Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta G gld., za čatrt leta S gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. ee se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1a6. uri popoludne.
Htev. 19.
7 Ljubljani, v torek 24. januarija 1888.
Letnili XVI.
(Šestnajsta seja dne 21. januarija.)
(Dalje.)
Deželni predsednik baron "VVinkler je po-vdarjal, da vlada ni razpustila kranjske gimnazije, kakor da bi ne marala dovoljevati potrebnih učilnic, kar spričuje to, da je dovolila za Ljubljano šolo za umetna ženska ročna dela.
Baron Š vegelj je trdil, da je obstanek kranjske gimnazije le mestu kranjskemu na korist, ne pa Gorenjski, ki svoje otroke raje pošilja v Ljubljano, kjer zlasti revnejši dobivajo več podpore. Tudi so gimnazije v malih mestecih za učitelje [nekake kazenske gimnazije. Za Gorenjsko bi bila posebno potrebna obrtna šola za povzdigo domačega obrta, na katerega bodo prebivalci skoraj edino navezani.
Za njim govori poslanec Detela in zavrača trditve barona Švegeljna. Tudi njegov govor prinesemo v celoti, ravno tako govore g. poročevalca, ko jih dobimo po stenografičnem zapisniku.
Oglasi! se je še Dežman, češ, da je bilo na Češkem zaradi odprave srednjih šol veliko vrišča, ki se je pa zopet polegel. Tudi pri nas naj bi se zaradi odprave kranjske gimnazije pomirilo. Dalje je preslavljal požrtovalnost kočevskega mesta, ki je dalo 43.000 gld. za poslopje in kjer je blag Kočevar napravil velikanske štipendije. Torej pač zaslužijo, da njih gimnazija ostane. Tudi toži, da deželni odbor in .obrtna zbornica nič ne dovolita za obrtno šolo itd.
Poslanec Mu mik mu odgovarja, da se za obrtno šolo zaradi tega še ni nič dalo, ker se še le snuje. Ko bode pa dovršena, se bode dovolila podpora, ker se no gleda, kje je šola, ampak le na njeno potrebo.
Po predlogu poslanca Kersnika se sprejme konec obravnave; poslanec Detela pa še popravlja trditev Dežmanovo, kakor da bi bil on izražal željo za razpust kočevske gimnazije; on tega ni želel, ampak je le rekel, da bi se morala kočevska gimnazija še prej odpraviti, kakor kranjska, ako bi veljala trditev Švegeljnova, da so gimnazije v malih
mestih za učitelje kazenski zavodi in da je zaradi tega prav, ako se odpravijo.
Po konečni besedi poročevalca, ki zavrača nasprotna govornika, obveljajo prej omenjeni predlogi upravnega odseka, dasiravno so veliki posestniki glasovali proti njim.
Poslanec Hren poroča potem o svojem samo-stalnem predlogu glede vredbe doneskov od zapuščin k normalno-šolskemu zakladu ter stavi v imenu upravnega odseka sledeče predloge, ki obveljajo brez ugovora:
»Priloženi predlog izroča se deželnemu odboru z nalogom:
1.	da predloženi načrt zakona, oziroma nasve-tovano pristojbinsko tarifo skrbno in temeljito pretresa, ter potrebne statistične podatke poizve; posebno da sostavi pregleden izkaz vseh plačevanju normalno-šolskih pristojbin podvrženih zapuščin, ki so se tekom zadnjih 10 let pri kranjskih sodiščih razpravljale, ter da na podlagi teh lOletnih podatkov proračuna, koliko zapuščin vsake, po zueskih čiste ostaline v smislu zakona z dnč 18. decembra 1874 razdelenih vrst poprečno odpada na eno leto.
2.	Da proračuna, koliko so znašali dosedanji enoletni normalno-šolski doneski od zapuščin po posameznih vrstah sedaj veljavne pristojbinsko lestvice, in koliko bi znašali, ako bi se pristojbina računala po nasvetovani tarifni lestvici?
3.	Da poizve, koliko zapuščinskega premoženja odpada približno na posamezne vrste v predzadnjem odstavku § 2. predloženega zakonovega načrta omenjenih dedičev?
Da o vspehu svojega poizvedauja v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru poroča, oziroma stavi svoje dotične predloge."
Na vrsto pride poročilo o zopetni zgradbi gledišča, in baron Apfaltrern predlaga, da bi se ta točka odstavila z dnevnega reda; toda pri glasovanji ostane ta predlog v manjšini in poslanec dr. P oklu k ar prične poročati o tej točki ter omenja, da je pokojni Strahl obširno dokazal, da je gledališče edino le last kranjske dežele. To načelo je veljalo do tistega nesrečnega sklepa prejšnje večine, ki je ložnitn posestnikom pripozuaval po-
sestno pravico, ki ga pa narodna stranka nikdar ni spoznala za postavno-veljavnega. Da se more novo gledišče napraviti, bi dežela v ta namen pač privolila do sedaj glediščneinu zakladu odločene reči, toda ne smejo se ponavljati neznosne razmere, ka-koršne so nastale vsled ložnim posestnikom dovoljenih pravic, ki morajo prenehati, in deželni zbor si mora pridržati pravico, vsako leto z glediščem razpolagati po svoji volji. Zato v imenu finančnega odseka predlaga:
„1. Prizadevanje deželnega odbora, da bi se najnujniše posledice požara deželnega gledališča v Ljubljani dne 17. februarija 1887 v obče poravnale, se odobre.
2.	Tudi dosedajna prizadevanja deželnega odbora za zgradbo novega gledišča jemljejo se na znanje.
3.	Glede daljnega postopanja v tem prašanji pa se je deželnemu odboru držati sledečih vodil:
a)	da je gledališkim namenom odločeno premoženje le slučajno in da je tudi v prihodnje varovati deželnemu zboru kranjskemu prostost razpolaganja s tem deželnim premoženjem;
b)	edina pri prizadevanji za zgradbo novega deželnega gledališča dopustljiva časna omejitev prostega razpolaganja deželnega zbora bila bi s pridržkom dokončnega odobrenja njegovega ta, da se oni del deželnega gledališkega zaklada, ki je bil dozdaj v vrednosti gledališkega poslopja in stavišča, obrne zopet v zgradbo novega deželnega gledališča, toda le s pogojem,
a) da se deželnemu zboru varuje neomejena pravica vsakoletnega dokončnega razpolaganja z gledališčem, da se torej
Č) do požara obstale razmere s posestniki zasebnih lož nikakor ne ponove, pa tudi nikakoršne druge onim podobne, prostost razpolaganja deželnega zbora omejoče razmere ne uvedejo — dosledno je :
-;-) zavarovalnina v kolikor pripada bivšim lastnikom pogorelih lož, dati tem na razpolaganje, oziroma izplačati proti odpovedni pobotnici.
