129. številka Ljubljana, v torek 8. jonija. XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v stri j sko-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Zh Ljubi j »no brez pošiljanju na dom xa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a vništvo je v Radolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolbs". Upravu i št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaji 5. junija. Zastran izkušenj, ki jih je umetno kranjsko nemštvo te dni doživelo v praslovenskej Ljubljani, točile so se danes tudi parlamentarne solze. Solze so namreč v dober kup in namena se veliko doseže, ker je vedno še toliko slepega sveta, ki verjame, da se res tudi sila godi tistemu, kdor solze pretaka. Nihče drugi, kakor zastopnik skrajnega nemštva na avstrijskem severu, šleziški poslanec dr. Menger stoji na čelu interpelacije, ki se je da* nes obrnila do notranjega ministerstva v stvari zadnjih Ljubljanskih dogodkov. Prav milo se nam stori pri prikazni take nemške solidarnosti, ali interpelaciji ravno to ne daje posebnega poudarka. Dr. Menger se lahko oglaša s tako interpelacijo, ker na prvi pogled ne ravna »mala fide", on, ki razmere v slovenskem narodu pozna iz veliko-nemške svoje fantazije. Kdo drugi, o katerem se ve, da je živel v naših razmerah ali jih opazoval s svojimi očmi, se gotovo ne bo rinil v prvo vrsto z vprašanji, na katera se mu da lahko kratki odgovor: „Tu l'as voulu, George Dandinl" nW&rest du nicht uffigestiegn, so vv&rest du nicht obigefolen". No, vlada ima Še druge razloge, da ne bo tako odgovarjala, če bode sploh odgovarjala. Interpelacija je pozajeta iz nemškp-liberalnih časopisov, iz poročil, ki jih je kakor gob po deževji. Elegično se pripoveduje, kako se je globoko žalilo avstrijsko nemštvo, po kakšnih križevih potih so hodili nemški turnarji, slika se, da je mestni zastop Ljubljanski z jednim očesom svaril, z drugim pa na-mižkaval, slika se krvava bodočnost, ki mora neizogibno razviti se iz radovednosti, kakeršna se je v Ljubljani žrtvovala Zelenčevej slavnosti. In vprašanja do ministerskega predsednika kot voditelja notranjega ministerstva slove jo: „ Kaj misli ekscelenca, minister za notranje reči uporabiti, da se zadosti Nemcem v Avstriji, ki so s popisanimi dogodki tako globoko razžaljeni in zadeti v svojih najblažih čuvstvih, da se znova pripravijo sredstva za obrambo miru in redu, katera je temeljito omajal sedanji Ljubljanski mestni zbor s svojim postopanjem"? Čast, komur čast, klaka levice je pri tej interpelaciji dobro sodelovala. Da-li se bode grof Taaffe res dal uplivati od pojavov te pretirane politične sentimentalnosti? V denašujej seji odobril je državni zbor v tretjem branji postavo o zavarovanji delavcev proti nezgodam, potem ko jo je bil v prejšnjih treh sejah pretresel. Za nekaterimi manj važnimi zadevami je prišla danes na vrsto razprava o postavi, katera določuje kompetenco sodišč v kazenskih stvareh, ki imajo v sebi socijalistovsko občenevarno teženje, kratko o postavi proti socijalistom in anarhistom. „Contraa je prvi govoril Mladočeh dr. Ed. Gregr ter gorko zagovarjal socijalizem, ločivči se od desnice v politiki za socijalne reforme. Da je socijalizem slikal, kakor bi bil jedino le vprašanje želodca, to je jedna stran govora njegovega: z gospodarskim preporodom mora iti vštric moralični preporod, v katerem naj se streznijo in omejijo preširne želje, Želje uživanja. Kultninoval je govor v trditvi, da se more rešitev socijalnoga vprašanja pričeti z občim volilnim pravom. Za predlog odsekov je govoril drugi Čeh, prof. dr. Zucker, Potem se je pretrgala razprava. Kriza se je ustavila. Poljski klub je s precejšnjo večino odobril predlog načelnika Grohol-skega, da se odstopi od predloga Suessovega ter v odseku carinskem nasveUje 2 gld. carine v zlatu na petrolej mestu 1 gld, 42. po vladnej predlogi. S tem je bilo odločeno tudi glasovanje v odseku carinskem včeraj. Predlog Suessov je odpadel z 18 proti 11 glasom, a odobril se je z 18 proti 11 glasom predlog Abrahamovičev, da se na petrolej naložita carine 2 gld. Zgodilo se je torej tako, kakor je želela vlada, potem ko se Poljaki neso bili udali njenej grožnji. Vender pa s tem stvar ni nikakor še rešena, ker znova utegne potresti razmere, ali Če Ogerska te premembe ne odobri, ali še prej, če bi se v državnem zboru venderle dobila večina za Suessov predlog, kar ni še negotovo. Sploh pa še ni določeno, ali carinski tarif pride v zbornično razpravo že prihodnji vtorek, ali se mari odloži za jesen. Kakor čujem, pošiljajo občine in druge korporacije iz Galicije peticije, naj poljski klub ostane pri predlogu Suessovera. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. junija Kakor se piše „Bobemu" iz Pešte, so jako visoki in uplivui krogi na Dunaji Članek „ Pester Lloyda", v katerem ogerski časnikar Falk napada nadvojvodo >'ojrchta, zmatrali za razžaljenje dinastije in vojske. - Na merodajnem mestu zvedeli so za omenjeni članek še le v ponedeljek. Vzbudil je v najvišjih krogih jako mučen utis. Sploh so bili na Dunaji tega mnenja, da se mora kaj storiti, da se ne da samo zadoščenje razžaljenej dinastiji in vojski, ampak konstatuje naravnost, da se ni nameravalo žaliti. V tem zmislu bil je ministerski predsednik informovan, predno je odpotoval na Dunaj, in koncept dotične izjave moral je predložiti na merodajnem mestu. To izjavo je Falk radovoljno (?) izročil ministerskemu predsedniku Ko so jo pregledali na merodajnem mestu, priobčila se je v „Pester Lloydu". Sicer se pa ne ve, kaj je Tisza se še druzega razgovarjal, a toliko je gotovo, da je avdijenca pri cesarji bila zelo resna. Po druzih poročilih so Tiszo silili na Dunaji, da bi popravil svoj odgovor na interpelaciji o Hentzijevej aferi in preklical svojo izjavo, da je general Janskv nekorektno in netaktno postopal. Tisza je pa odločno izjavil, da ne prekliče svojih besed. Nadalje oger-skega ministerskega predsednika neso nič silil. Odšel je z Dunaja, da ni prav vedel, kaj je opravil. Visoki krogi so pa spoznali, da s to izjavo v „Pester Lloyduu še ni dosti storjenega. Treba je fte generalu Janskemu dati zadoščenja. Mislili so si, da se da Janskemu najboljše zadoščenje, ako se mu veli, da takoj zopet prevzame poveljništvo svoje brigade in tako svetu pokaže, da on ni zgubil zaupanja v višjih krogih. Ker se je Janskv vrnil na Ogersko, se je stol ministerskega predsednika Tisze začel majati. Ker so se pa takoj pri prihodu Janskega v Pečuh, začeli zopet izgredi, so generala poklicali nazaj na Dunaj in je odšel na dopust. Ko mu poteče trimesečni dopust, vrne se v Budimpešto, vsaj tako žele vojaški krogi. Ko se je Janskv bil vrnil na Ogersko, je že Tisza nekda nameraval dati ostavko. V ogerskih parlamentarnih krogih se je že govorilo, kdo bode njegov naslednik. Sedaj pa Tisza še ostane, v nadi, da se v treh mesecih razburjeni duhovi pomirijo, ali da bodo Janskega prestavili kam drugam. Ogerski vladni listi zagovarjajo Tiszo, da ni nič grajal Budopeštanskih rogoviležev. Pravijo, da je Tisza kot minister notranjih zadev z vso policijsko silo oviral izgrede in je tedaj v dejanji pokazal, da jih obsoja, tedaj ni bilo treba no« bene graje izrekati v zbornici. Da to nikakor ne opra- LISTEK. Na Dunaji dne 5. junija 1886. Ne meni slave, dragi bratje moji, Kaj to, če zvest sem domovine sin! Po mnogem trudu jaz, po mnogem boji Počival skoraj v večnem bom pokoji, In kakor jaz, ugasne moj spomin. Jaz minem, a ne minejo resnice, Ki zanje mi gorelo je srce, Ko je mladostno mi žarelo lice, Ki zanje živel sem, trpel krivice, Ko so siveti jeli mi lasje. Beseda če mi zanje govorjena Iz srca v srca našla pot je svoj, Življenja doba ni mi izgubljena, Plačila je dovolj beseda ena: Tvoj narod zadovoljen je s teboj. — Oj bratje! to so bili bridki časi, Ko vse mi je dejalo: Ti si sami Ti kličeš, a ni kilo se ne oglasi, Doma si tujec v mestu # jn vasi l — Tolažbo svojo zdaj za vse imam. A ta tolažba sodbe mi ne moti, Še niso vse nam združene močf: Še mnog mi rodoljub stoji nasproti; En smoter, a različni nam so poti, In vendar moj se meni pravi zdi. — Vi pa, ki izvolili ste zastavo, Ki v boj jo nekrvavi nosim jaz; Za dobro vneti, lepo vsi in pravo, Za dom goreči, njega prid in slavo, Zavezniki, vesel pozdravljam vas! Nam, bratje, slove gaslo : Srca gOri! Živali blato bodi dom in prah! S poštenim se Slovan orožjem bOri, Kar podlo je, ne misli in ne stori: Nesreči vsmiljenje, krivici strah 1 — Ko domovina kliče nas sinove, Gradimo s prsi hrabrimi ji grad; Za narod, za pravice vse njegove Nikdar zaman Slovan se v boj ne zove, Vojak navdušen vsak je, star in mldd. Med nami Iskarjotu ni prostora, Oskrumba, gnjus je izdajalec nam; Zaničevanja naj duši ga mora, V obupu kliči: Name padi, gora! Gorje, prokletje tu, prokletje tam I Nam kakor mati domovina bodi; Kje sinu je nad mater draga stvar? S podobo njeno v srci svet obhodi, Kar lepega on najde med narodi, Domov prinese, nji pokloni v dar. — Krvava slava drugim bodi draga, Slovan le hoče biti svoj gospod; Na vrat on bratu jarma ne polaga; Ne „kri in jeklo", srce svet premaga, Srco naj blažje ima slavski rod. Kedo ne čuti? nov so čas poraja, Porodne boli zemljo stresajo; Vihar pomladni stebre stare maja, vičuje Tiszinega postopanja v zbornici, je jasne. — Policija je pokazala pri izgredih, ki so se ponavljali pred včeraj v Pešti, jako veliko energijo. Jeden izrednik je mrtev, več pa nm jenih. !