlandu. Avstrijska vlada se ne bo na noben način udeležila glasovanja, če se dežela poprej temeljito ne očisti madžarskih tolp. Zdi se, da je madžarska vlada doslej na stališču, da bi se o njenem držanju v tem vprašanju morala vršiti še kakšna kon- našo predstra/o severozahodno nd Frled-burga na Štajerskem, nakar so odposlali predstraŽI ob štirih zjutraj na pomok. tovorni avtomobil! z oddelkom alpskih lovcev. Na cesti pri Plnggau ie zavozil avtomobil v brzojavni drog !n sc prekucnil ter pokopal vojake pod seboi. Bilo Je devet mrtvih In sedemnajst ranjenih. Žrtve so prepeljali v Hartberg. Slrn-či smo ustrelili dva oborožena Madžara, ki sta napadla naše oddelke na štajerski meji, enega smo pa iileli. Berlin, 1. novembra. Pruski ministrski kabinet Je demisijoniral Irsko voraSanje v novi krizi London, 1. novembra. Kakor javljajo večerni li6t,l. se potrjujejo v vladnih krogih vesti, da je v pogajanjih gledo ir-! skega vprašanja zadnjih 24 ur nastopil | resen preokret. Nadalje ee izjavlja, da ee bodo razpisale nove volitve, ako se po gajanja prekinejo. I.loyd George jo b»><. izgubil vso nado, da bi mogel prihodnji petek odpotovati v Washington. Sklenil je, da no zapusti dežele, ker nevarnost nove meščanske vojne še ni odstranjena. London, 2. novembra. Ministrski predsednik Llovd George je naznanil vodst vu parnika »Actpiitania*, s katerim bi se bil moraJ s svojim spremstvom odpe ljat-i v sobot/v v Ameriko, da se ne bo Prisilno oosoiilo v &vsftriii Dunaj, 2. novembra. Borzna, zbornica je danes na, borzi ob'a,vila, nastopno sporočilo; Finančni minister naznanja, da ne namerava odrediti prisilnega posojila. Dunaj, 2. novembra. Kakor doznava «Wlener Mittagszeitungs, Je bila danes ponoči v vrtu pred poslopjem tiskarne, kjer se nahaja uredništvo lista cAbend*, vržena ročna granata. Več šip ie bilo razbitih. Ranjen ni bi! nihče. V vzroku napada do sedaj ni še ničesar znanega. razne vesti. London, 2. novembra. Na eevernem obrežju Anglije so podrli viharji morske nasipe, vsled česar je velik del severne- | " ! ga obrežja pod vodo. Celo v Londonu , so nekatere ulico pod vodo. Velike ne- ' srečo je povzročila povodenj v Sheernes- , su, kjer je potonilo veliko živine. MIlan, 2. novembra. (Izv.) Italijansko- ! javljajo, da je poljska policija, v Lvovn ruska trgovska dražba je pripravila da- j odkrila veliko rusinsko prot.ipoljsko za-1,javni polet Turin-Dunaj-Varšava-Mosk- j roto. Odšla je v rasineko cerkev v Lvo-va. Dve letali sta se vzdignili danes zju- j vu, ko je tu zboroval velik tajen rusin-t.raj na letališču v Furlanskem Vidmu, j skl kongres pod vodstvom komunistov. Pri Tolminu sta pa strmoglavili. Dva le- i toda ob številni udeležbi delegatov vseli talca sta ubita, ostali so sicer rešeni, drugih rusinskih organizacij. Kongres bi vendar jih je žandarmerija aretirala, ker imel pripraviti rusinsko vstajo proti sta, letal! vozili s seboj brez vednosti ob- j Poljski. Udeleženci se se očividno prilasti vsako po dve strojni puški z mu- | pravili za več dni kongresa, ker ?o pri-nlcijo. neeli t -oboj tudi primerne množine hran«. PROTIPOL.ISKA ZAROTA. Dunaj, 2. novembra. (Izv.) Iz Varšave Zaktlulek kongresa Demokratske stranke V pondeljek zvečer j« bil zaključen kongres Dflmokraf.sk« stranke in z velikim oduitovljenjem so delegati odobrili novo r-redloga, da naj ee vrši prihodnji kongres v Zagrebu, jo bil Kbor zaključen. Sen. Gre za to, da se v nekaterih dneh okupira Budim|iešta, gnezdo madžarskih avanturi«tov in naeij. teženj, da se vzpostavi demkrat. vlada z boljševl-sko organizacijo, vzdrževano ua Dunaju s češkim denarjem, in da se proglase kot ničevi uspehi konference v Benetkah, kl je med Cehi izzvala toliko razočaranja radi tega, ker se je 8 to konferenco povečal prestiž Italije kot zažčitnlce madžarskih inspiracij, ki težijo za tem, da se osvobodi še oid del madžarskega ozemlja, ki je pod tujo oblastjo. Listi se vprašujejo, ali bo imela Italija dovolj moči, da prepreči slovansko poizkuse tudi sedaj. V Rimu se smatra položaj za zelo resen. Italijanski minister za zunanje stvari je že izjavil, da Italija ne bo nikdar dovolila zatiranja ene države s strani njenih sosedov In da bo vsa italijanska politika šla za tem, da se obdrže garancijo, označene v mirovnih pogodbah. Ako bi se te garancije kršile, bi Madžarska nehala obstajati kot. neodvisna država v korist svojih sosedov. S tem bi prenehala tudi zgodovinska misija madžarstva, da deli severne Slovane od južnih. Francozi in Italijani o akciji Male antanfte O nastopn Male antante proti Madžarski piše »Teinpsv Ako se sprejme določba, da mobilizacijskih stroškov Malo antante np bo plačttla Madžarska, obstaja možnost, da bodo madžarski legitimisti še enkrat poizkusili restavracijo. Trdili bodo. da obstoja vedno gotovo upanje na uspeli, na drugi strani pa. da državi no bo treba nič plačati. Ako bo na Madžarskem tudi nadalje obstoial ta duh in to niišlie-n.ie, ne pomeni to nikake konsolidacije miru. Ako se bo vztrajalo na tem, da ostane vprašanje povrnitve škode no Madžarski nerešeno, je Mala antanta sklenila, da ne bo začela nobene akcije brez predhodnega sporazuma z glavnimi zavezniškimi državami. Vendar pa izkušnja kaže vladama v Beogradu in Pragi, da ni treba demobilizirati, dokler no dobita popolnega zadoščenja in jamstev. Dr. Beneš je predlagal. da naj konferenca veleposlanikov odredi rok. do katerepa mora madžarska vlada izvesti določbe, katere so ji notificirali zastopniki plav-nih zavezniških držav. Upamo, da bo konferenca, veleposlanikov sprejela ta legitimni in pametni predlog- in da ho odredila kratek rok. Ako bo konferenca, veleposlanikov postopala tako, bo napravila uslugo ne samo v Interesu miru, temveč tudi v interesu Madžarske. Madžarska ima samo en izhod za rešitev: malžarski narod ne sme dovoliti, da »p v njegovem imenu intrigi-ju. in zahteva naj od svojih voditeljev, da loialno izvrše želio zaveznikov, ilntcrače bo moral madžarski seljak še enkrat, plačati napaka svojih voditeljev. Tako glasilo francoske diplomacije. Italijansko časopisje, ki je naučeno, da vedno zvesto zastopa mišljenio italijanske vlade, trobi dratro melodijo. Solidarno nastopa proti akciji Male ..'tefante, naclašajof. da ie položni re- P otihabiburika konvencija v R?pal!u Poleg rapallske pogodbe, sklenjene med Italijo in našo državo, ee jo sklonila med delegati Beograda in Rima šo posebna pogodba, ki ima namen onemogočiti restavracijo Habsburža-nov na bivšem teritoriju monarhije. Ta pogodba, ki jo posebno danes ve-levažna so glasi: «V svrho oslguranja miru, katerega sta za cono mnogih žrtev nad avstro-ogrsko monarhijo izvojevall vlada Italije in vlada kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, obe imenovani državi puaredstvom svojih delegatov, sklepata sledeče: 1.) Vladi se obvezujeta, da bosta Btrogo |iazili ua to, da ee bodo mirovne pogodile, pol pisane v Saint Ger-mainu in Triauonu strogo izvrševale. Posebno pa se bodo v medsebojnem sporazumu podvzemala taka politična sredstva, ki bodo v stanju onemogočiti restavracijo Hubslmrgovcev na prestolu Avstrije In Madžarske. 2.) obe vladi se obvezujeta da bosta druga drugo diplomatično podpirali kadar se bo za to pokazala potreba. 8.) V smislu t« pogodbo se obe vladi obvezujeta, da bosta zasledovali vsako delovanje, kl bi bilo naperjeno proti sigurnosti oboli držav ln to bodisi z ozemlja Avstrijo ali z ozemljil Madžarske. Vladi sn bosta v takem delu medsebojno obveščali. 4.) Italijanska vlada, kl je s zadovoljstvom doznala za sporazum, sklenjen med vlado SHS ln vlado češkoslovaške republike, s katerima ?e glede riljn te pogodbe popolnoma krije, se obvezuje, o morebitnih novih pogodbah te vrste zopet f|>ornzumeti se predno se taka pogodba Izvede. 