Kaj se more le v večjih mestih zgoditi.
(Dogodba iz policijskega življenja. Prosto poslovenil Y.)
(Dalje.)
Deset je ura bila drugi dan, in bankir Vila-movič prosi avdijence pri generalu Bebučevu. Policijski nadzornik sprejme ga v svoji pisarni.
„Kaj želite g. bankir?" pozdravi ga general in mu stopi par stopinj nasproti.
Ta pozdrav je pa bankirju sapo zaprl. Več sekund gleda generalu v obraz, kakor bi se hotel natanko prepričati, je-li to res general Bebučev, ali ne.
General še enkrat vpraša, s čim more bankirju postreči.
To pa še bolj popari Vilamoviea.
„Ekscelenca! jaz sem zelo ogoljufan, na nesramen način me je uekdo okradel."
»Vas prav obžalujem, g. bankir."
„20.000 rubljev! Kako jih bom pogrešal!"
„To je pač velika svota. Pa prosim, sedite in naznanite mi, kako ste prišli ob ta deuar?"
„Neki človek,Vam ekscelenca popolnoma enak.. . Kaj tacega še nisem doživel! . . . 20.000 rubljev!"
„Kaj, človek, meni podoben? Kako to mislite? Prosim umirite se, in razložite bolj natanko!"
»Ekscelenca, tisti človek je Vam popolnoma enak. Obraz je bil sicer malo drugačen, pa pri luči se ni dalo to tako natanko razločiti. Sicer pa Vaše velikosti, Vam enako oblečen, v takem vozu in s takim konjem, kakor se Vi skoraj sleherni dan po mestu vozite."
»Tedaj prosim, razložite mi vse, potem premislim, kaj je storiti." Bankir pove vse natanko, kaj se mu je včeraj pripetilo, kako se mu je neki človek napravljen kot ekscelenca predstavil in ga prosil 20.000 rubljev. Nikakor bankir ni mislil na kako zvijačo, ker je bil za trdno preverjen, da ima generala Bebučeva pred seboj. Danes še-le spozna po nekih potezah na obrazu, da se je zmotil. Vsak drugi bankir ali trgovec bi bil v takem slučaji enako ravnal, ko bi se bil tisti človek v denarnih zadevah obrnil do njega.
»Kaj tacega tudi še jaz nisem doživel in vendar sem imel že opraviti z goljuli vsako vrste. Pa vendar
me dobro poznate, kako ste mogli biti tako brezskrbni, ko se je šlo za toliko svoto ?"
„To je ravno, kar me najbolj peče! Verjemite mi, ekscelenca, Vam je podoben kakor jajce jajcu, le male poteze na obrazu so drugačne."
»In njegova velikost?" — General je meril nad šest čevljev.
»Tudi brada Vaši do pike enaka!"
»Pa lasje in obleka?"
»Vse kakor pri Vas!"
»In kaj ste zapazili pod plaščem ? Saj ga je menda odpel v sobi?"
»Hlače kot generalu pristoje, tudi meč in znamenje reda sv. Jurja na prsih."
»To je pa čudno! In Vi pravite, da je prišel k Vam v odprtem vozu? Kak je bil?"
»Popolnoma Vašemu enak, z rudečo in zeleno barvo prevlečen. Konj ravno tak, kakor Vas vozi po mestu v tem časi, tudi voznik imel je Vašemu strežaju enako obleko."
General hodi nekaj časa zamišljen po sobi. Usede se k pisalni mizi, vzame iz žepa svoj zapisnik ter si naredi nekaj opazk.
4.	Deželnemu odboru je na teh podlagah nadaljevati prizadevanja, da se kar pred more zgraditi novo deželno gledališče in se v ta namen pogajati z mestnim zastopom ljubljanskim ter tudi po drugih potih iskati podpor.
5.	Ako bi tako prizadevanje ne dajalo nade, da se zgradba gledališča ne prične kmalu, skrbeti je za bolj plodonosno nalago gotovine deželnega gledališkega zaklada."
Baron Svegelj ugovarja, da bi bilo najbolje pogoditi se z ložnimi posestniki, sicer se bode zidanje novega gledališča predolgo zavleklo. Torej priporoča sledeče predloge:
1.	Gledališče kot deželni zavod se opusti.
2.	Deželni odbor se pooblaščuje, da se sporazume s posestniki lož, eventualno z društvom, ki bi se navlašč ustanovilo v ta namen, tako, da se bode omogočilo zopetno zgradjenje gledališča proti odstopu stavbinskega prostora in gledališke razvaline, kakor tudi s pomočjo prejetega zavarovalnega zneska in dejanjskega sodelovanja vseh vdeležencev v kolikor mogoče kratki dobi in s primernim varstvom pravic ložnih posestnikov potom sporazum-Ijenja.
3.	Deželni odbor bo moral primernim potom skrbeti, da bodo sodelovali vsi krogi, ter se ob enem pooblaščuje, da s zajamčenjem dohodkov redutnega poslopja ia hiš št. 136 in 137 v vzdrževanje novega gledališča zagotovi v dotičnem dogovoru tako primerno izvršitev zopetne zgradbe, kakor bo moral v njem v popolni meri računati s potrebnimi in opravičenimi oziri na organizacijo novega umetnij-skega zavoda.
4.	Prejeta zavarovalna svota naložiti je kot stavbinski zaklad kolikor mogoče plodonosno do tedaj, ko bo dogovor sklenjen; za slučaj pa, da se nikakor ne bo moglo sezidati gledališče na sedanjem prostoru, pooblaščuje se deželni odbor, da prodii stavbinski prostor v pomuožitev stavbinskega zaklada lieitauijskim potom in ne pod 20.000 gld.
5.	Deželni odbor bo poročal o vspehu svojih pogajanj.
Poslanec P a ki ž pravi, da kmečkim poslancem ni treba skrbeti za gledališča, kajti imajo jih dovolj doma. Taka gledališča so davkarije, kamor morajo nositi davke, hiše, v katere morajo spravljati reveže ia betežne, igralci pa so raztrgani otroci, obilni reveži ia bolniki, torej ni prav deželno premoženje dovoljevati za gledališčne namene. (Veselost.)
Baron Svegelj opominja na dramatično društvo, kateremu se tudi iz deželnega zaklada daje podpora.
Po konečni besedi poročevalca, ki zavrača razprave barona Švegeljna, baron Apfaitrern v de-janjskem popravku, kakor pravi, omenja, da je bil gledališčni zaklad deželnemu odboru izročen v oskrbovanje s pogojem, da se ima ohraniti svojemu namenu. Torej se čudi, da vladni zastopnik ni zavrnil dr. Polclukarja, ki je trdil, da je ta zaklad lastnina dežele.