<> je moj opozicijo vzbudilo veliko nevoljo. Včeraj je Iran vi v zbornici grajal postopanje policije, ki je nekdt celo ženskam in otrokom pretila z golimi sabljami, ter napala več dižavaih poslancev, l\>Hcisti so vseli s uniform številke, da bi jih ne mogli pozivali na odgovornost. Za Iraavijem poprijel je besedo Julij Lu-kacs in še ostreje grajal policija, ker j« razganjala ljudi, ki neto druzega štorih, kakor klicali „Eljen Kossuth!" Ko bi bil Tisza um videl, kako je postopala policija, gotovo bi takoj spodil polovico policistov. Tisza je obetal, da te bodo policisti strogo kaznovali, če so res kaj zakrivili. Demonstracij pa vlada ne bode trpela. Potem je še več druzih govornikov napadalo policijo ia vb do. Trdili so, da je vlada policiji gotovo dala nalog, da naj tako strogo postopa. Viiaiijc države. Več srbskih radikalcev in liberalcev se je odločilo od združene opozicije. 5 poslancev je pristopilo napredajej stranki in s tem se je precej oslabila opozicija. Vlada bode tedaj imela v skupščini že tolikšno večino, da so bode vzdržala. Nesloga mej opozicijo bode uničila njen uspeh pri volitvah. Bolgarska vlada hoče vzeti precej denarja na posodo, da bode mogla dodelati bolgarsko progo orijentalne železnice. — Bolgarski eksarh v Carigradu je odstavil bolgarskega metropolita v P lov divu Gervazija in poslednji je sedaj internovan v Hermanliji na turškej meji. Zakaj je metropolit odstavljen, se ne ve. Nekateri govore, da je z eksar-kom prišel v cerkvenih zadevah navskriž, drugi pa trdijo, da zategadelj, ker je bil ukazal duhovščini, da naj se nikar ne meša v volitve. Te dni sta se bila sešla bolgarski knez in runuiiMki kralj. Ta shod sicer nema neposrednega politiškega pomena, a je vendar precejšnje važnosti, ker bode pogladil pot k zbližanju obeh državic v gospodarskem in političnem oziru. GraMto vprašanje bode kmalu poravnano. Vse bode ostalo pri starem. Obnovila se bode zopet diplomatiška zveza mej Grško in Turčijo, ter povrnejo se v kratkem poslaniki velevlasti] zopet v Atene. Dvema komisijama, katerih je jedna sestavljena iz častnikov generalnega štaba, ženijskih čet in železniških polkov, druga pa iz uradnikov trgovskega in komunikacijskega roinisterstva in iz inže-nerjev, naročila je ruska vlada trasiranje novih železnic na Poljskem. Vsa gubernska, ujezdna in trgovska mesta nameravajo zvezati z železnicami. Dotični načrti se morajo do 1. julija t. 1. že predložiti v Peterburgu. Dopisi. Z Vrhnike 7. junija. [Izv. dop.] Minulo je že 4 leta, kar se je del naš Karol Obreza za župana „Pod lipo" predstavljat, pri kateri priliki je zapel „Ich bin kein Freund der Traurigkeit" in zvršil pikantni prizor, kojega nam je njega dni Vrhniški pohajkovalec v Narodovem podlistku namignil. Od tistega časa smo imeli pred njim mir — sedaj hoče pa zopet svojo srečo poskusiti. Naš dosedanji župaa, kateri je vsled trmoglavosti vse zaupanje izgubil, zvezal se je s Karolom Obrezo in peščico druzih nemškutarjev, ter vse sile napenja, da bi še na stolu ostal. Korteši hodijo od sela do sela, vabijo volilce v gostilne in pripravljajo z obljubami in pijačo za volilno borbo. Res je agitacija Človeštvu velika pomlad prihaja; Naj skoraj pošljejo nebesa jo!-- Jaz videl je ne bom; a duša moja, Oko po nji tako mi hrepeni! Po svetu tem prežalostaa je hoja, Za eno srečo, kaj solza in znoja, Kaj bolečin je treba in skrbi! I)i obtine naj berač vesel pobira, Ki padajo z bogate mize v prah! Da enemu je dobro, sto jih hira, Glad siromaka pridnega zatira, Po božji zemlji tava bled in plah. Kedo krivice stari grad podere, Krivice, ki v oblasti svet ima? Kedo na vojsko nadnjo brate zbere? — On, ki najhuje tlači ga in tere, On, ki najbolje roko nje pozna! Na dan, Slovan! Slovanska ti mladina, Najlepše delo čaka te, na dan! Gospoda več ne bodi, ni trpina, človeštvo ena bode naj družina, Rešitelj svetu bode naj Slovan! Jos. Stritar. prosta in tudi narodnjaki ne držijo križem rok, toda poštena mora biti, ne kakor pri naših nasprotnikih. Neki mesarček je po Zaplani trosil laž, da ima Obreza še izza ž^o« no vsaja njegovega očeta tri tisoč goldinarje^ pri Vrhniški soseski terjati In bi jih pustil, ako bo <>* (Obreza) ia stari župau voljen, sicer ho pa brez usmiljenja za denarje tožil, (to bi bil že zdavaej storil, ko bi imel kaj terjati, ker ga yo*nanio, da mu je tudi včasih dro hiža treba. Opomba stavca.) Oče župan zopet straši, da KI narodnjaki noto šolo za trideset tisoč ia cesto do nameravane železniške postaje nad Vrhniko, katera bi bila po njegovi modri glavi, velika nesreča za Vrhniški okraj, zidali in tako velikanske stroške napravili. No, tu in tam se že dobi kak ubošček na duhu, ko jim gre na limanice in te bedarije verjame, toda večina upamo je pametna dovolj, da bo pri volit v i neustrašljivo na narodni strani stala in poka zala. da ji je mar za napredek in red v občini, ka terega smo do sedaj pogrešali. V to pomozi Bog! Is Savinjske doline 5. junija. [Izv. dop.] Dne 3. junija napravilo je naše prevažno telovadno društvo „Savinjski Sokol" izlet v Žalec. S ponosom smemo reči in v čast si Šteti, da je ta izlet bil tako sijajen. »Savinjski