5.) Ta konvencija velja dve leti po izmenjavi ratifikacij te.r sc obnovi za Isto tako dolgo dobo ako se ne odpove šest mesecev prej. 6.) Ta pogodba bo čimprej ratificirana. ratiflkacijske listine pa se izmenja'o v Rimu. V Rapallu, 12. novembra 1020. Podpisani: Giollttl, Sforza, Bonomi. Veenič, Trumbič, Stojanovlč. Po svefri — Dela konference v Portorose. Kakor etno že poročali, se jo konferenca v Portorose otvorila v soboto. 29. oktobra Osnovali so so trije oddelki in sicer: komisija za gospodarska vprašanja, komisija za zadeve pošto, brzojava in telefona, ter komisija za promet. Prvi komisiji predseduje koinendator LuciollI, glavni direktor v ministrstvu za finance; podpredsedniki te komisije so: dr. Rybar (za Jugoslavijo), Sierlinger (za Češkoslovaško). Szarota (za Poljsko). — Drugi komisiji predseduje komendator Gre-borio, ravnatelj ministrstva za pošto in brzojav v Rimu; podpredsedniki so: Ederan (za republiko Avstrijo). Szala (za Madžarsko) ter Manca (za Romunijo). — Načelnik tretje komisije ni stalen. Tej komisiji bodo predsedovali različni zastopniki nnsledstvenil držav, in sicer kakor bo nanesla priložnost. - ' — Italijanski parlament se sestane k prihodnjemu zasedanju med 15. iti 25. novemiirom. V ta namen se je že pripeljal v Rim zbornični predsednik De Nicola, ki je glede sklicanja skupščine konferiral z ministrskim predsednikom Bonomijem. — Preorijentacija ruske sovjetske politike. Pred kratkim je Ljenin na nekem kongresu centralnega ruskega sovjeta priznal, da je gos|wxlarska politika sovjetske Rusije čisto zgrešena. Obenem je izjavil, da se bo vsled teg-i njena smer kmalu izpremenila. I'o zadnjih poročilih iz Haaga in Hclslngfor-sa je moskovska vlada svojo politiko že začela izpreminjati. Strinja so predvsem z rekonstrukcijo kabineta, iz katerega bi izstopila Litvinov in še en član sedanje vlade. Njuni mesti naj bi zasedla socijalnl revolucijonarec čer-nov ter menjševik Martov. — Kerjen-skij, bivši predsednik revolucionarne vlade, z novim kurzom sovjetske politike bajo popolnoma soglaša, zahteva pa, da se skliče ruska duma ter da se vzpostavijo meščanske svoboščine. Socijalni revolucijonarci so so baje zavezali, delati na to, da se sovjetski sistem obdrži v Rusiji na površin tudi v bodoče. Pogaianin, med to skupino in Ljeninom se nadaljujejo; sovjetska vlada pa je med tem že odredila, da se izpuste iz zaporov vsi menjSevlkl. Politične beležke H- Dobri prijatelji. Dočim je gospod Knemur vnet zagovornik enesesarjev »Naprej* očividno noče priznati rdeče-modro-črne koalicije. Ko se je ustvarila ta koalicija v občinskem svetu, se je poudarjalo, da so so združile in pobratile vse socialne stranke proti »buržujskim* louiokratom. »Naprej* pa sedaj piše o narodnih socialcih. da love pod bobneči-mi naslovi ljudi rji štafažo svoji štrajko-lomni bnržuazni organizaciji. Socialdemokrati ln Peskovoi so res dobri prijatelji. — 4- Čuden način pisanja. Soc.-dom. »Naprej« omenja v svojem beograjskem dopisu tudi dogodke na albanski meji in pravi, «da je albansko vprašanje v obliki mejnih spopadev aranžirala naša vlar la, hoteč doseči diplomatski uspeh pri razmojitvi Albanije*. Ako napiše beograjski dopisnik »Naprej* kaj takega, ni si dal samo javno objaviti 6vojega popolnega neznanja, pač pa je ohenem način takega pisana za resnega človeka nedopusten. Po mnenju »Naprojevega* dopisnika je torej naša vlada aranžirala napade na naše ozemlje, vodila je albanske tolpe, da požignjo naše vasi, da ubijajo naše prebivalstvo, albanski napadi so vrše torej pod našim protektoratoml Žalostno je, da prihaja za dr. Korošcem, ki je v Sarajevu branil Albanijo, sedaj celo « Naprej* in natisne tako neumnost, kot je omenjeni paaus njegovega beograjskega dopisa. -f Politični pritlikavci Slovenski Vse-znal se je začel zadnje dni oglašati v časopisju kot modriian v zunanji nolitiki. Kaj ministrski svet v Beogradu, kaj ministrski svet v Pragi, kai Pašič in kaj Masarykl Slovenski Vseznal je nadaleko vidnejši, najbistrojši, na plemenitejši in Se vse mogočo v superlativih. Zares čudovito je, da imajo politični pritlikavci najbolj široka usta in najbolj dolge jezike. -f Zborovanje Hrvatskega bloka. Praznik mrtvih so porabile stranke takoimenovanega hrvatskega bloka radičevcl, frankovci in zajedničarji da se afirmiralo v Zagrebu kot edini predstavniki hrvatstva. Za štafažo so povabili tudi Sloiana Protiča, ki iz previdnosti ni prišel, ampak je poslal svojega šefredakterja Momčila Ivarilča. Priredili so tudi javen shod, na katerem so govorili Radič, ki jo zahteval obnovitev hrvatskega sabora, kot edine suvereno oblasti za Hrvatsko. V istem smislu sta govorila tudi franko-veu Košutič in zajed ni čar Drinkovič, ki je opravičeval eksodus zajedničar-jev iz parlamenta in rekel, da v Hrvatski odločuj samo Hrvat, a nad Hrvatom samo Bog. Na shod, katerega se je udeležilo okoli pet tisoč ljudi, je pripeljal iz zagrebške okolice Radič svoje seljake, ker so se Zagrebčani premalo zanimali za zborovanje hrvatskega bloka. Samo zborovanje je poteklo popolnoma mirno, o konforenci in pogajanjih mod poedinimi strankami bloka pa ni dozdaj še izšlo nobeno oficielno poročilo. -f Sodelovanje Italijanov pri ar-navtskih napadih. •Tribuna* javlja: Aktivno sodelovanje Italije pri albanskih napadih na naše ozemlje je vedno bolj očividno. Italijanske ladje prevažajo albanske čete, orožje in munlcljo in sploh se Italijani obnašajo napram Albancem kot zavezniki. Pred petnajstimi dnevi je italijanska ladja »Brioni*, ki vozi iz Valono v Drač, izkrcala veliko četo oboroženih Albancev Q. naši meji v bližini Skadra. Pred nekaj dnevi jo ista ladja transportirala albanske čete. Italijanska ladja, kl vozi na progi Krk - Pat ras, je že večkrat prevažala munlcljo iz Valone v Dra{, + Klasifikacija držav. Posebna komisija zveze narodov je izvršila klasifikacijo onih 48 držav, ki pripadajo zvezi V p^ razred spadata Francija in Anglija; v dm. gl razred Kitajska, Indija, Italija Japon. ska; v tretji: Jugoslavija, Češkoslovaška Poljska, Rumunija, Argentinija, Dražili)? Španski in Kanada; v četrti: Avstralija. Belgija, Cbil j, Holandska, Južna Afrika, Švedska: v poti: Bolgarija, Kolumbija, Kuba, Danska, Grška, Nova Zelandija, ff0r. veška, Perzija, Peru, Portugalska, sijam Švica in Uruguay; v šesti Bolivia, Finska^ Haiti ln Venezuela; v sedmi: Allumij^ Avstrija, Costariea, Hnndurls, Ouatomala Libcria, Luksemburg, Niearagua, Panama, Paraguay, Salvador. Zedinjene države severno Amerike spadajo, če pristopijo zvozi narodov, v prvi razred. Nemčija v drugi, Madžarska pa v sedmi razred. Sestanek delegatov Akademije znanosti v Zagrebu V soboto oh 10 dopoldno se je vršila v veliki dvorani »Jugoslovanske Akademij''* prva svečana seja, kateri so razen že navedenih delegatov prisostvovali tudi pokrovitelj Jug. Akademije nadškof dr. Anton Bauer, kr. namestnik za Hrvatsko g. Juraj De-metrovič, poverjenik za prosveto in vere dr. Tugomir Alaupovič, rektor zagrebškega vseučilišča g. dr. Vladimir Varičak, češkoslovaški kouzul v Zagrebu g. ing. Adon Para. g. dr. Stje-pau Boeauac in veliko število članov Jugoslovanske Akademije v Zagrebu. Svečano sejo je otvoril namestnik predsednika g. dr. Tomislav Marctič, ki jo najprej v srbohrvatskem in nato v češkem jeziku pozdravil mile goste. Naglaša! je, da jo svetovna vojna selo otežkočala plodonosno delo na nauč-nem polju in da jim pot še nikoli ni bila tako posuta s trnjem kot danes. Idealizem propada in našo ljudstvo je