SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
St. 14, leto XXIII
CENA 20 DIN
31. julij 1986
OBČINA NOVO MESTO
211. Ugotovitveni sklep skupnosti otroškega varstva Novo mesto
212. Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Novo mesto za obdobje 1986—1990
213. Ugotovitveni sklep občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto
214. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990
215. Ugotovitveni sklep občinske skulturne skupnosti Novo mesto
216. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990
217. Ugotovitveni sklep občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto
218. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990
219. Ugotovitveni sklep občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto
VSEBINA
~\
220. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto za obdobje 1986—1990
221. Ugotovitveni sklep občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto
222. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obodobje 1986—1990
223. Ugotovitveni sklep občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto
224. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto za obdobje 1986—1990
225. Ugotovitveni sklep občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto
226. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990
OBČINA KRŠKO
227. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000
J
Občina Novo mesto
211.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Novo mesto za obdobje 1986—1990, je skupščina skupnosti otroškega varstva Novo mesto na seji dne 25. junija 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva Novo mesto ugotavlja, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev (nad 50%).
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Novo mesto za obdobje I986—1990 je sklenjen.
2. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Novo mesto za obdobje 1986—1990 se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od l. I. 1986.
Številka: 401-1/86
Datum: 25. 6. I986	PREDSEDNIK	SKUPŠČINE:
ZVONE ŠPELKO. I. r.
212.
Na osnovi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) in 25. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79).
sklenemo
delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v skupnosti otroškega varstva Novo mesto,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SKUPNOST!
OTROŠKEGA VARSTVA NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
I SKUPNI CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE
I.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v skupnosti otroškega varstva Novo mesto (v nadaljevanju besedila: udeleženci), določamo s
tem samoupravnim sporazumom naloge razvoja družbenega varstva otrok ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
S tem sporazumom opredelimo tudi naloge, kijih bomo izvajali v Skupnosti otroškega varstva Slovenije ter pogoje in način njihovega uresničevanja.
2.	člen
Upoštevaje potrebe otrok in predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše občine in SR Slovenije v letih 1986—1990 določamo udeleženci naslednje cilje, usmeritve in naloge:
— nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in krepitev vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela,
— izenačevanje pogojev za kakovostno in učinkovito vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok,
— dogovorjeno raven socialne varnosti otrok,
— varstvo materinstva, nego in varstvo otroka ob rojstvu in po njem.
3. člen
Cilje, usmeritve in naloge iz prejšnjega člena tega sporazuma bomo udeleženci uresničevali z naslednjimi programi:
— zagotovljeni program in program solidarnosti,
— program vzgojnovarstvene dejavnosti in druge naloge,
— program skupnih nalog v SR Sloveniji
Za izvedbo teh programov določamo s tem sporazumom tudi:
— obseg posameznega programa,
— normative	in standarde za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
— osnove	in	merila	za	oblikovanje cen storitev,
— osnove	in	merila	za	združevanje sredstev,
— onsove	in	merila	za	denarne pomoči otrokom,
— druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju nalog.
4. člen
Uporabniki bomo sklenili petletne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990 z izvajalci na območju naše občine ter v njih določili konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti, zlasti pa naslednje:
— naloge posamezne vzgojnovarstvene organizacije,
— količino, vrsto in kakovost storitev,
— merila za vrednotenje opravljenega dela oziroma oblikovanje cen storitev,
— materialne in druge obveznosti udeležencev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi akti.
5. člen
Ceno oziroma povračilo za izvajanje vseh programov, ki so opredeljeni v tem samoupravnem sporazumu, ugotavljamo udeleženci z naslednjimi merili:
— materialne stroške skladno z normativi na enoto storitve in skladno z dogovorjenim obsegom storitev ter gibanjem cen na tržišču;
— osebne dohodke skladno z normativi o dogovorjenem številu delavcev v vzgojnovarstveni organizaciji v taki višini, da se njihova raven najpozneje do leta 1986 izenači z ravnijo osebnih dohodkov drugih delavcev v združenem delu;
— amortizacijo po minimalnih zakonsko predpisanih stopnjah;
— zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti v zakonsko oziroma samoupravno dogovorjeni višini;
— sredstva skupne porabe v taki višini, da se najpozneje do leta 1986 izenačijo z višino teh sredstev, kot si jih zagotavljajo drugi delavci v združenem delu;
— sredstva rezerve v skladu z zakonom.
II.	ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SOLIDARNOSTNE NALOGE
6. člen
Udeleženci bomo v obdobju 1986—1990 zagotavljali vsem otrokom v naši občini naslednje:
1. vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo (mala šola), najmanj v temle obsegu: 180 ur v letu 1986,240 ur v letu 1987,300 ur v letu 1988, 360 ur v letu 1989 in 420 ur v letu 1990;
2. vzgojni program otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
3. socialno varnost — družbene pomoči otrokom, če jim roditelji s svojim delom ne morejo zagotoviti dogovorjene ravni socialne varnosti.
Za te namene načrtujemo število otrok na osnovi dosedanjih izkušenj in predvidevanj za naslednje obdobje (razvojni oddelek, mobilna specialna služba).
Pri izvajanju programa priprave otrok na malo šolo bomo izvajalci upoštevali standarde, ki izhajajo iz obveznosti in ki temeljijo na določbah zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, normative pa bomo določili v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990.
7. člen
Vsem otrokom na območju občine Novo mesto bomo zagotavljali družbene pomoči skladno z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Družbene pomoči otrokom bomo preusmerili za plačilo stroškov oskrbe v vzgojnovarstveno organizacijo ali za plačilo predmetov in storitev za otroka (funkcionalna oblika pomoči), v denarju pa bomo te pomoči izplačevali le tedaj, če jih ne bi bilo mogoče preusmeriti. Družbene pomoči, kijih bomo izplačevali v denarju, bodo znašale 15% osebnega dohodka na zaposlenega delavca v minulem letu, 25% pa tedaj, če je otrok zmerno in težko duševno prizadet ali teže telesno prizadet.
Za vrednotenje zagotovljenega programa in solidarnosti bomo upoštevali število otrok, ki prejemajo družbene pomoči in poprečni znesek teh pomoči v SR Sloveniji. V začetku srednjeročnega obdobja v solidarnostni program ne bomo vključevali družbenih pomoči otrokom, dodeljenih po 9. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo ugotovila, kdaj bodo določbe 9. člena uresničene v vsej SR Sloveniji, in sklenila, da ta omejitev preneha.
8. člen
Obseg sredstev za zagotovljeni program, ki se združuje po načelu solidarnosti v SR Sloveniji, je v Skupnosti otroškega varstva Novo mesto naslednji:
— v cenah 1985 — v tisoč din
PROGRAM	1986	1987	1988	1989	1990	SKUPAJ 1986—1990
— vzgojni program-mala šola	8.500	8.078	7.619	7.121	6.969	38.287
— vzgoja in varstvo otrok z motnjami v teles. in dušev. razvoju	1.800	1.859	1.921	1.984	2.050	9.614
— družbene pomoči otrokom	256.142	264.595	273.326	282.346	291.664	1.368.073
SKUPAJ:	266.442	274.532	282.866	291.451	300.683	1.415.97
9. člen
Sredstva za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok iz 8. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča.
Sredstva za zagotovljeni obseg družbenih pomoči iz 8. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dela po načelu delovnega mesta.
Prispevne stopnje za zagotovljeni program bo vsako leto določila skupščina Skupnosti otroškega varstva Novo mesto in jih uskladila s povprečnimi prispevnimi stopnjami za zagotovljeni program na ravni republike.
10. člen
Občinska skupnost otroškega varstva Novo mesto bo združevala skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi solidarnostna sredstva pri Skupnosti otroškega
varstva Slovenije po enotni povprečni prispevni stopnji od bruto osebnin dohodkov, podlaga za izračun so doseženi bruto osebni dohodki v minulem letu (9 mesecev).
Enotno prispevno stopnjo za solidarnost bo vsako leto določila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
Solidarnostna sredstva bodo prejemale občinske skupnosti otroškega varstva, ki po enotni povprečni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za uresničitev zagotovljenega programa.
11. člen
Ne glede na določilo 10. člena tega sporazuma ni upravičena do solidarnostnih sredstev občinska skupnost otroškega varstva, če:
— družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80% poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je podatek uradno objavljen;
— solidarnostna sredstva predstavljajo do 5% njenega zagotovljenega programa.
12. člen
Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti otroškega varstva, če izpolnjujejo še tele pogoje:
— da prevzamejo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva prispevajo;
— da programi, kijih zagotavljajo s solidarnostnimi sredstvi glede normativov, standardov, cen storitev in družbenih pomoči, ne presegajo meril, dogovorjenih s tem sporazumom in drugih meril, dogovorjenih v Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
13. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva Slovenije bo vsako leto ugotovila obveznosti in pravice do solidarnosti s finančnim načrtom. V ta namen bomo Skupnosti otroškega varstva Slovepije vsako leto predložili poročilo o izpolnitvi zagotovljenega programa za:
— družbene pomoči,
— program male šole,
— program vzgoje in varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Za ugotavljanje zneskov obveznosti in pravic do solidarnosti bo Skupnost otroškega varstva Slovenije poleg kazalcev iz prejšnjega odstavka tega člena upoštevala tudi dosežene osebne dohodke po občinah po stanju za 9 mesecev, kijih predloži Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje.
Obseg solidarnostnih sredstev, ugotovljen s finančnim načrtom za vsako leto planskega obdobja 1986—1990, predstavlja dokončni znesek obveznosti in pravic.
III.	PROGRAM VZGOJNOVARSTVENE DEJAVNOSTI IN DRUGE NALOGE V OBČINI NOVO MESTO
14. člen
Uporabniki in izvajalci bomo v obdobju 1986—1990 v občinski skupnosti otroškega varstva uresničevali še tele programe:
— program vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah;
— program vzgoje in varstva otrok, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije;
— druge naloge.
15. člen
Uporabniki v Skupnosti otroškega varstva Novo mesto bomo združili sredstva za uresničevanje programa vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah.
V letih 1986—1990 načrtujemo, da bomo povečali število vključenih otrok v vzgojnovarstvene organizacije in varstvene družine od sedaj vključenih 2.127 na 2.670 otrok, da bi tako dosegli 49-odstotno zajetje vseh predšolskih otrok, starih od 1—7 leta starosti, oziroma 39-odstotno zajetje vseh predšolskih otrok.
16. člen
Pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov bomo izvajalci v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah upoštevali normative in standarde, ki so veljavni v obdobju 1981—1985. Konkretne normative bomo določili v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990.
17. člen
Udeleženci se dogovorimo, da bo zagotavljala skupnost otroškega varstva delež vzgojnega programa za otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah (v rednih oddelkih, razvojnih oddelkih) in varstvenih družinah v višini 45% cene, dogovorjene na podlagi meril iz 5. člena tega sporazuma. Preostali 55-odstotni delež cene prispevajo starši — uporabniki storitev po merilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, oziroma skupnost otroškega varstva.
18. člen
Udeleženci bomo zagotavljali tudi vzgojnovarstveni program otrokom, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstveni organizaciji. V ta prog-
ram bomo vključili letno predvidoma 280 otrok, starih od 3 do 4 let, in 280 otrok, starih od 4 do 5 let.
Obseg vzgojnega dela je predviden v obsegu:
	1986	1987	1988	1989	1990	SKUPAJ 1986—1990
— število ur vzgojnega programa skupaj:	360	400	440	480	520	2.522
— otroci, starosti 3 do 4 leta število ur:	140	160	180	200	220	1.022
— otroci, starosti 4 do 5 let število ur:	220	240	260	280	300	1.500
19. člen
Skupnost otroškega varstva Novo mesto zagotavlja izvajalcem povračilo za izvajanje programa iz 18. člena tega sporazuma v celoti. Vrednotenje programa opravijo udeleženci skladno z določilom 5. člena tega sporazuma, kar opredelijo v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990.
20. člen
Vsem otrokom, predvsem pa otrokom, ki niso vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo oziroma v vzgojnovarstveni program iz 18. člena tega sporazuma, bomo zagotovili vzgojnovarstveni program v obliki brigadirskega vrtca (sezonsko varstvo kmečkih otrok, cicibanove urice, urice pravljic, potujoči vrtec, letovanja ipd.).
Izvajalcem zagotavlja povračilo za izvajanje programa iz prejšnjega odstavka tega člena skupnost otroškega varstva.
21. člen
Da bi uspešneje organizirali družbeno varstvo za otroke, ki še niso vključeni v WO, bo skupnost sofinancirala gradnjo naslednjih objektov:
— izgradnjo 2 igralnic in pripadajočih prostorov ob osnovni šoli v Vavti vasi, Mirni peči, Škocjanu, Smarjeti ter Brusnicah;
— izgradnjo 1 vrtca v Novem mestu (Žabja vas ali Regerške košenice);
— izgradnjo dodatnih igralnic ob vrtcu v Šentjerneju;
— izgradnjo potrebnih igralnic v Dolenjskih Toplicah.
Tako bi pridobili 460 mest za varstvo in vzgojo otrok. Pri izgradnji objektov bomo upoštevali veljavne normative, za gradnjo novih kapacitet bomo združevali sredstva po posebnem sporazumu, združevali pa bomo tudi sredstva amortizacije in pridobili posojila bank in izvajalcev ter druga sredstva.
22. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v skupnosti otroškega varstva uresničevali tudi naslednje naloge:
— izvajali kadrovsko politiko in štipendirali kadre,
— skrbeli za družbeno varstvo otrok v izjemnih razmerah,
— skrbeli za usklajeno delo samoupravnih organov in strokovne službe,
— sofinancirali dejavnost socialno-humanitarnih organizacij in društev,
— zagotavljali sredstva za delo strokovnih delavcev v VVO,
— izvajali druge naloge.
23. člen
Za izvedbo vseh programov vzgojnovarstvene dejavnosti in drugih nalog bomo združili udeleženci naslednja sredstva:
v tisoč din
program oziroma naloga	1986	1987	1988	1989	1990	SKUPAJ 1986—1990
vzgojnovarstveni program v vzgojnovarstveni org. oz. varstv.	306.438	325.540	355.185	375.525	396.528	1.759.216
program vzgoje in varstva otrok, ki niso vkljufieni v VVO oz. varstveno družino	2,000	2.152	2.223	2.388	2.467	11.230
druge naloge	29.436	30.407	31.410	32.447	33.518	157.218
SKUPAJ	337.874	358.099	388.818	410.360	432.513	1.927.664
iv. PROGRAM SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI
24.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju 1986—1990 v Skupnosti otroškega varstva Slovenije uresničevali po načelu vzajemnosti program naslednjih skupnih nalog:
1. nadomestila osebnih dohodkov za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka;
2. družbeno pomoč pred otrokovim rojstvom in po njem študentkam, iskalkam zaposlitve in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije;
3. porodno nadomestilo kmetici v enakem obsegu in za enako dobo kot delavki, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen;
4. pomoč pri opremi novorojenca.