Sokol" je imel priliko pokazati, da je začel napredovati ne samo v telesni, temveč tudi v duševni telovadbi, koja je pri nas najpotrebneja. Gibati se je začel, kakor malo katero društvo tukaj. O. tretji uri popoludne dospel je Sokol v eminentno narodni trg Žalec: Zvunaj trga pričakovali so ga „požarna bramba," tamošnji župan z godbo in mogo druzih. Po pozdravu g. Hausenbiblerja, načelnika požarno hrambe, in gosp. župana Ž u ž e, korakal je Sokol z vsemi drugimi skozi lepi trg, ki je bil z narodnimi trobojnicami okrašen, do gosp. Hausenbiblerja hiše. Kako lepo in ganljivo je bilo pač videti, ko so Sokolu z razpeto zastavo od vseh stranij tako navdušeni živioklici doneli in od vsake hiše nanj cvetlice letele, kakor še nikjer drugej. BI g. Hausenbihlerju dospevši, iznenadile so Savinjskega j Sokola gospice Roblekove, koje so se pri vsaki pri- j liki kot vredne hčere majke Slave pokazale, ter tudi danes našo zastavo z novim trakom okrasile. Kakor vsprejem, bila je tudi veselica jako srčna, udele- j žeucev mnogo, vse pa v najlepšem redu. Splošna hvala je donela telovadcem, ki so pokazali nekoliko izvrstnih vaj, izredno gibčnost in moč. Mej mnogimi izvrstnimi napitnicami treba posebno omeniti napitnice g. staroste Lip old a Žalskemu trgu, ki je nedavno šulferajnskim kričačem vrata pokazal, a danes nas tako slavno vsprejel, — ter napitnice g. Kraševca iz Celja Savinjskemu Sokolu. Ta napitnica je vse posebno takrat naudušila, ko je govornik rekel, da se bodemo morebiti v kratkem v rudečih srajcah videli. Napivalo se je mej drugim tudi bratom Hrvatom, koji so iz Križevca z g. profesorjem Lavrenčičem slučajno v Žalec prišli, ter se tudi naše veselice udeležili. Nadalje Celjskim pevcem, ki so nas pri veselici tako izborno zabavali s svojimi milimi glasovi. Ob 8. uri zvečer je moral Sokol svoje dolenjosavinjske brste zapustiti, ter se domov podati. Posebno hvalo moramo izreči gospicam Boblekovim za trak, g. Hausenbihlerju za izvrstno postrežbo in Žalskemu trgu za slaven vsprejem. — Ob jednem pa čast in hvala vsem, ki bo se tega izleta udeležili in k temu kaj pripomogli, kajti ostal bode gotovo vsacemu v dobrem spominu. DomaČe stvari. — (Klub mestnih odbornikov) imel je včeraj zvečer Bejo, v kateri je sklenil, da se odpošlje ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju spomenica o neredih zadnjih dnij. V odsek, ki ima Bestaviti to spomenico, so voljeni gg: županGras-Bolli, dr. Mosche, dr. Tavčar, dr. Vošnjak. Spomenica se bode jutri v javni seji Čitala ter se o njej razpravljalo. Dalje se je sklenilo, da se toži „Triester Tagblatt," ker je tako razžaljivo pisal o mestnem zboru. Skrajni čas je bil, da se g. ilil-bergu na ta način na prste stopi. — (Neredi v Ljubljani) so ponehali, a Nemci in nemškutarji še ne mirujejo. Po vseh listih in po mestu trosijo neosnovane laži. „Deutsche Zeitung" n. pr. priobčila je telegram iz Ljubljane, da G00 kmetov maršira v mesto, Ljubljanski Nemci pa so dan na dan vedeli pripovedovati, da pridero danes Ižanci, drugi dan kmetje izpod Šmarne gore, 8 Posavja itd. v Ljubljano, akoravno je bila vsa okolica kakor navadno mirna is se nihče niti ganil ni. Dalje so lagali, da je vsak, kdor je piskal in sikal, dobil po 30 kr., vsak ranjenec po 2 gld., da je prt tek I i četrtek odličen narodnjak v Čitalnici plačal 30 sodčfkov piva itd. Vse to so same nesramne laži Kolikor vemo, ni bik niti jedna otoka ranjena in razen piskanja, sikanja ri živiokhcev ni bilo nikakega drugega nereda. Ljudstvo piskalo in si kam je posebno Oljskim tur-■arje*i, ki se njega dni Ljubljanske „Sokole" v O.lji še vse drugače surovo vsprejeli. Kje je bil takrat nemških listov moralični gnev, kdo je takrat kil „barbar" ? Niti jedne grajalne besede ni bilo takrat čitati, sedaj pa Slovence pitajo z „barbari1* in »divjaki" in vender Slovenci neso nič druzega storili.kakor visoko in fino izobraženi Du-najčanje, ki so svetovno slavnemu skladatelju A. Dvofaku v navzočnosti Najvišjega dvora piskal i in sik al i, ker je rodom Čeh, in se potem s tem činom še ponašali. Neredi in izgredi so vsek-dar in povsod obžalovanja vredni, vsaj po našem mnenji, nemški listi pa so vajeni, izgrede nemških turnarjev in drugih nemških ljudij meriti s posebnim vatlom. — (Pokojni Božidar Raič), ki je vse svoje Življenje bit uzor rodoljubja, skazal se je ta« kega tudi v svoji oporoki. Glavna dediča njegovega premoženja sta „Narodni dom" na P tuji in Čitalnica v Ormoži. Razen tega volil je znatne vsote svoji materi, sestram in narodnim zavodom. „Slovensko pisateljsko društvo" dobi 300 gld., „Slovenska Matica" 100 gld. — (Pogreb Božidara Raiča) bode ve-lečasten. Vsa narodna društva se bodo udeležila. Čitalniški pevski zbor In društvo „ Slavec" pela bode ta pred hišo in na pokopališči. Nad 30 krasnih vencev položenih je že na krsto. Kakor sicer bi bii tudi