zabredlo v pretežni večini v materija-listične vode. Toda kljub tej začasui zmagi materijalizma ne smemo nikakor obupovati, ker bo evropsko ljudstvo brez dvoma dočakalo propast materi jalizma in doživelo novi polet du. ha. V tem smislu naj bo osredotočeni naše bodoče delo. V imenu Češke Akademije se je u. hvalil g. dr. Karel Kadlec, kl ja naglasa!. da se jo Češka Akademija z veseljem odzvala povabilu svoje peset,rimsko Zagrebške Akademije in da ga navdaja veselje, da se to zborovanje vrši ravno v času, ko stopata jugoslovanski in češki narod zajedno v boj proti eovražuiku, da oiuvata s tolikind žrtvami pridobljeno domovino. V imenu kr. Srpske Akademije odzdravi ja dr. Jovan Zujovlč, ki pravi, da bo Srpska Akademija storila vse, kar ji dopuščajo njena itelektualna in njena materijalna sredstva. Na lo so govorili še zastopniki »Češkega na-učnega društva*, nakar je predsednik zaključil slavnostno sejo. Narodno zdravle Država In narodno zdravje. Vsako leto umre v naši državi 300.000 ljudi. Nad 200.000 jih umre za nalezljivimi boleznimi. Z ozirom na to ogromno število je dopisnik zagrebške »Rijcči* zaprosil, vrhovnega zdravstvenega šefa drja. Stam-parja za obvestilo, kaj je država ukrenila, da zaščiti življenje svojih državljanov. Dr. Stanipar je opozoril na grozovito statistiko: v naši državi imamo danes 1,500.000 ljudi bolnih za tuberkulozo, dalje 2,000.000 obolelih za veneričnimi boleznimi in veliko število epidemij, ki so nam pograbile zlasti veliko število otrok. Boriti se proti boleznim, ki so v stalnem progresu, ni lahka stvar, ker ta boj danes ni voč vprašanje preventivnih odredb, marveJ .ie ta boj globokega socialnega značaja. To je veliko socialno vprašanje, obenem pa tudi ekonomsko. Na vprašanje, kaj je država doslej storila za pobijanje infekcioznih bolezni, je vrhovni zdravstveni šef naglašal, da je bilo toza-levno delovanje v prvem početku, zlasti v Srbiji, primitivno, ker ni bilo na razpolago no materiala, ne osobja. Morali smo iskati inozemske zdravniko; prišlo jih je nad 100 iz Francije, Švicarske in Itall.e, v zadnjem času tudi iz Rusije. Danes imamo nad 2000 sposobnih zdravnikov. Urejenih je 61 bolnic, gradi se tudi več novih: v Sarajevu, Osjeku, Čakovcu in Beogradu. V Inozemstvo smo poslali lepo štovilo naših zdravnikov, da se spe cializirajo za boj proti epidemijam; ustanovili smo več desinfektorskih šol v katerih se odgaja nižje sanitetno osobe, tis'anovilo se je 26 arnliulano za zdravljenje voneričnih bolezni, 20 dispanzerjev za pobijanje tuberkuloze. V Dalmacijo in Makedonijo so bile odposlane posebne komisije, da prouče taniošnjo zdravstvene razmere ter organizirajo boj proti malariji. V Zagrebu se ustanovi bakteriološki zavod, a v Novem Sadu Pasteurjev za- |vod, v Beogradu pa Institut za proučevanje bolezni »ploh. Potrebna poslopja se zgrade s stredstvi Investicijskega po sojila. Storilo se je že mnogo za zboljš-: nje zdravstvenih razmer, a ne moro se. pričakovati, da be uspeli tozadevnega delovanja pokaže takoj. Umrljivost pada Ic počasi. V ministrstvu za narodno zdrav je se Je ustanovila posebna filmska to varna, ki izdeluje filme za zdravstveno propagando, zlasti za deco. Prihodnje le to se bodo pomnožile deslnfekcljske ko Ione, razširila zdravstvena propagand,! organizirala zdravs-.vena služba. Prihod nje leto pride s fakultet približno 2100 mladih zdravnikov in tako se bo tudi zdravniški kader stalno množil. - Zdravstvena služba. Zakonodajnih bor je potrdil uredbo o organizaciji zdravstvene službe. Ker pa je ta reorganizacija budžetamo nemogoča pred L 192S. jo sklep brezpredmeten. Vlada je nam reč tačas že predložila načrt, zakona o obči upravi, v katero spada tUdI zdravstvo. Torej ho zdravstvo podrejeno velikemu županu in nekemu načelniku. — Obenem je začela razprava, kako bo v prehodnih naredbab izvesti vrnitev po prej avtonomnih uradov oblastni samoupravi. Zlasti važno je vprašanje, kako bo postopanje z bolnicami, kl so bile pre deželne, zdaj pa so začasno stale v dr žavni npravi. Vlada namerava podrt? viti ljubljansko bolnico in bo sklenila ' ozirom na likvidacijo bivše vojvodim Kranjske aranžma, ki se bo tikal premo ženjske strani in činovništva. Ker prav ni karakter uradništva na avtonomni! bolnicah, ki so bile le začasno v držav ni upravi, ni 93 končno ugotovljen, s« bodo mesta na teh državnih bolnicah ni novo razpisala in oddala. Prosveta OTVORITEV XX. UMETNIŠKE RAZSTAVE (JUGOSLOVENSKA IN ČEŠKA UMETNOST sc ie vršila 1.1 m. brez vabljenih gostov. Vkliub temu se ie zbralo v .Jakopičevem paviljonu precej umetnosti željnega občinstva — med driiRiml češkoslovaški generalni konzul dr. Bcncš in šef prosvetnega oddelka dr. Skabernc s sopro-Sto, več umetnikov, llteratov I. dr. Razstava obsesta 210 številk večinoma ba-I roplsov In lesorezov. Splošno pozornost vzbujajo mojstrska češka dela, a tudi dela naših lugoslovenskili umetnikov kažejo visoko stopnlo naše grafike. K otvoritvi razstave ie prispel Iz Zagreba tudi glavni Inldjator te razstave ln marljivi propagator češko-iugoslovcnske s:raf!ke v naši državi, Milcnko D. Glurič, kl Je imel v razstavnem lokalu obširno informativno predavanje. Govoril ie začetkoma o pomenu grafične umetnosti ter nato v kratkih potezah navede! nekaj zanimivih ln mani znanih dat iz zsrodovinc iu- goslovenske grafike. Jugoslovenl Imamo tudi v grafiki svoio čeprav skromno preteklost. Kot prvega grafika v naši domovini le Olurič imenoval Črnogorca Mar-karija, kl Je že konccm 15. stoletja začel s tiskanjem knjig na Cctioiu. Prve knjige se zovejo »Oktolh* in «Psaltir». Pozneje le tiskal Makarija (1. 1512.) Evangelij, ki je postal vzor vsem poznejšim staroslovenskim izdajam. Te in poznejše knjige so bile okrašene z lesorezi ter so še danes mnogim grafikom za vzgled. Omenil |e nato Valvazorjcvo grafično zbirko, katera le prišla pozneie v last zagrebškega škofa. Nato je orisal razvoj novejše grafike in v kratkih besedah raztolmačll glavne tehnike, v katerih so napravljene nekatere Izloženih slik. Po tem uvodu Je podal občinstvu od slike do slike nekoliko strokovnlaškc-ga komentara, kl nI bil brez koristi, kaiti pri nas še velik del občinstva nI dovolj informiran o bistvu grafike. Kakor čulemo, se vrne GJurlč prihodnjo nedeljo v Ljubljano ter bo predaval obširneie o zgodovini Jugoslovenske In evropske grafike. Ravno tako le prolek-tlrano še eno predavanje o nianueltilh mftčnih tehnikah s noskitsi nred občin- stvom Čas ln dan se objavi pravočasno. Na občinstvu je sedai, da podpre g. Jakopiča, ki se ni ustrašil truda In stroškov, da |c priredil to važno razstavo, z ninngobrojnim posetom pri njegovem požrtvovalnem kulturnem dtlu. Oceno o razstavljenih delih lz peresa svojege um, kritike prinesemo te dni. •»Vesna«. Prejeli smo: Se za noben list, oziroma njega uadaljnc številke ni bilo toliko tečkega pričakovanja In nestrpnega povpraševanja kakor za »Vesno*, konštatlramo to z veseljem, vendar pa moramo prositi naše občinstvo, da še nekoliko potrpi — prihodnja številka »Vesne* Izide namreč še le konccm prihodnjega tedna namesto v tein tednu, kakor Je bilo prvotno objavljeno. To pa zaradi tehničnih težkoč, ki se še tu In tam pojavljajo, katere pa upamo v do-; glednem času odstraniti. Naroča se pri | upravnlštvu «Vesne», Ljubljana, Mlklo-I šlčeva cesta 16. Cena za četrt leta COK. I Knjižnica vodmatskega polUUnega in gospodarskega druStva se otvorl v petek ; dne 4. t. tn. Knjižnica bo odprta vsak ' torek In neiek nd pol 7. do S. Ure zvečer. ! Našo somišljenike pozivljcmo, tla se Ie pridno poslužujejo ter ob enem še enkrat apeliramo na Vašo darežljivost, ako ima kdo kakšno pogrešljivo knjigo, da Isto daruje knjižnici. Mariborsko narodno gledališče otvorl letošnjo sezono, ker prenavljanje gledališča še nI gotovo, v gledališki dvorani Narodnega doma. Sezona sc otvori v soboto s Čehovo dramo «Strlček Vanja*. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek Je ob lepi udeležbi predaval dr. Mano Derconi o duševni in telesni vzgo-11 otrok In žel za predavanje obilo priznanja. Dne 7. t. m. predava rudarski svetnik g. Baebler o vodnih silah, posebno za slučaj pomanjkanja premoga. Šport in turistika Ilirija : Maribor 4:0 (3:0). Lep dan Vseh svetnikov je zvabil llubljansko množico na pokopališče, zato ie bila tekma bolj slabo obiskana. Maribor ie postavil svoje moštvo, ki Je doseglo letos že precej uspehov In Ima v sebi zmožnosti, da doseže med našimi klubi eno prvih mest. Seveda bo treba t/cnaže in več ambicioznosti. Moštvo le podaio lepo Igro, vendar se ie takol pokazala pre moč »Ilirije*, kl Je cel čas obvladala pc IJe. Mariborski golman ie Imel mnog prilike, pokazati svoie lepe zmožnosti i v glavnem Je po njegovi zaslugi rezult. za Maribor razmeroma dober. Krepko 5 ie držal tudi desni branilec, kl le odb mnogo nevarnih napadov. Napadalr mariborska vrsta Je imela premalo o< ločnostl ln ni znala Izrabiti par ugodn situacij, da bi bila dosegla uspeh. »Ilir ia* Je igrala lepo In bi bila lahko Igi ostala brez nepotrebnih fow!ov. Sodn Vodišek ii to pot sodi! nekoliko površr, s čimer Je Igra doka) Izgubila. SIcer bila tekma živahna, a še vedno ne tak kot bi želeli In kar bi bila domačim k! botn samim v korist. Planinski koledar xa teto 192. uredil Fran Kocbek, nadučitelj v (jc njem gradu. Cena 5 dinarjov ali 20 po pošti 5'25 dinarjev, ali 21 K. Vsi tehničnih težkoč ga Se ni bilo mogo dotlskati, vslod česar prosimo vse ot ki so ga dosedaj naroČili, da malo f trfie. Kdor rabi več izvodov, nai , naroči pri založništvu (Brnnon Rott' v Mariboru. Krekova ulica ">. Domače vesti * Kraljev prihod v Beograd. V pondeljek ob poldesetih zvečer Je Njega veličanstvo kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika pašiča, princa Pavla tev ministra dvora Jankovlča prispel v Beograd. Na Ijolodvoru so ga sprejeli ministri Prl-bičevid, Užunovld in Trifkovid in gen. jječevid in Hadžid, upravnik mesta in j^f javne varnosti z ostalimi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ko je kralj izstopil iz vagona in sprejel raport službujočega generala, podal je najprej roko ministru Pribičevidu, 8 katerim jo ostal nekaj ?a*a v r.i-~ovo-1U°, ogovoril jo potem še ostalo za-itopnlke ter se na to orlj>eljal v kraljevi dvorec. « Mladina kralju. V torek so se zbrali v Beogradu dijaki in dijakinje vseh šol ter so v slovesnem pohodu korakali pred kraljevo palačo, kjer so prirejali Nj. Veličanstvu navdušene ovacije. Kralj se je večkrat prikazal prj oknu ter je mladino ljubeznjivn pozdravljal. >''inlfestant! so ee razSli nevajoB naše državne himne. » Tretjo obletnico zmagovitega vko-rakanja srliske vojske v osvobojeni fltograd so v torek proslavili v Beo-padu z vojaškim! slovesnostmi. * Sprejemne ure pri pokrajinskem nariestnlku v jietok 4. t. m. odpadejo, fcer g. Hribar službeno odpotuje. -> Politični klub JDS ima Bestan"k v četrtek dne 3. novembra zvečer ob P. v tajništvu JDS, Nirodni dom. Na f'nevnem redu važen razgovor. Udeležit" se polnoštevilno! Pismenih vabil nI. * Osebna vest. Akad. Bllkar ln strokovni učitelj risanja g. Rudolf Jakh! je premeščen iz Celja na državno gimnazijo v Ptuj. * Spomin svojih mrtvih je počastila Ljubljana kar najdostojneje. Ogromne množice ljudstva so v torek popoldne valovile na pokopališči k Sv. Krištofu in Sv. Križu, da Re poklonijo spominom svojcev. Letos so tudi poprej zapuščeni grobovi naših preminulih pesnikov in pisateljev takorekoC oživeli. Poskrbela je za to idealna mladina lz Preporoda in pa licejkc. Grobovi so bili primerno okrašeni, raz spomenike pa so viseli smrečnj ali b.-Ujinovi venel s trobojnlco. Posebno groh prerano umrlega pesnika Ketteji na starem pokopališču so pokrivali Številni venci. Grobnica prvega staroste Sokolskega Saveza dr. Ivana Oraž-ua je bila odeta s samimi trobojnica-mi. Tako je bilo okrašenih okrog 30 '/robov zaslužnih naših mož. Na pokopališču pri Sv. Križu je »Zveza pevskih društev« zapela žalostinko pred velikim križem, pred Krekovim grobem in ob dvojnatem grobu Lundra in Adamiča Na tisoče hroječa množici je odkritih glav poslušala turobne . peve. Ljubljanski gasilci so postavili ob grob lansko leto pri požaru na juž-uera kolodvoru ponesrečenega Levca častno stražo. Grobišča nesrečnih žrtev svetovne vojne so bila žalibog zapuščena. kar je vzbudilo precej kritike. — Mnogi so izražali željo, da bi bilo primerno, ob vhodu na pokopališče postaviti nekak načrt, da bi o!>-cinstvo vedelo, kje so grobovi naših velikih mož. Za široke mase bi bilo to tudi poučno, ker bi se na ta način vzbujalo zanimanje za dela naših pesnikov ln pisateljev. Naša mladina je "jvTsila lep čin pietote in je želeti, da e to vsako leto pon avl ia! * Stanovanjski senat. Kakor znano, je po novem stanovanjskem »Pravilniku* predsednik stanovanjske komisije v Ljubljani mestni župan dr. Lj. Perič. Državni stanovanjski um d je že ukinjen, njega posle prevzame mestni magistrat. Pritožbe proti odlokom stanovanjskih oblaste v I. stopnje rešuje popolnima neodvisen ln samostojen stanovanjski senat. Za predsednika stanovanjskega senata je imenovan rišiji sodni svetnik dr. Anton N a g o-de, za člane pa vladni svetnik dr. Fr. Gor S115, finančni tajnik Goričan, sodni svetnik dr. K r ž i č in višji komisar dr. Mrak. 1 V osebnih In mešanih vlakih Je f. razred odpravljen. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu razglaša, da so počenši od 5. novembra na vseh firogah te direkcije odpravljeni od-delki 1. razreda v osebnih in mešanih vlakih, pomnoži pa se število sedeživ -. razreda na ta način, da se gotovo stavilo oddelkov 1. razreda preuredi v oddelke 2. razreda. V brzovlakih in direktnih vlakih kakor tudi v osebnih vlakih na progi Zagreb-Bakar. Za/Teb-Koprivnica. Zagreb-Osjek, Karlovec-Liubliana. Ljubliana-Ješenice in Je*,v nice-Bistriea ob Bohinjskem .jezeru ostanejo še nadalje oddelkj 1, razreda pole? ostalih razredov. * Pogreska v Imenn. V torkovem poročilu o 1.ongre.su Demokratske '•janke je med govorniki naveden tudi '-*. Pesek iz Celin, fllasiti se mora R o-h e k. G. Ivan Rebek je pri razpravi o gospodarski politiki govoril o zaščit! obrtniških interesov ter so nlegova Izdajanja bila sprejeta r. velikim odobravanjem. Studijsko potovanje. Bolniška blagajna za Slovenijo odpošlje svojo«'« •ff-zdravr.ika dr. Demotra B I e i -weisa, na večfp^ensko potovanje po Nemčiji, da prouči tamošnle soclalno-zdravstvene naprave, ki naj se upoštevajo pri delovanju bodočega okrož- nega urada za socialno zavarovanje v Sloveniji. Obenem si bo dr. Bleivveis ogledal poslovanje blagajniških ambu-latorijev v Nemčiji. Tozadevne izluiS-nje bodo merodajne pri ureditvi bl> gaJniSklh ambulatorijev v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih. * Državni izpit na kr. gospodarski šumarski fakulteti v Zagrebu no položili prvi slušatelji iz Slovenije: z odličnim uspehom g. Joža M 1 k 1 a u ž i č iz Novega mesta, z uspehom g. Drago K a j f e ž iz Sela pri Kočevju in g. Bogomir a g a r h Idrije. * Francoske štipendije za naše dijake. Francosko ministrstvo prosvete je določilo, kakor so poroča iz Pariza, da tudi za tekoče šolsko leto sprojme gotovo število naiih dijakv kot svoje gojence. Štipendije za to gojence znašajo mesečno po 000 frankov. Razen toga dobe povrnjeno tudi potue stroške v znesku 400 frankov Štipendije pa so določene samo za eno leto. * Šolski vlak LjuhlJala-KranJ. Od dne 2. novomhra daljo vozi na progi Ljubljana dri. kol.