Dr. P oklu kar odvrne, da to ni nikakoršen dejanjsk popravek, potem se pri glasovanji zavržejo nasveti barona Švegeljna. Ko pridejo na glasovanje predlogi odsekovi, se velikoposestniki umaknejo iz dvorane, ia ker je bilo tudi nekaj narodnih poslancev zunaj, jih ni bilo zadostno število za sklepanje v dvorani, ter jih je bilo treba še le poklicati
„Tedaj, včeraj o petih popoludne se je to vršilo?"
„Da! Morda je bilo pet minut po peti uri, deset gotovo ne."
„In koliko časa bil je dotični človek pri Vas?"
„Ne več kot četrt ure."
„Veste li, od kod se je pripeljal in po katerem potu je zopet odšel?"
»Ne vem natanko. Sodil bi pa, da je prišel od Vaše palače in.se odpeljal proti vojnemu ministerstvu."
»Dovolj! Že zadostuje, da vera, kje ptiča iskati. — Hočem storiti, kar je v moji moči, da Vam vrnem zopet denar. Pri tem jo pa za Vas glavna stvar, da živemu človeku ne črhnete niti besedice o tem. Tudi če Vas kedo vpraša, kaj ste imeli pri meni opraviti, izgovorite se, kakor veste. Sploh Vi se morate obnašati, kakor bi ničesa ne slutili o kaki slepariji, temveč kakor bi še vedno čakali na denar. Jutri o tej uri poprašajte zopet pri meni. Skoraj gotovo Vam takrat vrnem ukradene rublje."
Bankir obljubi vse, imel je pa le malo nade, katerikrat zopet videti tisočake, ko se je vračal na svoj dom.	(Dalje prih.)
v sobo, da so bili sklepčni. Nato so bili predlogi sprejeti, kakor jih je v imenu finančnega odseka nasvetoval poročevalec.	(Konec prih.)
CJovor g". ]iosl. Klima o razpustu kranjske gimnazije.
(V šestnajsti večerni seji deželnega zbora 2!. jan.)
(Konec.)
Pa tudi to ni res, da bodo sedanje n e p r i-ličnosti n a ljubljanski gimnaziji ponehale, ako se namesto gimnazije v Kranji napravi nova spodnja gimnazija v Ljubljani. Ža zdaj je tukaj toliko učencev, da jih je za dve gimnazije več ko dovolj. Ako bo ponehala gimnazija v Kranji, jih bode pa še novih toliko pritisnilo, da bodo mo-| rali ali na vsaki gimnaziji zopet več paralelk na-| praviti in vsled tega skrbeti za nove prostore in I obilnejši učiteljske moči, ali pa ukaželjno mladino l od šol odganjati. To se je bilo pokazalo že pri prvem j razpustu, vsled katerega so morali čez štirideset učencem sprejem v ljubljansko gimnazijo odbiti, in še očitneje se je to pokazalo preteklo jesen, ko se je moralo vpisovanje, kakor je pojasnoval g. poročevalec, že prvi dati ustaviti!
Ako vrh tega še pomislimo, da se je v novejšem | času za podporo revnih dijakov v Kranji veiiko storilo, za razpust kranjske gimnazije ne najdemo nobenega pravega vzroka, naj reč tako ali tako obračamo.
Ako pa razpusta kranjske gimnazije niso krivi ne finančni, ne geografični in tudi ne politični vzroki, kakor zagotovlja naučni minister, je tembolj opravičeno vprašanje, zakaj se je torej odpravila?
Med drugimi razlogi čula se je večkrat sodba, da hoče sedanji naučni minister kolikor mogoče otežiti obiskovanje srednjih šol in zabranjevati rast inteligentnega proletarijata. Povikšanje učnine, ki reveže odvrača od vstopa v srednje šole, in čudna prepoved, ki je bila izšla na jesen zaradi sprejema učencev, ki so prihajali v Ljubljano, pa našli vrata zaprta, to sodbo nekako opravičuje, zato je umevno, da se tudi razpustu srednjih šol podtika ta namen. Toda ne moremo si misliti, da bi slavna vlada, ki je razširjevanje potrebnega pouka in splošne omike kot glavno točko zapisala na svojo zastavo, brez tehtnih razlogov opuščala potrebne šole. Tega nam nihče ne bode tajil, da so za našo deželo tri višjo gimnazije neobhodno potrebne in da dve za nad 1200 učencev ne zadostujete. Pri nas tudi ne velja izgovor, da bi imeli preveč v šolah izobražene inteligence, kakor je že omenjal gosp. poročevalec.
Ako vse to prevdarjam, za razpust kranjske gimnazije ne najdem druzega vzroka, kakor obžalovanja vredno zmoto, povzročeno od ljudi, ki naših razmer ne poznajo. (Dobro!)
Zmotiti se, gospoda moja, je človeško, in so se zmotili dostikrat tudi največji možje. Ali zmoto spregledati in jo prej ko mogoče popraviti, je mošiio in plemenito. (Dobro, dobro!) Zato vidimo, da so ravno najbolj duhoviti možje, kedar so se prepričali o zmoti, hiteli zmoto popraviti ter se niso sramovali svojo zmoto tudi očitno pripoznati. Knez Bismarck je eden največih državnikov sedanjega veka: tudi on se je bil zmotil pričenši boj zoper katoliško cerkev; ali ko je svojo zmoto sprevidel, jo je brž popravil in se ni sramoval to pred nekolikim časom javno povedati, ne da bi bil vsled tega kaj zgubil od svoje veljave. (Dobro, dobro!)
Tudi našega naučnega ministra povzdigujejo kot duševnega velikana, in to mi daje pogum upati, da bode v tej zadevi ravnal kot mož velikega uma in prav poučen o naših razmerah zmoto popravil, ter se ne držal tesnosrčnega stališča, ki se pri pomanjkanji tehtnih razlogov izraža v izreku: »Justa-rnent nicht!" Zatorej končaje izrekam željo, naj bi si bila prvi in drugi razpust kranjske gimnazije podobna tudi v izidu, in naj bi imel predlog upravnega odseka, ki Vam ga priporočam v soglasni sprejem, enako ugoden vspeh kakor enoglasni sklep te visoke zbornice pred desetimi leti, ter kranjsko gimnazijo rešil pogina! (Živahni dobro - klici!)
t Andrej Einspieler.
(Konec.)