pri tej priliki radi, da bi bili dijaki venca nosili. A kakor na realki, tako se tudi na gimnaziji ni dovolilo, da bi se dijaki udeležili pogreba nekdanjega gimnazijskega profesorja, bivšega člana okrajnega šolskega sveta ptujskega, državnega in deželnega poslanca, ki je podpiral sedanjo vlado, ker bi se udeležba dijakov utegnila zmatrati za — demonstracijo. — („Česk? klub*) naročil je na Božidara Raiča krsto prekrasen venec z belo rudečhna trakovoma. — (Umrla) je preteklo nedeljo v Ljubljani gospa Uršula Šventner, rojena Lavrin, udova po čevljarskem mojstru v 60. letu svoje dobe. — (Porotniki) za prihodnje zasedanje pri Ljubljanski porotni sodniji bili so včeraj dopoludne izžrebani. Glavni porotniki so: Fran Babnik, posestnik v Bizaviku; Luka Bergant, posestnik ia trgovec v Kamniku; Josip Blažon, posestnik t Planini; Martin Bric, posestnik v Gradiških La-zab; Fran Burger, posestnik v Postoj ini; Josip Čad, pekovski mojster v Ljubljani; Fran De t ter, posestnik v Ljubljani; dr. Eduard Deu, advokat i Postojini; Janez D o g a n ^mizarski mojster v Ljubljani; Anton Globočnik, milar v Tržiči; Janez Goljaš, hišni posestnik v Ljubljani; Fran Goričnik, trgovec v Ljubljani; Luka Grilc, tovarnar v Zgošah; Guido Hayne, c. kr. umirovljeni major; Matija Hladnik, posestnik v Cirkov-ski vasi; Tomaž Javo mi k, posestnik v Hriba; Alojzij Jenko, hišni posestnik in pekovski mojster v Ljubljani; Anton Klein, posestnik tiskarne v Ljubljani; Andrej Knez, posestnik na Viči; Matej K reč, deželni tajnik v Ljubljani; Alojzij Krener; tovarnar v Škofji Loki; Miha P a kič, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Janez Perdan, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Dr. Ivan Pitamic, advokat v Postojini; Elija Predovič, hišni posestnik v Ljubljani: Matej Ranth, hišni posestnik v Ljubljani; Kari Rom, hišni posestnik v Ljubljani; Fran Schantel, hišni posestnik v Ljubljani; Benjamin S c h u 11 e r, posestnik v Kropi; Anton Schuschnik, trgovec v Ljubljani; Josip Se u ni g, graščak v Bokabcih; Janez Škofic, trgovec v Ljubljani; Rajko Sušnik, gostilničar v Kranj i; Anton Svetec, trgovec in posestnik v Kamniku; Janko Urbančič, graščak na Turnu pri Preddvoru, in Josip Zelen, posestnik v Senožečah. Namestni porotniki so: Miha Anžič, hišni posestnik; Ivan Boltavzar, frizer; Lovre Češ-njevar, gostilničar; Alojzij Kajzel, knjigovodja; Dragotin Lipovšek, malar; Anton Porenta, mesar in hišni posestnik; Fran S ar k, krojaški 1 mojster; Fran Stepan, hišni posestnik, in Janez Verhovec, hiSni posestnik; vsi v Ljubljani. To porotno zasedanje bode izredno dolgo trajalo, kajti že doslej je pripravljenih dvajset obravnav. — (Od Male Nedelje) se nam piše: Po težavnem rojstvu tukajšnjega .Leposlovnega bralnega društva" imamo čast vsem svojim prijateljem javiti, da nam ga je vis. namestnija dovolila in da začne v kratkem delovati. Namen mu je lep in vzvišen, ker je ves smoter namenjen le naši mladini obojega spola, na večjo narodno izobrazbo. Da pa dosežemo svoj cilj, treba nam je zato potrebnih sredstev, zategadelj še sedaj svoje izobražene rojake kot prijatelje našega narodnega napredka prijazno po tem potu prosimo, da naše društvo s primernim berilom ali z drugimi sredstvi podpirati blagovolijo. Začasni odbor. — (Vabilo.) Dolenjsko pevsko društvo priredi na binkoštni ponedeljek, to je 14. junija t. 1. izlet iz Rudolfovega v Trebnje. R obilej udeležitvi vabi vse svoje domače in unanje izvršujoče in podporne člane in druge prijatelje petja. Pevci odrinejo iz Rudolfovega ob 1. uri popoludne. Odbor dolenjskega pevskega društva. — (Strela ubila) je pretočeni petek šestnajstletno dekle iz Rak i t niče v Ribniškem okraji, ko je tekoč s polja domov, — hotelo oditi nevihti ! — (Iz Ribnice:) Suša, ki je gospodarila meseca maja, škodovala je močno senu na gorah in gorskih planjavah, in stari ljudje hočejo vedeti, da se ne spominjajo časov, v katerih je bila trava na senožetih podobna — osmojeni trati. — Vse bolj ugodna je sodba glede* rasti po nižavah, tod je vsled zadnjega dežja zopet vse polno — življenja in prijetne nade. Dal Bogi —t.— — (Morski volk,) tri metre dolg, prikazal se je v Tržaškem pristanišči. Magistrat je to naznanil, svareč ljudij, da naj se ne kopljejo v prostem morji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 7. junija, Smrt dičnoga Raića ljuto nam se kosnu srdca u njem izgubi smo živoga zagovornika narodnega jedinstva. Dijaci Hrvati. Gradeo 8. junija. Slovanska čitalnica globoko žaluje nad nenadomestljivo izgubo na-Žega Božidara, jednega izmej najboljših Slovenije sinov, kar jih je rodila mati slovenska. Zagreb 8. junija. Žalim gubitak svogb Štovanoga znanca i neuštrašivaga sobornika slo-vjenske misle. Rački. Trst 8. junija. Vi ste zgubili predragega bratranca, a narod slovenski svojega neustrašnega in vstrajnega voditelja in