Druge skupne naloge družbenega varstva otrok, ki so pomembne za vso republiko.
25. člen
Nadomestilo osebnega dohodka zavoljo poroda, nege in varstva otroka v času 365 dni, in to praviloma 28 dni pred predvidenim datumom poroda in 337 po porodu bomo zagotavljali:
— materi, ki ima status delavke v združenem delu;
— materi, ki ima status delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občana;
— materi, ki ima status združene kmetice;
— očetu ali drugemu delavcu, ki neguje in varuje otroka, v obsegu, zmanjšanem za toliko, za kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni;
— materi, ki ima status kmetice, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen.
Upravičencu, ki neguje in varuje dvojčke, več hkrati živorojenih otrok, teže telesno ali duševno prizadetega otroka in za nego in varstvo nedonošenčku, bomo zagotavljali nadomestilo osebnega dohodka do 15. meseca otrokove starosti.
Za celotno zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka bomo zagotavljali 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka. Kot osnovo za nadomestilo osebnega dohodka bomo načelno upoštevali osebni dohodek, ki gaje upravičenec dosegel v minulem letu. Vrednost nadomestila osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Da bi dosegli ta cilj, bomo nadomestila osebnega dohodka sproti valorizirali z odstotkom rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije.
Upravičenec in organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost se lahko dogovorita za najprimernejšo obliko izrabe pravice do zadržanosti zdela in za osebo, ki bo to pravico izrabila. Pri tem dogovoru bosta upoštevala potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interes organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. Če dogovor iz prejšnjega odstavka presega obseg dovoljene pravice po tem sporazumu, zagotovi dodatna sredstva organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost.
Socialno varnost zavoljo poroda, nege in varstva otroka za dobo 84 dni, in to praviloma 28 dni pred datumom predvidenega poroda in 56 dni po porodu, bomo zagotavljali:
— iskalkam zaposlitve,
— študentkam,
— učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju.
Upravičenkam, ki so navedene v prvi, drugi in tretji alinei tega odstavka, bomo zagotavljali socialno varnost v višini 50% povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu.
26. člen
Pomoč pri opremi novorojenca bodo v obdobju 1986—1990 prejele vse matere, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije, in roditelji, ki imajo status delavca na območju SR Slovenije.
Ohranili bomo realno vrednost zavitka za opremo novorojenca, njegovo vsebino pa bomo postopoma obogatili za blizu 50%. Uvedena bo različica zavitka. Roditelji bodo tako izbirali glede na svoje potrebe oziroma želje.
27. člen
Udeleženci sporazuma bomo združevali sredstva tudi za druge naloge, ki so skupnega pomena za vso republiko. Med te naloge sodijo:
— pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti: razvojno motenih otrok, ki so v zavodih za usposabljanje, in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, otrok, ki so na zdravljenju v kliničnem centru v Ljubljani, otrok slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, otrok pripadnikov slovenskih manjšin, ki živijo v Avstriji in v Italiji, in otrok, pripadnikov madžarske narodnosti na območju, kjer živita ti narodnosti, ter otrok Romov;
— financiranje študija in strokovnih nalog, ki so pomembne za razvoj in napredek področja družbenega varstva Otroka;
— financiranje samoupravno dogovorjenih nalog, ki v svoji vsebini vključujejo družbeno varstvo otrok (mladinska periodika, regresiranje skupinskih potovanj, mladinske delovne akcije itd.);
— financiranje družebnih organizacij in društev, ki uresničujejo programe vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke;
— delo samoupravnih organov Skupnosti otroškega varstva Slovenije;
— dela in naloge strokovne službe na področju družbenega varstva otrok na podlagi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, ki sta ga sklenili skupna strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Skupnost otroškega varstva Slovenije;
— in druge naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbenega varstva otrok v republiki.
28. člen
Za izvedbo programa skupnih nalog iz 25. člena bomo udeleženci v letih 1986—1990 združili:
— v cenah 1985 — v tisoč din
1986	1987	1988	1989	1990	SKUPAJ
1986—1990
— skupni program v SOB (por. dopust) 328.001 335.700 343.689 352.007 360.679	1.720.076
29.	člen
Za uresničevanje programov, navedenih v tem samoupravnem sporazumu, bomo združili udeleženci naslednji obseg sredstev:
— v cenah 1985 — y tisoč din
PROGRAM	1986	1987	1988	1989	1990	SKUPAJ 1986—1990
— zagotovljeni program	266.442	274.532	282.866	291.451	300.683	1.415.974
— solidarnost, naloge v SRS	19.706	20.356	21.028	21.722	22.439	105.251
— vzgojnovarstvena dej.	308.438	327.692	357.408	377.913	398.995	1.770.446
— druge naloge	29.436	30.407	31.410	32.447	33.518	157.218
— skupni prog. v SRS	328.001	335.700	343.689	352.007	360.679	1.720.076
SKUPAJ VSA SREDSTVA:	952.023	1 988.687 1.036.401 1.075.540			1.116.314	5.168.965
V.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA NOVO MESTO IN SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE
30. člen
Sredstva za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok iz 8. člena tega sporazuma, naloge vzgojnovarstvene dejavnosti in druge naloge iz 23. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma drugimi nosilci samostojnega osebnega dela, s prispevkom iz osebnega dela na podlagi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča.
31. člen
Za izvedbo zagotovljenega programa družbenih pomoči iz 8. člena tega sporazuma in programa skupnih nalog v SR Sloveniji bodo zagotavljali sredstvade-lavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma drugimi nosilci samostojnega osebnega dela, s prispevkom iz osebnega dohodkana podlagi osebnega dohodka po načelu delovnega mesta.
Prispevno stopnjo za program skupnih nalog bo vsako leto ugotovila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Prispevna stopnja za program družbenih pomoči bo za vsako leto sproti določena in usklajena na ravni republike.
O prispevni stopnji za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok ter za vzgojnovarstveno dejavnost in druge naloge bo vsako leto odločala skupščina Skupnosti otroškega varstva Novo mesto.
32. člen
Udeleženci soglašamo, da sredstva za izvedbo programa skupnih nalog iz 28. člena tega sporazuma načrtuje za vsako leto planskega obdobja Skupnost otroškega varstva Slovenije. Skupnost otroškega varstva Slovenije opravi vsako leto tudi usklajevanje programa skupnih nalog in potrebnih sredstev za njihovo uresničevanje. V skupnosti otroškega varstva bomo prispevno stopnjo za ta program, ki jo vsako leto ugotovi skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije, vključili kot sestavni del prispevne stopnje iz 30. člena tega sporazuma.
33. člen
Udeleženci pooblaščamo Službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, da prazni v breme vplačilnega računa Skupnosti otroškega varstva Slovenije ustrezni delež sredstev po prispevni stopnji iz osebnega dohodka za program skupnih nalog iz 28. člena tega sporazuma in program solidarnosti iz 13. člena tega sporazuma.
Prispevno stopnjo za program skupnih nalog in program solidarnosti sporoči vsako leto Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Skupnost otroškega varstva Slovenije.
34. člen
Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah iz leta 1985. Preračun vrednosti v tekoče cene bomo opravili vsako leto takole:
— zneske družbenih pomoči in zneske za nadomestila za porodniški dopust iz
28.	člena tega sporazuma bomo valorizirali skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov za zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu;
— zneske zagotovljenega programa, razen družbenih pomoči, bomo valorizirali: del, ki odpade na materialne stroške, skladno z gibanjem cen na drobno, del, ki odpade na osebne dohodke, pa skladno z gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji v minulem letu;
— zneske za vzgojnovarstveno dejavnost in druge naloge iz 29. člena bomo valorizirali, del, ki odpade na materialne stroške, skladno z gibanjem cen na
drobno, del, ki odpade na osebne dohodke, pa skladno z rastjo osebnih dohodkov v občini v minulem letu.
VI. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA
35. člen
Udeleženci bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, kijih prevzemamo s sklenitvijo tega sporazuma. V zvezi s tem pooblaščamo Skupnost otroškega varstva Novo mesto in njene samoupravne organe, da redno spremljajo uresničevanje sporazuma in o tem obveščajo udeležence. Če skupščina Skupnosti otroškega varstva Novo mesto ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem udeležence občinske skupnosti socialnega varstva in skupščino občine.
36. člen
Če skupščina skupnosti otroškega varstva ugotovi presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov, se za presežek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za naslednje leto oziroma naslednje mesece tekočega leta.
Če skupščina Skupnosti otroškega varstva Novo mesto ugotovi, da z združevanjem sredstev ni bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih programov v dogovorjeni višini, ali če vseh oziroma nekaterih nalog ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje oziroma preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti otroškega varstva obvesti udeležence in predlaga uvedbo postopka za spremembo oziroma dopolnitev tega sporazuma.
37. člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravlja odbor za samoupravni nadzor pri skupnosti otroškega varstva na temelju statuta Skupnosti otroškega varstva Novo mesto.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev.
Ugotovitev, da je samoupravni sporazum sklenjen, sprejme skupščina skupnosti otroškega varstva Novo mesto.
Samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati 8. dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986.
Številka: 401-1/85 Datum: 6. 12. 1985
213.
Na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto' za obdobje 1986—1990 je skupščina občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto na seji dne 23. 6. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1. člen
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto ugotavlja, daje k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev (nad 50%).
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 je sklenjen.
2. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986.
Številka: 401-3/86 Datum: 23. 6. 1986
PREDSEDNICA SKUPŠČINE: VANJA VIZJAK, 1. r.
214.
Na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80), 23. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 1/80) in 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto
sklenemo
delavci, drugi delovni ljudje in oibčani, samoupravno organizirani občinski izobraževalni skupnosti Novo mesto.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v občini Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), samoupravno organizirani v občinski izobraževalni skupnosti Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: OIS),si s tem samoupravnim sporazumom zagotavljamo v obdobju 1986—1990 uresničevanje potreb po vzgoji in izobraževanju, določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje skladno z veljavnimi predpisi, zlasti pa:
— program osnovnega izobraževanja,
— program solidarnosti,
— program skupnih nalog osnovnega izobraževanja in vzajemnega kreditiranja,
— program investicij,
— program drugih nalog skupnosti,
— obseg potrebnih sredstev za uresničevanje programov in nalog,
— program referendumske izgradnje osnovnih šol,
— program usmerjenega izobraževanja in
— spremljanje izvajanja sporazuma in uresničevanje nadzora.
2. člen
Pri planiranju v OIS udeleženci upoštevamo dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, program gospodarske stabilizacije in smernice za dolgoročni plan občine Novo mesto.
II. PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
3. člen
Udeleženci si s programom osnovnega izobraževanja zagotavljamo:
a) program dela in življenja osnovne šole, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo, celodnevno osnovno šolo, podaljšano bivanje in programi tečajnih oblik ter interesnih dejavnosti v skladu s smernicami za delo osnovne šole ter predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje in delovno usposabljanje otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih,
b) brezplačni prevoz šoloobveznih otrok (učencev) oziroma kadar jim brezplačnega prevoza po zakonu ni možno zagotoviti, brezplačna oskrba v kraju šolanja,
c) obvezne šolske ekskurzije,
d) program glasbene šole,
e) program vzgojne posvetovalnice,
0 program hospitacijske dejavnosti za učitelje in program uresničevanja delovne prakse za učence in študente pedagoške usmeritve ter program kadrovskega štipendiranja,
g) regresiranje prehrane in učbenikov za učence,
h) program izobraževanja v organizacijah in društvih,
i) program zavoda za izobraževanje kadrov (delavske univerze).
4.	člen
V programe iz 3. člena bo vključeno naslednje število učencev:
	1986	1987	1988	1989	1990
osnovne šole	7.150	7.250	7.350	7.450	7.550
od tega: — podaljšano bivanje	500	540	600	710	849
— celodnevna osnov, šola	1.390	1.510	1.760	1.980	2.354
osnovna šola s prilagojenim predmetnikom z oddelki za delovno usposabljanje	115	113	116	115	116
od tega: — osnovna šola	97	95	98	97	98
— delovno usposabljanje	18	18	18	18	18
glasbena šola	450	470	490	515	540
osnovna šola za odrasle	110	110	110	110	110
izobraževalne oblike zavoda za izobraževanje kadrov	3.500	4.120	4.610	5.080	5.560
5.	člen
Pri izvajanju programov dela in življenja osnovne šole bomo udeleženci upoštevali naslednje standarde in normative:
1.	Za zagotovljen program:
a)	obvezni predmetnik z učnimi načrti za:
— osnovne šole;
— osnovne šole s prilagojenimi predmetniki in učnimi načrti za lažje duševno prizadete otroke;
— program delovnega usposabljanja in domske vzgoje;
— osnovno izobraževanje odraslih;
b) obvezne ekskurzije (dve ekskurziji na oddelek);
c) prevozi učencev oziroma njihova brezplačna oskrba v kraju šolanja v skladu z zakonom o osnovni šoli;
2. Število učencev v oddelkih in skupinah:
a) število	učencev v oddelku ne more biti večje od 32;
b) najnižje število učencev v čistem oddelku je 16;
c) število	učencev v kombiniranem oddelku ne more biti	večje	od	24;
č) število	učencev v oddelku organizacije za usposabljanje je od	5 do 15, in to:
— v prvem razredu	od	5	do	9,
— v drugem in tretjem	od	6	do	11,
— od četrtega do osmega razreda	od 6 do 15 učencev;
d) število otrok na prvi razvojni stopnji delovnega usposabljanja je od 5 do 7, na drugi od 6 do 8 in na tretji od 7 do 9 otrok;
e) če učni načrt določa, da se oddelek deli v skupine, število učencev v skupini ne sme biti večje od 20;
f) število učencev v oddelku domske vzgoje (vzgojna skupina) v domovih pri osnovnih šolah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom za lažje duševno prizadete ne more biti večje od 15.
3. Za obseg dela:
a) 24 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela pedagoških delavcev z višjo ali visoko izobrazbo, ki ga bomo do leta 1990 postopno zniževali na 22 ur (v letu 1987 in 1989 po eno uro);
b) 30 ur vzgojnega dela vzgojitelja, pri čemer se vračuna 1,3 vzgojitelja na vzgojno skupino, normativ iz točke a) in b) velja v okviru 42-urnega delovnega tedna;
c) ravnatelj na 16 oddelkov;
č) 1,5 administrativnega in računovodskega delavca na 16 oddelkov;
d) snažilka na 500 mJ neto čistilne površine;
e) hišnik na 16 oddelkov;
f) kuharica na 400 malic ali 100 kosil;
g) knjižničar na 650 učencev in 10.000 knjig;
h) delavec svetovalne službe na 700 do 1.200 učencev;
i) vodja šolske prehrane na 1.200 prehrambenih enot dnevno.