Zastopnik Hrvatov g. R. oglasi se zopet v hrvatskem jeziku primerjajoč hrvatske razmere slo-
venskim, ki zahtevajo skupno delovauje avstrijskih Slovanov, da dosežemo, kar dopušča Bog in cesar. G. Gregor Einspieler se je zahvalil v imenu sorodnikov, družbo Mohorjeve in vseh koroških Slovencev udeležencem pogreba ter je obljuboval, da hoče po svojih močeh uredovati »Mir" ter ga voditi po potu, ki mu jo je odkazal pokojnik. To obljubo so vsi navzoči odobravali s posebnim veseljem. Navdušeno je bila odobrena naslednja napitnica, katero je govoril gospod iz Ljubljane. Rekel je: Ko bi verjeli našim nasprotnikom, mislili bi, da smo z Ein-spielerjem koroškega Slovenca položili v grob, toda seme njegovo ni palo na skalovita tla. Bodočnost Korotana sloni na močnem stebru, iu ta je duhovščina. Voditelji so- v dušnem, naj bodo tudi v narodnem oziru. Drugi element je slovenski kmet. Duhovstvo ia kmet sta aaš up. To prepričanje nesemo domov. Napitnica naj velja duhovščini in njej na čelu obče spoštovauemu, preč. g. kanoniku Lambertu Einspielerju. G. Hribar napije Eiuspielerjevi rodbini. G. Treiber is Žabnice slika šolske razmere. Solnca prvi žarki zasijali so v šole in to je prva zasluga pokojnega Andreja. Delati hočemo po geslu: Ne samo, kar veleva mu stan: kar more, to mož je storiti dolžan.
Preobširno bi bilo, ko bi navajali vse naslednje zdravice, zadostuj ob kratkem naslednje. Gosp. V. Legat je razložil v daljšem govoru, koliko dobrot je Einspieler storil tudi Nemcem. Vsak siromak brez razločka narodnosti našel je pri njem radodarno roko. V zahvalo so ga psovali ia zaničevali, želeli mu smrt, v bolezni njegovi ga niso obiskovali. — Oglasila sta se tudi dva zavedna kmeta. G. Wutti od sv. Lenarta in g. K a n d u t iz-pod Kloštra sta povdarjala pokojnikove zasluge. — Gospod iz Ljubljane napije g. M u r i j u, jedinemu slovenskemu poslancu v koroškem deželnem zboru. Naj ne obupa, marveč pogumno zagovarja svete pravice narodove.
—	Gosp. Hribar napije rodovini Janežičevi, g. Kues iz Trbiža v spomin pokojnemu Ferčniku, g. I s u p iz Glinj narodni zavednosti, gosp. K r o u s vstrajnosti po vzgledu češkem, g. H a d e r 1 a p je nasvetoval politično društvo v Oelovci, g. Hočevar iz Velikovca pozdravil g. Š e r v i c e 1 j a, voditelja podjunskih Slovencev. Potekel je čas, in prijatelji, ki so se spoznali, razšli so se s trdnim prepričanjem, da Koroška ni še izgubljena. Treba je dela, vstrajnega dela in pomoči od Boga za pravično stvar. Bog in narod, to bodi nam vodilo. Konečno, bratje koroški, delajte vse: za vero, dom, cesarja po vzgledu pokojnega Andreja Einspielerja, kateremu kličemo: Večna slava!
Hfzojiavlse.
Zagreb. Na grobu predičnoga Vašega Audr. Einspielera iskrene suze žalostnice lije družtvo sv. Jeronima, kličuče: Slava prevriednomu pokojniku. Budicki, predsjednik. — Gradec. Bridko žalost izražam Vam na izgubi izbornega rodoljuba in nenadomestljivega boritelja Andreja. Sočebranski. — Dunaj. Z Vami vred žaluje ob smrti voditelja koroških Slovencev. Akademično društvo »Slovenija".
—	Zagreb. Žalimo ueizmierno, sto radi ove zime ne možemo do Vas, da nezaboravnoga i Vašega i našega Andriju do groba dopratimo i Vam naše najdublje sožalenje radi velikoga gubitka izrazimo. Primite naše bratske žalne osječaje. Neka Svemo-guci i Vaše i naše želje usliši, da duh Andrijin viek nad nami lebdi, da sjeme, što ga je toli obi-lato med svoj narod sijao, i nadalje obilan plod nosi. Neka se njegove rodoljubne želje, koje je gojio za slovenski i hrvatski rod što prije oživotvore! Slava mu! Za odbor »Matice Hrvatske": Ivan Ku-kuljevic, predsjednik. Ivan Kostrenčič, tajnik. — P o s t o j i n a. O prebridki izgubi, ki je zadela vse Slovence, osobito koroške rojake, javimo bolestnim srcem pregloboko sožaljenje. čast in slava Andrej Einspielerjevemu imenu; čast in slava njegovim načelom, katera naj bi rodila povsod na Slovenskem obilo sadu. čitalnica.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. januarija.
STotvani© dežele.
Štajerski nemško-liberalni poslanci nameravajo vložiti v državnem zboru interpelacijo zaradi vesti, razširjene po slovenskih časnikih, o ustanovitvi slovenskega senata pri okrožnem sodišči
celjskem in izpraševanji štajerskih sodnijskih uradnikov iz slovenščine.
Vojni minister Byland-JRlieiilt je zbolel, a obrnilo se mu je zadnje dni na bolje.
V	ogerskem državnem zboru je predložil minister Fejervary načrt postave, ki dovoljuje ogerski orožni tovarni posebno ugodne prednosti.
Taaiaj© držav©.
Papežu Leonu XIII. čestital je v imenu katoličanov v severoameriških Združenih državah nadškof baltimorski, kardinal Gibbons; pismo je sestavljeno v latinskem jeziku in s prosto roko jako umetno risano. Delo je izvršil ravnatelj usmiljenih bratov v Baltimoru. — V nedeljo bii je z navadnim obredom blaženim proglašen Francoz Louis Gragnon de Monfort, ustanovnik misijonarjev sv. Duha in hčera modrosti. Slovesno sv. mašo je daroval nadškof pariški. Navzoči so bili odposlanci iz mesta Lu^ona , rojstnega kraja blaženim proglašenega Gragnoua, tamošnji škof in vsa francoska naselbina •v Rimu. Slavnost je bila končana popoludne ob 1. uri, in ob 3. uri je šel sv. Oče v kanonizacijsko dvorano opravit molitev pred blaženega podobo.
/Srbski minister Vuic je prišel v soboto zvečer z Dunaja v Belgrad. V nedeljo ga je sprejel kralj v daljši avdijenci ter mu izrazil svoje priznanje za previdno ravnanje njegovo povodom vsprejetega posojila 21 milijonov.
Bolgarskega kneza Ferdinanda in njegovo mater princesinjo Klementino spremljala bodeta na potovanji ministra Stambulov in Strausky. Knez bo obiskal najprvo Plovdiv, potem pa po vrsti Hermanli, Novo in Staro Zagro, Jamboli, Slivno in Burgas. Vest, da je Ferdinand odložil svoje potovanje v Plovdiv zaradi tega, ker je bilo treba popraviti že-leznično vozove, ni bila resnična. Plovdivski nemiri mecl častniki in meščani so provzročili to, kar so pripisovali uradni brzojavi iz Sofije nedolžnim vozovom.