učitelja. Sprejmite najglobokejše sočutje. Slovanska Čitalnica. Trat 8. junija. Na prezgodnjem grobu Božidara Raiča, vzornega boritelja za slovanske pravice, z revnim slovenskim rodom plaka Tržaški Sokol. Gorica 8 junija. Pri rakvi ozornega rodoljuba neustrašenega državnega in deželnega poslanca in neumornega delavca na narodnem polji, Božidara Raiča žaluje Slovenska Goriška čitalnica. Maribor 7. junija. Zarad prevelike izgube našega prvoboritelja in najiskrenej šega domoljuba izreka srčno sočutje Mariborska Čitalnica. Maribor 8. junija. Srčna sočutja izražamo žalujoči Mariborski bogoslovci zaradi prerane smrti toli odličnega gosto- in rodoljubnega duhovnika, nedosegljivega govornika in boritelja za narodna prava in posebnega prijatelja našega bogoslovja. Naj mirno počiva v srci slovenske zemlje! Maribor 8. junija. Globoko sožaljenje vam, rajnemu mučeniku narodove sreče pa ve-kovit hvaležen spomin. V življenji je nosil ves slovenski narod v srci, po smrti bode njega nosil ves slovenski narod v srci. Maj cinger. Kranj 8. junija. Večen spomin mnogo-zaslužnemu Božidara Ilajću! Bralno društvo. Ptuj 8. junija. Najsrčnejše obžalovanje veliki zgubi. Jurca. Ormož 6. junija. Prerano smrt blagega prijatelja in izbornega rodoljuba obžaluje obitelj doktora Žižka. Središče 7. junija. Ravno takih mož, kakor je bil naš Raić, potrebuje slovenski narod in še tega nam vzame brezobzirna smrt. Nad to nenadomestljivo izgubo tužno žaluje občina trg Središče. Središče 7. junija. Tužno sočutje o prerani smrti nenadomestljivega poslanca Raiča Božidara izreka občina Obrež-Grabe. Središče 7. junija. Bralno društvo „Edinost" v Središči tuguje pri odprtem grobu Božidara Raića. Budimpešta 8. junija. Včeraj nabralo se je zopet veliko ljudstva na Kerepeški cesti in pred policijskim poslopjem v Hatvanski ulici. V Železni ulici razbili so izgredniki plinove svetilke in veliko oken. Ploha, ki se je ob 10. uri zvečer udrla, končala je demonstracij o. Policija bila je pasivna London 8. junija. Dolenja zbornica zavrgla je irsko predlogo s 341 proti 311 glasom. Na predlog Gladstona odložilo se je potem zborovanje do četrtka. Atene 7. junija. V zbornici naznanil je minister vnanjih zadev, da je blokada odprav ljena. Rim 7. junija. Izveske o koleri: V Benetkah 21 zbolelo, 13 umrlo, v Bari 1 zbolel, 2 umrla, v Orisi 1 zbolel. Narodno-gospodarake stvari Razglasilo e. kr. deželnega predsednika za Kranjsko s dne 10. febrnvarja 1886.1., št. 491/Pr., s katerim se k §. 2. zakona z dne 9. marca 1885., št. 12. dež. zak., o pogozdovanji Krasa v vojvodini Kranjski razglaša voldni red. (Konec) §. 7. Volilna komisija začne volitev, ko se je bila prepričala, da so bili volilci redno k volitvi povabljeni, brez ozira na število došlih volilcev. §. 8. Najprej se volita zaupna moža in nato njiju namestnika. §. 9. Glasuje se ustno. Najprej glasujeta, oba izvoljena Člana volilne komisije. Nato kliče predsednik volilne komisije vo-lilce po vrsti, kakor so zapisani v volilskem imeniku, da oddajo svoj glas. Volilci, kateri pridejo v zbirališče volilcev pozneje, nego je bilo klicano njih ime, morejo oddati svoj glas še le potem, kadar se prečita ves voli!-ki imenik, in se v ta namen oglasiti pri volilni komisiji. §. 10! Vsak po imeni klicani volilen mora z natančnim o^Mamenilom imenovati tista dva moža, katera nuj bosta po njegovi želji zaupna moža, oziroma njiju namestnika. Kadar je volilec oddal svoj glas, zazna meno -vati je to v volilskem imeniku poleg vohk-vt imena v razpredelu, ki je za to pripravljen. Jeden izvoljenih članov volilne komisije piše glasovnik, drugi pa glasovni upisnik. V glasovniku je po imeni zapisovati volilce, kateri oddajajo svoj glas, in pri vsakem izmej njih tudi može, za katere je glas oddan. V glasovni upisnik je vsakega, kdor dobi jeden glas za zaupnega moža, oziroma za njegovega namestnika, po imeni zapisati in poleg njegovega imena število 1, in pri drugem glasu, ki mu pripade, število 2, pri tretjem število 3 itd. pristavljati. §. 11. Oddajanje glasov mora predsednik volilne komisije skleniti ob določeni uri. Vendar pak se volilci, kateri so stopili v volilnico, še predno je določena ura iztekla, ter so ondu. pričujoči, ko se končuje glasovanje, ne smejo od glasovanja izključiti. §. 12. Rezultat zvršenega glasoštetja mora predsednik volilne komisije takoj naznaniti §. 13. Za izvoljenega zaupnega moža, oziroma namestnika, je šteti tistega, kateri ima zase več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Ako ima nad pol o vično večino glasov zase več osob, nego jih je voliti, tedaj o tem, koga je šteti za izvoljenega, odločuje pretežna večina glasov, in kadar bi jih imelo več po enoliko glasov, odloči žreb, katerega vzdigne volilne komisije predsednik. §. 14. Kadar se ni dosegla nad polovična večina glasov, tedaj je volitev ponoviti in ako ostane tudi druga volitev brez uspeha, tedaj je napraviti ožjo volitev. §. 