-Kranj šolski vlak * odhodom iz Ljubljane drž. kol. ob 13.48 in prihodom v Kranj ob 14.31 dnevno redno ra^ zen ob nedeljah in praznikih. S tem vlakom sc 6mojo prevažati brez izjeme tudi drugi potniki. * Pomoč invalidom ln vojnim vdovam. Razen že odobrene podpore v znesku !)00.ti00 dinarjev za siromašne invalide in njihove rodbino Je minister za socialno politiko dovolil še nadaljnjih 208.000 dinarjev kot pripomoč za nabavo čevljev invalidom in njihovim rodbinam. * Slepci v gledališču. Poročajo nam: Preteklo nodeljo se je udeležil pevski zbor gojcncev zavoda za slepo z velikim zanimanjem in užitkom opore »Dalibor«. Proste vstopnice je preskrbel šef oddelka za socijaluo skrb g. Ribnikar. Prijatelju slepcev najiskrenejla zahvala! * Nova odvetnika. V Ljubljani je otvoril odvetniško pisarno dr. Martin M a 1 n e r i č, v Sevnici pa dr. Rok J e a e n k o, ki se je nedavno vrnil iz Rusije. * Profesor Zalokar s« je vrnil in zopet redno ordlnira od dveh do treh popoldne. * Podporno drultvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani. Na rednem občnem zboru izvoljeni centralni odbor so je na svoji prvi redni seji konstituiral takole; predsednik filozof Fr. Baš, podpredsednik jnrist Adolf Tro-gar, I. tainik jurist Ervin Mejak, II. tajnik teolog Andrej Križman, blagajnik jurist AloU Stanovnlk. načelnik menze filozof Branko Kus. načelnik doma jurist Josip Gruden, načelnik bolniške blagajne tehnik Jerko Matu-lovič in odbornik brer, mandata jurist Ljubo Štefanovd. * Veseličnl davek. Ljubljanski mestni magistrat opozarja, da občinskih pristojbin in voseličneira davka od plesov ln veselic v bodoče iz načelnih vzrokov pod nikakim pogojem ne bo odpisoval, vsled čr*=ar so slično prošnje za odpis popolnoma brezpredmetno. * Orkestralno društvo «Glasbene Matice* v Ljubljani Vaja se vrši mesto v četrtek izjemno v petek zvečer ob 8. uri. Ker jo koncert, pred durmi, se prosi točne in polnoštevilne vde-ležbe. — Odbor. * Pevski zbor »Zveze Jugoslovanskih železničarjev* v Ljubljani prirodi v soboto, B. novembra t. 1., ob 19. uri v veliki dvorani hotela »Union« svoj prvi Zabavni večer s koncertom. Sodeluje godba Z. J. 2. Ker Je vBpored zelo pester In zabaven, ter .ie del čistega dobička namenjen istrskim žrtvam, drugi del pa nabavi pevskega arhiva, vabi vse prijatelje petja In zabave k čim večji udeležbi — odbor Telovadno društvo «SokoI» v Ljubljani vabi vse članstvo (člano in članice) in naraščaj (go.ienke in gojence) k predavanju, ki so vrši v četrtek, Jr,e 3. novembra ob 8. uri zvečer v telovadnici v »Narodnem domu«. Predava br. B. Kajzelj: Cilj sokolskih teženj Udeležite se v mnogobrojnem Številu Vabljeno je tudi članstvo br. društev. Plesni tečaj za dečke. — Za same dečke, v starosti od 10. do 15. leta, je otvoiiio »žensko telovadno društvo v Ljubiianl« trimesečni plesni tečaj pr eno uro ln četrt tedensko, nakar ponovno opozariamo ceni^nn stariše. Pri glasi se sprejemajo v četrtek 3. t. m od Va 6. do 7. zveč°r v telovadnici I. državne gimnazije. Rndl reda tirosime da se istočasno zglasljo vsi oni, ki nameravajo morda šo m-istonlti k ostalim že objavljenim tečajem za otroke, naraščaj. goienke in uradnic,e, ker sicer trpijo vsled malomarnega vpisovanja začetne ure na di«c!"llnl. * Smrtna kosa. V LhiMlanl jn umrl A vgust P o k o r n, v ŠkofU Loki gdč FJa Krenner. v Krnniu učiteljica gdč. Justina L u k o v g e k. * Učlteljstvo za državno posojilo HgiHjstvo lindske Šolo na Cntržu ol Savi je r>ndpi«alo Invrstlcilskega državnega 7 "f, po^oiila 10 (10n Irron. * Otvoritev telefonske centralo In Javne govorilnice v Trebnjem. Pri poštnem uradu Trebnie se Je otvoril a 17. oktobra t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico, za krajevni ln medkrajevni promet. * Iz Brežic nam poročajo: Ženski odsek Pokol-), r Brežicah priredi v nedeljo R. novembra ob V£8 url zvečer v dvorani »Narodnega doma« otroško igro »Jagode* e telovadbo in deklamacijo, * Jugoslovanski matici to sokoltkram domu v Konjicah je daroval prilikom svoje poroke g. dož. sod. svetnik in sod. predstojnik v Koii.iiea.li Gvido Ml-helift, vsakemu 200 K. PoBnemajl« ga! * Celjski občinski odbor ima danes ob 6. uri zvečor sejo. * Poroke. V Mariboru eo se poročili g. Rudolf O t i n , urednik, t. gospodično Rijo K o d r i č , in g. Rado Tipi z gospodično Nušo V e r a s. * Seja občinskega iveta v Mariboru so vrši v potok dne 4. novembra ob 18. uri v mostni posvetovalnici. 4 Procaa zaradi pokvarjene moke. V Mariboru se je vršila zadnje dni obravnava proti lastniku vclemlina Fran-zu in trgovcu Sirku zaradi prodaje pokvarjene moke. Proces je trajal eno leto. Sedaj je bila izrečena razsodba ter sta bila oba obtoženca od obtožbe oproščena. Državni pravdnik ja proti oprostilni razsodb! prijavil vsklie. * Klub rezervnih častnikov v Ptuju. V Ptuju se je ustanovil klub rezervnih častnikov za ves ptujski okraj. Ustanovni občni zbor se je vršil dno 29. oktobra. Prijave za pristop sprejema g. Ivo Jančič v Ptuitt, Panonska ul. 10. * Občinsko sodišče za pobijanje dra-"inje v Ptuju. Kakor poroča »Ptujski list«, ki zopet redno izhaja, se jo v Ptuju ustanovilo občinsko sodiščo za pobijanje draginje. Za predsednika je izvoljen odvetnik dr. Ivan Fermevc, za poslovodjo pa profesor Franc Do-vetak. * Atentator Marinkovič aretiran. Kakor znano, Bta bila v atentat na pokojnega ministra Draskoviča vpletena tudi dva Marinkoviča — eden iz Bosne, drugi iz Salica. Prvi jo bil to dni v Zagrebu oproščen, drugi je svoj čas pobegnil v inozemstvo, kjer.so ga te (lili prijeli v Atenah. Naša vlada je zahtevala njegovo izročitev. * Preprečena narodna proslava. V Osi-jeku so hoteli tamošnji zajedničarji prirediti proslavo 29. oktobra, odklonile so pa sodelovanje demokratske in radikalno stranke. Da se prepreči tako separatistično slavlje so pristaši radikalne stranke zasedi! dvorano, kjer bi se imela vršiti proslava tn na ta način preprečili zajedničarsko nakano. * Nove cigarete. Direkcija tobačne režije v Sarajevu spravi početkom novembra v promet novo vrsto cigaret pod imenom «Una». Te cigarete bodo po kvaliteti med »Ljubuški« in »Bosna* cigaretami, stalo pa bo 100 komadov 46 kron * Izgubila se Je črna denarna listnica vsebujoča srednjo vsoto denarja ln že-loznlško legitimacijo od Dolenjskega mostu do Starega trga. Pošten najditelj so naproša, naj odda Isfo proti dobri nagradi na Ižanski cesti št. 20. * Izgubil je v torek zvečer neki uradnik v kavarni Union ali pred kavarno listnico s svojem denarjem ln listinami. PoSteni najditelj se naproša, da odda vse skupaj proti dobri nagradi na policijsko ravnateljstvo, ali pa vrne vsaj listine, kl so za izgubitelja velike vrednosti. * Izgubila se Je denarnica s preko 4040 K ln raznimi drugimi papirji in računi na Ime Mita P t v n ! 