Ruski vojni minister je zahteval, naj Rusija pomnoži svojo vojaštvo z ozirom na vedno rastočo orožno silo sosednih držav. Car pa mu je odgovoril, da bo preprečil evropejsko vojsko in da Rusija za sedaj no potrebuje več vojakov.
Nemški državni zbor imel bo jako težavno nalogo pri točki nove orožne postave. Kakor so čuje, zahtevala bo vlada celih 235 milijonov. — Poljaki so vložili interpelacijo zaradi prepovedi poljščine v ljudskih šolah.
V	Abbeville-u zaprli so nedavno po nedolžnem francoskega duhovnika imenom abbe-ja Freville-a. Kako se je pri tem postopalo ž njim, poizvedelo se je še le sedaj: gnjus navdaja človeka, ko čita do-tično poročilo, in to tem bolj, ker mu je pred očmi tudi pravda — poštenjaka AVilsona. Abbeja so zaprli v ječo, kamor spravljajo navadne postopače in uzmaniče, da, celo preiskali so ga ter pri tem slekli — do nazega. Ponosno dvigaj Francija svojo glavo, ko vidiš, kakov in kolik sad ti donaša tvoja brez-verska šola in zatiranje cerkvenih naprav! — V Rouen-u prepovedali so škofu verske konference in so zaprli cerkev. In kdo je to provzročil? V mestu z 100.000 prebivalci nadviaduje vse druge sodržavljane nekaj sto kričačev, kakor je bil do sedaj vsega-mogočen v Parizu tudi komunalni svet. — Kaj pomaga, da odlikuje predsednik Sadi - Carnot usmiljene sestre z redovi, ko je pa ves ostali vladni aparat na slabi podlagi in v vedni nevarnosti, da ga zruši vsak količkaj nasproten vetrič? Brž ko ne bo pokazalo ministerstvo vse svoje slabosti povodom proračunske debate, ki se je včeraj pričela. Tudi je ves svet radoveden, kako bo postopal kabinet pri razpravi o predlogu, naj se nastani Seiue - prefekt v pariški mestni palači; nujnost glede tega predmeta je sprejeta in se bode vršila dotična kamorska debata že tekom tega tedna. — V finančnem ministerstvu izneveril je neki uradnik imenom Dauffauet 300.000 frankov. Tička so zgrabili, ko se je hotel ravno za zmiraj posloviti od pariških tal. — Časopisje izraža trdno nado, da bo ostal včeraj javljeni mejni dogodek le krajevnega pomena. Nemčija je obljubila povodom Wangen - Kauffmannove zadeve, da bo strogo vredila uradovanje ob meji; kakor se kaže, spolnila ni do sedaj svoje obljube, a storiti bo morala to nujno, ako jej je na tem, da se ne spravlja mir v nevarnost.
Italijanom v tolažilo došla je iz Abesinije vest, ki pa skoraj gotovo ni povsem zanesljiva in strogo resnična: Oddelek generala Gen<5-ja je zasedel Saati ter se utrdil. V slučaji napada dobi lahko pomoč od brigad Baldissere in Cagnija. črta Saati-Monkullo zavarovana je razven z utrjenim taborom v Dogaliji tudi z dvema majhnima železnima trdnjavicama. Nikomur ni znano, ali bodo napadli Abesinci italijanska stališča. Zbirajo se mnogobrojno pri Ghindi. Oglbduhi zastrjujejo, da trpč Abesinci veliko pomanjkanje živeža. Italijani sklepajo iz tega, da jih bo moral sovražnik kmalu napasti ali pa so vsled lakote sam razkropiti. San Marzano ne bo dalje prodiral, marveč v svojih dosedanjih utrdbah pričakoval nasprotnika. Saati je najskrajnejši kraj, koji so sklenili Italijani zasesti. Tudi upa San Marzano, da bodo notranji nemiri, koje bo morebiti proizval celo šoaški kralj Menelik, omehčali ponosno srce kralja Janeza. V koliko je opravičena ta vročekrvna nada, pove nam najbolje vest, da je Menelik poslal negušu na pomoč oddelek vojakov.
Turčija je vedno bolj v skrbeh, da si ne bi napravila Rusija poti do Carigrada skozi Malo Azijo. Zaradi tega obrača glavno svojo pozornost v Malo Azijo in bo razširila trdnjavo Arzum. Ako je to res, potem je lahko umevno, zakaj noče dejanjski na-glašati nasproti Bolgariji svoje vrhovne oblasti.
Irski nacijonalci hoteli so prirediti v Kilrushu svečanost v proslavo poslanca 0'Briena, ki je bil izpuščen v petek iz ječe. Vlada je prepovedala to slovesnost. Mesti Lismora in Tullamore sta bili razsvetljeni iz istega povoda dne 21. t. m. Poslanca Blaine-a in duhovnika Mac-Faddena zaprli so isti dan v Arnaghu zaradi vstajnih govorov.
Izvirni dopisi.
Iz Maribora, 16. januarija. (S v e č a u o s zlate maše sv. Očeta.) česar smo se bali, ni se zgodilo: da bi namreč našo mesto nobenega glasu ne bilo dalo za udanost do rimske stolice. Sinoči smo bili povabljeni v tukajšnje semenišče, vdeležit se svečanosti, katero so priredili gg. bogo-slovci na čast Nj. Svetosti Leonu XIII. in pa tudi premil. knezoškofa, ki praznujejo letos svojo zlato mašo kot mašnik, srebrno pa kot vladika cerkveni.
Temu trojnemu jubileju so bili primerni govori v latinskem, slovenskem in nemškem jeziku; isto tako tudi pesmi, katere so uvajale na naslednjo besedo.
Ker nimamo ne srebra, ne zlata, je dejal prvi govornik, darujmo prevzvišenima jubilantoma to, kar imajo revni otroci, šopek duhtečih cvetlic: molitev, pokorščino, gorečnost. Za te priproste besede je bil g. govornik od navzočega mil. knezoškofa javno pohvaljen.
Naslednja dva govornika sta se pečala s papeževim jubilejem: eden je kazal zgodovinsko podobo 12 Leonov, ki so vladali sv. cerkev, drugi je risal delovanje Leona XIII. glede sv. misijonov, razmer med cerkvijo in raznimi državami, in glede Njegovih okrožnic zoper zarote sedanjega časa. Obadva govora sta pričala, da se mladi gospodje dobro učijo.
Zadnji govornik je v izborai latinščini opisal zgodovino lavantinske škofije. Od početka 1. 1228. ima 50 škofov, med njimi so 4 jubilanti. Ker ni bilo mogoče vseh vladik označiti, predstavil nam je samo tri, te pa izvrstno: Jurija Stobeja (1584—1618), apostolskega reformatorja; nepozab-ljivega Antona Martina Slomška (1846 do 1862) in slednjič sedaj vladajočega knezoškofa Njih eksc. Jakoba Maksimilijana.
