126 Književna poročila.
tere je imel prodajalec, in po dobičku, ki je navaden pri takem poslu.
Resnični nabavni stroški in običajni dobiček so očividna dejstva, katera je upoštevati ustrezno namenu zakona. Zakono-davec je hotel ustvariti s svojim predpisom protiutež proti gospodarski premoči onih, ki imajo zaloge neutrpnih potrebščin, in zabraniti obogatitev posameznikov na škodo skupnosti.
Ako bi se pustilo, da bi veljale svojevoljne tržne in dnevne cene kot vodilo, odločala bi najvišja cena, kar se ne da opravičiti ne po pameti ne po nravnosti. Ščiten ne bi bil kupec, ampak prodajalec, ki ne treba zaščite za časa vojne, in ki se mu ni bati, da bo cena padla sedaj, pa tudi ne še dalj časa po vojni.
Iz navedenih načel sledi, da bodi merodajno le to, ali je šlo izkoriščanje predaleč z ozirom na obratne razmere posameznika, in ali se je izkazalo, da so zahtevane cene očividno pretirane. To velja za obtoženca, ker je privil cene, sledeč splošnemu podraženju tako, da je dosegel dvojen, da celo trojen običajni dobiček. Obtoženčevo ravnanje tvori torej dejanski stan § 7. navedene cesarske naredbe in pravnopomotna je sodba prizivnega sodišča, če zanikuje dejanski stan v objektivnem oziru. _^ ^_ R—i.
Književna poročila.
Sammlung der nach gepflogener mundlicher Verhandlang geschOpfter Erkenntnisse des k. k. Reichgerichtes. Begrilndet von weiland Dr. A nt. Hyl Freiherrn von Glunek, fortgesetzt von Dr. K. Hugelmann, k. k. Hofrat und Praesidialsekretar des k. k. Reichsgerichtes. — XV. Teil. Viertes Heft. — Wien 1914. Aus der k. k. Hof- und Staatsdruckerei.
Naslov tega, 654 strani obsežnega zvezka, ki stane pri c. kr. Državni in dvorni tiskarni samo 5 K, ne označuje točno njegove vsebine. Ta zvezek ne prinaša namreč nadaljevanja razsodb c. kr. državnega sodišča iz prejšnjega III. zvezka (št. 1912 do št. 1977 iz leta 1912.), marveč drugo tvarino izpred državnega sodišča. Najprej je v „Anmerkungen" podan stvarni položaj k že objavljenim slučajem, ko je pritožitelj izostal od ustne razprave in se je te smatralo za odstop od pritožbe (str. 1 do 7). — Potem sta v „Anhang" dve razsodbi (XXI in XXII iz 1. 1912, ozir. 1. 1914) senata, ki je po zakonu sestavljen za odločevanje kompetenčnih konfliktov med državnim in upravnim sodiščem (str. 8 do 14). — Na daljnjih straneh (14 do 282) pa je seznamek 1608 pravo-rekov, ki so se v 1. 1869,—-1912. izvršili v judikaturi državnega sodišča. Raz-
Razne vesti. 127
vrščeni so po odločbah o kompetenčnih konfliktih, po odločbah o spornih zahtevkih javnega prava in po odločbah o pritožbah državljanov zaradi kršitve ustavno zajamčenih političnih pravic. Za vsak pravorek so navedene dotične odločbe po številkah prejšnjih zvezkov zbirke. — Potem sledi sistematično kazalo razsodb, ki jih je izdalo državno sodišče, odkar je dne 12. junija 1869 aktivirano, pa do konca 1. 1912. (str. 287 do 292). Sestavljeno je po zakonitem redu, t. j. po sistemu, kakor so zakoni razredih delokrog državnega sodišča. — Nadalje je v tem zvezku (na str. 293 do 507) abecedno stvarno kazalo razsodb, ki jih je izdalo državno sodišče, odkar je dne 12. junija 1869 aktivirano, pa do konca 1. 1909. S tem je zanesljivo omogočen pregled in študij raznih pravnih vprašanj, ki jih je rešila judikatura državnega sodišča. ~ To možnost še popolnjuje naslednje abecedno kazalo imen vseh v pravdah pri državnem sodišču od 1. 1869. do konca 1. 1912. udeleženih strank, oziroma ministrstev (str. 509—547), ter abecedno kazalo imen odvetnikov, ki so v teh pravdah podpisavali vloge ali zastopali na ustnih razpravah (str. 549—561), končno še abecedno kazalo imen zastopnikov s strani oblastev in kor-poracij, ozir. občin, ki so nastopali na ustnih razpravah (str. 563—569). — Sledi potem še register k sklepom in razsodbam senata, ki je poklican odločevati kompetenčne konflikte med državnim in upravnim sodiščem, in sicer za 1. 1880. do 1914., in sicer kot kronologični, sistematični, realni in personalni register. Zaključuje se pa ta zbirka s kazalom zakonov, naredb, razpisov in vseh drugih norm začenši z 1. 1234, ki so citirane v dosedanji judikaturi državnega sodišča. — Kakor prejšnji zvezki te zbirke se odlikuje tudi ta po jasnosti in točnosti gradiva. Obnesel se bo kot vrl kažipot v praksi in teoriji. Uradnikom gre za neizmeren trud, ki so ga imeli s tem delom, polno priznanje. Dr. M.