15. Pri ožji volitvi smejo volilci svoje glase dajati samo tistim, kateri so pri drugi volitvi dobili relativno največ glasov za onimi, ki so dosegli nadpolovično večino. V ožjo volitev je devati vselej po dvakrat toliko mož, kolikor jc še voliti zaupnih mož, oziroma namestnikov. Pri jednakem številu glasov odloči žreb, koga je dejati v ožjo volitev. Vsak glas, kateri pri ožji volitvi pripade komu takemu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. Ako pri ožji volitvi vse v to volitev vzete osebe dobe po jednako število glasov, tako da ima vsaka izmej njih zase polovico vseh glasov, tedaj o tem, koga je šteti za izvoljenega, določi Zreb, katerega vzdigne predsednik volilne komisije. Ako se razven tega slučaja ne doseže nad polovična večina, tedaj je ožjo volitev nadaljevati, dokler se za oba zaupna moža oziroma namestnika, katerega je voliti, ne doseže nadpolovična večina glasov ali zgoraj omenjena jednaka porazdelba glasov mej vse v ožjo volitev vzete osebe, v katerem zadnjem slučaji konečno odloči žreb. §. 16. Tisti, ki imajo pravico voliti, pa pri prejšnjem voljenji neso oddali svojega glasu, no smejo se zategadelj izključiti, da bi pri sledeči volitvi ne zvrševali te svoje pravice. §. 17. Po končani volitvi se sklene o nji pisani zapisnik, katerega z glasovnikom in glasovnim upisnikom vred podpišejo člani volilne komisije, in potem vse to s pridejanim volilskim imenikom in z izkazi, v §. 3. omenjenimi, voditelj političnega okrajnega oblastva predloži političnemu deželnemu oblast vu, da ono i zgotovi za izvoljene volit veno potrdilo. §. 18. Ugovore zoper postopanje pri volitvi je v zapadnem roku 8 dnij po končani volitvi ulagati pri političnem okrajnem oblast vu, katero jih mora odposlati političnemu deželnemu oblast vu v konečno razsodbo. §. 19. Ako se v teku volitvene dobe (§. 4) izprazni mesto zaupnega moža ali njegovega namestnika, mora se v 14 dneh za ostali čas napraviti nova volitev po določilih, v predstoječih paragrafih podanih. C. kr. deželni predsednik : Baron Winkler a. r. Razne vesti. * (Mostova obsodba.) Sodnik je s sledečimi besedami objavil Mostu njegovo obsodbo: Jako obžalujem, da mi zakon ne dopušča, da bi Vam prisodil strožjo kazen, kakor jo sedaj nameravam. Svetovali ste k umoru, požiganju in otrav-Ijenju. V svojih govorih ste svetovali nevednim inozemcem, da naj začno moriti in požigati. Izdali ste knjigo, v katerej ženske posle poučujete, kako se pripravljajo otrovi, da pomore člane družin, pri katerih služijo. Na vsem svetu ni večjega malopridneža, nego ste Vi. Toda nepotrebno je izgubljati besed proti takemu človeku. Sodba sodišča se glasi, da boste jedno leto v ječi zaprti, in da plačate 500 funtov šterlingov globe ter ostanete dalje v ječi, dokler ne bode globa poravnana, vendar ne dalje kakor jeden dan za vsak dolar. ■ Ko mu je bila naznanjena razsodba, oprl se je Most na ograjo pred zatožno klopjo selen od jese in je zaklicali „Mari je to pravica?" Sigurno zdravilen napeh,. Vsem, bjateri trmi Asled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja a praih, glavobolja in drugih slabostij. pomaga gotovo pri« 3tni aM oll-ov Seidlitz-pr.ašek" Skatljica 1 gld. Vsak in ga razpošilja po poStnon) povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucnlauben 9. V lekarnah po deieli zahtevaj se izrecno M oll-ov preparat s njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (SO—4) Poslano. Voak,(lo more biti zdrav in doseći visoko staroak ako skrbi za svojo tolo. Najfrefi bolezni uvira i?, krvi, t »daj Je dolžnost slednjega, na lo o1 . '■■•ti asjv^o ^zornost. ^aSitn preiekavanjem in dolgoletnim 'ifrfjfenj.tm le i" pdtreeiM izumiti taka sredstva. kaj£p| uirr ' "> W*f zlih ijasUjdkov čistijo kri, krepe njen pravi tok. Nada zdra°F?Jua metoda jka. priznana in je ie bila večkrat •ilikoyaua z redi m slatinu kolajnami. Ozdravljamo z vapehom, bojtesttf. Ki •avVfud0 i« »priden« krvi (brea Sivega srebra), ialoatnc nasledke zkrlvnlh navad, nadalje slabotno stenje« koiue kolesni* *• teka znztaraae rame, grJU&te, izpadanje las, trajanj« in revuiatlzeni, vae a enaka bolezni. Traknljo odstranimo po posebne) metodi, celo pri otrocih v malo urah. ft. Ilove ozdravimo na racijonahU način z našimi po novejših metodah napravljenimi patovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni a ^rastno znamko za odgovor. (709—2«) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Llatnlea upravnlitvat Gosp. F. D. v Veliki Dolini. Sedaj imate naročnino plaćano do 30. septembra t. 1. ~~ TufCi: ™ ~" 6. junija. Pri M< nni Wedl, LOniuger z Dunaja. — Pauker iz Budimpešte. — Bothe iz Zagreba. Pri Muli«! i VVedekiud z Dunaja. — U rhacji is Prage. — BOssl z Dunaja. — Roro, Poschka iz TrsU. — Ogrin iz Gorice. Meteorologično poročilo. a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. | Temperatura Vetrovi 1 Mo Nebo 1 krina v mm. 5. junija. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-98 za. 730 80 za. 729 99 za. 15 8» C 18 4° C 1 16 2° C brezv. si. jvz. al. jvz. obl. obl. jaB. 3-10 aa. dežja. d C O '•—I CD 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728 43 za. 728-88 zrn. 729 31mz. 14 2» C 21-2» C 16-4« C brezv. si. zah. si. zali. megla d. jas. d. jas. 500 za. dežja. 7. junija. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730- 13 mm. 729-62 aa. 731- 29 ma. 18 4° C aaa° c 14-2» C al. svz z. zah. al. zali d. jas. 1 oni. 1 obl. 2-50 ma. dežja. Srednja temperatura 16 8°, 17'3« in 18-6", za 0'8° nad 0'60 pod in 0*6' nad uormalom. ZDuLiiaJslssL borza dne 8. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta...... . 5*/, marčna renta. . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije .... London.....,...... Srebro.......... Napol.......... C. kr. cekini.......... Nemške marke .... ... 4" „ državne srečke iz 1. 1864 350 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrika zlata renta 4%...... Ogrska papirna renta 5°/0 . . 6*/, štajerske zemljišč, odvez. obli?. . . Dnnava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. I1 „ zlati last. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rndolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 a Trammway-drust velj. 170 gld. a. v. 85 gld. 30 kr. • 80 • 116 t 70 • 102 n — n 882 m — D 282 i 80 126 • 25 n 10 It • -V, !» 5 95 « 61 90 129 w 75 .1 168 It 25 ■ 106 30 95 10 1 105 20 « 117 » 20 • 125 ■ 90 120 • — • 98 n 75 D 175 75 n 18 fl 50 t 116 ■ 25 9 205 s 25 • >XOCOCOCCOCCOMCOCOCOQO V naiem založništvu je itila in se -.iobiva po vseh knjigo-Irinicah knjiga: Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brczovnik, i*'H<-ij. 12 p5l v 8 °. Mehko vezana 6o kr., franko po pošti 65 kr. Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj ic nmatis-nenih kratkočasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkočasnic in stnešnic, predno je vse nabral, jih opilil in potem primerno razvrstil za vsak stan /osebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode čitajoč podane smehiiee preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za tretiptek skrb za vsakdanji pičli, kruli, razvedrilo se mu bode lice in telo njegozv prosi n j eno bode nove moči. Kar je sol jedilom, to je humor (Sala/ iivljenju. «Humor zguJdjen, življenje zgubljeno*, pravi A". Biihler Ig. pl. Kleinmayr fi J^cd. Bamberg knjigotržnica v LJubljani na Kongresnem trgu. Vozni red Rudolfove železnice, veljaven mi»i»Ua cesta S t. 11". (418—1) V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI sta izšli knjigi: Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Eeni Lefebvre. Poslovenil , * „ Stat nominis umbra. Ml. 8°, 535 strani). Stane 60 kr., po pošti 70 kr. J u u u k našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 strani). Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Iščem oženjonega, slovenskega in nemškega jezika zmožnega mesarja, ki bi prt meni v službo stopil, tako da bi imel mesnico v oskrbi in meso, koje bi mu jaz spravljal, pod svojim lastnim poroštvom sekal ali pa da bi od mene vato inestarijo v najem vzel. — Vsakako pa bi moral pod ugodnimi, pogoji od mene v najem vzeti točenje ftgantce s primernimi prostori. — Natančneji pogoji zvedo se pri meni' samem. V Ormož i 5. juuija 1886. Andraž Pravdič, (413—1) mesar in posestnik. HOTEL „PRI SIMU". Kopeli y banjah, T Parna kopelj, novo opravljene, (trije razredi', slednji dan 55 vsak dan od 7. ure zjutraj do 1. ure opo-od 7. uro zjutraj do 7. uro zvečer. I ludne ia goapodc, ob torkih in petkih (420—1) j, ud 1. ure opoludne dalje aa dame. Deželna Rogaška slatina. TempeljsiiinStvria-vrelec. Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (U9_7) Dobiva so pri g. iWI. Mtmstner-Jt, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Laaanik-u, J. iMckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schusa-nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v M^guMJani. Prostovoljna pflaja kise. f&l&a fit. a v Rebrn z vrtom vred proda se iz proste roke.. Kaj več so izve v ApltalBklh ulicah ftft. 9 v vrvaraUeJ prodafalnici. (403—3) Cesko-moravsza trgovina za razpošiljanje lave K. MARUŠTIK V TRSTU, Via Valdirivo 10. V TRSTU, Via Valdirivo 10. priporoča sledeče okusne kavine vrste v balah po 43/4 ko. netto vsebine, carine in poštnine prosto, tako da naročnik (345—10) nema nikakih Btroškov več. 1 ko. Campoi, močna . . . 1 „ Java, mila ..... 1 „ Cuba, fina..... 1 „ Cejrlon, zelena. . . 1 „ Moooa, ognjena in fina . 1 „ Menado, aromatična. . gld. 1.25. „ 1.35. „ 1.52. „ 1.72. „ 178. . L92. Nadalje pristni, naravnost iz Hongkonga pripeljani daj, kateri se, ako treba, s kavo vktipe zavije, */, ko. Sou-ohong- gld. 2.70,