Po končanih govorih so mil. knez svoj blagoslov klečečim poslušalcem podelili. S cesarsko pesmijo se je slavnost sklenila.
S premil. knezoškofom so svečanost počastili tudi gg. kanoniki, profesorji, mestna duhovščina in oo. frančiškani.
Petje, že nekaj let vedno dobro, ie kazalo razloček med raznimi oblikami cerkvenih skladeb: slišali smo priprosto ljudsko pesem, veliki zbor s harmonijem in skladbo iz 16. veka. Vse točke so bile resne, vzvišene.
Obžalovati je le, da nima bogoslovje večje sobane; bili smo kar natlačeni.
Prečastitemu ravnateljstvu in gg. bogoslovcem zahvala 1
Iz Trsta, 18. januarija. Zadnjo soboto zjutraj sta bili trupli dveh za španjsko zgodovino imenitnih oseb sem pripeljani; z kurirnim vlakom zjutraj ob 9. uri sta došli preko Dunaja iz Brighton-a na Angleškem, kjer sta do sedaj počivali. Bili so to namreč zemeljski ostanki lansko leto meseca novembra umrlega infanta Don Juana B o u rb on s k ega, sina Don Carlosa (Karola V.) in očeta vojvode madridskega, in truplo 1. 1834. tudi na Angleškem umrle matere Don Juana, druge soproge Karola V., Marije Frančiške. Na kolodvoru zbrali so se razun zastopnika mestnega fizika še baron Walterskirchen, ko-mornik infanta Don Carlosa in nekoji drugi, največ pa gledalcev, potem ste bili trupli blagoslovljeni in peljani skozi mesto na dveh mrtvaških vozovih v stolno cerkev sv. Justa.
Mrtvaška vozova sta bila brez vsakega okrašenja; voz, na katerem je bilo truplo infantovo, je imel venec s trakovi španjskih barv, drugi pa dva venca s črnimi trakovi. V stolni cerkvi je b; 1 napravljen velik mrtvašk oder ali katafalk z grboin Bourbonov. Kmalu po prihodu mrtvaškega sprevoda do sv. Justa^ sta se pripeljala tudi infanta Don Car los s svojim komornikom in Don Alfonz s svojo soprogo in-
fantinjo Marijo de las Nieves de Braganza, njegov komornik grof M e 1 g a r z drugim spremstvom. Razven teh došli so še namestnik Pretiš, župan Bazzoni, divizijonar gm. vitez Kinnart, contreadmiral baron Wipplinger in še druge imenitne osebe.
Po slovesni črni sv. maši, katero je daroval stolni prošt msgr. Šust z veliko asistenco, je opravil molitve za mrtve škof msgr. Glavina, kateri se je še-le dva dni poprej vrnil iz Rima od slovesnosti papeževe zlate maše. Potem ste bili obe krsti pre-nešeni v stransko kapelo sv. Karola in položeni v družbinsko rakev Bourbonov. V tej rakvi počiva že precej let Karol V. (od katerega je tudi ime dobila stranka Karlistov) in njegova prva soproga, in sedaj so položili zraven še drugo soprogo, tako da počivajo sedaj skupaj oče in ded in stara mati sedanjega Don Carlosa.
Z Dobrave, 19. jan. (Ogenj.) Ob 7212. uri po noči med dnem 16. in 17. t. m. pričelo bilo je iz do sedaj še vedno neznanega vzroka goreti pri posestniku, po domače Marinku na Švici, h. št. 2. Ko so ljudje ogenj zapazili, bila so že vsa podstrešja v polnem plamenu. Izpod teh ni bilo moči rešiti niti najmanjše stvarice več. Zgoreli so vsi krovi in kar je bilo pod njimi gorljivega; skedenj in hlev sta do tal pogorela; tu ostalo je le golo suho zidovje. V podstrešji nad hišo imeli so domači ljudje spravljene vse skrinje, žito, platno, prejo, predivo, kakor tudi vse drobnejše in manjše kmetijsko orodje, od česar vsega niti najmanjša stvarica ni ostala. Dekletom domačim zgorela je vse obleka razun one vsakdanje, katero so ravno ob delavnikih nosile; po vrhu tega uničenega jim je tudi še nekoliko gotovega denarja. Od živinske krme ostalo je posestniku le za kake tri male vozičke, druga je vpepeljena. Živino rešili so izpod rušečih se krovov z največjo težavo in nevarnostjo. Vse škode je na-činil požar pri tem posestniku do 2000 gld.; zavarovan je bil pri „Slaviji" za 600 gld.
Ko bi še strehe po vasi ne bile tako dobro s snegom pokrite, nastal bi bil strašen požar, kateri bi uničil celo vas Švico, ker so slamnate strehe tako rekoč vse na kupu. Domači in sosednjih vasi ljudje delali so na vso moč, da so ogenj omejili. Slava jim! Zaslužijo očitno pohvalo ter pridnejši tudi kako nagrado od prizadete zavarovalnice. — Koze po naši fari še vedno razsajajo.
Dnevne novice.
(V katoliški družbi) bo jutri govoril g. Andrej Kalan; predmet razpravi: „Jezienik" v slovenskem slovstvu ob njegovi petindvajsetletnici.
(Državnega zbora) prva seja po božičnih počitnicah bo jutri. Naši gg. poslanci so se danes odpeljali na Dunaj.
(Umrl) je 18. t. m. čast. g. Matija Pansa, župnik pri sv. Martinu na Štajerskem.
(Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja.) Na prizadevanje blag. gospe Marije M u r n i k o v e, za dobrodelne namene jako delavne in obče spoštovane soproge cesarskega svetnika in deželnega odbornika, g. J. Murnika, pristopile so k napominanemu zavodu kot sodelujoči člani gospe: Ana Lah, Fani M a c si k, Marija M u r n i k, Fani Tavčar, in gospodičine : Ana G o 1 j a š, Marija II o f b a u e r, Jerman, Klein, Ana K r e m ž a r, Julija L e-n a r č i č, Lujiza Orel, Ivanka in Jul. P r e m k, Ivanka Skale in Marijana Souvan. V petek dne 20. t. m..bilo je skupno posvetovanje vseh gospej in gospodičin. Predsednica gospa Hilbschmann. je izrazila pri tej priložnosti veliko radost, ko vidi, kako si vedno bolj pridobiva ljudska in dijaška kuhinja prijateljev v vseh ljubljanskih krogih. Razdelile so si potem svoje delovanje po dnevih. V seji upravnega odbora se je sklenilo isti večer, da se ima razširiti poslovalni red.
(Dramatičnemu društvu) je deželni zbor dovolil za tekoče leto 2000 gld. podpore.