4. Za ekskurzije:
a) za učence 1. do 4. razreda, območje občine (do 20 km v eno smer);
b) za učence 5. do 8. razreda, območje SR Slovenije (do 120 km v eno smer).
6. člen
Pri dogovarjanju o ceni oziroma povračilu za izvajanje programov bomo udeleženci upoštevali določila 11. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja s tem, da bomo na osnovi teh meril uresničevali svobodno menjavo dela po enotno v OIS dogovorjenih elementih za izračun cene storitev.
III. PROGRAM SOLIDARNOSTI
7. člen
Ne glede na gospodarsko moč občin bomo udeleženci v celotni Sloveniji zagotavljali vsem učencem program, ki ga opredeljuje 14. člen zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 5/80).
8. člen
Pri izvajanju zagotovljenega programa bomo udeleženci upoštevali enotne standarde in normative, sprejete v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
Ceno oziroma povračilo za izvajanje zagotovljenega programa, ki se zagotavlja po načelih solidarnosti, ugotavljamo udeleženci z elementi in merili, za katere se enotno dogovorimo v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
9. člen
Sredstva za zagotovljen program bomo udeleženci združevali solidarno skupaj z delavci in drugimi delovnimi ljudmi na celotnem območju SR Slovenije.
Sredstva iz prejšnjega odstavka bomo udeleženci združevali po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka.
10. člen
Obseg solidarnostnega združevanja sredstev mora omogočiti uresničevanje zagotovljenega programa pod naslednjimi pogoji:
— da program storitev, ki se zagotavljajo iz solidarnostnih sredstev glede standardov, normativov in cene, ne presega meril, dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom,
— da upravičenci do solidarnostnih sredstev prevzemajo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženci, ki prispevajo sredstva za solidarnost,
— da sredstva za osebne dohodke na območju občine, kjer prejemajo solidarnostna sredstva, ne presegajo višine, ki je določena na podlagi dogovorjenih meril v skladu z doseženo družbeno produktivnostjo dela na območju te občine.
IV. PROGRAM SKUPNIH NALOG OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN VZAJEMNEGA KREDITIRANJA
11. člen
Naloge, ki so skupnega pomena za celotno področje osnovnega izobraževanja, bomo opredelili in uresničevali v Izobraževalni skupnosti Slovenije. Za uresničevanje skupnih nalog bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani na celotnem območju SR Slovenije po načelu vzajemnosti združevali dogovorjena sredstva.
12.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na celotnem območju SR Slovenije bomo za izgradnjo, adaptacijo in rekonstrukcijo osnovnošolskega prostora v nerazvitih občinah združili v Izobraževalni skupnosti Slovenije sredstva v obsegu, za katerega se bomo enotno dogovorili v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
15.	člen
Iz sredstev združene amortizacije osnovnih šol bomo sofinancirali izgradnjo prizidka pri Osnovni šoli Baza 20 Dolenjske Toplice za kuhinjo in jedilnico v okviru Memorialnega in kulturnega centra Baza 20 Dolenjske Toplice v višini
15.000.000 din.
VI.	PROGRAM DRUGIH NALOG SKUPNOSTI
V.	PROGRAM INVESTICIJ
13.	člen
S programom investicijskih vlaganj v osnovnošolski prostor udeleženci zagotavljamo sredstva za nujno razširitev prostorskih kapacitet v osnovni šoli XII. SNOUB Bršljin.
S prostorsko razširitvijo te šole bomo udeleženci zagotovili zmanjšanje dvoizmenskega pouka v tej in ostalih osnovnih šolah v Novem mestu.
14.	člen
Za razširitev prostorskih kapacitet v osnovni šoli, navedeni v prejšnjem členu, bomo udeleženci s posebnim sporazumom združili 100.000.000 din.
16. člen
V programu drugih nalog skupnosti udeleženci zagotavljamo sredstva za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del za skupnost, za delo samoupravnih organov skupnosti in za druge stroške, ki po svoji vsebini ne sodijo v druge programe.
VII.	OBSEG POTREBNIH SREDSTEV ZA URESNIČEVANJE PROGRAMOV IN NALOG
17. člen
Za uresničevanje programov in nalog bomo udeleženci v obdobju 1986— 1990 združili naslednja sredstva:
- v planskih cenah 1985 — v 000 dinarjih
Opis	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1986—1990
VREDNOST PROGRAMA V tem:	1.155.440	1.215.003	1.294.201	1.413.329	1.483.670	6.561.643
BOD	728.323	767.944	808.872	851.151	894.825	4.051.115
Materialni stroški	234.339	247.283	260.654	274.466	288.734	1.305.476
Prehrana	25.569	26.981	28.440	29.^47	31.503	142.440
Skupna poraba	14.742	15.556	16.397	17.265	18.162	82.122
Amortizacija	101.672	105.027	126.054	184.963	193.804	711.520
Pravice	9.282	9.588	9.904	10.231	10.569	49.574
Rezervni sklad	12.467	13.155	13.866	14.600	15.359	69.447
Drugo	11.066	11.431	11.808	12.198	12.600	19.103
Skupne naloge	8.580	8.863	9.155	9.457	9.769	45.824
Anuitete	9.400	9.175	9.051	9.051	8.345	45.022
18. člen
Sredstva, ki bodo potrebna za uresničevanje programov OIS, bomo udeleženci združevali po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka.
Z vsakoletnim planom skupnosti bomo udeleženci določili vrednost posameznih programov v okviru dogovorjenih sredstev, upoštevajoč vse elemente, ki v posameznem letu vplivajo na določitev višine sreds'ev za potrebe izobraževalnih dejavnosti, ter določili višino prispevne stopnje.
19. člen
V primeru motenj pri združevanju sredstev ali uresničevanju sprejetih obveznosti po tem samoupravnem sporazumu, bo OIS analizirala vsakokratne oblike motenj in na skupščini sprejela ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje.
Vlil. PROGRAM REFERENDUMSKE IZGRADNJE OSNOVNIH ŠOL
20. člen
Za izboljšanje materialnih pogojev za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov osnovne šole smo se delovni ljudje in občani, ki stalno prebivamo na območju občine Novo mesto, na referendumu marca 1984 odločili, da bomo naslednjih pet let združevali sredstva krajevnega samoprispevka za novogradnje in dozidave osnovnih šol Otočec, Vavta vas, Mirna peč, Škocjan, Šmarjeta in Žužemberk. Referendumska ocena vrednosti posameznih programov je naslednja:
Referendumska cena vrednosti investicije v planskih cenah leta 1984:
1. dokončanje novogradnje osnovne šole Otočec	34.663.000
2. dograditev osnovne šole Vavta vas	110.030.000
3. dozidava osnovne šole	Mirna peč	41.600.000
4. dozidava osnovne šole	Škocjan	35.770.000
5. dozidava osnovne šole	Šmarjeta	35.770.000
Skupaj:	257.833.000
21. člen
Za razširitev vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti iz 20. člena bomo delovni ljudje in občani, ki imamo stalno prebivališče na območju občine Novo mesto, v obliki krajevnega samoprispevka združili:
— v planskih cenah leta 1984:
— leta 1986	58.000.000
— leta 1987	58.000.000
— leta 1988	58.000.000
— leta 1989	33.833.000
Skupaj:	207.833.000.
22. člen
Poleg sredstev iz 21. člena bomo izvajalci programov osnovne šole v občini Novo mesto za razširitev vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti iz 18. člena združili vsako leto še 50% sredstev amortizacije osnovnih sredstev v naslednjih zneskih:
— v planskih cenah leta 1984:
— leta	1986	14.000.000
— leta	1987	14.000.000
— leta	1988	14.000.000
— leta	1989	8.000.000
Skupaj:	50.000.000
IX.	PROGRAM USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
23. člen
Udeleženci bomo vztrajali, da v obdobju 1986—1990 zadržimo uveljavljeno mrežo šol in programov usmerjenega izobraževanja v občini za vse smeri in stopnje strokovne usposobljenosti. Mrežo šol in programov usmerjenega izobraževanja bomo spreminjali ali dopolnjevali le v primeru, če bodo to zahtevale potrebe uporabnikov — združenega dela v občini ali regiji, pri tem pa bomo upoštevali tudi racionalnost mreže šol in materialne možnosti uporabnikov.
24. člen
Udeleženci bomo zagotavljali možnosti za vključevanje vseh učencev, ki bodo končali osemletno šolanje, v programe in usmeritve usmerjenega izobraževanja, vpis učencev na vseh stopnjah pa bomo usklajevali s potrebami združenega dela; učencem, ki se bodo po končani osnovni šoli zaposlili, pa s posebnimi programi usposabljanja pridobitev nižjih stopenj izobrazbe usmerjenega izobraževanja in potrebnih strokovnih znanj za delo.
25. člen
Pri Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič« Novo mesto bomo dogradili telovadnico. Sredstva zanjo bo šola zbirala s posebnim samoupravnim sporazumom od Izobraževalne skupnosti Slovenije in iz sredstev združene amortizacije šol usmerjenega izobraževanja v občini Novo mesto.
26. člen
Skladno z dolgoročnimi kadrovskimi potrebami v občini bomo izvajalci usmerjali mladino na šolanje v programe višjih in visokih šol, uporabniki pa z ustreznejšo kadrovsko in štipendijsko politiko ter z uveljavljanjem študija ob delu omogočali večjemu številu mladih študij na višji in visoki stopnji usmerjenega izobraževanja ter podiplomski študij.
27. člen
Uporabniki v organizacijah združenega dela bomo zagotavljali izvajanje programa praktičnega dela usmerjenega izobraževanja in pripravništva vsem učencem usmerjenega izobraževanja in jim tako omogočali uspešno pridobivanje potrebnih strokovnih znanj in usposobljenosti.
X. SPREMLJANJE IZVAJANJA SPORAZUMA IN URESNIČEVANJE NADZORA
28. člen
Udeleženci se dogovorimo, da izvajanje tega sporazuma spremlja skupščina OIS tako, da obravnava analize in ocene o uresničevanju plana in programov ter predlaga podpisnikom ukrepe za uresničevanje plana in programov.
Analize in ocene o uresničevanju sporazuma pripravi pristojni odbor skupščine skupnosti.
29. člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma izvaja odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost o svojih ugotovitvah seznaniti skupščino in predlagati ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec sporazuma ali samoupravni organi OIS.
Postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma predlaga samoupravni organ skupnosti na podlagi analize o uresničevanju tega sporazuma.
Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
31. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev.
Ugotovitev, da je samoup-avni sporazum sklenjen, sprejme skupščina občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto.
Samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. I. 1986.
Številka: 401-3/85 Datum: 4. 12. 1985
215.
Na osnovi 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 je skupščina občinske kulturne skupnosti Novo mesto na seji dne 30. junija 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1. člen
Skupščina občinske kulturne skupnosti Novo mesto ugotavlja, daje k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 je sprejet.
2. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in
rične veljati osmi dan po objavi, uporablja se od 1. I. 1986.
tevilka: 401-3/86 Datum: 30. 6. 1986
PREDSEDNICA SKUPŠČINE: VASJA FUIS, I. r.
216.
Na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80), 17. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturne dejavnosti (Uradni list SRS št. 1/81) in 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Novo mesto,
sklenemo
delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski kulturni skupnosti Novo mesto,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
I. UVOD
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) urejamo:
— temeljno usmeritev kulturnega razvoja v občini Novo mesto ter načrtovanje razvoja v letih 1986 — 1990,
— enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje kulturnih dejavnosti,
— potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenih programov,
— način spremljanja in uresničevanja sporazuma,
— program naložb,
— način in rok za izpolnjevanje dogovorjenih medsebojnih obveznosti.
II. TEMELJNE USMERITVE KULTURNEGA RAZVOJA V OBČINI NOVO MESTO V OBDOBJU 1986 — 1990
2. člen
Upoštevajoč stopnjo kulturne razvitosti občine Novo mesto in načrtovanega družbenega razvoja, si udeleženci tega sporazuma zastavljamo naslednje cilje:
— enakomerno in enakovredno dostopnost kulturnih dobrin delovnim ljudem in občanom,
— usklajenost kulturne politike v občini,
— kulturnim dejavnostim zagotoviti enakovredno mesto v družbeni reprodukciji in zagotavljati delavcem v kulturi ustrezen družbenoekonomski položaj,
— dosledno uresničevanje svobodne menjave dela,
— postopno, sistematično, načrtno zagotavljanje uresničevanja kadrovskih potreb v skladu z normativi in posodabljanje materialne osnove dela,
— kvaliteten razvoj ljubiteljskih dejavnosti, s posebnim poudarkom na skrb za pridobivanje strokovnih kadrov za vodenje teh dejavnosti,
— zagotavljanje sredstev za programe občinske kulturne skupnosti, ovrednotene po merilih, ki veljajo v Kulturni skupnosti Slovenije,
— zagotavljanje ustreznega mesta knjigi (nakup knjig, razvoj knjižnic v krajevnih skupnostih, dostopnost knjige bralcu).
3. člen
Kot prednostne naloge v obdobju 1986 — 1990 opredeljujemo udeleženci zlasti:
— sanacijo in pridobitev prostorov za dejavnost Študijske knjižnice Mirana Jarca Novo mesto,
— knjižničarstvo — nakup knjig in razvoj knjižničarstva v občini Novo mesto,
— varstvo naravne in kulturne dediščine (premične in nepremične),
— zagotavljanje strokovnih kadrov in materialne osnove dela,
— pomoč pri iskanju ustreznih prostorov za delo Zgodovinskega arhiva Ljubljana-Enote za Dolenjsko in Belo krajino in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
III.	NALOGE, KI JIH BOMO URESNIČEVALI V OBČINSKI KULTURNI SKUPNOSTI
4.	člen
Udeleženci sporazuma bomo s svobodno menjavo dela uresničevali program kulturnih dejavnosti tako, da bomo na posameznih področjih omogočili:
1.	na področju knjižničarstva in založništva:
— redno dejavnost Študijske knjižnice Mirana Jarca Novo mesto,
— enakomeren in enakovreden razvoj splošnoizobraževalne knjižnične mreže v občini,
— zadovoljiv nakup knjižničnega gradiva,
— ustrezne delovne pogoje in nakup potrebne opreme,
— izdajanje za Dolenjsko pomembnih del in del mladih, še neuveljavljenih avtorjev.