6 k i. Kdor !e izgubljeno nnSel, naj nrinese na policijo ali naslovi na'Mita Plvnlčkl. poste restant.o LJubl jana. Pošlje na i vsaj vse listine ln račune, denar pa si la'iko obdrži. * Izgubila se Je včeraj na Mlrju za rimskim zidom ženska usnjata ročna torbica. V torbici so se nahajalo rokavice, denarnica In listek tvrdke Reich. Najditelja se prosi, da proti nagradi odda torbico v upravi »Jutra« v Prešernovi ullcL * Celjska policijska kronika. Iz bolnice je pobegnil ŽOletnl spolno bolni Ivan Vcbcr iz Marije Reke. S seboj je odnesel obleko bolnika, Leopolda Triana. — V pijanosti je razgrajal in razžalil stražo Dragotin Margelič, ekspediter tvrdke Pelle. Izročen jo bil sodišču. — Dne 31. oktobra je 25lotni tesarski pomočnik Kari Ograjcnšek izzival v gostilni Sko-berne in povzročil tudi pretep, tekom katerega ja nekega vojaka ranil na glav!. Pomagala sta mu pri pretepa nju brata Anton in Josip Gajšek. Ogra-'enšek je bil aretiran, dočim sta brata Gajšek ubežala. — Zaradi potepuštva je bil aretiran in oddaj sodišču 74iotni Andrej Zorin iz Sladke gore. * Velike tatvine v Slovenskih goricah. V Slovenskih goricah se v zadnjem času dogajajo številni vlomi in tatvine. V Co-getincih. Stanetineib in Andrečincih je bilo pokradenega raznoga blaga v vrednosti 50.000 kron. Tatovi so bili trije fantalini nedomačini v starosti 15 do 19 let. Neumornemu orožništvu pri Sv. Antonu se jo posrečilo spraviti družbo pod ključ. * «PriJctna» prijateljica. Praznik vseh svetnikov je preživel v Mariboru SSlctnl Anton G. v družbi 871etne Ivane P. iz Sv. Marjete. Ko so je veseljak drugo jutro izlreznil, je opazil, da mu manjkata denar in ura. Javil je zadevo policiji, ki .le njegovo »prijateljico« poiskala hi naš la pri njej donar in uro. Od denarja je manjkalo samo 60 kron. Ženska je aretirana, * Tatvine In vlomi V Jak ovcah pri Planini so neznani zločinci izropall kapelico in odnesli več dragocenosti. — Matiji Resniku v Marijinem Grade,u pri Laškem sta bila ukradena dva gonilna jermena, vredna 13.000 K. — V noči od 28. na 29. oktobra je bil Izvt-Sen v Menardovo trgovino v Domžalah velik vlom. Talovi so odnesli za preko 100.000 K blaga. Gospodarstvo •» Produktna borza v Novem Sadu dne 26. oktobra: Pšenica: baška (7R) ladja 1200 (blago), »romska (77) 1185 (blago), (79/80) 1200 (blago); krmilni ječmen baški (04) 980 (blago); pivo-varski ječmen 1030 (blago); oves baški 800 (blago) 790 (donar); koruza: baška stara 910 0>lago) 900 (denar), ba-natska nova (dobava v novembru) 785 (blago) zaključek 785—787y2; moka (z vrečo) St 0 1680 (blago) zaključek 1655, kruSna moka 1580 (blago), krmilna moka 700 (blago); otrobi (z vrečo): baški 560 (blago) zaključek 550; fižol: beli novi 1110 (blago), boli stari 1030 (blago) 1000 (denar); krompir lz Slavonije 350 (blago); svinjska mast: netto ab Bafka 6600 (blago) zaključek 6550. > \nkcta n uvozu luksuznega blaga. V nedeljo dno 23. oktobra so je vršila v fllijall Narodne banko 811S v Zagrebu v prirotstv. generalnega inšpektorja g. Petroviča konferenca trgovcev, industrijalcev in bank o cmojitvi uvoza luksuznega blaga ln o načinu, kako bl se to izvedlo. Anketa je bila mnenja, naj kontrolni odbori pri Narodni banki, kl kontrolirajo potrebo deviz poedinlh trgnv-eov, provzamojo tudi kontrolo uvoza luksuznega blaga in dajejo dovoljenja za Iznos tujih deviz samo za blago, kl nI luksuzno. » Dobava drv. Uprava državnih monopolov v Beogradu naznanja, da Be bo vršila dne 29. t. m. ob 11. uri dopoldne v pisarni imenovane uprave v Beogradu ofortalna licitacija glede dobave 600 m" bukovih drv. Pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. " Dobava steklenega blaga. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotic.i razpisuje za 10. decembra pismeno ofer-talno licitacijo glede dobave raznih steklenih predmetov. Razpis s natančnoj-Siml podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornic« v Ljubljani na vpogled. • Zaščita Industrijske ivojlne. V upravo za zaSČIto industrijske svojlne so imenovani: Dr. Alojzij Kralj, profcBor na tehniki v Ljubljani; Alojzij Pavlin, vladni Bvetnlk pri poverjeništvu za kmetijstvo; Anton Danlhelko, profesor na tehniki; Anton KoroSec, Inšpektor v poljedelskem ministrstvu v Beogradu; Anton Mllorad Stebl, InSpektor v ministrstvu za Bocialno politiko v Beogradu; Anton Pu-klavec, vinarski ravnatelj v Mariboru; Bogdan Pahor, asistent Kmotijsko družbe v LJubljani; dr. Viktor Jeločnlk, major v smodnišnicl v Kamniku; Viktor Turnšek, ravnatelj zavoda za pospeševan njo obrti v Ljubljani; Viljem Rohnnan, kmet. svetnik pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani; Vladimir Remlc, in-ženjer v Kamniku; Gviilon Gulič, strojni komisar v LJubljani; Gustav Zemanek, strojni inženjer v Ljubljani; Ema Arko, učiteljica v Ljubljani; Ernest Lavrenčifi, poštni gradbeni nadsvetnik v Ljubi ianl; Ivan Bonač, tovarnar; Ivan Vogelnik, ravnatelj Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt; Ivan Vurnlk, inženjer, docent na tehniški fakultet! v Ljubljani; Ivan Petrič, gradbeni svetnik; Jakob Turk, ravnatelj kmetijskega kemičnega prelzkuševališča; Josip ZidanSek, višji živinjskl nadzornik pri poverjoništvu za kmetijstvo; Josip Jelinek, inženjer v Kamnlcl; Josip Kropač, vseučiliškl profesor, rudarski nadsvetnik v Ljubljani; Josip Pavlin, inženjor ln Industrijalec v Oeljti; Josip Rustja, dvorni svetnik v Ljubljani; dr. Karel Hlnteriechner, prof. na tehniki: Klementina Urovatin. nčlto-liica: dr. Makso Samec, vseučiliški profesor; dr. Milan Vidmar, vseučilISki profesor: dr. Miroslav Kasa!, vseučiliškl profesor; Oton Grebene, profesor Srednje tehnične šole; Pavel Kobler, Inšpektor uprave drž. monopolov v Beogradu; Peter Kozina, tovarnar v Tržiču: dr. Ri-kard Zupančič, vseučiliškl profesor; Rudo^ Vilman, inženjer, Fran Reran, strokovni učileli za keramiko; Fran Paher-nik, industrijalec v Vuhredu; Henrik Mo-horčič, ravnatelj kmeti;skn-kcmičnega zavoda v Mariboru; dr. Ciril Pavlin, tajnik Zveze industrijalcev In Ljuboslav Petrovič. profesor v Ljublvinl. - Nova kemična tvornica v Mariboru. Češka družba »Union« namerava zgraditi v Moliu pri Mariboru tvornico za kemične Izdelke. Mariborska eskomptna banka. Dne 30. oktobra so je vršil v Mariboru občni zbor Mariborske oskomptne banke, na katerem so jo sklenilo povišati delniško glavnico na 80.00n.000 K z Izdajo 50.000 novih delnic po 400 K nominale, nedcl-niJarjom po 700 K za komad. Istočasno se ie sklenilo izpremenlti ime zavoda v »Jugoslovansko Union-bnnko« ter prenesti sedež lz Mnribora v Beograd. S tem se je najstarajši bančni zavod v Sloveniji. ki je hil ustanovljen lota 1872, postavil na širšo podlago tor razširil svoj delokrog na vso Jugoslavijo, Do sedaj jo zavod poleg sodef.a v Marihoni vzdrževal podružnico v Murski Soboti, Veli-koveu in Gomil Radgoni ter sezonsko ekspozituro v Rogaški Slatini, V kratkem so rvtvorlta podružnici v Ljub! Vin! (Sv. Petra cesta št. 24) in Kranju. Ustanovitev nad nI'n lih nodmžnic v važnih t,r-žlščih Jugoslavijo Je projektirana. Vodstvo zavoda je prevzel prelSnjl ravnatelj Jadranske banke g. Avgust Praprotnlk. — Vinska trgatev v ormoškem okraju je k< nčina. Pridelek je veSii, nogo lani, kakovost, pa ki Izredno dobra, celo boll-Sa nego leta 1917, Vino Ima 18 do 23 stopim" sladkorja, a kisline ne čez 8 tlso-"Ink. Cene moštu so mod 20 in 2» K z« liter. =» Tvoruica za nogavice hi blago se osnuje v Tuzli a kapitalom 1 <■ pol mlijona dinarjev. -= Nemška živina za Jugoslavijo, Komisiji za prevzem nemške živine je pre vzela doslej 12.000 konjev iz Nemčije na račun reparacije. V oelem dobi naša država. 51.000 komadov živine. Večji de! konjev se je prodal. Ker pa je vlada vslod visokih prometnih stroškov prt prodaji v državi imola izgubo, je sklenila, def konjev prodati v Nemčiji, kje» ae je mo,gla doseči cena 5000 dinarjev z* komad. Doslej se Je prodalo 8000 konjev, V kratkem nam Izroči Nemčija ie oetalo živino. = Italijansko-Jugoslovanska delniška družba. V Rimu se je osnovala »italijansko jugoslovanska delniška družba za industrijo in trgovino« (■ kapitalom 1,500.000 Ur. NovoutUimovljona družba Je v najožji zvozi zi »Italijansko eskomptno banko«, torej e enim najvočjih italijminkih dei arnih zavodov. Družba Je ustanovila tudi svojo podružnico v Milanu. Namen in cilj družbe je zbližanja trgovinskih odnofajev med Italijo in Jugoslavijo. V uprav! se nahaja tudi en jugoslovanski zastopnik. — V naio korist ta družba go tovo ne bo delala. Italljansko-ruska trgovinska pogodba bo bo v kritkem podpisala, kor sta se obe delegaciji, ruska in Italijanska, sporazumeli v vsoh točkah. = > Vinogradništvo v Nemčiji. Po uradnih podatkih je znašala površina vinogradov v Nemčifi 1920. lot* 81.850 ha, od tega 19.179 ha v Pru»iji, 20.626 ha v Bavarski, 15.164 ha v Hcsonski, 13.393 ha v Badenski, 12.516 ha v Virtemborški, 226 ha v Saksonski, 75 ha v Anhaltu lil 3 ha v Oldenburgu. Po podatkih koncem maja 1921 znafa površina: v Prubljl 19.516 ha, v Bavarski 20.258 ha, v flesensk! 25.466 ha, v Radenski 14.071 ha, v Vlr-temberSki 12.538 ha, v Saksonski 149 ha, v Anhaltu 22 ha In v Oldenburgu 2 ha. Celotna površina ztiaSa koncem maja 1921. leta 83.132 ha In Je narastla torej za 1276 ha. Proti letu 1913 zaostaia površina — brez Alzaclja-Lorene — Se vedno za 7035 ha. Stlnnes In Alplnsfca-montanlka družba. «Wiener Allgcmeine Zeitung« javlja, da se Stinnct zelo zanima za Alpinako-montansko družbo. Stinnes, kl te tvornico dobro pozna, jo prišel že drugič tjar da si menda podrobnotti natančneje ogleda. "= lipch letošnje žetve v Bolgarski po služlieuih podatkih: plenica 11,569.873 q, rž S.1M.103 q, ječmen 2.882.893 q, oves 1,635.0 C q, koruza 8.734.400 q, riž 45.831 <1. ostala žita 1,457.462 q. Skupaj torej 28.662650 q. =» Četrti veliki sejem vzorcev v Pragi eo vrši od 12.—19. marca 1922. ^ Rumunija kupuje bombaž. Iz Bukarešta poročajo: Trgovinsko ministrstvo je ugodilo proSnji tekstilnih industrijalcev, da se od v Švici nedavno sklenjenega posojila kupi 200.000 kg bombaža, ki naj se predela za vojaštvo in z» državne nameščence. Borza Zagreb, devize: Borlin 168 — tTO, Bukarešta 205 — 210, Milan 1285 — 1S00, London izplačilo 1260 — 1265, ček' 1210 — 1250, Newyork ček 814 — 815.50 Praga 300 — 302, Švica 5800 — 5875, Dunaj 7 — 7.15, RudimpeSta 89.25 —• 39.50, valute: dolarji 809 — 814, av. strijeke krone 7.50, rublji 20, češke krono 298, murke 172 — 178, leji 205. lire 1280 — 1285. Banka za Primorje 850 — 870. Trg. obrtna banka 235 — 240. Ilrv. eskomptna banka 680 — 685 Brodska banka 400 — 40B. Jadranska banka 1590 — 1600. Jugo8lovcnika banka 495 — 500. Praštediona 5200 — 5350. Rečka pučka banka 520 — 540. Srpska banka 700 — 710. Eksploataclja drva 680 — 700. . Goranin 700. Gutman 1400 — 1485. Nar. šumslta industrija 585. Slavonija 650 — 668. Beograd, valute: dolarji 77, marko 45. leji 53.50, lovi 45, deviz e: London 315, Pariz 575. Praga 75.25, Berlin 43.50, Dunaj 1.80, Milan 320, Budimpešta 9.7fl. Dunaj, devize: Zagreb*1488 — 1442, Roograd 5750 — 5770, Berlin 2422—2428, Budimpešta 58.150 — 58.450, Bukarešta 2810 - 2H20, London 17.990 — 18.0t0, Milan 18.440 — 18.460, Newyork 4598— 4602, Pariz 83.680 - 83.720, Praga 4322 — 4338, Sofija 2620 - 2630, Varšava 141 — 148, Curih 84.975 — 85.025, valute: dolarja 4558 — 4562, levi 2595 — 2605, marke 2427 — 2438, funti 17.801 — 17.910, francoski franki 33.480 — 33520, lire 18.090 — 18.910, dinarji 5740 — 5760, poljske marke 137 — 139, lo;i 2805 — 2815, Švicarski franki 8-1.475 — 84.525, ScSke krone 4322 — 4328. madžarske krone 57.900 — 58.150. Curih, devize: Berlin 2.85. Nowvork 5.41, London 21.19, Pariz 89.80, Milan 21.85. Praga 5.10, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.80, Bukarešta 8.45, Varšava 0.15, Dunaj 0.25. Berlin, devize: Rim 778 — 77*. London 750 - 752, Nowyork 191 — 192, Pariz 1413 — 1416. flvica 8578 — 3588, Dunaj 8, Praga 181, Budimpešta 23. Claude farrcre: ao Morski ropar (Le Fllbustler cJes Mers.) Roman. , Mnogi store, kar je storil poprej bučnote: Prekrižajo se. Ta zakletva lih straši. Saj je tudi najstrašnejša In najsvetejša, kar so jih kda/; čuli iz Tomaževih ust, kajti Tomaž, pokliče svetega Vincenta in svetega Tomaža Ie s prevdarkom za svedoke, pri Kristusu z bulvarka pa še splofh ni nikdar prisegal, saj je močnejS.i ko celo Devica z velikih vrat in ker varuje vse mornarje na vodi, krivoprisežni-ke pa kaznuje še tem strožije. Tomaž pa pljune in dvigne desniico, da še bolj potrdi svoje besede. Potem pa zapove: «Veternlce dole! Pritegni stroke! Povsod povodce in kljulke! Zgornja jadra četveri, zvij in zvesi! Če nam pete odnese, bogme ne pokusim več vina!» 7 Galijona je komate ostro pritegnila na desno, očividno v itamenu, da vozi kolikor mogoče blizu nabrežja. Videlo se je, da ima namen objadrati rtič tiburonski, križati potem na sever, ujeti veter v ja-dra in se potem obrniti proti Kubi, najbrže v luko Santiago, ki je otoku San Domingo najbližja. Precej sveži severno-lztoč-ni veter je dopuščal, da vozi ladja naravnost in naglo, ne da bi morala razpeti komate ali poviti jadra. Vkljub temu je pa bližina obrežja ga- lijono nekoliko ovirala in je] jemala gibčnost in spretnost. Sicer bi je »Lepa podlasica®, ki je ravnotako tudi jadrala s polnim vetrom, nikdar ne bi mogla dohiteti. Tomaž, ki je pred vetrom zaobrnil, da tako prekriža Špancem pot, prične vso fregato pozorno ln natančno pregledovati. Vse je našel v najlepšem redu in v polni pripravljenosti za borbo, kakor je bilo treba. Nad baterijskimi linami da sedaj pritrditi dolgo platno po vsej ladji od sprednjega do zadnjega konca. Prav duhovita vojna prevara: «Lepa podlasica* je tako poskrila svoje kanone in se sedaj v ničemer nc razlikuje od navadne trgovske ladje, razven morda v svoji takelaži, ki je zeio visoka in vsa nova, kakor pač takelaža korzar-ja, ki se mora vsak čas zanašati na svojo brzino in gibčnost, bodisi za lov, bodisi za beg. Toda takelaža se ! pač ni dala skriti. Tomaž je prosil j boga ie za eno, da bi namreč Spanec ' ne pazil nanjo, in se je tembolj po-' žuril, da se razpno vsa jadra in se ' ' napno z vetrom, da ne izgubi niti pol ■ vozlja tako dragocene brzine. Zdelo se je, da galijona fregate še vedno ni zapazila. Gotovo je bilo, da z ničemer ni pokazala, da se vznemirja. Kakor doslej, se je motovilila še nadalje z istimi jadri, z drugim jadrom nad košem, z zdoljnim sprednjim jadrom, z bugspritovim iu z be-zannm. Ladja je gotovo linijska prvega ali vsaj drugega reda in izgleda nekako, da se jej sploh ne da, da bi se vznemirjala zaradi manjše fregate, tri- do štirikrat manjše, in ki je fna videz celo sploh brez artlljerile. ; Vrhu tega ni videti na njej niti jedne-ga mornarja. Na krmilu stoji sam samcat Tomaž, daleko naokrog viden. Tudi to je bila njegova prevara. Vse svoje moštvo je poslal v med-krovje in je tam zaklenil, deloma da iz previdnosti zakrije pred moštvom sovražno premoč, deloma da skrije svojo pravo moč pred sovražnikom in ga tako uspava. Vkljub vsem tem modrim ukrepom je pa Tomaž sedaj zopet začel dvomiti v uspeh, ko je zagledal velikanski sovražni kolos z bližine. Normandska kri v njem se pričenja vzbujati. Sicer pa Tomaž ne obupa, marveč polagoma in točno prešteje vse sovražnfe topove ln primerja svojo lastno slabotno artiljeri-jo ž njegovo. Na to tehta ln tehta in končno sestavi svoj bojni načrt. Ena sama topovska širina španske galijo-ne bi mogla uničiti francosko fregato in jo takoj potopiti. Dobra taktika zahteva torej, da se »Lepa podlasica* ne izpostavi takšnemu uničevalnemu ognju. To pa je mogoče le tedaj, če si izbere Tomaž že izpočetka takšno pozicijo, da prisili sovražnika, da se bojuje z zadkom, kjer ne mole izpod burgsprlta nobeni kanoni proti napadalcu. Pa tudi zakljukati se Tomaž ne sme v sovražnika, zlasti ne takoj ob pričetku spopada. Kajti naj je njegova stotina dečkov še tako junaška, v borbi mož proti možu je sto junakov vedno manj ko pet- ali šeststo vojakov. Posadka galijone je pa morda 5e močnejša... Tomaž nI pustil pogleda od nje. Sedaj je le še tisoč sežnjev med obe- ma ladjama, ln ogromni Špancev trup moli iz vode kakor gorovje. Njegov zadnji kastel gleda na gladino z višine štirideset čevljev in njegovi kanoni, postavljeni v dvojni vrsti in vsi iz svetlo poliranega bronca, se svet-[ likajo na solncu, kakor ognji. Zares, ; ladja je Izredno lepa vojna linijska | ladja prvega reda! Zdoljna baterija 'ie črno pobarvana, zgornja modra z zlatimi črtami, sprednja pa rjava ka-j kor srna. Odprte oknice na topovskih linah se svetijo živordeče, ravno ta-; ko vsa notranja uredba medkroja in zadnjega kastela. Vsa ta barva je sveža in svetla ln nova. Nad ladijskim trupom pa se na štirih jamborih belfe jadra v nebo, kakor snežna piramida. Iz tisoč kaftrov je nastalo sedaj le petsto ln sedaj le še dvesto. Sedaj je fregata že mimo galijone. Čim vidi Tomaž, kako so sovražnikova jadra sčetverjena za veter, zaobrne še bolj, da postavi svojo fregato naravnost pod sovražnikov zadek. Takšen manever brez druzega takoj izda sovražno namero. Španski kapitan se pri tem pogledu zdrami iz svoje zaspanosti, sam obrne, da se izogne nastavljeni pasti, razvije veliko zastavo Kastilije in odda v svarilo strel iz topa. To je pomenilo, da vabi kor-zarja, naj tudi on pokaže svojo barvo. Toda Tomaž je bil mnenja, da ta čas še ni prišel, in nič se mu ni mu- i dilo k zastavi, ravno tako malo vese-1 Ija pa Ima tudi, da bi že sedaj odkril j svojo artiljerijo, ki Je še vedno za- i hrbtno skrita pod platnenim zaklo-1 nom. Zato pokaže Tomaž brez okle-1 vanja že pripravljeno lepo kasttHjm. sko zastavo, čisto jednako zastav) na vojni ladji, nato nategne bramovo jadro, kakor da hoče pozdravljati, tudi, kakor da se hoče ladji približati da se ž njo pogovori. Da še bolj n». glasi ta svoj miroljubni namen, dvij. ne tudi veliko trobilo k ustem in jc nastavi, baš ko zdrkne mimo galijo-ne. Vendar je ostalo pri tej kretnji, rekel pa Tomaž ni ničesar, ker ttidi ni imel ničesar povedati. Toda Span. ca je s to kretnjo vendr.-le premo® Bil je dovolj bedast, da je šel Toma-žu na Hm iu da jc s tem čakanj^ izgubil svoj najboljši čas, ki ga je Tomaž tem bolj spretno Izrabil. Zares je «Lepa podlasica« v prj. hodnji minuti že okrenila, premenila svoje sprednje rajne ln se postavili galijoni čez pot. Vse drugo se Je \z. vršilo hitreje, nego se da povedati. Platno pred baterijami pade, na zadnjem jamboru pade tudi kastilska za. stava in namesto nje zaplapola strašni malotieški prapor, moder z bdim križem, v njem škrlatno polje. Iz topovskih žrel, naperjenih na vojno ladjo, bruhne deset plamenečih zub-Ijev, krogle švistnejo v španske jam-bore in vrvi in kakor žareča rana pade polovico piramide jader, kakor sneg na solncu. Tedaj se dvigne besen krik z enega konca napadene galijone do druge. Množica vojakov skoči na ograjo, da se brani z mušketo v roki, ko se ladja že ne more posluževati svoje lepe in močne artilje-rije, kajti niti en sam kanon ni mogel odgovarjati Tomaže. (Dalje). Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"? Tovarna JOS. REICH IjaMJau.Poljanski nasip 4. PodruZn ca:Sclsnburgo»a d.4 PODRUŽNICE: maribor Kosnoska al. 38. Barv* vsakovrstno blago Kemično čiiti obleke. Svetlolika ovratnike, za- pestnice in srajce KOČEVJE novo mesto Glavni trg. Itev. 39. z dolgoletno prakso, zmožna bilance, iščejo STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, D. D. LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA). 1803 eirx.ix.u * iiixjlxxxxixxxjxižhixiixii ititit^t JOS. RAVNIKAR LJUBLJANA ^^ zaloga maniifakture na debelo, g £ [ XX T T T tl T t TTTTTTTTTTT'"*TTTTTTT' T"^ Tn^Tr Josip Gajdik Pavla Gajdik,roj.KriegUYa Ljubljana Uboje 30. oktobri 19» Obvestilo. Imam v zalogi sokolsk* po-trebtMne: Kroje sa 61ane ta 6u-nloe, telovadne obleke, čevlje, ovratnike, gumbe Itd. Ceniki na razpolago. Zdravo! 1640 Peter Capuder, UitOiia, Miriiuti 12, dobavitelj Jug. Sokol. Saveaa, Posebnosti domačega izdelka za novorojence. Tetra-perilo. 1686 C. J. HAMANN Mestni trg 8. Ali ste že poslali naročnino za „Jutro"? Oskrbni št vo $ oia Thurna v Radovljici odda v najem damski in moiki. I Izložba: Obrtni poepeievalnl urad na Dnnajski oeatl. Sprejema in oddaja popravila m barvanje, preoblikanje itd. J. Stemberger, Dunajska eesta 9, drugo dvoriič«, desno. 1.8» Odvetnik dr. Jos. G. Oblik sprejme takoj odvetniškega kandidata z zagovorniško ln substitucijsko pravico, eventualno še drugega začetnika. iso6 Družabnika, i tešžtga m&nufaktarne stroko, se iftče. 1 1'on dbe z napovedio kapitala pod ,,Tr-1 goveo" na poštni predal 124, Ljubljana d. d. v Ljubljani • prodaja iz siovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 1664 Prometni zapod h premog, d. d. p Liabljanl, Nuas&a ulica 19, Ivan MagdK krojač se priporoča za jesensko sezono. Ljubljana, Gledališka ulica 7. 1S0D v vofiau: Sara, od »Lajhnovogi jeza» do TržiSke Bistrice, potok Lipnica od izvirs. do izliva v Upnico. Tozadevne ponmlbe znesek enoletne najemnine) je poslati ua go;.?lnn oekrbniStvo grofov Thnrnov, grad Ravne, poŠta OaitanJ, Koroiko, do 90. novembra 1931. Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, ml6i in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39. 1612, S Išče se strokovni tajnik spreten organizator, ve6č vseh pisarniških poslov, ter zmožen urejevati strokovni list Plača po dogovora. Nastop takoj. Ponndbe ua npravnUtvo «Jutra» pod „Strokovnt tajnik". 1»13 Mizarstvo v prometnem mesta bliža Celja se proda radi bolezni lastnikove. Ma noro moderno nreieno, z dvema elektromotorjema (3'/, in 7 H. P.), kombiniranim skobelnim strojem (kombinierte Uobel- and Abrichtmaschine), bOO mm težko (režo, kombiniranim eirkn iarjem z vrtalom, brusnim strojem, 5 sko-lielnimi stoli z vsem mizarskim orodjem. Mizarstvo se nahaja v polnem obratu. Stroji, ki so popolnoma novi, se tadi posebej od-dado. — Ponudbe na upravo »Jatra« pod „l(lsarstvo". isos Južno Moravska banka v Nišu Obiiifev venac br. 34 Kapital 1,000.000 Din. Najzgodnija veza za Jožna i Iztodna Srbija. Dobro uvedeno komisiono stovarište raznovrsue robe, koje se prepručuje painji gg. industrijalaca i veletrgovaca. 1811 g mnn^hi^hmmmhmhhi^hhhhuv. j ." j ž ' -,'? Zahvala. V nedeljo dne 23. t. m. ponoči je izbruhnil na sedaj še nepojasnjen način v skladišču žvepla naše celulozne tovarne v Gori-čanah ogenj, ki se je bliskoma razširil na sosedne delavnice tovarniških profesijonistov. Le nadčloveškemu trudu naših tovarniških delavcev je zahvaliti, da ogenj ni takoj preskočil tudi na tovarniško poslopje samo. Tem vrlim našim delavcem so točno prihiteli na pomoč prostovoljni gasilci iz Medvod, Preske, Pirnič in Sore, ki so se z vso požrtvovalnostjo udeležili obrambnega dela. Ker je pa vzlic temu postajala sila in nevarnost vedno hujša, prosilo je ravnateljstvo brzojavno za pomoč še gasilno in reševalno društvo v Ljubljani. Že ob treh zjutraj bilo je društvo na licu mesta, ter je do poznega popoludneva uzorno in neumorno sodelovalo, dokler ni bila vsaka nevarnost odstranjena. Častna dolžnost nam veleva, da izrekamo vsem tem vrlim društvom in pa seveda nič manj našemu požrtvovalnemu delavstvu na tem mestu najiskrenejšo zahvalo. Žalibog je postal delavec Janinik žrtev človekoljubnega truda ter bomo vrlega mladeniča ohranili vedno v hvaležnem spominu. Našega iskrenega in dfijatM-^a -v čutja pa so lahko gotovi tudi ostali poškodovanci. V Ljubljani, dne Sl. oktobra 1921. 1810 Združene papirnice Vevie, Gorlfan© in Medvode d. d.