(Dramatično društvo) priredi v četrtek 26. jan. t. 1. javno skušnjo slušateljic in slušateljev dramatične šole. Igralo se bode „Mutec", veseloigra v enem dejanji in razni prizori iz iger: „Na Osojah", „Za-pravljivec Egmont". Upati smemo, da ta večer privabi obilo občinstva v naše gledališče.
(Slovenski klub) na Dunaji ima svoj 5. večer v soboto 28. t. m. v hotelu „GoIdeue Ente" I., Riemerstrasse 4, v prvem nadstropji. — Pripovedoval bode g. J. Navratil dalje roman: „Hiša na sa-
mini", kojega je pričel prejšnji večer. — Začetek ob S. uri. — Ker se za ta večer ne bodo razpošiljala še posebna vabila, vabijo se s tem na Dunaji živeči Slovenci, da se udeleže v obiluem številu tega večera.
(Srbsko akad. društvo „Zora" ua Dunaji) priredi v slavo 3001etnilce pesnika Iv. Fr. Gunduliča dne 26. t. m. koncert v dvoranah „Harmonie-Siile", I. Schottenbastei 3. Sodelovali bodo: Sid. Illičeva, Helena Pollešovska, Stevan Deskašev, operni pevec, Vlaho Budmani, konservatist, Ljubomir Stanojevič, igralec. Vspored obseza deset točk.
(Vojaško.) C. k. vojaški župnik tretjega vojnega kora, preč. gosp. Nikolaj Zitz, prestavljen je iz Gradca na Dunaj za vojaškega župnika druzega vojnega kora. V Gradec pride pa iz Inomosta vojaški župnik č. g. Anton L e š a k.
(Osepnice (v Ljubljani.) Dne 21. t. m. bilo je bolnih: 41 mož, 44 žensk, skupaj 167 oseb. Od dne 21. do 22. t. m. jih je zbolelo: 3 moški, 5 žensk iu 4 otroci, skupaj 12 oseb. Izmed teh ni nikdo umrl, pa tudi nihče ozdravel; ostalo jih je tedaj bolnih
44	mož, 49 žensk in 86 otrok, skupaj 179 oseb.
(Pobiranje doklad na žganje.) K včerajšnji obravnavi o zakupu deželnih doklad na žgane opojne pijače prišlo je mnogo udeležencev, ki so stavili ponudbe za posamezne okraje. Trije vdeleženci ponudili so za celo deželo eden 97.000 gld., drugi "105.000 gld., dosedanji zakupniki pa za 11 mesecev 121.000 gld. Ako se bo torej sprejela zadnja ponudba, znašala bo doklada v tekočem letu okroglih 130.000 gld.
(Vabilo h koncertu), kateri priredi pevsko društvo „Lira" v prostorih narodne čitalnice v Kamniku v nedeljo 29. januarija 1888. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za ude 30 kr., za neude 50 kr. Vstop je samo povabljenim dovoljen. — Vspored:
1.	D. Jenko: „Naprej", svira godba Plomer. —
2.	A. Foerster: »Sokolska", zbor. — 3. A. Hajdrih: »Petelinčkova ženitev", šaljivi šesterospev (nov). — 4. * * „Venček slovanskih pesmi" , svira godba.
—	5. Ant. Nedved: »Popotnik", zbor s tenor-solo (tenor - solo poje g. Stefančič.) —■ 6. L. Hennig: „Zabja popevka", šaljiv zbor s spremljevanjem glaso-vira. — 7. G. Eisenhut: »Moja ljubav", čvetero-spev (nov). — 8. ^ * % »Koračnica", svira godba.
—	9. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešani zbor (nov). — Prosta zabava.
(Vabilo.) Posojilnica v Crnomlji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, imela bode svoj redni občni zbor dne 12. februarija 188S ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. Poročilo ravnatelja o delovanji in stanji posojilnice. — 2. Predlaganje računa za I. 1887. — 3. Volitev načelstva za prihodnjo dveletno dobo. — 4. Nasveti. — K obilni udeležitvi vljudno vabi Načelstvo.
(Šolska občina Črnomelj) dobi iz deželnega zaklada za zgradbo šole 4000 gld. brezobrestnega posojila.
(Narodna čitalnica semiška) priredi v tekočem predpustu veselice po sledeči vrsti: Dne 22. jan. tombola; 2. febr. Vodnikova svečanost. 12. febr. tombola. Začetek ob 6. uri zvečer. Vse člane uljudno vabi	odbor.
(Letošnjih porotnikov) za celjsko c. kr. okrožno sodišče je 537 glavnih in 91 nadomestnih. Od prvih jih je 176 iz Maribora, 128 iz mariborske okolice,
45	iz ptujskega, 16 iz ljutomerskega, 38 iz brežiškega, 57 iz slovenjegraškega in 77 iz celjskega okraja. Nadomestnih porotnikov je 64 v Celji doma, ostali pa iz celjske okolice.
(Nesreča v nesreči.) Dne 20. t. m. vnelo se je v stanovanji okrajnega sodnika gosp. Prara-bergerja v Kozjem tramovje zaradi slabo izpeljanega dimnika, ter se je jel strop vdirati, vsled česar se je sodnikova hči hudo na telesu poškodovala. Dekla je hitela pod streho gasit. Tudi pod njo se vdere strop, da nesrečnica precej visoko pade in si možgane pretrese. Stanovanje sodnikova je v drugem nadstropji v gradu, kjer sta tudi sodnijski in davčni urad. Večje nezgode hi bilo, ker so ogenj kmalu pogasili.
(Naše pravice.) 0. kr. državno sodišče je spoznalo, da se je isterski deželni odbor pregrešil proti členu 19. državnih temeljnih postav, ker je zavrnil hrvaški sostavljeno prošnjo občine Vrbenik, češ, da mora biti pisana v laščini. Državno sodišče je ta svoj odlok vtemeljilo s tem, da sta v Istri ji hrvaščina iu laščina deželna jezika in imajo torej hrvaške občine pravico rešitev svojih hrvaški spi-
sanih vlog hrvaški zahtevati. (To naj si zapomnijo tudi ondašnje slovenske občine. Op. por.)
(Ob avstrijsko-rumunski meji) naselil se bode dosedanji kavkaški ruski vojni kor, kojemu je došlo iz Petrograda povelje v teku zime Kavkaz z odeškim vojnim okrajem zameniti. Menda tudi zato, da se mir ohrani, ali kali?
(V Trstu) se je v soboto dopoludne slovesno odprla državna obrtna šola. Imenovana sta še dva nova učitelja za to šolo, gg. Zupančich in Au 1 i n g e r.
Telegrami.
Bukarešt, 24. januarija. (Havasovo iz-vestje). Oblastnijajo zadržala konjskega hlapca in mnogo družlh služabnikov ruskega veleposlaništva povodom nekega hudodelstva za nekaj ur v Bukareštu. Tej neznatni zadevi hočejo pripisovati politično važnost in jo proglasiti rusko-rumunskim diplomatskim dogodkom. Vse razburjajoče vesti na podlagi te dejanjsko okoliščino so ničevne.