2. na področju gledališča, glasbene in plesne dejavnosti:
— organizacijo in ponudbo gledaliških predstav,
— organizacijo in ponudbo glasbenih in konoertnih prireditev,
— organizacijo filmskega gledališča,
— organizacijo kvalitetnega filmskega programa in programov za otroke,
— redno delo zveze kulturnih organizacij in prek nje kvalitetno rast ljubiteljskih gledaliških skupin v občini Novo mesto,
— prizadevanje za ustanovitev polpoklicnega gledališča — priprave;
3. na področju varstva naravne in kulturne dediščine:
— redno delo:
a) Dolenjskega muzeja Novo mesto,
b) Za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto,
c) Zgodovinskega arhiva — Enote za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto,
— zavarovalne posege in predstavitev premične dediščine,
— zavarovalne posege in predstavitev nepremične dediščine,
— zaščito in predstavitev spomenikov NOB,
— organiziranje razstav;
4. na področju likovne — galerijske dejavnosti:
— organizacijo temeljnih in retrospektivnih razstav,
— odkup likovnih del;
5. na področju kinematografske dejavnosti:
— redno delo kinematografov in kvalitetno filmsko ponudbo,
— ustvariti pogoje za povezanost kinematografov v občini,
— v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo, enoto Novo mesto, bomo skrbeli za filmsko vzgojo in ustvarjalno filmsko dejavnost osnovnošolcev in učencev usmerjenega izobraževanja.
5. člen
Udeleženci bomo prispevali k uresničevanju programov:
— družbenih organizacij in društev,
— lokalne radijske postaje,
— stikov z narodi in narodnostmi SFRJ ter stikov s tujino,
— sprejetih obveznosti v tekočem obdobju (družbenih dogovorov).
6. člen
V okviru kadrovske politike bomo zagotavljali štipendije za strokovne kadre v poklicnih organizacijah s področja kulture in za potrebe Zveze kulturnih organizacij.
IV.	NALOŽBE
7. člen
V obdobju 1986— P990 bomo udeleženci uresničili naslednje naložbe v kulturni prostor občine:
— prenova in pridobitev ustreznih delovnih prostorov v Študijski knjižnici Mirana Jarca,
— prenova Križatije (Dolenjski muzej) — pridobitev novih delovnih površin cca 300 m2,
— sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na domovih v krajevnih skupnostih po letnem planu občinske kulturne skupnosti.
Občinska kulturna skupnost bo sodelovala pri opredelitvi vsebin in programov Sokolskega doma ter pri pripravi ustrezne dokumentacije za obnovo.
Udeleženci bomo zagotavljali sredstva za navedene naložbe s posebnim sporazumom in združeno amortizacijo organizacij združenega dela s področja kulture.
V.	PROJEKCIJA POTREBNIH SREDSTEV ZA URESNIČITEV SREDNJEROČNEGA PROGRAM A OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI NOVO MESTO V OBDOBJU 1986 — 1990
8.	člen
Za uresničitev srednjeročnega programa Občinske kulturne skupnosti Novo
mesto v obdobju 1986 -	- 1990 so potrebna naslednja sredstva:	v 000 din
Leto 1986		125.643
1987		138.260
1988		144.888
1989		152.768
1990		160.908
1986 — 1990:	9. člen	722.467
Za uresničitev programov iz 4 , 5. in 6. člena bomo udeleženci združevali sredstva iz bruto osebnih dohodkov po domicilnem principu na zbirnem računu Občinske kulturne skupnosti Novo mesto pri Službi družbenega knjigovodstva Novo mesto.
10.	člen
Z vsakoletnim programom in planom skupnosti bomo udeleženci sporazuma določili vrednost programa v okviru dogovorjenih sredstev, upoštevajoč pri tem vse elemente, ki v posameznem letu vplivajo na določitev višine sredstev za potrebe Občinske kulturne skupnosti Novo mesto, ter določili prispevno stopnjo za ta program.
VI.	ENOTNE OSNOVE MERIL ZA OBLIKOVANJE NORMATIVOV IN STANDARDOV
11. člen
Udeleženci sporazuma bomo upoštevali veljavne normative in standarde v SR Sloveniji za uresničevanje programov iz 4. člena tega sporazuma.
VIL MERILA ZA UGOTAVLJANJE POVRAČILA ZA OPRAVLJENE PROGRAME OZIROMA CENE POSAMEZNIH STORITEV
12. člen
Povračilo za opravljeni program oziroma cena posamezne storitve obsega:
— materialne stroške v okviru dogovorjenih standardov in normativov in cen materiala, ki veljajo v času opravljanja storitev,
— amortizacijo osnovnih sredstev, potrebnih za izvajanje programa storitev,
— sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti in izdatkov iz dohodka,
— sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev — izvajalcev po merilih, določenih z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela ali zakonom,
— druge dogovorjene sestavine.
V povračilo štejejo tudi prispevki uporabnikov ob neposredni uporabi sredstev.
VIII. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE SPORAZUMA
13. člen	'
Skupščina Občinske kulturne skupnosti Novo mesto trajno spremlja uresničevanje tega sporazuma s tem, da:
— analizira in ocenjuje uresničevanje planov in
— predlaga podpisnikom ukrepe za uresničevanje planov oziroma dopolnitev tega sporazuma.
Analize in ocene pripravi odbor za načrtovanje, usklajevanje programov in svobodno menjavo dela Občinske kulturne skupnosti Novo mesto.
Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje:
— oceno uresničevanja ciljev, nalog in razmerij, določenih s tem sporazumom,
— oceno izpolnjevanja obveznosti, določenih s tem sporazumom,
— oceno pogojev in možnosti razvoja v tekočem letu ter
— predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje planov oziroma izpolnjevanje obveznosti.
IX. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPORAZUMA
14. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec sporazuma oziroma samoupravni organi skupnosti v primeru, da za spremembo obstajajo utemeljeni razlogi.
X. KONČNE DOLOČBE
15. člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev. Ugotovitev, daje samoupavni sporazum sklenjen, sprejme skupščina občinske kulturne skupnosti Novo mesto.
Samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od L 1. 1986.
Številka: 401-3/85 Datum: 26. 11. 1985
217.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 je skupščina občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto na seji dne 26. junija I986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1. člen
Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto ugotavlja, daje k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje I986—1990 pristopila večina udeležencev (nad 50%).
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto za obdobje I986—1990 je sklenjen.
2. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 sc objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od L l. 1986.
Številka: 401-3/86 Datum: 26. 6. I986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: BOJAN AVBAR, I. r.
218.
Na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80). 14. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS št. 35/79) in 69. člena statuta občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto
sklenemo
delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski telesnokulturni skupnosti Novo mesto,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
I.	CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE
1. člen
Uporabniki in izvajalci se s tem sporazumom zavezujemo, da bomo uresničevali dogovorjene usmeritve na področju telesne kulture, sprejete v družbenopolitičnih organizacijah SR Slovenije in občine, še posebno pa usmeritve, sprejete v republiški konferenci SZDL oziroma v občinski konferenci SZDL.
Še posebej pa bomo:
— skrbeli za povečanje števila udeležencev v programu športne značke predšolskih otrok,
— skrbeli za zboljšanje kvalitete vadbe šolske mladine v krožkovni dejavnosti šolskih športnih društev,
— skrbeli za povečano kvaliteto šolanja in izpopolnjevanja strokovnega kadra v telesni kulturi,
— skrbeli za povečanje števila udeležencev v športno-rekreativni dejavnosti z organizacijo množičnih akcij in manifestacij,
— skrbeli za take pogoje na področju telesne kulture, da bo perspektivnim športnikom moč dosegati vrhunske športne dosežke.
Za uresničitev teh nalog bomo postopoma zagotavljali boljšo materialno osnovo za delo vseh športnih panog v programu telesne kulture v občini. Sprejeti tekmovalni sistemi na območju SR Slovenije in SFRJ so obveznost za vse naše klube in posameznike s sprejetim kriterijem, da lahko v istem rangu tekmovanja iz občine nastopa le ena ekipa.
2. člen
Na področju športne rekreacije bomo uresničevali in predvsem spodbujali rekreativno dejavnost v krajevnih skupnostih preko odborov za športno rekreacijo in v organizacijah združenega dela preko animatorjev telesne kulture. S pospešenim delom bomo v tem obdobju dosegli do 27% vključevanje prebivalstva občine v organizirano športno rekreacijo.
Udeleženci tega sporazuma bomo financirali športno dejavnost v dogovorjenem razmerju:
55% za športno rekreacijo,
45% za posameznike in ekipe v sistemih tekmovanj.
Ob vsakoletnem izboru večjih prireditev bomo dali na ravni občine prednost tistim prireditvam, ki bodo po razvrstitvi najbližje dosežkom naših ekip in posameznikom in športnim panogam, v katerih se rekreira največje število občanov.
3. člen
V letih 1986 — 1990 bomo zagotavljali sredstva za financiranje naslednjih programov:
2.	občinskega programa:
— v vzgojno varstvenih organizacijah,
— v osnovnih šolah,
— v srednjih šolah,
— v krajevnih skupnostih,
— v organizacijah združenega dela,
— v organizacijah in društvih (35 društev),
— v programu investicijskega vzdrževanja,
— programu spremljajoče dejavnosti,
— programu po družbenem dogovoru;
2. za dogovorjeni program menjave dela s skupnimi službami;
3. za dogovorjeni program Telesnokulturne skupnosti Slovenije.
4. člen
Občinski program obsega financiranje telesnokulturne dejavnosti na področju športne rekreacije množičnega športa in programa posameznikov in ekip v sistemih tekmovalnega športa.
5. člen
Na področju množičnega športa bo dan poseben poudarek na vključevanje občanov vseh starostnih kategorij v proces aktivne vsakodnevne rekreacije ter razne druge oblike množične športno-rekreativne aktivnosti.
V obdobju 1986 — 1990 bomo izvajali:
— občinsko rekreativno ligo v malem nogometu,
— občinsko rekreativno ligo v košarki,
— občinsko rekreativno ligo v odbojki,
— občinsko rekreativno ligo v rokometu.
— občinsko rekreativno ligo v namiznem tenisu,
— občinsko rekreativno ligo v balinanju,
— občinsko rekreativno ligo v kegljanju,
— program delavskih športnih iger v:
vedri rekreaciji, atletskem mnogoboju, plavanju,
orientaciji in krosu,
šahu,
streljanju in pikadu, smučanju in smučarskih tekih,
— spomladanski in jesenski kros,
— množični pohod na Trdinov vrh,
— kolesarski maraton po Partizanski magistrali,
— kolesarski trim po dolini Krke,
— ulične teke (Dolenjske Toplice, Straža, Drska, Mestne njive),
— akcijo »Naučimo se plavati in smučati«,
program tradicionalnih tekmovanj in program večjih prireditev.
Skupno bomo vključevali v omenjeni program 16.200 ali 27% vseh občanov naše občine.
6. člen
Na področju animiranja telesne kulture si bomo prizadevali, da bo vsak hišni svet, vsaka soseska vključena v telesno-rekreativni proces. Za ta proces bo v menjavi dela zadolžena Zveza telesnokulturnih organizacij.
S povečanjem števila strokovnih kadrov in materialneosnove bo dosežen večji uspeh na področju vrhunskega športa.
7. člen
Podpisniki tega sporazuma si bomo prizadevali povečati materialno osnovo telesne kulture z neposredno menjavo dela med združenim delom in športnimi organizacijami, da si šport pridobi boljšo materialno osnovo za kategorizirane vrhunske športnike, ki bodo vključeni v republiške in državne reprezentance.
8. člen
Izvedli bomo rekonstrukcijo stadiona »bratstva in enotnosti« kot pripravo na praznovanje 100-letnice telesne kulture v Novem mestu in XIX. Zleta bratstva in enotnosti leta 1987 v Novem mestu ter pripravo tehnično investicijske dokumentacije športno-rekreacijskega centra Portovald po naslednjih fazah:
— sanacija garderobne stavbe,
— rekonstrukcija obstoječe atletske steze s tartansko prevlekb in ureditvijo tribune,
— prestavitev električnega voda visoke napetosti iz območja bodočega športnega centra,
— priprava tehnično-investicijske dokumentacije za ostale športne objekte (rokometno, košarkaško in odbojkarsko igrišče ter kolesarsko stezo).
Sofinancirali bomo gradnjo telovadnic pri osnovnih šolah v Straži, Mirni peči, Škocjanu in Šmarjeti.
9. člen
Dopolnjevanje občinskega programa pomeni tudi dejavnost Zveze organizacij za tehnično kulturo, območne skupnosti za tekmovalni šport Dolenjske, občinske Zveze prijateljev mladine, občinskega odbora Rdečega križa, Mladinske turistične poslovalnice, mladinskih delovnih akcij, katerih programi so ocenjeni po kriteriju storitev na področju telesne kulture.
II. DOGOVORJENI PROGRAM MENJAVE DELA S SKUPNIMI SLUŽBAMI
10. člen
Udeleženci tega sporazuma bomo s svobodno menjavo dela na področju telesne kulture opravljali storitve:
— vzdrževalna dela na športno-rekreativnih objektih v občini,
— tehnična in pripravljalna dela ob organizaciji dejavnosti tekmovanj,
— administrativna in knjigovodska dela za potrebe organov skupščine, zbora delegatov in osnovnih organizacij (finančni servis),
— zagotovili sredstva za najemnino prostorov in objektov za opravljanje vadbe, rekreacije, tekmovanj in srečanj.
III. DOGOVORJENI PROGRAM TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE
11. člen
Za republiški program telesnokulturne dejavnosti bomo delavci v združenem delu, podpisniki tega sporazuma, združili sredstva iz bruto osebnega dohodka po domicilnem principu in jih plačevali na zbirni račun Občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto pri Službi družbenega knjigovodstva Novo mesto.
12. člen
Skladno s samoupravnim sporazumom bomo sofinancirali program Telesnokulturne skupnosti Slovenije, in sicer:
— vse množične tradicionalne akcije, zlasti še akcije spominskih obeležij iz NOB,
— vse akcije, ki krepijo bratstvo in enotnost naših narodov,
— vse akcije, ki krepijo odnose z zamejskimi Slovenci,
— zaključna tekmovanja iz programov osnovnih in srednjih šol ter študentskih organizacij.
— skupno načrtovali kakovostno raven dosežkov na področju vrhunskega športa,
— skupno načrtovali izgradnjo in obnovo republiških športnih centrov.
13.	člen
Za financiranje programa bomo podpisniki tega sporazuma v obdobju 1986 — 1990 združili (v cenah leta 1985):
Leto	Vrednost programa (v 000 din) (3,3% rast)
1986	89.799
1987	93.795
1988	97.923
1989	102.187
1990	106.592
Skupaj	490.296
Sredstva iz tega člena bomo zagotavljali s prispevkom iz bruto osebnih dohodkov.
Z vsakoletnim programom in planom skupnosti bomo udeleženci sporazuma določili vrednost programa v okviru dogovorjenih sredstev, upoštevajoč vse elemente, ki v posameznem letu vplivajo na določitev višine sredstev za potrebe občinske telesnokulturne skupnosti, ter določili prispevno stopnjo za ta program.
14. člen
Za financiranje investicij iz 8. člena tega sporazuma bomo združevali sredstva po posebej sklenjenem samoupravnem sporazumu.
15. člen
Uresničevanje določil tega sporazuma bo skupščina občinske telesnokulturne skupnosti obravnavala najmanj enkrat letno in skladno z zakonom sprejemala ukrepe za njihovo izvajanje.
16. člen
Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti bo predlagala udeležencem tega sporazuma spremembe oziroma dopolnitve, če z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo mogoče zagotoviti uresničevanje sporazuma.
17. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev.
Ugotovitev, da je samoupravni sporazum sklenjen, sprejme skupščina občinske telesnokulturne skupnosti Novo mesto.
Samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986.
Številka: 401-3/85 Datum: 26. 11. 1985
219.
Na podlagi 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto za obdobje I986—1990 je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto na seji dne 27. 6. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1. člen
Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto ugotavlja, daje k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje I986—1990 pristopila večina udeležencev (nad 50%).
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbrstva Novo mesto za obdobje I986—1990 je sklenjen.
2. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto za obdobje 1986—1990 se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1.1. 1986. Številka: 401-3/86 Datum: 27. 6. 1986
NAMESTNICA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE: ZOFIJA MEHLE. 1. r.
sklenemo
delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizivani v občinski skupnosti socialnega skibstva Novo mesto,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
I.	CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), določamo:
— temeljne cilje, usmeritve in naloge razvoja socialnega skrbstva v občini Novo mesto v obdobju 1986 — 1990,
— potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa v občinski skupnosti, zagotovljenega programa in skupnih nalog,
— druge medsebojne pravice in obveznosti pri uresničevanju dogovorjenih nalog.
2. člen
Dejavnost socialnega skrbstva si bo kljub omenjenim možnostim prizadevala sledili naraščajočim potrebam ljudi pri zagotavljanju socialne varnosti. Uveljaviti bo potrebno predvsem kakovostne spremembe, ki bodo temeljile na tesnejšem sodelovanju vseh dejavnikov, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu razreševanju socialnih problemov.
Temeljne usmeritve razvoja so naslednje:
— krepitev in povečanje obsega preventivnih oblik socialnega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva,'
— krepitev strokovne službe skupnosti, izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delo,
— vključevanje socialnega skrbstva v proces celovitega obravnavanja socialne varnosti občanov in zagotavljanje njihove dogovorjene ravni socialne varnosti,
— krepitev socialno-skrbstvene dejavnosti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih,
— razvijanje skrbi za starejše občane v krajevnih skupnostih (organiziranje nege na domu, razvijanje prostovoljnih aktivnosti),
— preprečevanje in zmanjševanje vzrokov za nastajanje socialnih problemov, družbeno negativnih pojavov (alkoholizem in druge zasvojenosti),
— uresničevanje svobodne menjave dela z izvajalci in dohodkov izvajalcev z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu občine.
3. člen
Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva bomo udeleženci sporazuma dali prednost:
— preventivnemu in svetovalnemu delu,
— prostovoljnemu delu na področju socialnega skrbstva,
— celoviti družbeni skrbi za starejše občane in za duševno in telesno prizadete osebe.
4. člen
Cilje, usmeritve in naloge iz 2. in 3. člena tega sporazuma bomo uresničevali udeleženci z:
— zagotovljenim programom in programom solidarnosti,
— programom vzajemnosti in skupnih nalog v SR Sloveniji,
— občinskim temeljnim programom,
— občinskim dopolnilnim programom.
5. člen
Uporabniki bomo sklenili petletne samoupravne sporazume z izvajalci — Centrom za socialno delo Novo mesto. Domom starejših občanov Novo mesto in Osnovno šolo Dragotin Kette Novo mesto — ter v njih določili konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti, zlasti pa naslednje:
— naloge, ki jih opravlja posamezna izvajalska organizacija,
— obseg in vrsto storitev,
— merila za vrednotenje opravljenega dela oz. za oblikovanje cen storitev,
— materialne in druge obveznosti udeležencev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi akti.
II.	ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN PROGRAM SOLIDARNOSTI
6.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986 — 1990 z zagotovljenim prog-220	ramom	zagotavljali	na	podlagi	določil	zakona	o	socialnem	skrbstvu in samou-
pravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic upravičenim Na podlagi I 15. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem občanom naslednje vrste pomoči: planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) in 29. člena zakona o socialnem	— denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje,
skrbstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 29. člena zakona o socialnem skrbstvu	— plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov v socialnih zavodih za občane,
(Uradni list SRS, št. 35/79)	prejemnike družbeno denarnih pomoči.
Povprečno število upravičencev edinega vira preživljanja bo predvidoma znašalo v posameznem letu planskega obdobja 130, dopolnilnega vira preživljanja 330, plačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu pa bo skupnost pokrivala za povprečno 26 občanov — koristnikov socialnih pomoči.
7.	člen
Finančno ovrednoteni zagotovljeni program v občinski skupnosti socialnega skrbstva bo znašal:
v 000 din
	Družbenodenarna pomoč		Plačila oz.	
Leto			doplačila v	Skupaj
	edini	dopolnilni	socialnih	
	vir	vir	zavodih	
1986	23.808	26.040	4.278	54.126
1987	24.987	28.298	4.803	58.088
1988	26.398	31.181	5.359	62.938
1989	26.663	34.223	5.946	66.832
1990	28.169	37.432	6.354	71.955
1986—1990	130.025	157.174	26.740	313.939
		8. člen	V	
V Občinski skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto bomo združevali sredstva za izvedbo zagotovljenega programa v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po enotni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov po domicilnem načelu. Ta sredstva bomo združevali sproti v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
Do solidarnostnih sredstev bo upravičena občinska skupnost socialnega skrbstva v primeru, da po enotni povprečni prispevni stopnji za zagotovljeni program ne bi združila dovolj sredstev za uresničitev zagotovljenega programa v občini.
Ne glede na to določbo do solidarnostnih sredstev ni upravičena občinska skupnost socialnega skrbstva, če:
— družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80% povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je podatek uradno objavljen,
— solidarnostna sredstva predstavljajo do 5% njenega zagotovljenega programa.
9. člen
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo vsako leto ugotovila obveznosti in pravice do solidarnosti. V ta namen bomo Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije predložili vsako leto poročilo o številu upravičencev do denarnih pomoči in oskrbnih stroškov oskrbovancev v splošnih in posebnih socialnih zavodih, ki so upravičeni do plačila oziroma doplačila teh stroškov.
III.	PROGRAM VZAJEMNOSTI V SR SLOVENIJI
10. člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986 — 1990 uresničevali po načelu vzajemnosti v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tele naloge:
— nadomestilo za invalidnost duševno in telesno prizadetih oseb, v višini 35% osnove,
— dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, v višini 20% osnove,
— dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih funkcij, v višini 10% osnove,
— dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb po merilih skupnosti socialnega skrbstva, v višini 10% osnove.
Osnova za določitev višine nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena je povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu.
Število upravičencev do nadomestila za invalidnost v občini bo predvidoma znašalo v posameznem letu planskega obdobja 170.
11. člen
Za izvedbo nalog iz 10. člena tega sporazuma bomo združili udeleženci v obdobju 1986 — 1990 tale sredstva:
v 000 din
1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj
					1986—1990
20.606	21.286	21.988	22.714	23.464	110.058
12.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju 1986— 1990 združevali v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije po načelu vzajemnosti tudi sredstva za izvedbo naslednjih skupnih nalog:
1.	zagotavljanje sredstev za financiranje oskrbe oseb z neznanim prebivališčem,
2. sofinanciranje programov Romov,
3. financiranje prevozov slepih in njihovih spremljevalcev,
4. sofinanciranje mladinskih sprejemališč,
5. raziskovalne naloge skupnega pomena za-socialno skrbstvo,
6. plačila storitev, ki jih opravljajo družbene organizacije in društva,
7. sofinanciranje mladinskih delovnih akcij,
8. publikaciji Naš delavec in Naša žena,
9. delo Skupnosti socialnega varstva Slovenije,
10. storitve Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo,
11. storitve Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana,
12. sredstva za nujne nepredvidene naloge,
13. delo samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
14. delo strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Za uresničitev tega programa bomo udeleženci v obdobju 1986 — 1990 združili naslednja sredstva:
v 000 din
1986	1987	1988	1989	1990 Skupaj 1986—1990
2.032	2.099	2.168	2.240	2.314 ; 10.853
IV.	OBČINSKI TEMELJNI PROGRAM
13.	člen
V občinskem temeljnem programu bomo udeleženci zagotavljali sredstva za:
1. varstvo v splošnih socialnih zavodih,
2. varstvo v posebnih socialnih zavodih,
3. varstvo otrok in mladostnikov v zavodih za usposabljanje,
4. varstvo mladostnikov v vzgojnih zavodih,
5. rejnine otrokom,
6. delovanje strokovne službe skupnosti — Centra za socialno delo z enoto skupne evidence,
7. delo delavnice pod posebnimi pogoji (zagotovljeno bo varstvo in delo povprečno 26 odraslim težje duševno prizadetim osebam),
8. začasne in enkratne pomoči občanom,
9. razvoj nege in pomoči na domu,
10.	ostale naloge in delo samoupravnih organov.
Število koristnikov bo naslednje:
v 000 din
	1986	1987	1988	1989	(990	Skupaj
splošni soc. zavodi	94	97	100	103	107	501
posebni soc. zavodi	19	20	21	22	,25	107
zavodi za usposablj.	148	150	149	150	152	'749
vzgojni zavodi	9	9	8	10	10	46
rejnine	33	36	38	40	42	210
začasne pomoči	20	23	25	26	26	120
enkratne pomoči	410	380	390	390	395	1965
14.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali za prostorsko ureditev Centra za socialno delo Novo mesto. Skupnost bo morala zagotoviti določena sredstva za ureditev prostorov in opremo, višina sredstev pa bo odvisna od nakazane možne rešitve.
15.	člen
Finančno ovrednoteni občinski temeljni program bo znašal:
v 000 din
Naloga	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj
začasne in enkrat, denarne pomoči	6.136	6.467	6.965	7.276	7.584	34.428
rejnine	5.310	5.759	6.280	6.829	7.407	31.585
zavodsko varstvo	75.722	7982.501	87.232	92.946	418.071	
delovanje Centra za soc. delo in	33.614	38.730	41.388	42.753	45.636	202.121
delavnice ostale naloge	6.985	7.215	7.453	7.699	7.953	37.305
SKUPAJ:	127.767	137.841	144.587	151.789	161.526	723.510
V.	OBČINSKI DOPOLNILNI PROGRAM
16. člen
Z občinskim dopolnilnim programom bomo udeleženci sofinancirali:
1. dejavnost invalidskih in ostalih humanitarnih organizacij v občini,
2. preventivne dejavnosti — dnevi starostnikov, letovanje otrok, novoletne obdaritve starejših občanov,
3. dejavnost občinske skupnosti socialnega varstva,
4. ostale naloge.
17. člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Novo mesto se bo vključevala v program socializacije Romov preko občinske skupnosti socialnega varstva z namenskimi sredstvi skupnega programa in delom sredstev občinskega dopolnilnega programa. Ta sredstva bodo uporabljena za:
— pomoč pri opremi bivalnih pogojev in ostalih žviljenjskih pogojev Romov,
— pomoč pri nabavi obleke in obutve,
— preventivne dejavnosti s posamezniki in s skupinami Romov (delo z mladostniki in podobno).
18.	člen
Skupna vrednost dogovorjenih programov bo znašala:
v 000 din
Program	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj
Program solidarnosti	8.682	8.969	9.264	9.570	9.886	46.371
Skupni program	2.032	2.099	2.168	2.240	2.314	10.853
Zagotovljeni program	54.126	58.088	62.938	66.832	71.955	313.939
Program vzajemnosti	20.606	21.286	21.988	22.714	23.464	110.058
Občinski temeljni program	127.767	137.841	144.587	151.789	161.526	723.510
Občinski dopolnilni program	15.558	15.783	16.816	17.492	16.424	88.073
SKUPAJ:	228.771	244.066	257.761	270.637	285.569	1286.804
19. člen
Sredstva za uresničevanje programov iz tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost z osebnim delom, in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma drugimi nosilci samostojnega osebnega dela, s prispevkom iz osebnega dohodka na osnovi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča.
20. člen
S sredstvi za reševanja stanovanjskih vprašanj upokojencev in domsko izgradnjo, ki se združujejo pri SPIZ SR Slovenije in s katerimi razpolaga enota SPIZ v Novem mestu, se bomo vključevali v širitev kapacitet splošnih socialnih zavodov v regiji in adaptacijo Doma počitka v Impoljci.
21. člen
Z vsakoletnim programom in planom skupnosti bomo udeleženci sporazuma določili vrednost programa v okviru dogovorjenih sredstev, upoštevajoč pri tem vse elemente, ki v posameznem letu vplivajo na določitev višine sredstev za potrebe občinske skupnosti socialnega skrbstva ter določili prispevno stopnjo za ta program.
22. člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo Službo družbenega knjigovodstva, da prazni v breme vplačilnega računa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto in prenaša na račun Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ustrezni delež sredstev, zbranih s prispevkom po enotni prispevni stopnji iz osebnega dohodka po domicilnem načelu, v skladu z določbo 10. in 12. člena tega sporazuma.
23. člen
Zneski v tem sporazumu so navedeni v cenah leta 1985. Preračun vrednosti v tekoče cene bomo opravili vsako leto takole:
— zneske družbeno denarnih pomoči in zneske za nadomestila invalidnim osebam bomo valorizirali skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu,
— materialne stroške skladno z gibanjem cen; del, ki odpade na osebne dohodke skladno z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Novo mesto v minulem letu.
VI.	NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA
24.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v okviru svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih sprejmemo s sklenitvijo tega sporazuma.
Za spremljanje uresničevanja sporazuma pooblaščamo skupščino Občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto in njene samoupravne organe ter odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Če udeleženci ugotovimo, da sprejetih obveznosti ne moremo uresničiti, bomo sprejeli ukrepe za odpravo motenj oziroma obvestili udeležence, da začnejo postopek za spremembo tega sporazuma.
VII.	KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev. Ugotovitev, da je samoupravni sporazum sklenjen, sprejme skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto.
Samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
Številka: 401-3/85 Datum: 5. 12. 1985
221.
Na podlagi 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto na seji dne 26. 6. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1. člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto ugotavlja, daje k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev (nad 50%).
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 je sklenjen.
2. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986.
Številka: 401-23/86 Datum: 26. 6. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: JANEZ BULC, 1. r.
222.
, Na podlagi 25. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS št. 1/80 j in45/82) in na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80)
sklenemo
delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
1. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) s tem sporazumom določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva v letih 1986—1990, obseg, vrste in kvaliteto storitev, ki sijih bomo zagotovili v skupnostioziroma po njej, pogoje za zagotavljanje teh storitev, merila za vzpostavljanje družbenoekonomskih odnosov v svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci, druge medsebojne obveznosti, kot tudi način zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
S sklenitvijo tega sporazuma opredeljujemo tudi način in pogoje izvajanja nalog, ki jih bomo skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi uresničevali v medobčinski zdravstveni skupnosti Novo mesto in v zdravstveni skupnosti Slovenije.
2. člen
Upoštevaje predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v občini Novo mesto, ocenjene in začrtane v smernicah za družbeni plan občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 (Skupščinski Dolenjski list št. 2/1985), zdravstveno stanje prebivalstva in njegove zahteve po zadovoljevanju potreb na področju zdravstvenega varstva, določamo udeleženci tega sporazuma za obdobje 1986 — 1990 naslednje cilje:
1. boljše zdravstveno stanje prebivalstva z zmanjšanjem obolevnosti oziroma njihovih posledic pri najresnejših in najpogostejših obolenjih,
2. učinkovitejše zdravstveno varstvo prebivalstva z izboljšanjem dostopnosti predvsem preventivnih in zdravsteno vzgojnih ter prosvetnih ukrepov,
3. nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela s krepitvijo delegatskega sistema in odločujoče vloge delavcev v združenem delu in za uresničitev načela o enakem družbenoekonomskem položaju uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev,
4. večjo strokovno povezanost zdravstvenih delovnih organizacij v občini in regiji zaradi doslednejše delitve dela med njimi,
5. povečano motiviranost in odgovornost občanov, da v večji meri skrbijo za svoje zdravje in njihov aktivnejši odnos do zdravja.
3. člen
Pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma opredelili kot prednostne naloge:
1. ukrepe in aktivnpsti za večjo samozaščitno in zaščitno dejavnost občanov, predvsem na področju kroničnih obolenj in poškodb,
2. širitev zdravstveno-vzgojne dejavnosti,
3. večanje obsega preventivnih in dispanzerskih metod dela prt prečeva-nju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji.
Zato bomo pri načrtovanju zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti zagotovili materialne in druge pogoje predvsem:
— v splošni medicini, jnedicini dela, pri razvoju zdravljenja in nege bolnikov na domu,
— preventivnemu zobozdravstvu,
— psihiatrični dejavnosti,
— za higiensko epidemiološko in ekološko varstvo.
V bolnišnični zdravstveni delovni organizaciji bomo prenesli večji del bremena (storitev) na specialistično ambulantno dejavnost, s čimer bomo zmanjšali obseg bolnišničnega zdravljenja in postopno zmanjšali stopnjo hospitalizacije in skrajšali čas zdravljenja.
Vse to bomo dosegli le z večjo povezanostjo (organizacijsko in funkcionalno) temeljnih organizacij in enot zdravstvenih delovnih organizacij v okviru Zdravstvenega centra Dolenjske.
4. člen
V občinski zdravstveni skupnosti oziroma po njej si bomo uporabniki po načelih solidarnosti zagotavljali celovite potrebe po zdravstvenih storitvah v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo obolelih tej poškodovanih občanov izven dela. Obseg teh pravic bo ostal v primerjavi z letom 1985 nespremenjen. Pogoji in postopki za uresničevanje teh pravic občanov bodo praviloma prav tako nespremenjeni oziroma se bomo o njih enotno sporazumeli z ostalimi zdravstvenimi skupnostmi v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu bomo vzpostavili solidarnost med temeljnimi organizacijami združenega dela v občini. Sto solidarnostjo bomo pomagali tistim TOZD, ki bodo kljub podvzetim ukrepom varstva pri delu imeli takšne stroške za zdravstvene storitve na tem področju, da bi to ogrozilo socialno varnost njihovih delavcev. Do solidarnostne pomoči pri zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami na delu bodo upravičene temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti ter delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, ki bodo:
— uresničili predpisane ukrepe za varstvo pri delu.
— zagotovili predpisane zdravstvene preglede svojih delavcev in
— imeli v posameznem polletju izdatke za zdravstvene storitve v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami na delu v višini, ki presega 10% sredstev, združenih v zdravstveni skupnosti za zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev (iz dohodka).
Udeleženci sporazuma bomo širili obseg storitev, ki sijih bomo zagotavljali z vzpostavljanjem odnosov neposredne svobodne menjave dela. Tako si bomo delavci zagotavljali postopoma čedalje večji del storitev s področja medicine dela, splošne medicine, zobozdravstva in z neposrednim sporazumevanjem z izvajalci. V zdravstveni skupnosti bomo zmanjšali obvezno združevanje sredstev za zdravstvene storitve organizacijam združenega dela, ki si te storitve zagotavljajo same, vendar do ravni, ki predstavlja solidarnostno dogovorjeni standard za ta ožja področja za vse uporabnike v občini.
5. člen
V občinski zdravstveni skupnosti si bomo uporabniki v letih 1986 — 1990 zagotavljali socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstom skladno z opredelitvami iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS 26/83 in 29/85).
Za tisti del pravic do nadomestil osebnega dohodka v času začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodb, ki sijih delavci in drugi delovni ljudje zagotavljamo v organizacijah združenega dela, si bomo vzpostavili medsebojno solidarnostno pomoč med TOZD. To solidarnost bomo uresničevali v občinski zdravstveni skupnosti z ustreznim združevanjem sredstev. Do teh sredstev bodo upravičene temeljne organizacije združenega dela, ki bodo:
— podvzele in uresničile ukrepe za varstvo pri delu,
— poskrbele za predpisane sistematične preglede delavcev,
— imele odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb v posameznem polletju vsaj za 30% višjo kot je regionalno povprečje,
— po enotno dogovorjenih merilih ter osnovah izplačale v istem obdobju na račun nadomestil osebnih dohodkov zaradi bolezni oziroma poškodb svojih delavcev sredstva, ki presegajo 30% zneska združenega v zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve za isto obdobje.
6. člen
V okviru osnovne dejavnosti bomo ustanovili dispanzer za mentalno zdravje, ki bo opravljal tudi naloge pedopsihiatrije.
V okviru osnovne dejavnosti bomo morali rešiti pereč problem zobozdravstvene dejavnosti, s tem da bomo vsako leto tega petletnega obdobja na novo zaposlili po en zobozdravstveni team na območju ali področju, ki je izrazito deficitarno, pri čemer bomo dali prednost uvedbi dvoizmenskega dela.
Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto in Zdravstvene skupnosti Slovenije bomo načrtovali zmanjševanje bolnišničnega zdravljenja, da bi dosegli cilje, ki smo si jih kot prednostne zastavili s tem sporazumom.
V okviru lekarniške dejavnosti začne s 1.1.1986 z rednim obratovanjem lekarniška enota v Žužemberku.
7. člen
Za podrobnejše načrtovanje količine in obsega storitev ter njihovega standarda kot tudi za uresničevanje odnosov svobodne menjave dela bomo udeleženci uveljavili normative, po katerih bomo za potrebe uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti:
— v osnovni zdravstveni dejavnosti zagotovili leta 1986 enega zdravnika na
1.300 prebivalcev, enega zobnega terapevta na 1.800 prebivalcev, enega zdravstvenega delavca na 250 prebivalcev in enega delavca, zaposlenega v zdravstvenih organizacijah na območju občine, na 190 prebivalcev,
— v lekarniški dejavnosti zagotovili leta 1986 enega farmacevta na 5.700 prebivalcev.
V letih 1986— 1990 se bo spremenil normativ za zobne terapevte, takodabido konca leta 1990 znašal 1.570 prebivalcev na enega terapevta.
Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v okviru Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto bomo uveljavili normative, po katerih bomo za potrebe uporabnikov medobčinske zdravstvene skupnosti zagotavljali v letu 1986:
— v bolnišnični in ambulantno specialistični dejavnosti 5 posteljna 1000 prebivalcev gravitacijskega območja, enega zdravnika na 8 postelj, enega zdravstvenega delavca na 1,5 postelj v bolnišnični in ambulantno specialistični dejavnosti in enega zaposlenega delavca v bolnišnični dejavnosti na 0,8 postelj.
Do leta 1990 se bodo normativi iz prejšnjega odstavka spremenili, tako da bomo za potrebe uporabnikv medobčinske zdravstvene skupnosti zagotavljali:
— v bolnišnični in ambulantno specialistični dejavnosti 4,8 postelj na 1000 prebivalcev gravitacijskega območja, enega zdravnika na 7 postelj, enega zdravstvenega delavca na 1,3 postelje in enega zaposlenega v bolnišnični in ambulantno specialistični dejavnosti na 0,7 postelje.
Normative iz 7. člena bomo udeleženci sporazuma po dejavnostih dokončno opredelili v srednjeročnem planu in letnih planih skupnosti in zdravstvenih organizacij.
8.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo storitve osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela ovrednotili tako, da bomo v ceno storitev vračunali:
— osebne dohodke z normativi dogovorjenega števila delavcev v zdravstvenih organizacijah v taki višini, da se njihova raven najpozneje leta 1987 izenači z ravnijo osebnih dohodkov drugih delavcev v združenem delu v občini,
— materialne stroške skladno z normativi na enoto storitve in skladno z gibanjem dogovorjenega obsega storitev ter z gibanjem cen materialov na tržišču,
— zakonske, pogodbene in na podlagi zakona samoupravno dogovorjene obveznosti v višini, ki jo opredeljujejo predpisi oziroma samoupravni sporazumi,
— amortizacija se bo obračunavala na podlagi zakonskih določil in skladno s samoupravnimi akti zdravstvenih organizacij,
— sredstva amortizacije se bodo porabila v Splošni bolnišnici prioritetno, za opremo pralnice in energetike v višini 94.644.000 din,
— sredstva skupne porabe TOZD v višini, ki se bo izenačila z višino sredstev skupne porabe, kot si jo zagotavljajo drugi delavci v združenem delu v občini.
Udeleženci sporazuma bomo skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Medobčinski zdravstveni skupnosti Novo mesto vrednotili storitve specialistične in bolnišnične dejavnosti na enak način in po istih kriterijih, kot je to opredeljeno v prvem odstavku tega člena.
Cene, oblikovane po elementih kalkulacije iz tega člena, bodo veljale za storitve, ki bodo opravljene v okviru dogovorjenega delovnega načrta posamezne zdravstvene organizacije. Storitve, ki bi sicer bile opravljene, a ne bi bile v skladu z dogovorjenim planom, bomo udeleženci poravnali le izjemoma.
Uporabniki in izvajalci bomo po sprejemu srednjeročnega plana skupnosti sprejeli tudi 5-letne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, s katerimi bomo podrobneje uredili medsebojne pravice in obveznosti.
9.	člen
Z združevanjem sredstev organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti bomo po posebnem samoupravnem sporazumu v tem srednjeročnem obdobju sofinansirali tudi:
a) novogradnjo lekarne v Novem mestu v višini	250.000.000	din
in Zavoda za socialno medicino in higieno
Novo mesto v višini	188.400.000	din
b) izgradnjo polikliničnega trakta
v Splošni bolnišnici Novo mesto
v višini	11.600.000 din.
Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da kot	plansko obveznost v obdobju
1986 — 1990 sprejmemo tudi naslednje investicije, če bodo to dopuščale materialne možnosti in pod pogojem, da se bodo sredstva za zdravstveno varstvo zbirala v večjem deležu, kot to določa 10. člen tega sporazuma:
a) oprema Zdravstveno informacijskega •
centra v višini	75.200.000	din,
b) adaptacija operacijskega bloka pri TOZD
Splošna bolnišnica Novo mesto v višini	157.740.000	din,
c) priprava dokumentacije za preselitev hospitalnega dela
z leve strani Krke na desni breg v višini	37.858.000	din,
d) predvidene adaptacije in preureditve v Splošni bolnišnici
Novo mesto v višini	123.037.000	din,
e) predvidene adaptacije in preureditve v
TOZD Zdravstveni dom Novo mesto v višini	54.000.000	din,
f) izgradnja in usposobitev zobnih ambulant v Stopičah, v Centru usmerjenega izobraževanja,
Šentjerneju, Straži, Bršljinu ter
zobne in splošne ambulante v Šmarjeti
v višini	75.600.000	din,
g) obnovitev opreme za zmanjšanje odliva v
Splošni bolnišnici Novo mesto v višini	141.965.000	din,
63.778.000 din,
90.000.000 din
h) obnovitev opreme v Zavodu za socialno medicino in higieno v višini
i) izgradnja tehnično vzdrževalnih enot pri TOZD Zdravstveni dom Novo mesto v višini
j) izgradnja polikliničnega trakta v Splošni
bolnišnici Novo mesto v višini	356.400.000	din.
Za posodobitev zdravstvenih zmogljivosti si bomo udeleženci sporazuma prizadevali zagotoviti sredstva tudi s samoprispevkom, pri čemer bosta imeli prednost izgradnja polikliničnega trakta in adaptacija operacijskega bloka pri TOZD Splošna bolnišnica Novo mesto.
Za pripravo in pravočasno izvedbo investicij so odgovorni delavci Zdravstvenega centra Dolenjske.
V združevanje sredstev za investicije medobčinskega pomena (splošna bolnišnica in zavod za socialno medicino in higieno) se morajo vključiti tudi občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika in Trebnje.
10. člen
Udeleženci sporazuma bomo za uresničevanje programa zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti združevali sredstva v znesku: leta 1986	1.968.323.000	din
leta 1987	1.935.143.000	din
leta 1988	1.999.002.000	din
leta 1989	2.064.970.000	din
leta 1990	2.133.113.000	din.
Za uresničevanje pravic s področja socialne varnosti: nadomestila osebnih dohodkov in solidarnostna povračila za nadomestila osebnih dohodkov, pogrebnine, posmrtnine, potne stroške in dnevnice bomo udeleženci sporazuma združevali naslednja sredstva:
leta 1986	174.648.000	din
leta 1987	180.411.000	din
leta 1988	186.365.000	din
leta 1989	192.515.000	din
leta 1990	198.868.000	din.
Pri izpolnjevanju drugih obveznosti skupnosti, t.j. za kritje potreb delovanja zdravstva v izrednih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora, za medobčinsko dogovorjene naloge, za republiško dogovorjene naloge, za republiško solidarnost in za kritje drugih manjših potreb, bomo po letih združili tale sredstva:
leta 1985	80.568.000	din
leta 1987	83.227.000	din
leta 1988	85.973.000	din
leta 1989	88.810.000	din
leta 1990	91.740.000	din
Občinska zdravstvena skupnost lahko razporedi sredstva, združena za socialno varnost, le za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, sredstva za izpolnjevanje drugih obveznosti, opredeljena v tretjem odstavku tega člena, pa le za pokrivanje stroškov zdravstvenih storitev za potrebe delovanja zdravstva v izrednih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora, za dogovorjene skupne naloge v občinski, medobčinski in republiški zdravstveni skupnosti.
Z vsakoletnim programom in planom skupnosti bomo udeleženci sporazuma določili vrednost programa v okviru dogovorjenih sredstev, upoštevajoč pri tem vse elemente, ki v posameznem letu vplivajo na določitev višine sredstev za potrebe zdravstvenega varstva v občini Novo mesto, ter določili prispevno stopnjo za ta program, ki ne sme biti nižja od poprečne za leto 1985 (10,39%).
Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da je delež sredstev za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu občine v obdobju 1977 — 1983 znašal 5,08%, in predlagamo, da ga obdržimo tudi za to srednjeročno obdobje.
Za morebitne negativne posledice, ki bodo nastopile zaradi zmanjšanjadeleža v družbenem proizvodu občine pod 5%, udeleženci sporazuma ne sprejmemo odgovornosti, zato sporazum zavezuje organe skupnosti, da se bodo zavzemali za povečanje deleža v družbenem proizvodu občine za potrebe zdravstvenega varstva.
11. člen
V letih 1986 — 1990 bomo v občinski zdravstveni skupnosti ohranili raven participacij uporabnikov pri uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev na ravni doseženi leta 1985.
12. člen
Z združenimi sredstvi v občinski zdravstveni skupnosti si bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljali uresničevanje dogovorjenih pravic do zdravstvenih storitev in socialne varnosti po načelih medsebojne solidarnosti. Poleg tega bomo iz teh sredstev zagotavljali:
— uresničevanje nalog pri usposabljanju in opremljanju zdravstvenih organizacij za delovanje v izjemnih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora v višini 0,10% od bruto mase osebnih dohodkov v občini,
— solidarnostne naloge v okviru republiške zdravstvene skupnosti,
— skupne naloge na ravni medobčinske zdravstvene skupnosti,
— skupne naloge na ravni republiške zdravstvene skupnosti.
13.	člen
Zneske iz tega sporazuma, ki so opredeljeni v cenah leta 1985, bomo udeleženci sporazuma tekoče prilagajali, nominalno valorizirali skladno z opredelitvami iz družbenega plana občine Novo mesto in pri tem upoštevali inflacijske količnike.
To valorizacijo bomo opravili s sprejemanjem letnih načrtov skupnosti, kot tudi med letnimi usklajevanji z nominalnimi rastmi posameznih parametrov, pomembnih za vrednotenje programa skupnosti. Po istih načelih bomo v zdravstveni skupnosti tudi \alorizirali finančne načrte zdravstvenih organizacij združenega dela, s katerimi sklepamo sporazume o svobodni menjavi dela.
14. člen
Udeleženci sporazuma bomo tekoče, najmanj pa enkrat letno preverjali uresničevanje tega samoupravnega sporazuma. Pri tem pooblaščamo skupščino zdravstvene skupnosti, da ukrepa, če bi prišlo do motenj oziroma odstopanj v izvajanju tega sporazuma. Posebej jo pooblaščamo, da ukrepa:
— če bi prišlo do sprememb v zmogljivostih zdravstvenih organizacij združenega dela, s katerimi bi bilo otežkočeno uresničevanje dogovorjenih ciljev ali nalog, ali občutnega povečanja obsega opravljenih storitev. Pooblaščamo jo, da začne potrebne aktivnosti, da bodo načrtovani cilji uresničeni in da bo opravljanje zdravstvenih storitev potekalo skladno s planom,
15. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev. Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto.
Ta samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986.
Številka: 401-23/86 Datum: 6. 12. 1985
223.
Na podlagi 18. člena statuta občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto je skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto na seji dne 30.6. 1986 sprejela naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto je na seji dne 30.6. 1986 ugotovila, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev, kar pomeni, da je samoupravni sporazum sklenjen.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE: VLASTA TOMAZIN, 1. r.
224.
Delavci v združenem delu, delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski skupnosti za zaposlovanje občine Novo mesto,
sklenemo
na podlagi določb 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. SRS, št. 8/78), 115. čl. zakona o sistemu družbenega planiranja (Ur. I. SRS, št. 17/79) ter na podlagi predhodne uskladitve elementov na
12.,	seji skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje sR Slovenije (Ur. I. SRS št. 8—1985)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
I.	SPLOŠNI CILJI IN USMERITVE
1.	člen
Udeleženci sporazuma se bomo z upoštevanjem dosežene stopnje razvoja na področju zaposlovanja, predvidenih kadrovskih možnosti in v skladu s sprejetimi usmeritvami družbenoekonomskega razvoja republike in občine zavzemali za naslednje temeljne cilje:
— dosledno uresničevanje politike produktivnega zaposlovanja,
— zmanjšanje brezposelnosti ter širitev zaposlitvenih možnosti,
— za takšno poklicno usmerjanje mladine in že zaposlenih delavcev v izobraževalne prorame, ki bo zagotavljalo načrtovano prestrukturiranje kadrovskih potencialov, skladno s srednjeročno in dolgoročno opredeljenimi cilji družbenega razvoja,
— izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih, zlasti z ustreznim razreševanjem zaposlovanja pripravnikov in s prilagajanjem izobrazbene strukture zaposlenih razvojnim in novim tehnološkim zahtevam.
2.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo v svojih letnih in srednjeročnih kadrovskih planih sledili usmeritvam iz 1. člena ter jih medsebojno usklajevali v občinski skupnosti za zaposlovanje, upoštevaje pri tem tudi določila in kriterije iz dogovorov o temeljih družbenega plana SR Slovenije in občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990. V ta namen bomo sklenili poseben samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za to srednjeročno obdobje.
3.	člen
V smernicah za družbeni plan občine Novo mesto za obdobje 1986— 1990 smo se opredelili za 1,1% povprečno letno stopnjo rasti zaposlovanja. Predvideni tehnološki razvoj zagotavlja tako rast zaposlovanja, s tem pa bomo zaposlili celoten generacijski priliv. Ta razvoj pa temelji tudi na izboljšani izobrazbeni strukturi zaposlenih, ki jo bomo dosegli z novo zaposlenimi delavci v tem srednjeročnem obdobju.
II.	PROGRAMSKE NALOGE
4. člen
Letne srednjeročne plane zaposlovanja bo občinska skupnost za zaposlovanje uresničevala v. okviru svojega temeljnega programa ter s programom skupnih nalog na ravni Zveze skupnosti za zaposlovanje.
— podeljevanje štipendij iz Titovega sklada,
— podeljevanje štipendij iz sklada Borisa Kraigherja,
— solidarnostno bilanco in vzajemno prelivanje sredstev med skupnostmi,
— kritje razlik med kadrovskimi štipendijami v višini štipendij iz združenih sredstev.
5. člen
Temeljni program občinske skupnosti za zaposlovanje bo obsegal predvsem naslednje naloge:
— ugotavljanje in zadovoljevanje potreb po delavcih organizacij združenega dela in posredovanje dela ter nudenje strokovne pomoči pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnih osebam in iskalcem zaposlitve,
— varovanje pravic, vzdrževanje stikov in informiranje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, pospeševanje njihovega vračanja in zaposlovanja v domovini,
— zaposlovanje invalidnih oseb ter organizacija njihovega usposabljanja v skladu s potrebami organizacij združenega dela oz. drugimi možnostmi njihovega vključevanja v delo,
— organizacija usposabljanja in izobraževanja brezposelnih oseb, ki jih ni mogoče zaposliti brez predhodne priprave za zaposlitev, ter organizacija preusmerjanja in preusposabljanja presežkov delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnih procesov in dejavnosti oz. prenehanja dela posameznih TOZD, nadaljevali bomo z aktivno politiko usposabljanja in zaposlovanja Romov,
— organiziranje in usklajevanje poklicnega usmerjanja v vzgojno-izobraževal-nem sistemu in OZD ter poklicno informiranje in svetovanje,
— strokovno delo za štipendiranje iz združenih sredstev in Titovega sklada.
— proučevanje in spremljanje elementov kadrovske politike ter uresničevanje planiranih usmeritev OZD, krajevnih skupnosti, občin in republik z vidika kadrov in zaposlovanja,
— izdelovanje in posredovinje analitično-planskega informativnega gradiva za pripravo planskih aktov, drugih nosilcev planiranja,
— zagotavljanje pravic in zavarovanje za primer brezposelnosti, organiziranje in priprava gradiva in sej za samoupravne organe skupnosti za zaposlovanje in štipendije.
6. člen
Program skupnih nalog, ki jih bomo udeleženci uresničevali na ravni Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, bo obsegal:
— samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje pri usklajevanju planov in združevanju sredstev solidarnosti in vzajemnosti med občinskimi skupnostmi za zaposlovanje ter o enotnih izhodiščih, merilih in standardih, pomembnih za politiko zaposlovanja v SR Sloveniji,
— izdeliva analiz, informativnih pregledov in podatkov o uresničevanju planov in sklenjenih SaS ter metodologije strokovnega dela za njihovo spremljanje,
— izdelovanje zasnov, predlogov in enotnih modelov dejavnosti skupnosti za zaposlovanje pri planiranju potreb po kadrih in razvoju kadrov in zaposlovanja, pri usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja na ravni občine in republike, pri socialni varnosti brezposelnih, usposabljanju invalidov in drugih področjih dela skupnosti za zaposlovanje,
— izvajanje dogovorjenega skupnega programa raziskovalnih nalog,
— računalniška obdelava podatkov in evidenc, ki jih vodijo in potrebujejo občinske skupnosti za zaposlovanje, za ugotavljanje izpolnjevanja planov, o gibanju zaposlovanja, zaposlenosti in brezposelnosti, o usposabljanju in zaposlovinju invalidnih oseb in poklicnem usmerjanju mladine in odraslih,
— izdelovanje nomenklatur in profilov poklicev, priprava navodil za izdelavo novih ali revidiranih predlogov nomenklatur in profilov poklicev in njihovo publiciranje,
— izdelava skupnih informacij in strokovnih osnov za razvoj poklicnega usmerjanja ter za njegovo prilagajanje usmerjenemu izobraževanju
— publiciranje skupnih normativnih aktov, strokovnih analiz, elaboratov in informacij, pomembnih za vse občinske skupnosti oz. republiko kot celoto.
III.	OBSEG DEJAVNOSTI IN NALOG PO ELEMENTIH TER NJIHOVO OVREDNOTENJE
7.	člen
Temeljni program občinske skupnosti za zaposlovanje in program skupnih nalog na ravni republike bo v planu občinske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1986-1990 opredeljen in vrednoten po naslednjih elementih:
v cenah 1985
Zap Element	Vrednost	v 000 din
št'	1985	1986	letno
_________________________________________________________________________ 1986-1990
1.	Usklajevanje načrtov zaposlovanja	3215	3321	3664
2.	Poklicno usmerjanje v rednem izobraževanju ter ob delu in iz dela	4948	5111	5640
3.	Posredovanje zaposlovanja in izvajanje aktivnih oblik pri širjenju možnosti zaposlovanja ter varovanju zaposlitev	4460	4607	5084
4.	Racionalizacija in povečanje učinkovitosti informacijskega sistema	2726	2816	3107
5.	Socialna varnost in pravica do priprave za zaposlitev ter drugih gmotnih pravic brezposelnih oseb	23789	24574	27118
6.	Organizacija priprave gradiv in sej samoupravnih organov skupnosti za zaposlovanje po njihovih letnih programih dela	2477	2559	2823
7.	Obveznosti po že sprejetih samoupravnih sporazumih trajnega značaja ter samoupravnih sporazumih, ki jih bodo skupnosti za zaposlovanje sprejele v tem srednjeročnem obdobju v te namene	7925	8188	9035
8.	člen
Sredstva potrebna za zagotavljanje dejavnosti in dajatev, opredeljenih v elementu št. 5., so opredeljena z zakonom o zavarovanju za primer brezposelnosti in predstavljajo izvirne gmotne pravice brezposelnih oseb ter jih v okviru svobodne menjave ni mogoče omejevati.
Zato je za izvajanje teh dejavnosti in za zagotavljanje teh pravic sprejet v okviru vseh skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije poseben samoupravni sporazum o solidarnostnem zagotavljanju sredstev v te namene. Po določilih tega samoupravnega sporazuma bo občinska skupnost po posameznih letih srednjeročnega obdobja:
Vrednost v 000 din
v cenah 1985					
	1986	1987	1988	1989	1990
— v solidarnostna sredstva prispevala	5609	5794	5985	6183	6387
V prikazanem obsegu potrebnih sredstev v okviru elementa št. 5 so sredstva, ki jih bomo prispevali za republiško solidarnost, že všteta.
9.	člen
Za zagotavljanje socialne varnosti in pravic do priprave za zaposlitev brezposelnih oseb je sprejet v okviru dolenjske regije samoupravni sporazum o regijski solidarnosti. Po določilih tega samoupravnega sporazuma bo občinska skupnost prispevala:
Vrednost v 000 din v cenah 1985
v letih	1986	1987	1988	1989	1990
sredstva	2838	2921	3008	3096	3187
10.	člen
Upoštevaje člene od 7. do 9., bomo udeleženci v okviru občinske skupnosti za zaposlovanje po posameznih letih združevali naslednja sredstva:
vrednost v 000 din v cenah leta 1985
	1986	1987	1988	1989	1990
skupaj za vse potrebe	51176	52865	54609	56411	58273
Predvideni obseg sredstev se bo povečal po povprečni letni realni stopnji rasti 3,3%.
11.	člen
V okviru sredstev, opredeljenih po posameznih elementih v 7. členu oz. v 10. členu, so upoštevana tudi sredstva za obračun povračil strokovni službi občinske skupnosti za zaposlovanje.
Osnova za obračun teh povračil je vsakoletni program dela. Povračila bodo po posameznih letih predvidoma taka:
V sredstva za povračila strokovni službi so všteta potrebna sredstva za osebne dohodke, skupno porabo, druge obveznosti iz dohodka, materialne stroške in amortizacijo, modernizacijo opreme.
12.	člen
Za izvajanje skupnih nalog na ravni Zveze skupnosti za zaposlovanje, ki so naštete v 6. členu bo Občinska skupnost Novo mesto po posameznih letih zagotavljala sredstva v naslednjem obsegu:
v cenah 1985 v 000 din
Skupaj	leto	1986	1987	1988	1989	1990
22300		4175	4313	4455	4602	4755
Navedena sredstva so že upoštevana v prikazanih izdatkih po posameznih elementih v 7. členu.
13. člen
Za uresničevanje načel kadrovske in štipendijske politike po sprejetem samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini ter upoštevaje družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji bomo za dodeljevanje štipendij združevali sredstva v višini 0,5% od BOD.
Sredstva za štipendiranje bodo namensko uporabljena za:
— podeljevanje štipendij iz združenih sredstev,
14. člen
sredstva za izvedbo nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z usmeritvami v občini in mestu.
15. člen
Uporabniki oziroma udeleženci se lahko poleg letnih programov dela z občinsko skupnostjo za zaposlovanje dogovorijo za opravljanje dodatnih nalog in storitev, za katere pa zagotovijo dodatna sredstva.
16. člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo cene za dejavnosti in storitve programa občinske skupnosti in programa skupnih nalog ter za potrebe solidarnosti valorizirali na podlagi stopenj rasti, predvidenih z letno resolucijo skupščine občine in skupščine SR Slovenije.
Na koncu leta oz. najkasneje do 28. februarja naslednjega leta pa bo valorizacija popravljena na podlagi podatkov o dejanskih letnih gibanjih. Pri tem bodo kot osnova za določanje gibanja osebnih dohodkov uporabljeni podatki, ki bodo statistično ugotovljeni za občino oz. republiko.
17. člen
V primeru nepredvidenega povečanja izdatkov, ki nastanejo zaradi drugačnega gibanja brezposelnosti od načrtovanega, ali v primeru nepredvidenega izpada dohodka občinske skupnosti udeleženci omogočajo opravljanje dejavnosti in nalog z rebalansom.
IV. SPRKMLJANJE IN URESNIČEVANJE SPORAZUMA
18. člen
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje je pooblaščena, da s sklenitvijo samoupravnega sporazuma poveri uresničevanje nalog po tem sporazumu strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto.
Strokovna služba bo letno poročala skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje o izpolnjevanju nalog in obveznosti.
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje bo obravnavala poročilo o izvajanju tega sporazuma in sprejemala ukrepe za njegovo izpolnjevanje.
19. člen
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje bo predlagala udeležencem spremembo ali dopolnitev tega sporazuma, če z ukrepi iz prejšnje točke ne bo mogoče zagotoviti izvajanja sporazuma.
V. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
20. člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, kar ugotovi skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanje na podlagi podpisanih pristopnih izjav.
21. člen
Sporazum začne veljati osmi dan po objavi.
22. člen
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje Novo mesto za obdobje 1981-1985.
Štev.: 07-151/5-85 November 1985
225.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 je odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela skupščine občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto na seji dne 16. julija 1986 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP
1. člen
Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela skupščine občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto ugotavlja, daje k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev (nad 50%).
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 je sklenjen.
2. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1986—1990 se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od I. 1. 1986.
Številka: 401-1/86 Datum: 16. 7. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: FELIKS STRMOLE, 1. r.
226.
Na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80). 44. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS št. 3/79) in 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto
sklenemo
delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski raziskovalni skupnosti Novo mesto,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986—1990
I. SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski raziskovlani skupnosti Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), opredeljujemo s tem samoup-avnim sporazumom svoje skupne interese in potrebe, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se nanašajo na raziskovalno razvojno dejavnost v občini Novo mesto in na uresničevanje nalog na področju raziskovalne dejavnosti v obdobju 1986—1990, zlasti pa:
— raziskovalni program,
— program pospeševanja inovacijske in raziskovalne dejavnosti,
— program skupnih nalog, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
— program drugih nalog skupnosti,
— obseg potrebnih sredstev za uresničevanje svobodne menjave dela,
— spremljanje izvajanja sporazuma ter uresničevanje nadzora.
2. člen
Pri planiranju v občinski raziskovalni skupnosti Novo mesto udeleženci upoštevamo dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990, program gospodarske stabilizacije in smernice za dolgoročni plan občine Novo mesto.
II. OPREDELITEV PROGRAMOV OBČINSKERAZISKOVALNESKUPNO-STI NOVO MESTO
3. člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo v občinski raziskovalni skupnosti zadovoljevali svoje potrebe z naslednjimi programi:
1. s programom raziskovalnih nalog,
2. s programom pospeševanja raziskovalne dejavnosti,
3. s programom pospeševanja inovacijske dejavnosti,
4. s programom skupnih nalog, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije, in
5. s programom drugih skupnih nalog.
4. člen
Za program raziskovalnih nalog bomo udeleženci v obdobju 1986—1990 namenili od 60 do 75% vseh zbranih sredstev v občinski raziskovalni skupnosti Novo mesto.
V program raziskovalnih nalog bomo uvrstili raziskave z naslednjih področij:
1.	Usmerjanje družbenega razvoja:
— raziskave razvojnih možnosti drobnega gospodarstva, trgovine, turizma in servisnih dejavnosti,
— raziskave s področja izobraževanja kadrov in zaposlovanja,
— raziskave socialnih indikatorjev za usmerjanje družbenega razvoja,
— prostorski razvoj občine z vidika urbano ekonomskih pogojev in stroškov urejanja zemljišč,
— raziskave s področja posodabljanja stanovanjskega fonda in prenove mestnega jedra,
— raziskave s področja delovanja človeka — zakonitosti urbanizacije, razvoj naselij in prostorske posledice, racionalizacija stanovanjske gradnje, individualna gradnja,
— raziskave s področja urejanja prometa,
— raziskave s področja razvoja informacijskih sistemov skupnega pomena.
2. Energije:
— raziskave energetske preskrbe z ekonomskega, ekološkega in tehnološkega vidika.
3. Hrane:
— raziskave s ciljem povečevanja donosnosti v kmetijstvu,
— usmerjanje primestnih in hribovskih kmetij.
4. Surovine:
— raziskave s področja gozdarstva, nekovinskih mineralov in termalnih vod.
5. Varstva okolja:
— preskrbe s pitno vodo in varstvo kakovosti vseh vodnih virov s predlogi za sanacijo,
— raziskave s področja odstranjevanja in recikliranja odpadkov,
— raziskave s področja varstva bivalnega in delovnega okolja,
— raziskave s področja odkrivanja in varstva naravne in kulturne dediščine.
6. Aplikativnih raziskav:
— raziskave s področja farmacije z organsko sintezo, farmacevtsko tehnologijo, biotehnologijo, analitsko kemijo, fitokemijo, predklinični-mi preizkusi in anorgansko tehnologijo,
— raziskave s področja elementov za elektroniko in za možnostno elektrotehniko in s področja izdelavne tehnologije le-teh,
— raziskave s področij izračuna, konstruiranja in preizkušanja konstrukcijskih elementov, vozil in bivalnih enot ter s področja preizkušanja materialov,
— raziskave s področja računalništva, informatike, avtomatizacije in robotike vključno z uvajanjem računalniško podprtega konstruiranja in računalniško podprte tehnologije,
— raziskave s področja lesarstva s posebnim poudarkom na: prestrukturiranje lesne industrije, predvsem glede racionalnega izkoriščanja surovin, ekonomičnosti in posodabljanja tehnologije, iskanje višjih oblik končne obdelave lesa kot osnove za kvaliteten prehod v višje cenovne razrede, razvoj designa pri pohištveni industriji,
— raziskave s področja proizvodnje in predelave polimerov glede na razvoj in proizvodnjo akrilnih polimerov in kopolimerov in njihovo predelavo, predelavo termosetnih smol ter uporabo polimerov v gradbeništvu,
— raziskave s področja gradbeništva,
— raziskave s področja tekstilne tehnologije.
Raziskave, ki se nanašajo na:
— razvoj informacijskega sistema skupnega pomena,
— odstranjevanje in recikliranje posebnih odpadkov,
— povečanje pridelave hrane,
— preskrbo z energijo,
in so pomembne za celotno dolenjsko regijo, bo skupnost uvrstila v letni program, če bodo v svoje letne programe vključile tako raziskavo tudi ostale občinske raziskovalne skupnosti dolenjske regije. Za vsako tako raziskavo bo sklenjen poseben sporazum o sofinanciranju raziskovalne naloge.
5.	člen
Program pospeševanja raziskovalne dejavnosti obsega predvsem:
— storitve in akcije,
— sofinanciranje dejavnosti tistih organizacij in društev, v katerih programu je
tudi pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti,
— sofinanciranje dejavnosti klubov mladih raziskovalcev,
— pomoč pri nabavi opreme za potrebe raziskovalnega dela v izobraževalnem
procesu,
— sofinanciranje popularizacije raziskovalne dejavnosti.
Udeleženci se dogovorimo, da bomo za ta program namenili do 10% vseh združenih sredstev v raziskovalni skupnosti.
6. člen
S programom pospeševanja inovacijske dejavnosti bomo udeleženci spodbujali zlasti dosežke na področju množične inventivne dejavnosti in raziskovalne dosežke, mentorsko delo z mladimi na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti in raziskovalno delo mladih.
Za program pospeševanja inovacijske dejavnosti bomo udeleženci namenili do 5% vseh zbranih sredstev v raziskovalni skupnosti.
7. člen
Za program skupnih nalog, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije in bo dogovorjen s posebnim sporazumom, bomo udeleženci namenili največ 5% vseh sredstev, zbranih v skupnosti.
8.	člen
V programu drugih nalog skupnosti udeleženci zagotavljamo sredstva za opravljanje strokovnih, administrativno-tehničnih, pomožnih in tem podobnih del za skupnost, za delo samoupravnih organov skupnosti in za druge odhodke skupnosti, ki po svoji vsebini ne sodijo v druge programe, za kar bomo namenili največ do 15% vseh sredstev, zbranih v skupnosti.
III.	OBSEG POTREBNIH SREDSTEV ZA URESNIČEVANJE PROGRAMOV SKUPNOSTI IN NAČIN NJIHOVEGA ZAGOTAVLJANJA
9.	člen
Za uresničitev programov skupnosti za obdobje 1986— 1990 bomo udeleženci združili naslednja sredstva (po cenah leta 1985):
Leto	Sredstva v 000 din
1986	37.900
1987	39.040
1988	40.200
1989	41.410
1990	42.650
SKUPAJ	201.200
10. člen
Sredstva, potrebna za uresničitev programov skupnosti, bomo udeleženci združevali po stopnji 0,10% od dohodka.
11. člen
V primerih, če temeljne organizacije ne ustvarijo zadostnega dohodka (3. odstavek 153. člena zakona o združenem delu), se udeleženci sporazumemo, da se bomo z izvajalci nalog iz vsakoletnega programa skupnosti dogovorili, da se dokončno plačilo nalog opravi v breme sredstev naslednjega koledarskega leta.
V primerih, če temeljna organizacija ne more izpolnjevati svojih obveznosti do skupnosti (1. odstavek 153. člena zakona o združenem delu), se udeleženci sporazumemo, da bo v posameznih primerih odločal pristojni organ skupščine skupnosti.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
12. člen
Osnova za financiranje raziskav je prijava raziskovalne naloge, ki mora biti sestavljena v skladu s samoupravnimi akti skupnosti.
Za finančno ovredotenje raziskovalne naloge se upoštevajo:
— za registrirane raziskovalne organizacije enotno dogovorjena merila v Raziskovalni skupnosti Slovenije, s tem da višino računske osnove (faktor R) določi Občinska raziskovalna skupnost,
— za neregistrirane raziskovalne organizacije se za izračun BOD raziskovalca upoštevajo enaka merila kot za registrirane raziskovalne organizacije, medtem ko se od ostalih meril za oblikovanje povračil, določenih v 36. členu zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS št. 35/79), upoštevajo le materialni stroški, ki jih določi skupščina s posebnim aktom.
13. člen
Udeleženci se dogovorimo, da občinska raziskovalna skupnost raziskave iz 4. člena tega sporazuma le sofinancira in to največ do 50% predračunske vrednosti raziskave, določene po dogovorjenih merilih v skupnosti.
Izjemoma delež sofinanciranja lauko znaša do 80% predračunske vrednosti in to pri tistih raziskavah, ki so splošnega družbenega pomena, nimajo neposrednega uporabnikov in sofinanciranje iz drugih virov ni mogoče.
V.	SPREMLJANJE IZVAJANJA SPORAZUMA TER URESNIČEVANJE NADZORA
14. člen
Udeleženci se dogovorimo, da izvajanje tega sporazuma spremlja skupščina občinske raziskovalne skupnosti tako, da obravnava analize in oceneo uresničevanju planov in predlaga podpisnikom ukrepe za doseganje dogovorjenega programa.
Analize in ocene o uresničevanju programa pripravi odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost o svojih ugotovitvah seznaniti skupščino in predlagati ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
VI.	KONČNE DOLOČBE
16. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec sporazuma kakor tudi samoupravni organi skupnosti.
Postopek za spremembe ali dopolnitve sporazuma predlaga samoupravni organ skupnosti na podlagi analize o uresničevanju tega sporazuma.
Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
17. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev. Ugotovitev, daje sporazum sklenjen, sprejme skupščina občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto.
Samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dari po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986.
Številka: 401-1/85 Datum: 5. 11. 1985
Občina Krško
227.
Skupščina občine Krško je na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 156. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 7. 1986 sprejela
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000
1.
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev družbenega p.lana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000.
Grafične prikaze k vsebini osnutka je izdelal IGMP Sava, TOZD Savaprojekt Krško.
2.
Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000 bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora občine Krško ter v prostorih IGMP Sava, TOZD Savaprojekt Krško, 30 dni od neva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
3.
V času javne razgrnitve lahko na osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbnega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000 dajejo pripombe delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti.
4.
Ta sklep velja z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-30-3/86 Datum: 29. 7. 1986
Predsednik skupščine občine Krško ZORAN ŠOLN
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
* • občin* ČRNOMELJ. KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj. Krško. Metlika. Novo mesto, 'Ribnica in Trebnje izdaja DIC tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja. odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organiza.cije, društva in druge pravne ose.be.je naročnina za SOL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 500 din, izvod v prosti prodaji stane 20 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200 Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421-1/72 od 15,11 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne (tlačuje temeljni davek od'prometa proizvodov
Časopisni stavek, prelom in filmi:	DIC,	tozd Grafika, Novo
mesto Tisk: Tiskarna Novo mesto.