Berolin, 23. januarija. Zaveznemu svetu je došla danes predloga o posojilu za neki vojaški namen, ki mora pa ostati tajen.
Belgrad, 23. januarija. Skupščina je bila razpuščena. Nove volitve vršile se bodo dne 4. marcija.
Sofija, 23. januarija. Princ Ferdinand in princesinja Klementina odpotovala sta v spremstvu ministvov Stamb ulova, Nace vi o a in Mutkurova ter mnogih dvor-nikov danes dopoludne ob 10. uri v Plovdiv.
Umrli s«:
19.	januarija. Janez Peček, krojačev sin, 6 mes., Kaz-potne ulice 4, Variola. — Karol Eisert, bukvovez, 55 let, Stari trg št. 2, spridenje telesnih doljnili delov. — Blaž Marovt, c. kr. cestni oglednik, 69 let, Gradiščo št. 16, plevritični eksudat.
—	Lucija Jeršek, delavčeva hči, 1 leto, Poljanski nasip št. 4, Atrofie. — Frane Kotlovšek, nadpaznikov sin, 2 leti, Ulice na Grad št. 13, osepnice. — Rudolf Kovač, dijak, 15 let, Poljanska cesta št. 17, Variola.
20.	januarija. Gabrijela Nežič, brivčeva hči, 14 let, Ulice na Grad št. 13, osepnice. — Janez Mohar, erkostavee, 21 let. sv. Florijana ulice št. 10, jetika. — Terezija Kršne, delavka, 18 let, Cesta v mestni log št. 2, Variola.
21.	januarija. Apolonija Juvan, delavka, 30 let, Konjušne ulice št. 3, Variola. — Antonija VVirkner da Torda, zasebniea, SI let, Vegove ulice št. 8, pljučnica. — Cecilija Kumjek, kon-dukterjeva žena. 44 let, Marija Terezije cesta št. 10, Variola.
—	Jožefa Gerjol, paznikova hči, 1 leto in 9 mes., sv. Florijana ulice št. 36, Variola. — Frančiška Gerjol, paznikova žena, 42 let, sv. Florijana ulice št. 36, Pneumonia.
22.	januarija Frane Bovčon, stolarjev sin, 3';a meseca, Dunajska cesta št. 7, božjast.
V bolnišnici:
14. januarija. Matevž Kodran, delavec, 39 le:, spridenje
jeter.
16. januarija. Helena Tavčar, delavka, 43 let, Cachexie.
Tremensko sporočilo.
C X	>
g Cas	Stanje	S g ----------Veter Vreme JS-jt; i
.„,,.,..„;.	zraltomera toplomera	oot ~
opazovanja	T mm po"Cel2iju	g g
7. u. zjut.	733 01 — 10	si. vzh. oblačno
22. 2. u. pop.	734 02 — 4'0	si. svzh. d. jasno 0 00
9. u.zvec.	737-09 — 0 4
Zjutraj deloma oblačno, čez dan jasno,	večerna zarija. Srednja temperatura 0.9"C , za 2.9°C. pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 24. januarija.
Papirna renta 5»h po 100 gl. (s 16% davka)	78 gl. 55 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ,, „ 16% „	80 „ 60 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „ 90 „
Papirna renta, davka prosta......93 „ 15 „
Akcije avstr.-ogerske banke ,..'..	865 ,, — „
Kreditne akcije ....................269 „ 50 „
London.............126 „ 65 „
Srebro ..........................— „ — „
Francoski napoleond....................10 „ 21/2„
Cesarski cekini ....................5 „ 96 „
Nemško marke ....................62 ,. 201/,2„
JDlirjega preMca
izvrstno meso, kilo po <it> kr. dobivalo so bo prihodnjo soboto 28. t. m. o(l 2.—(J. ure zvečer
pri gosp.:
Leopoldu ^lovši,
po domačo Sclami, (i) Šolski drevored štev. 12 v LJUBLJANI.
'mnnnxnnnnuununum
Urala Elierl,
Izdelovalca oljnatih barv, lirnežcv, lakov In napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
HK<6 bb R»8Jst,ns»,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo v mostu in na doželi kot znano reelno fino dolo in najnižjo ecno.
Posebno priporočilno za prekupee so oljnate barve JI v ploščevinastih pušicah (Blochbiiohsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfinejo naribano in boljšo nego vse to vrsto v prodajalnah.	(20)
HC Oonilco na zalitovanjo. 'Vg
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Kyučarsko ulieo štev. 3,
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in febru-- arija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo-droce na peresih (Federmadratzen) po lO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z deželo in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo.
Cenilci s podobami zastonj iti franho na za-htevanje.	(19)
Št. 1227.
Razglas.
V poslednjih 14 dnevih so se osepnice ali koze, katere že dalje časa razsajajo v Ljubljanski okolici in v mestu, tukaj razširile tako zelo, da je treba proglasiti jih za epidemijo.
Ce kdo zboli s sumnimi znamenji, poklicati jo takoj zdravnika in ravnati se natanko po njegovih zapovedih. Bolnika je v posebno sobo dejati iti skrbeti je za to, da nihče brez potrebe ne občuje ž njim; kjer to ni mogoče, tam je najbolje bolnika oddati v bolnico, kjer je z vsem preskrbljen. Perilo kozavih in njih posteljna oprava ne sme dajati se za očiščenje pericam, kakor po navadi, temveč samo mestnim služabnikom za to postavljenim.
Za prepeljavunje kozavih v bolnico ali drugam posluževati se je le mestnega voza za to določenega, nikakor pa ne druzih, zlasti ne fljakarskih voz.
Kedar kak kozav umre, je smrt takoj oznaniti pri mestnem magistratu, ki bode mrliča v posebnem vozu kakor hitro mogoče prepeljati dal v mrtvašnico. Polaganje mrličev na mrtvaški oder v stanovanjih je prepovedano, prepovedan tudi vsak pogrebni sprevod.
Prestopke teh odredeb bode mestni magistrat ostro kaznoval brez prizanašanja; posebno ostro bode kaznovan tisti, kdor ne oznani gosposki, da je pri njem kdo zbolel na kozah.	■
Kot najboljši pripomoček, da človek ne naleze osepnice, priporočajo zdravniki cepljenje s cepivom od telet. Opozarjati je pa tudi, da je za časa epidemije največ nevarnosti nalesti bolezen tam, kjer se shaja in gnete veliko ljudi, torej je previdno, po mogočnosti ogibati se tacih shajališč.
Mestni magistrat Ljubljanski
(3)	19. dan januarija 1888.
Zupan: Grasselli.
JPošti &e zsvezie. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 1/27 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/a? zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob \,5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1/a5 popoludne poloti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 1/2o popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludno.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludno.