z >03 O 0- Predsednik društva Sever za celjsko območje Društvo Sever se ukvarja predvsem z novo veteransko zakonodajo, katero naj bi poslanci sprejeli že letos. Trudimo se, da bi številnim, ki so nam med vojno trdno stali ob zagotovili status vojnega veterana. To bi bilo pošteno, vendar država skopari, saj je celotna zadeva povezana s finančnimi sredstvi. LETO XXXVIII, 3. FEBRUAR 2006, CENA 298,00 SIT ŠTEVILKA 5 cecjp Sport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savnji Tel. 03 838 10 30 GSM 041 752 111 « 041 631 222 Zadruga mozirje v PC Ljubija Srbske specialitete vi ? - k Éf^ifhas #aÌCTÌP||rri vosa! pičskaSlc>rge/- AKCIJA Bramac - strešnik Donav Temno rjavi IBS Rjavo rdeči - Sivec .GpŽ! osrednja Tretja stran j knjižnica Tranljjilbrt in davki V času intenzivne globalizacije imata logistika in transport izjemno pomembno vlogo. Najrazličnejše vrste blaga, nenazadnje tudi ljudje, potujejo okoli in okoli sveta, vsi pa želijo to pot opraviti kar najhitreje in najceneje. Glede hitrosti transporta so bili v minulih letih storjeni veliki koraki naprej, po drugi strani pa vse višje cene naftnih derivatov povzročajo rast cen transportnih storitev. Približno takšno zgodbo bomo verjetno spremljali še nekaj časa, vse dotlej, ko bodo zaloge nafte toliko izčrpane, da bodo alternativni viri energije postali nuja. Zagotovo pa bomo imeli tudi nekakšno prehodno obdobje z raznimi hibridnimi pogoni, kot jih, na primer v kombinaciji bencin-elektrika, že prakticirajo nekateri proizvajalci avtomobilov. V Sloveniji se dodatnega porasta cen nekaterih prevozov bojimo zaradi napovedane enotne davčne stopnje, ki bi dvignila davek na dodano vrednost (DDV) z 8,5 na 20 odstotkov. Časnik Finance je pred dnevi objavil preglednico davčnih stopenj za DDV v članicah Evropske unije, iz katere je razvidno, da sta brez znižane stopnje samo Danska z enotnim DDV v višini 25 odstotkov in Slovaška z enotnim 19-odstotnim DDV. Vse ostale članice EU imajo poleg redne stopnje, ki je s 25 odstotki najvišja na Danskem, Švedskem in Madžarskem, najnižja pa v Luksemburgu, na Cipru in v Latviji -15 odstotkov, tudi znižano stopnjo davka na dodano vrednost, ki se giblje od 17 odstotkov na Finskem do petih odstotkov v številnih državah, med drugim tudi na Češkem, v Veliki Britaniji, na Cipru, Malti... Javna razprava o davčnih reformah se nadaljuje, udeležba ministra Jožeta P. Damjana na zasedanju Foruma 21 pa kaže na odprtost predlagateljev reform za pobude iz vseh segmentov gospodarstva in družbe. Osebno to razumem kot zavedanje vlade, da morajo biti omenjene reforme nacionalni projekt s kar najširšim možnim konsenzom. In če je temu tako, bodo tudi pogajanja socialnih partnerjev na koncu obrodila nekakšen kompromis, do katerega pa vodi še dolga in trnova pot. cU IZ VSEBINE: f \ Aktualno: Kaj prinaša enotna davčna stopnja avtobusnim prevoznikom?...4 Veteransko društvo Sever: Pomembna vloga policije v vojni za Slovenijo.....8 logarska dolina: Zmaga v lednem plezanju pripadla domačinu Lovru Vršniku..10 PGD Grušovlje: Delo za dobrobit gasilstva se ne da poplačati.......10 Glasbena šola Nazarje: S koncertom predstavili nove digitalne orgle............ .11 Bowling: En kegelj odločil zmagovalca.......15 Na naslovnici: V Planetu TUŠ so pohvalili dosežene rezultate zgornjesavinjskih rekreativcev ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 5, 3. februar 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišlvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KAJ PRINAŠA ENOTNA DAVČNA STOPNJA AVTOBUSNIM PREVOZNIKOM? Bodo breme podražitev nosili potniki? Sredi januarja so se na slovenski gospodarski zbornici srečali člani Sekcijeza javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri GZS, ki združuje 95 odstotkov javnih prevoznikov. Pogovor je tekel o predvidenih vladnih reformah, predvsem pa o posledicah morebitne uvedbe enotne davčne stopnje. Javni prevozniki so si enotni, da bi država na področju javnih prevozov potnikov ob uvedbi enotne 20-odstotne davčne stopnje - po trenutno veljavni davčni zakonodaji, so namreč avtobusni prevozi obdavčeni z nižjo 8,5-odstotno davčno stopnjo - morala zagotoviti dodatna finančna sredstva za pokrivanje stroškov izvajanja gospodarske javne službe in sicer najmanj v višini dveh milijard tolarjev. Tako drastičnega, več kot 11-odstotnega, dviga cen avtobusnih prevozov namreč ne bi smeli prenesti na potnike. Ti so v današnjem času predvsem osnovnošolci, dijaki, starejši ljudje in socialno šibki, ki že sedaj težko plačujejo drage avtobusne vozovnice. Povišanje davčne stopnje je po besedah direktorice celjske- ga Izletnika Ane Jovanovič tudi ukrep, ki je popolnoma v nasprotju s cilji prometne politike, s katero želijo zmanjšati uporabo osebnih vozil. Jovanovičeva tudi poudarja, da so cene avtobusnih prevozov že sedaj previsoke. Situacija v njihovi dejavnosti pa je tudi brez višjega stroška obdavčitve, ki jo avtobusni prevozniki ne bi prenesli, že dovolj kritična. Prav zaradi cen vozovnic število potnikov v javnem avtobusnem linijskem prometu zadnja leta strmo pada, zato je prihodkov prevoznikov vse manj, a stroški ostajajo ena- ko visoki. Povišanje davčne stopnje bi povzročile dodatne podražitve že tako dragih avtobusnih vozovnic, kar bi posledično pomenilo tudi še večji upad števila uporabnikov javnih prevoznih sredstev oziroma dodatno ukinjanje avtobusnih linij ob že sedaj slabi avtobusni povezavi nekaterih krajev s središči. Iz Zgornje Savinjske doline se z Izletnikovimi avtobusi proti Velenju in Celju mesečno odpelje 460 dijakov. Najdražja dijaška vozovnica pa je za relacijo Gornji Grad-Celje, ki presega 60 tisočakov. Če pa se želite prepeljati le do pet kilometrov, boste za vozovnico odšteli že 310 tolarjev. Tisti, ki pa bi se podali z avtobusom iz Mozirja vse do Celja pa bi za vozovnico morali odšteti nekaj deset tolarjev manj kot tisočaka. Direktorica celjskega Izletnika je prepričana, da bo vlada morala dobro razmisliti, preden bo izvedla postopke uvedbe enotne davčne stopnje. Če pa bo do uvedbe v praksi prišlo, bodo krajši konec vsekakor potegnili uporabniki avtobusnih prevozov, torej tisti, s plitvejšimi žepi. Marija Sukalo Naša anketa Sponzorji enotne davčne stopnje Čeprav enotna davčna stopnja bistveno poenostavi davčni sistem, pa se tako v javnosti kot med strokovnjaki porajajo številni pomisleki nad enako obdavčitvijo vseh slojev prebivalstva. Sindikati opozarjajo, da bi imela uvedba enotne davčne stopnje za večino zaposlenih negativne posledice in bi koristila izključno gospodarstvu. Izdelki in storitve, ki so zdaj obdavčeni po 8,5-odstotni stopnji, bi se tako bistveno podražili za več kot 10 odstotkov. Kaj o tem menijo Zgornjesavinčani? Ana Kladnik, Luče Sem srednješolka in živim v internatu. Enotna davčna stopnja bo prinesla podražitve že tako dragih stvari, dražje bodo šolske potrebščine, avtobus. Avtobusna vozovnica je že sedaj zelo draga, a imam srečo, da avtobus potrebujem le ob vikendih. Na slabšem so moji vrstniki, ki se v šolo vozijo vsak dan. Bernarda Turk, Radegunda Ni pametno, da se bi prav zaradi enotne davčne stopnje podražili izdelki in storitve. Že danes imamo zelo drago življenje, plače pa ostajajo na istem nivoju - še vedno so zelo nizke, z njimi komaj shajamo. Vlada ne bo naredila prav, če sprejme enotno davčno stopnjo. Stanko Tiršek, Poljane Pri vseh teh spremembah bodo najkrajši konec potegnili potrošniki in delavci. Ne strinjam se, da bi se uvedla enotna davčna stopnja, saj se bo marsikaj zelo podražilo. Karmen Mandič, Mozirje Sama sem mamica treh majhnih otrok in ne zdi se mi prav, da bi se vse podražilo zaradi enotne davčne stopnje. Vendar vedno moraš živeti s tem, kako parlament odloči. Nikoli se niso ozirali na tiste, ki živijo od majhne plače, kako bodo oni zmogli uvedbo enotne davčne stopnje. Milan Remic, Loke Za vse nas bi bilo bolje, da bi davčne stopnje ostale iste kot so sedaj. Kar naenkrat bi hoteli vse evropsko, plače pa so še vedno balkanske - nizke. Povišanje cen zaradi uvedbe enotne davčne stopnje mi bo prineslo višje izdatke tudi pri šolanju otrok. Imam dva otroka, eden se vozi na relaciji Mozirje-Velenje, drugi pa občasno tudi Mozirje-Ljubljana. Vse davčne spremembe bodo črpale iz naših žepov. Anton Strnad, Zgornji Dol Povišanje davčne stopnje bi prineslo veliko slabosti tudi za kmete. Vse se draži, mleko pa ima zelo nizko ceno. Zaradi zviševanja cen v preteklosti so nam ukinili avtobuse. V Novo Štifto lahko pridete z njim le zjutraj in zvečer. Ne strinjam se, da bi vlada uvedla enotno davčno stopnjo, naj prej sprejme določene ukrepe proti korupciji. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem VLADNE REFORME ZAJELE TUDI VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE Večja avtonomnost svetov šol Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je v okviru reformnih prizadevanj vlade napovedal celo vrsto sprememb tudi na skoraj vseh področjih vzgoje in izobraževanja. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in na podlagi mednarodnih primerjav bodo na ministrstvu za šolstvo in šport prenovili model financiranja vrtcev. Ti naj bi postali še bolj dostopni, ohranili naj bi sedanjo kakovost, v celoti pa naj bi se predšolska vzgoja pocenila. Prenova šole naj bi potekala v smeri večje avtonomije - zakon o osnovni šoli bodo v tem duhu spremenili tako, da bodo lahko šole v skladu s svojimi prostorskimi in kadrovskimi zmožnostmi same odločale o tem, ali bodo v zadnjih dveh razredih devetletke Na ZZV Celje opozarjajo, da se problemi, ki kvarno vplivajo na zdravje in kakovost življenja, kljub prizadevanjem ne zmanjšujejo. Prav nasprotno, več kot imamo možnosti preučevanja, večje tudi novih problemov. V celjski regiji so težave še večje, saj vsi kazalniki negativnega zdravja kažejo, daje breme bolezni v naši regiji še posebej visoko. Zaradi tega je prebivalstvo dvakrat prizadeto, saj je spremljevalec bolezni tudi slabši ekonomski položaj, nižja stopnja razvitosti in manj ugodne socialne razmere kot v bolj razvitih okoljih. Po mnenju strokovnjakov zaposlenih na ZZV Celje je dejavnikov, ki vplivajo na negativno zdravje prebivalstva, več, ti pa so med sabo povezani. Življenjski slog je le eden v vrsti omenjenih dejavnikov, ki lahko v veliki meri kvarno vpliva na zdravje ljudi. Ne samo v regiji Celje, tudi v drugih delih Slovenije in širše, v razvitih državah, se srečujemo z naraščajočim problemom slabega organizirale nivojski pouk ali ne. Mnenje ministra Zvera je, da seje nivojski pouk marsikje izkazal kot pridobitev, marsikje pa je povzročal kup preglavic. Po njegovem je bolje, da šole o uvedbi tovrstne diferenciacije odločajo same. V osnovnih šolah bodo na novo opredelili tudi model tako imenovanega tretjega predmeta pri nacionalnem preverjanju znanja; za ta namen bodo na duševnega zdravja. V povezavi s preprečevanjem nalezljivih bolezni in zmanjševanjem vnosa drugih toksičnih snovi je v ZZV Celje velik poudarek namenjen spremljanju kakovosti pitne vode. Zaskrbljujoče je tudi naraščanje koncentracije finega prahu v zraku, kar je v veliki meri mogoče povezati z naraščajočim prometom. Sodobne raziskave kažejo na to, da je prav fini prah v vdihanem zraku pomemben dejavnik, ki vpliva na slabšanje zdravja. Na ZZV Celje-menijo, da bo dobra izvedba nalog vodila v boljše zdravje prebivalstva, kar se bo v večini primerov odrazilo šele v prihodnosti. Žal pa je tako, da so sodobne bolezni take, da se pojavijo šele po dolgoletnem delovanju de-javnikovtveganja. To pa pomeni, da se prizadevanja za zmanjšanje razširjenosti škodljivih dejavnikov tudi pokažejo šele čez dolga leta. TG Po mnenju ministra Zvera je bolje, da šole o uvedbi nivojskega pouka odločajo same (foto: EMS) »Ob navajanju tujih praks predlagatelj zakona jemlje obravnavo zborničnega sistema iz konteksta organiziranosti podpornega okolja v Evropski uniji, po kateri se zgledujemo. Pri tem ne moremo mimo tega, da so organi upravljanja Gospodarske zbornice Slovenije, naše območne zbornice in panožnih združenj podprli njeno sedanjo organiziranost in programske usmeritve. Seveda s primerno reorganizacijo, s katero dejavnost približuje članom. Predlog zakona v veliki meri vse to ukinja, predvsem pa naloge, ki so skupne vsem članom ne glede na njihovo velikost, iz katere panoge in regije so,« je zaskrbljena direktorica Savinjsko-Šaleške območne zbornice Alenka Avberšek. Po njenem mnenju pomeni ukinitev obveznega članstva razpad sedanje zbornice na več manjših, vzorčnih šolah preizkusili različne predmete. V tem letu bodo veliko pozornost namenili tudi posodabljanju učnih načrtov od matematike do zgodovine. Delovanje svetov staršev naj bi prenovili tako, da bodo ti bolj avtonomni pri izbiri ravnateljev, vloge staršev, lokalne skupnosti in učiteljev pa naj bi postale bolj uravnotežene. Letos naj bi bila končana tudi zasnova prenove gimnazije. V komisiji za prenovo gimnazij so že pripravili nekaj modelov. Po dosedanjih informacijah gre prenova v smeri večje izbirnosti. Vtem letu naj bi pospešili tudi prenovo poklicnih, strokovnih in višješolskih programov, vsem dijakom, ki bodo opravljali splošno maturo, pa naj bi omogočili še dodatni redni jesenski rok in tudi na ta način zmanjšali osip. Savinjčan kar je v direktnem nasprotju s prizadevanji za močno, učinkovito in reprezentativno zbornico. Anketa je sicer pokazala, da bi več kot polovica njenih članov ostala zvesta zbornici tudi v primeru prostovoljnega članstva, vendar so verjetno bolj realne ocene, da bi v tem primeru zapustili zbornico dve tretjini članov. Alenka Avberšek upa, da bo v parlamentarni obravnavi zmagala moč argumentov, kar pa se obstoja območne zbornice tiče, verjame v trdnost partnerstva Sa-Ša regije: »Kot direktorica območne gospodarske zbornice in sogovornica številnim direktorjem pričakujem, da bomo ohranili razvojno partnerstvo in našli način povezovanja v enoviti zbornici. Če ne bi verjela v to, potem se ne bi lotevali prenove zborničnih prostorov.« Franci Kotnik ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Dobri rezultati se w • w I w II pokažejo sele 2. februarja praznuje naš dragi Domen Podgoršek Naj še naprej ti sonce sreče sije, naj ti življenje še dolgo v ritmu srca bije, posebno še na dan, ko praznuješ četrti rojstni dan. Ida in Barbara Kropovšek fZa bližajoča rojstna dneva vama želiva, da bi bili zdravi in nasmejani še vrsto let. Barbari pa, da bi bila pridna v šoli in pri učenju harmonike. To so želje mamice, atija in Vseh, ki te imajo radi To želita Tone in Fanika SNEMANJE JAVNE RADIJSKE ODDAJE VESELI PUŠELJC Glasbeni urici v znamenju astrologije in ugank Radio Slovenija in nazorsko kulturno društvo sta v Domu Kulture preteklo nedeljo organizirala javno snemanje radijske oddaje Veseli pušeljc. Oddajo je vodil Marjan Šarec. V prvem delu programa sta se poslušalcem predstavila ansambel Mira Klinca in duet Miha Debevca, v drugem pa ansambel Nagelj in Ivan Hudnik. Za popestritev programa sta poskrbeli Meta Malus in Tina Tivadar. Malus-ova je pripravila zanimive astrološke predstavitve nekaterih nastopajočih in jim priporočila rožice, ki naj bi se ujemale z njihovimi nebesnimi znamenji in karakterji. V prvem delu programa je poslušalce zabaval ansambel Mira Klinca z glasbo in šalami (foto: Ciril M. Sem) Voditelj oddaje Marjan Šarec (v sredini) ni mogel odtegniti oči od prelesne Mete Malus, ki je vodjo ansambla Nagelj Staneta Kregarja nasmejala z astrološko predstavitvijo njegove žene (foto: Ciril M. Sem) Tivadarjeva pa je poskrbela za vprašanja, v katerih so nastopajoči dokazovali, kako se med seboj poznajo in koliko poznajo dela drugih ansamblov. Ob negativnih odgovorih je sledila prijetna zadolžitev - uglasbitev kitice pe- smi, ki joje pripravila astrologinja. Vsi so "kazen" uspešno izpolnili. Oddajo Veseli pušeljc lahko poslušate na prvem radijskem programu RTV Slovenije ob nedeljah od 11. do 12. ure. Marija Sukalo TEKMOVANJE V ZIDANJU GRADOV KRALJA MATJAŽA Rekordno število snežnih gradov Zadnjo soboto v januarju se je v Podpeci nad Črno na Koroškem odvijalo 14. tekmovanje v zidanju gradov kralja Matjaža. Letos se je zbralo rekordno število ekip, saj se jih je prireditve udeležilo kar 109, ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz tujine, v ekipi Zabukovice pa je sodeloval tudi Ljubenčan Štefan Matjaž. Organizatorji so poskrbeli za veliko gradbenega materiala, tako da je bilo snega dovolj za vse ekipe. Ekipe so lahko začele z gradnjo gradov ob 10. uri, končale pa so ob štirih popoldan. Med samo gradnjo V ekipi Zabukovice smo imeli tudi Zgornjesavinjčani svojega predstavnika - Štefana Matjaža (sedi med vhodom v grad) so posamezne ekipe poskrbele za imi programi. Kralj Matjaž pa sijetudi dobro vzdušje z različnimi zabavn- letos Izbral svojo Alenčico. Zvečer, ko so vsi odložili orodje in so gradovi ponosno stali, seje začel spektakel, ki so ga prikazali »mojstri ognja«, ki so spretno sukali ognjene bakle in pihali ogenj. Najlepši grad so izbrali obiskovalci. Zgradila gaje ekipa iz Braslovč, kisijenadelaime Žovneška gospoda iz Braslovč, ekipa Cvetana & Rifle iz Slivnice pa je zgradila grad, ki je bil najbolj všeč kralju Matjažu in si ga je izbral za svoje domovanje. Prireditev je potekala še v nedeljo, in tu so prišli na račun tudi vsi najmlajši obiskovalci. ŠM tast Franc in tašča Tinka JVaäT àraicfäsrntauftr V soboto, 4.2.2006, bo praznovala rojstni dan Olga Obojnik Vse najboljše za tvojih 4-krat po deset in vse lepo ti želita £>n*£cf V februarju bosta praznovala Darja m Anton Kakor Režice so rdeče, vijolice so plave sladkor je sladek in sladka sta vidva. Ob prašniku obilo sreče, sdravja in razumevanja vama želijo vsi domači. Jubilej frančiškanske šole v nazarjah Piše: Aleksander Videčnik Ko smo leta 1998 pripravljali monografijo Vrbovec, je upokojena direktorica Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, Slavica Pavlič, napisala tudi zgodovinski pregled delovanja frančiškanske šole v Nazarjah, Seveda je lahko povzela le tiste podatke, ki so bili na voljo, potem ko so dogodki vil. svetovni vojni pripeljali do uničenja številnih doku-mentovvsamostanu samem. Predvsem je izginila šolska kronika, medtem ko seje kronika samostana ohranila, saj sojo Nemci, ki so zasedli samostan, hranilivGradcu. Od tam se jevčasu vračanja listin, ki jih je odnesel okupator, vrnila kronika samostana v Pokrajinski arhiv v Mariboru. To kroniko sem sam videl, bila je v treh delih in pisana v latinščini. Kaj je torej zapisala profesorica Pavličeva. Uvodoma to, da je v času terezijansko-jožefinskih reform postala šola državna zadeva, saj je država prosvetljenega absolutizma potrebovala tudi šole za izobraževanje širših množic in ne samo plemiških in privilegiranih stanov. Splošna naredba iz leta 1774je zahtevala tri vrste šol: normalke, glavne šole in trivialke. V tem času so leta 1786 v Nazarjah odprli frančiškani trivialno šolo, kije učila poleg verouka še osnovo branja, pisanja in računanja. To je bila zagotovo najstarejša tovrstna šola v Zgornji Savinjski dolini. V nazorski šoli so poučevali večinoma duhovniki -frančiškani. Kronist p. Hubed Marovt, dolgoletni nadučitelj nazorske šole,je leta 1945 zapisal, daje imel samostan pa tudi šola, pred letom 1941 kroniko, ostal pa je le odlomek kronike iz leta 1752. Po spominu in navedenemu dokumentu je p. Hubed zapisal nekaj dragocenih podatkov o nekaterih zgodovinskih dogodkih pred letom 1941. Dne 11. junija 1785 je gvardijan samostana, p. Donat Samten, dobil od okrožnega urada v Celju dopis z željo, da naj samostan pripravi primerno sobo, ter odpre javno šolo. Do tedaj so frančiškani že privatno podučevali ukaželjno mladino. Šolo so torej odprli 26. februarja 1786 za šolski okoliš, kije pokrival župnijo Nazarje. Prvi učiteljje bil redovni brat Prekop Bergman, po rodu Čeh, poučeval je do leta 1818. Bergman je bil znan pevovodja in izvrsten pedagog. Verouk je podučeval katehet p. Fidelic Jenitsch. Do leta 1861 so se patri - učitelji pogosto menjavali. Leta 1863 se poleg kateheta p. Benedikta omenja redovni brat Norverf Gregl, kije učil polnih 30 let. V glavnem so torej ohranjeni podatki o učiteljih. Po prvi svetovni vojni je leta 1919 prišel za učitelja in upravitelja p. Hubert Marovt, pred tem je poučeval v Novem mestu. Frančiškanska šola je iz leta v leto pridobivala na ugledu, zato so prihajali šolarji tudi iz krajev zunaj šolskega okoliša. Leta 1919 je bilo še veliko otrok primorskih beguncev, zato so morali poskrbeti za več učnega prostora. Leta 1928 so šolo razširili na dvorazrednico. Drugi razred je poučeval p. Akvin Ottavi vse do svoje smrti leta 1939. Na njegovo mesto je bil imenovan posvetni učitelj Dolžan, ki pa je bil le kratek čas v samostanski šoli. Takoje p. Hubert Marovt poučeval oba razreda, vse do izbruha druge svetovne vojne. Šolska obveza je trajala 8 let. Šolarjev je bilo zadnja leta pred drugo vojno med 125 in 135. Šolo je več kot 134 let vzdrževal samostan, nato je rečiška občina nekaj prispevala za šolske potrebščine. Od leta 1938 je banovina krila vse stroške za vzdrževanje in šolske potrebščine. Naj povemo, da so frančiškansko šolo obiskovali nekateri ugledni razumniki, denimo tudi Franc Lekše, župnik in jezikoslovec. Vse seje končalo z nemško okupacijo leta 1941. Nemci so prišli v našo deželo zelo pripravljeni, saj sojim pri tem pomagali domači pomagači, največ tukajšnji Nemci, še bolj pa nemčurji. Natančno so bili seznanjeni z dogajanjem v vsakem kraju, ki so ga zasedli. To zasedbo so že nekaj let prej pripravljali v zloglasnem inštitutu (Sueddeutsches Institut) v Avstriji, tedaj tudi zasedeni po nemških silah. V Nazarjah so kaj kmalu izselili p. Huberta Marovta skupaj s samostansko družino in vse pregnali na Hrvaško. Za zadnji dan pouka vsamostanski šoli v Nazarjah velja datum 22. april 1941. Leta 1945 seje p. Hubert Marovt vrnil v Nazarje bolan in izčrpan. Tedaj frančiškani niso več smeli imeti šole. Lotil seje pisanja kronike, podatke je dobil iz raznih pričanj, in kot smo razbrali, tudi nekaj malega iz ostankov najdenih dokumentov. Njegov zapis je izrednega pomena, saj nam je vsaj delno ohranil pregled najvažnejših dogajanj vsamostanski šoli. Kot je zapisal kronist p. Hubert Marovt, so samostan zasedle vojaške enote in ga izropale, dragocene knjige, tudi znanstvene so uničili - na samostanskem vrtu je kar štirinajst dni gorel kres in na njem slovenske knjige. Starejše, predvsem nemške knjige in dokumente so odpeljali verjetno v Gradec. Doleta 1944je bila v samostanu vojaška posadka. Ko so partizani zasedli Nazarje, so minirali del samostana, kar torej ni bilo izropano, seje še med II. svetovno vojni dodatno uničevalo. Seveda je še posebej škoda za izredno bogato knjižnico, ki jo je nazorski samostan imel. Le malo tega bogaslva seje več ali manj rešilo po naključju. Po izrednem prizadevanju znanega strokovnjaka za knjižničarstvo, Jara Dolarja, je knjižnica danes spet znamenitost frančiškanskega samostana v Nazarjah. Nazorska frančiškanska osnovna šolaje delovala polnih 155 let! Ta šolaje ogromno pripomogla k ohranjanju materinega jezika, posebej v času močnega avstrijskega nacionalizma v 80 letih 19. stoletja. Tedaj je mogočna nemška organizacija "Schulverein" (Šolsko društvo) nasilno delovala za izrecno nemške šole. Slovenske zahteve po uvedbi slovenskega jezika so bile končno uresničene le po zaslugi odločnih slovenskih razumnikov in prizadevanju slovenskih poslancev v parlamentu na Dunaju. Sicer pa je treba ob vsem navedenem zapisati še to - nazorski frančiškani so se kmalu vsestransko vključili ljudem v pomoč. Naj spomnimo na zdravilsko delo patrov, ki so, čeprav zadolženi le za samostan, prizadevno pomagali prebivalstvu, ki je bilo dolgo brez šolanega zdravnika. Tudi samostanska lekarnaje pomagala z zdravili, saj sov njej delali ugledni strokovnjaki - lekarnarji. Ne nazadnje so h kulturnemu prebujenju veliko pripomogli prav nazorski frančiškani. In kot lahko razberemo iz zgodovine, so bili vedno na strani domačinov v raznih sporih sfevdalci,jim svetovali in pomagali, koliko je bilo pač mogoče. Tudi naš časopis se pridružuje čestitkam ob pomembnem jubileju, ki ga v mesecu februarju slavijo frančiškani v Nazarjah! UPLENJEN SAVSKI SULEC Ajnikova življenjska trofeja Letošnji mrzli januarski dnevi pri večini ljudi ne vzbujajo ravno poželenja po hladnih avanturah na prostem, še manj pa jim misli uhajajo k tipično poletnim aktivnostim, med katere vsekakor prištevamo ribolov. Franc Ajnik s prijateljema in uplenjenim 17-kilogramskim sulcem (foto: Franjo Atelšek) Prav lov na ribiške trofeje pa je pri pravih ribiških navdušencih v tem času največji izziv. Med takšne ribiške zanesenjake vsekakor spadajo člani Ribiške družine Ljubno - Lučani: Franc Ajnik in njegova prijatelja Bogo in Samo Supin. Letos so kar nekajkrat na reki Savi poskušali srečo, ki se jim je nasmehnila 18. januarja. V poznem popoldnevu sta se Franc in Samo odpravila v Dolsko na obrežje Save, kjer je prvi v hlad- nem somraku z vabo prelisičil orjaškega sulca - nočnega roparja hladnih rečnih globin - in ga s pomočjo prijatelja v pičlih nekaj minutah spravil na suho. Meter in tehtnica sta pokazala zavidljive številke, dolžina 116 cm in kar 17,6 kg. Ajniku uplenjena življenjska trofeja pomeni nekakšno »piko na i« in plačilo za ves vložen trud in odrekanja na poti do zastavljenega cilja. Franjo Atelšek Aleš Novak (28), poklicni voznik iz Ljubije Sem poklicni voznik, časa za rekreacijo in šport imam malo, izključno ob koncu tedna, vendar pa vem, da je takšna sprostitev dragocena in nujna. Nekdaj sem nekaj malega kegljal. Za igro v bowlingu je potrebno imeti kondicijo in »grif«, vsekakor pa je pomembna in dosegljiva za skoraj vsakogar. No, ja, nekaj stane, ker so steze za bowling še zelo redke in zato niso poceni. Tokrat sem bil kar uspešen, pridem pa zagotovo tudi drugo leto. Amalija Žunter (49), uslužbenka iz Nizke Kegljala sem že pred četrt stoletja, bilo mi je v veselje. Tekmovala sem za Obrtno zbornico Zgornje Savinjske doline, zdaj sem se srečala z bowlingom, vsekakor prijetna osvežitev podobnega športa, kotje kegljanje. O uspešnosti odloča moč, spretnost, trening in ljubezen do igre. Želela bi, da se naša dolina bolj odpre navzven, tudi športno in rekreacijsko, tole tekmovanje je odličen vzorec za to. Hvala Savinjskim novicam! Dušan Basti (48), poklicni voznik iz Nazarij Pred dvema desetletjema in več sem bil član Kegljaškega kluba Mozirje, aktiven in uspešen. Na obrtnih igrah sem večkrattekmoval za barve naše doline in dosegal lepe rezultate. Nekaj tega ostane in prav pride tudi pri tem, novem sistemu kegljanja. Navdušen sem, da imajo pri Savinjskih vedno dobre ideje in da sem se v zadnjem trenutku odločil za sodelovanje. Prvič sem se srečal z bowlingom v živo in verjamem, da mi bo ta šport lepšal še dolga leta življenja. VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Obisk Primoža Pikla V januarskih dneh velikih skakalnih dogodkov na Ljubnem smo se v vrtcu Ljubno ob Savinji spomnili ljubenskega državnega reprezentanta Primoža Pikla in ga povabili v našo sredino. Primož seje vabilu z veseljem odzval in nas njegovemu zapolnjenemu urniku navkljub obiskal. Otroci so našega športnika z navdušenjem sprejeli in z zanimanjem poslušali. Beseda je tek- la o Primoževih začetkih na skakalnici, o treningu, o strahu, ki se kdaj pojavi na vrhu skakalnice, a tudi hitro izgine in o veselju, ki ga prinese dober uspeh. Primož nam je pokazal kristalni pokal za doseženo drugo mesto, na katerega je zelo ponosen. Največje navdušenje med otroki pa je požela skakalna oprema. Nad vse zanimivo je bilo pomerjati Primoževo čelado, očala in skakalne KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Brown, D.: Angeli in demoni Patterson, J.: V pajkovi mreži Fielding, H.: Prebujna domišljija Olivie Joules Steel, D.: Hiša na ulici upanja Berg, E.: Jesenski blues MUDI Pétigny, A. de: Katja noče v posteljo Holabird, K.: Z Angelino na baletno predstavo Scheidl, 6. M.: Sneženi mož Rigg, J.: Snežni prijatelji Škrinjarič, S.: Trije snežaki čevlje. Čudili smo se, kako dolge so smuči in preizkušali, iz kakšnega materiala je oblačilo, v katerem se skakalci spustijo preko skakalnice. Primož je otrokom v spomin na srečanje podaril majčko s štartno številko iz Engelberga, na katero seje tudi podpisal. Otroci pa so pripravili stolček in blazino ter takoj pričeli s skoki - seveda s štartno številko. Športniku smo v zahvalo in spomin na prijetno druženje podarili album z risbicami in dobrimi željami ter slastno tablico z veliko energije. Otroci so Primoža Pikla z navdušenjem sprejeli in se čudili dolžini njegovih smuči Silva Ajnik En kegelj odločil zmagovalca Minulo nedeljo so nekateri bralci Savinjskih novic in pretežno mladi Zgornjesavinjčani koristno spremenili nedeljski ritual. Sešli so se v celjskem Planetu TUŠ na prvo razvedrilno športno prvenstvo Zgornje Savinjske doline v bowlingu. Izkazalo se je, da so bili med najbolj uspešnimi nekdanji »klasični kegljači«, ki so podirali keglje že v kegljišču v Mozirju. Petletni Borut Golob Fedran je kot najmlajši tekmovalec nastopil izven konkurence (foto: Jože Miklavc) ci so morali v predtekmovanju metati kar 80 metov, najboljši med moškimi je podrl kar 641 kegljev (Dušan Basti), med žens'kami pa 478 kegljev (Amalija Žunter). Bast-lu je dihal za ovratnik s 638 podrtimi keglji Iztok Benetek, Žunterjevi pa s 467 točkami Stanka Basti. »Uh!« Po nasmejanih obrazih tekmovalcev se vidi, da jih podiranje kegljev ni preveč utrudilo (bolečine v sklepih so prišle šele naslednji dan) (foto: Igor Solar) Keglji so padali kot za stavo (foto: Jože Miklavc) ugnala Nuša Fistrič iz Varpolja z 247 keglji, drugouvrščena je bila Stanka Basti iz Nazarij, tretja pa Amalija Žunter iz Nizke. Med moškimi je prvo mesto osvojil Dušan Basti iz Nazarij Po oceni voditeljice tekmovanja so bili tudi ostali doseženi rezultati za rekreacijsko skupino zelo visoki. »Čestitke torej tudi v imenu organizatorjev,« je dejal v zaključnem Skupaj z zmagovalnim metom je Nuša Fistrič podrla 247 kegljev (foto: Igor Solar) s 326 podrtimi keglji, pred Alešem Novakom iz Ljubije s 325 keglji. Z las torej! Tretje mesto pa je osvojil še vedno odlični Tomi Lomšek z 296 keglji. nagovoru Franci Kotnik, ki je tekmovalce in bralce Savinjskih novic povabil na tekmovanje tudi prihodnje leto. Jože Miklavc Tekmovalci so iučali barvne krogle proti postavljenim kegljem na zelo različne načine (foto: Igor Solar) V dveh predtekmovanjih seje najprej pomerilo vseh 24 tekmovalk in tekmovalcev, tehnična ekipa Savinjskih novic in Planeta TUŠ pa je tekmovanje pozorno spremljala. Na monitorjih seje kmalu pokazalo, da bo tekma zanimiva, rivalska med starimi kegljaškimi mački in izziv za tiste, ki so prvič »bowiali«. Tekmoval- Finalna tekma je potekala nato na vseh štirinajstih stezah hkrati, tekmovanje pa je bilo skrajšano na 40 metov. Pošteni sodniki, elektronski avtomati so ponujali sproten pregled doseženih točk. Glavni urednik Savinjskih novic in osrednji organizator tekmovanja, Franci Kotnik, ter inštruktorica bowlinga v Planetu TUŠ Brina Romih sta razglasila rezultate, razdelila priznanja in praktične ter denarne nagrade. V damski kategoriji je favoritko iz predtekmovanja za devet kegljev 1. PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V BOWLINGU KOROŠIC Tokratna priloga namenjena ženskam je precej zdravstveno obarvana. Navsezadnje je ravno zdravje tista dobrina, na katero preveč radi pozabimo. Zdravemu človeku je zdravje samoumevno, na bolezen ponavadi pomislimo šele takrat, ko nas napade. A zakaj bi zdravili, kar lahko preprečujemo? Zato vam, drage bralke, v tokratni prilogi ponujamo precej zdravstvenih informacij, katerih poznavanje vam lahko prepreči marsikatero hujše obolenje ali pa vsaj omili tegobe v nekaterih življenjskih obdobjih. Za zdravstvenimi informacijami smo pobrskali po različnih strokovnih člankih, knjigah in internetnih zdravstvenih straneh, ki prav tako poskušajo osveščati ženske o njihovem dragocenem zdravju. Seveda v tokratni prilogi ponujamo tudi precej kozmetičnih nasvetov, saj vsaka ženska poleg svojega dobrega počutja rada poskrbi tudi za svojo lepoto. MENOPAVZA Menopavza je čas od zadnje menstrualne krvavitve in je posledica dokončnega prenehanja delovanja jajčnikov. Prenehanje delovanja jajčnikov ni trenuten proces, pač pa gre za počasno usihanje, ki se začne že več let pred menopavzo. Obdobje okrog menopavze, pred njo in po njej označujemo kot klimakterij in traja nekaj let. Menopavza je pomemben mejnik v življenju ženske, kajti v tem obdobju potekajo v njenem telesu številne spremembe. Večina žensk ima v tem času vsaj občasne težave, pri 15 do 20% žensk pa so težave tako hude, da je potrebna pomoč. Spremembe različnih organov in telesnih funkcij, značilne za klimakterij in pomenopavzalno obdobje, se pojavljajo v različnih obdobjih. Najprej se pojavljajo motnje menstruacijskega cikla, nato vročinski valovi in druge motnje delovanja ožilja, sledijo spremembe nožnice in spodnjih sečil, kasneje se lahko pojavijo bolezni srca in še kasneje zlomi kosti zaradi osteoporoze. Ženska zato vtem obdobju potrebuje posebno skrb in zdravstveno oskrbo. Tako preprečimo nekatere bolezni in izboljšamo kakovost življenja. Tegobe, ki mučijo ženske v menopavzi: Motnje menstruacijskega ciklusa, vročinski valovi, psihične spremembe, koronarna bolezen in druge posledice ateroskleroze, menopavzna osteoporoza... Frizerski salon Andreja Luče 3f, telefon: 584 45 90 in Frizerski salon Andreja Gornji Grad, telefon: 839 28 46 V mesecu februarju nudimo vsem dijakom in študentom s | predložitvijo dijaške ali študentske ! iskaznice 10% POPUST. Pripravila Tatiana Golob Z Ljubija 5,3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 11 22, 03 839 01 23 ( SA VJVO aUAJssssavo tcapsd:. ,, ^ Kjer bos tu ob pr/Jetnem ambijentu. nežni glasbi in šampanjcu doživela nepozabne tren utice dneoa zaljubljenilt. JJairio se sprostite tudi ob masaži ali pa si priooščite poči tei o našem apartmaju. tastaMi) BIMO V Fužir Aleksandra s.p.. Na trgu 13, Mozirje Njihovo zdravljenje oziroma preprečevanje: Izrazite težave, ki spremljajo prehod ženske v menopavzo, lahko zdravimo s hormonskim nadomestnim zdravljenjem. Manj izrazite težave ali če ženska ne želi hormonskega zdravljenja, lahko lajšamo tudi na manj agresivne načine. NEHORMONSKO ZDRAVLJENJE MENOPAVZNIH TEŽAV Gre za alternativno nehormonsko odpravljanje posledic menopavze. K tem oblikam sodijo nekatera zdravila, ki delujejo na centralno živčevje, kot je zdravilo klonidin, ki ga sicer uporabljajo za znižanje visokega krvnega tlaka, razna pomirjevala, ki pa imajo tudi stranske učinke, in različni vitamini, zlasti vitamin E. Pri odpravljanju posledic menopavze sta izrednega pomena prehrana in redna telesna dejavnost, pa tudi ustrezna psihična pripravljenost in sprejemanje sprememb, ki so v življenju neizbežne. Med živili je zelo popularna soja, ki vsebuje rastlinske estrogene in zmanjšuje klimakterične težave, ščitila pa naj bi tudi pred koronarno boleznijo, rakom dojke in rakom debelega črevesja. Nič manj pomembna od prehrane pa ni telesna dejavnost, ki prav tako odpravlja mnoge tegobe, povezane z menopavzo. OSTEOPOROZA Osteoporoza je bolezen, pri kateri se postopoma zmanjšuje gostota kostnine. Kosti postanejo porozne in krhke, zaradi česar se poveča nevarnost poškodb in zlomov. Menopavza, še zlasti zgodnja menopavza pred 45 letom starosti, podvoji zmanjševanje gostote kosti na 1 % letno. 80 % bolnikov z osteoporozo predstavljajo ženske. Bolezen prizadene skoraj polovico žensk starejših od 50 let in 90 % žensk starejših od 75 let. Raziskave kažejo, daje povečana nevarnost zloma kolka pri starejših ženskah povezana s telesno težo, obsegom bokov in mišično maso. Bolj ogrožene so ženske z zgodnjo menopavzo in menopavzo, ki je posledica operativne odstranitve 4# i \ J. • J Hr ■ S GCflOcÖDÖS© QDGDsGDGD© 0GD Telefon: 03/839-49-53 IH jajčnikov, ženske s tremi meseci ali dlje izostalo menstruacijo, bolnice z anoreksijo, športnice in ženske, ki niso nikoli rodile. Pomembni dejavniki tveganja za osteoporozo so kajenje in alkohol, nizka telesna teža ter prehrana, ki ne vsebuje dovolj kalcija, vitamina D in beljakovin ali vsebuje preveč vitamina A in soli. Dolgotrajno zdravljenje s protivnetnimi zdravili (kortikosteroidi), ščitničn-imi hormoni, zdravili za zdravljenje epilepsije, zdravili, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, zdravili za zdravljenje endome-trioze, zdravili za zniževanje količine maščob in holesterola v krvi in zdravili za zdravljenje želodčnih težav (antacidi) lahko poveča tveganje za razvoj ali pospeši razvoj osteoporoze. Bolnikom lahko pomaga povečan dnevni vnos kalcija in vitamina D, zdravnik pa lahko predpiše tudi dodatna zdravila, ki zavrejo razvoj osteoporoze. Razvoj osteoporoze še dodatno zavirajo intenzivna telesna aktivnost in sončenje, saj je izpostavljenost kože sončni svetlobi pomembna za pretvorbo s hrano zaužitega vitamina D v aktivno obliko, ki jo telo lahko izkoristi. RAK NA DOJKI Dojke so pri ženskah različnih oblik in velikosti, enako pa velja Urška Zorin s.p. Trgovski center Tuš Na trgu 53, Mozirje FRIZERSKI STUI Maturantski ffia posebnega! Zakaj ne bi tudi vi Frizura in make upS vS^elji in po našem svetcBniJBfJf':B Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 20. ure sobota od 8. do 17. ure Kako si pregledujemo dojke: - enkrat mesečno, najbolje teden dni po začetku menstruacijske krvavitve - uporabljajte celotno dolžino prstov, ker tako laže občutite podkožne zadebelitve - pri tipanju uporabljajte majhne krožne gibe in preglejte celotno površino dojke - najprej si dojke pretipajte z nežnimi gibi, nato pa z nekoliko močnejšimi pritiski na dojko. Pred ogledalom bodite pozorne: - na kakršnekoli spremembe v obliki ali izgledu dojk - na spremembe kože (npr. jamice, rane) ali izcedek iz bradavic. Dejavniki tveganja: K raku na dojki so še posebej nagnjene ženske, pri katerih je ugotovljeno, da: - se je rak dojk pojavil v ožjem družinskem krogu (mati, sestre, tudi pri sorodnikih v drugem kolenu) - družinska anamneza - so rodile po 28. letu starosti oz. sploh niso rodile -so dobile menstruacijo pred 12. letom in jo bodo izgubile po 50. letu -so čezmerno izpostavljene rentgenskemu sevanju zgornjega dela telesa pred 40. letom starosti - imajo prekomerno telesno težo. LEPOTNI NASVETI Vsekakor sta zdravje in zadovoljstvo tista dejavnika, brez katerih ne gre govoriti o lepoti. Zdrava, zadovoljna ženska izžareva tudi lepoto. Kljub temu pa pri vsaki ženski obstaja vrsta manjših lepotnih pomanjkljivosti, ki pa jih lahko z nekaj manjšimi ali večjimi zvijačami prikrijemo. tudi za težave, ki se pojavljajo. Nekatere ženske imajo zelo občutljive dojke, boleče, velikokrat zbadajoče, težke, natečene in občutljive na dotik, še posebno v obdobju pred menstruacijo. V dojkah včasih otipamo zatrdline. V nekaterih primerih te zatrdline bolijo, spreminjajo lego ali velikost, odvisno pač od menstruacijskega ciklusa. Zaradi teh sprememb vam ni potrebno obiskati zdravnika. Zelo pomembno pa je, da se čim prej seznanite z običajnimi, mesečnimi, spremembami v dojkah, da boste lahko znale razločiti normalno dojko od bolezensko spremenjene. Tako bo obstajalo manj razlogov za strah v primeru, ko opazite spremembe pri vaših dojkah. zaupam slovenskim proizvajalcem mleka zaupam domačim mlekarnam zaupam izdelkom zelene doline zaupam v Desert zelene doline z nakupom zagotavljam delovna mesta in ohranjam podeželje VELIKA ZLATA MEDALJA Desert jogurtova smetana, čokolada (2003, 2004) Desert jogurtova smetema, borovnica (2003, 2004, 2005) j Desert vanilijevjogurt (2004, 2005) 1= ZLATA MEDALJA I Desert jogurtova smetana, jagoda (2003,2004, 2005) Desert jogurtova smetana, čokolada (2005) Desert vanilijev jogurt (2003) Sf ì I i Ličenje z upoštevanjem svojega barvnega tipa Barve so v naravi harmonične, zato vedno delujejo pristno. Če želimo tudi mi delovati pristno in naravno, moramo izbrati barve, ki so skladne z barvo naše polti, las in oči. Harmonijo, ki nam jo je dala narava (barva polti, las, oči) največkrat zmotimo z napačno izbrano barvo ličil, barvo las, napačno izbranimi barvnimi odtenki oblačil. Pogosto barve spreminjamo s spreminjajočimi se modnimi trendi. Kljub modnim smernicam in zapovedim pa moramo vedeti, da vsaka modna muha ni za nas. Za lažje orientiranje pri izbiri barv je v navadi določanje na 4 osnovne barvne tipe: jesenski, zimski, pomladni in poletni. Pomladnim in jesenskim tipom bolj pristajajo topli toni, medtem ko poletnim in zimskim bolj hladni toni. Kljub temu pa obstajajo razlike tudi med toplimi in hladnimi toni. Zima sprejema bolj močne ledene barve, poletje pa ima raje mrzle, nežne odtenke. Jesen se navdušuje nad intenzivnimi toplimi odtenki, medtem ko ima pomlad raje nežne tople barve. Vsak barvni tip lahko nosi skoraj vse barve, pomembno pa je, da znamo izbrati pravilen odtenek posamezne barve. »Hitro« večerno ličenje Če želite dnevno ličenje hitro spremeniti v večerno, lahko to naredite z nekaj triki: Na predel pod obrvjo nanesite svetlo in svetleče senčilo, ki se bo podalo senčilu na vekah, na predel ličnih kosti nanesite svetlikajočo tekočo podlago. Oči lahko dodatno poudarite z eyelin-erjem ali kajalom, ustnice poudarite s svetlikajočim rdečilom ali glossom. Svetlikajoča ličila bodo po napornem dnevu naredila vaš obraz svež in sijoč. Obroba za ustnice Ustnice boste najlažje obrobile s črtalom za ustnice tako, da boste najprej na robove ustnic nanesle korektor. S korektorjem si navi- vSonja BezovšeL, s.p. Attemsov Irq 35, 3342 Gornji Grad Tel. 03/838-30-73 'V X / Cenjene stranke obveščamo, d|4m poleg konfekcije za močnejše postave nudimo tudi šivanje po meri \ * iz našega ali vašega materiala. Obiščete nas lahko v ponedeljek, torek, četrtek in od 7. do 15. ure, v sredo od 7. đo 15. in od 16. v soboto pa od 8 -12. u \ " 7 dežno naredite rob, kjer boste občrtale ustnice, nato ga obarvajte s črtalom za ustnice. Preveč poudarjena lička Če ste lička preveč poudarile, lahko barvo ublažite tako, da čez naneseno rdečilo nanesete svetlejši puder v prahu ali kamnu. Prekrivanje mozoljev s čopičem ali aplikatorjem Na mozolje s čopičem ali aplikatorjem nanesite debelejši sloj korektorja. Vidne robove zabrišite, čez nanesen korektor pa nanesite tekoči puder. Tako boste mozolje popolno zabrisale. Kako izbiramo dišave Ko izbiramo vonj dišave, se najprej vprašamo, za kakšno priložnost in v katerem letnem času bomo uporabljali dišavo, komu je dišava namenjena in katere dišave smo do sedaj že uporabljali. Za poslovne priložnosti, v poletnih, vročih dneh se največkrat odločimo za diskreten svež vonj. Vonj, ki ga po nanosu komaj zaznamo, pa vseeno nudi svežino in diskretnost. V jesenskih, zimskih ali pa za večerne priložnosti uporabljamo nekoliko bolj izrazite in močnejše note dišav, ki so načeloma tudi obstojnejše. IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN Slapnik s.p. PLETENINE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-00 Preden okusite vonj dišave na koži, se najprej pozanimajte, katere note vsebuje parfum. Dišave najprej testirajta na posebnih pivnikih oziroma lističih, ki so namenjeni okušanju vonjav. Na pivnikih okusimo in podamo prvo oceno o dišavi. Če nam vonj dišave ustreza, dišavo obvezno testiramo na koži. Kot smo že opisali, se dišava različno dolgo in skozi različne note razvija na koži. K razvoju in k obstojnosti dišave pripomore tudi različen pH kože. Testiramo največ do pet dišav, kajti s prepojenim nosom vonjav težko okušamo več kot 5 vonjev. Ko nanesete dišavo na kožo, počakajte nekaj minut, da se vonj razvije v srčno oziroma srednjo noto dišave. Tako se boste lažje odločili za nakup dišave. Dišave testiramo na čisti in ne na predhodno parfumirani koži. ■ E&A d.o.o. GINEKOLOŠKA AMBULANTA Foršt 28, Ljubno ob Savinji (poleg zdravstvenega doma) ULTRAZVOK DOJK, TREBUHA IN ŠČITNICE Naročanje možno po telefonu 03 838 12 60 ali osebno v ordinaciji KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Mirnega span Watson Drogerija 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 12. KROG Poraz »graščakov« ob nepravem času Neuspeh proti Koprčanom za Nazarčane ni prišel ravno ob pravem času. Kljub boljši igri so vse tri točke odšle na primorsko, poraz pa »graščake« še bolj oddaljuje od pričakovanega šestega mesta in uvrstitve v zaključni »play off«, še več, neuspeh v Ribnici jih lahko postavi ob bok zadnjeu-vrščenemu Tomažu. Neigranje kaznovanih Delamee in novšek, Kroflič in še kdo se je ta Draškota, poškodba vratarja Mi- večer sam znašel pred gostujočim hajiloviča, izredno slaba realizacija vratarjem Rupnikom, ki je s svojimi Dvakratnega strelca Radiškoviča (levo) je bilo težko zaustaviti (foto: UK) »Fantje so pokazali voljo, borili in trudili so se, ampak žoga ni hotela v mrežo. Iz najugodnejših prilik nismo zadeli, tisti prvi gol pa nasje presekal. Čestitam gostom za zmago, njihov vratar je bil tokrat izvrsten.« Primož Hren - kapetan KM N Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: »Očitno je, da v tem prvenstvu nimamo sreče. V zaključku tekme nam zmanjka koncentracije, posledica pa so prepoceni goli, kijih prejmemo, po drugi strani pa sami ne damo, kar bi lahko. Danes seje pokazalo, da smo imeli ob odsotnosti Denisa in Draškota prekratko klop s premalo kvalitetnih igralcev.« Franjo Pukart Gostujoči vratar Rupnik je bil skoraj nepremagljiv (foto: UK) in nenavaden gol ob prvi akciji gostov so dejstva, ki so tokrat odločilno vplivala na poraz Nazarčanov. Gostje iz Škofij so se sicer pokazali kot dobra in uigrana ekipa, vendar pa so bili tokrat »graščaki« boljši, imeli so igro vsvojih nogah, vendar pa je ponovno zatajila že kar rak rana te ekipe, realizacija. Vsaj petkrat Šemenc, pa Ba- obrambami spravljal v obup tako domače napadalce kot številno občinstvo, ki pa kljub porazu svojih varovancev nad njihovo igro ne more biti razočarano. Kaj moremo, sreča je opoteča in tokratje bila res vveliki meri na strani gostov, ki tako ostajajo v igri za sam vrh, Nazarčani pa se morajo v miru pripraviti na naslednjo izred- no pomembno tekmo, lahko jo imenujemo kar tekmo sezone, ko gostujejo v Ribnici pri Ex-tremu. Izjavi po tekmi: Zoran Tesko - trener KMN Tomi Press Bronx: »Tole je bila zelo težko prigarana zmaga. Moramo biti realni, danes nasje rešil golman, domači pa so si zaslužili najmanj točko. Tak je šport. Mi smo bili v Kobaridu tudi boljši, a smo odšli domov brez točk, tukaj pa smo zahvaljujoč naši borbenosti, ne igri, odnesli vse tri točke.« Denis Delamea - trener KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Uspešne v domači dvorani Ljubenske odbojkarice so z odlično igro ostale na vrhu lestvice (foto: Franjo Atelšek) Odbojkarice OK KLS Ljubno so v nedeljo na tretjem turnirju kadetinj gostile ekipe Federca Celje, Svit Slovenska Bistrica in Partizan Črna. Gostiteljice so v prvi tekmi z dobro igro premagale vrstnice iz Celja z 2:0, še boljšo pa so ljubenke prikazale v tekmi z ekipo Svita - v kateri igralke iz Slovenske Bistrice niso imele nikakršnih možnosti - in gladko zmagale prav tako z 2:0. Odbojkarice Partizan Črna so na nedeljskem turnirju srečanje z ekipo Svit izgubile z 0:2, nasprotnice ekipe Federca pa premagale z enakim izidom. Po dosedanjem poteku tekmovanja so na vrhu lestvice igralke OK KLS Ljubno, sledijo pa ekipe Svit, Mežica, Črna, na zadnjem mestu pa je ekipa Federca iz Celja. Franjo Atelšek KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Tomi Press Bronx 1:2 (0:1) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Silvo Borošak in Aleksander Mencigar. Delegat: Zdravko Golob. Strelci: 0:1 Radiškovič (2), 1:1 J. Šemenc (35), 1:2 Radiškovič (36). KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Vres, Banovšek, Kroflič, Potočnik, Metulj, V. Kugler, K. Šemenc, Hren, J. Šemenc, Tratnik. KMN Tomi Press Bronx: Rajčevič, Todič, Majdanac, Vujič, Čauševič, Komprej, Rupnik, Radiškovič, Boštjančič, Kobal, Pišlar, Šarkanj. Rumeni kartoni: Uroš Kroflič (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Vujič, Pišlar in Šarkanj (KMN Tomi Press Bronx). Igralec tekme: Tomaž Rupnik (KMN Tomi Press Bronx). Rezultati 12. kroga: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Tomi Press Bronx 1:2 Slovenica AG Kravos : Puntar Tolmin 4:0 Tomaž : ŠD Extrem Ribnica 2:1 Oplast Kobarid : Gip Beton MTO 3 :4 Svea Lesna Litija : Dobovec 4:4 Lestvica po 12. krogih: 1. Gip Beton MTO 33,2. Dobovec 23,3. Tomi Press Bronx 22,4. Oplast Kobarid 19, 5. Slovenica AG Kravos 17,6. Svea Lesna Litija 15,7. Puntar Tolmin 14,8. Nazarje Glin IPP-AM Mik. 11, 9. ŠD Extreme Ribnica 10,10. Tomaž Ormož 8. TURNIR V NAMIZNEM TENISU V NAZARJAH »Rink ponk« ima malo privržencev Nazorsko Športno društvo Vrbovec je preteklo soboto v domači športni dvorani pripravilo odprt turnir v namiznem tenisu. Udeležili so se ga ljubitelji »pink ponka« iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. S turnirjem so, po besedah vodje tekmovanja Jerneja Planovška, želeli približati in popularizirati ta šport, ki ima v dolini zelo malo privržencev. Po številu tekmovalcev se je dalo sklepati, da so organizatorji po lanskem premoru na dobri poti, turnir pa naj bi postal tradicionalen. Od leve: drugouvrščeni Metod Rose, zmagovalec Bojan Golob in tretji Jure Ugovšek (foto: Marija Šukalo) Tekmovalci so svoje znanje in spretnost merili na štirih mizah, in to na izpadanje. V finalni borbi sta se pomerila Nazarčan Bojan Golob in Mozirjan Metod Rose. Kljub temu da Rose do potankosti pozna vse pasti in zanke na mizi, saj budno spremlja treninge svojega sina Patrika, ki se z namiznim tenisom ukvarja že vrsto let, je moral v tretjem nizu priznati premoč domačina. Za tretje in četrto mesto pa sta se borila Jure Ugovšek in Mitja Kopitar. Slednjemu je zmaga ušla za las. Marija Šukalo SMUČARSKI KLUB LUČE Začetek sezone z odličnimi rezultati Smučarski klub Luče deluje že deset let. Tekmovalci so člani Smučarske zveze Slovenije in tekmujejo v vzhodni regiji, kjer dosegajo odlične rezultate. Zelo uspešni so tudi v državnem merilu in na mednarodnih tekmovanjih. So najmlajši klub v Sloveniji in imamo zadnja leta glede na število tekmovalcev daleč največje število osvojenih točk. Tudi letošnjo sezono mladi smučarji pod vodstvom trenerja Tomaža Robnika iz Luč dosegajo odlične rezultate v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu. Na državni tekmi v veleslalomu v Mariboru je zmagala Tina Robnik, druga pa je bila Urška Ahac (foto: Cveta Robnik) Med starejšimi deklicami je v dobri formi Urška Ahac, ki sije na regijskih tekmah prismučala v slalomu prvo mesto na Poseki pri Ravnah ter dvakrat drugo v veleslalomu na Kopah in v Črni na Koroškem. Na državnih tekmah je v superveleslalomu osvojila na Kopah prvo in tretje mesto ter drugo v veleslalomu v Mariboru. Da je dobro pripravljena tudi Tina Robnik, dokazujejo rezultati, ki jih je dosegla na regijskih tekmah. V veleslalomu na Kopah je uspela osvojiti prvo, v slalomu na Poseki pri Ravnah drugo in tretje mesto v veleslalomu v Črni na Koroškem. Na državnih tekmovanjih pa je prvemu mestu v veleslalomu v Mariboru in drugemu v superveleslalomu na Kopah dodala še četrto v isti disciplini. Tudi Robnikova sodi v kategorijo starejših deklic. Med mlajšimi dečki je v lučkem smučarskem klubu najboljši Andraž Pogladič s prvim mestom v slalomu na Poseki pri Ravnah in drugim v veleslalomu v Črni na Ko- roškem na regijskih tekmah ter na državnih s prvim v slalomu v Mariboru, v superveleslalomu pa z drugim in tretjim na Kopah. Med prvo petnajsterico so se na regijskih tekmah uvrščali tudi Žiga Čož, Blaž Robnik, Urban Pogladič in Žan Prušnik, medtem ko so se na državnih uspeli uvrščati med trideseterico. Marija Šukalo RINEK Naši čolnički zajadrajo v neznani ocean - in tega nas je strah. Vendar smo del nečesa čudovitega. Morje je polno čudes, nebo se šibi od zvezd in mi smo živi med obema. Pam Brown \____________________________J KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Najboljši skladi v letu 2005 Revija Kapital je tudi letos podelila nagrade za najboljše vzajemne sklade v preteklem letu. Nagrade vzajemnim skladom so podelili ločeno za delniške, mešane in obvezniške sklade, in sicer za dosežke v enoletnem in v petletnem obdobju. Pri delniških skladih opazimovenolet-nem obdobju prevlado tujih uprav-Ijalcev, ki so v lanskem letu z obsežno ponudbo kakovostnih skladov preplavili trg. Na področju mešanih in obvezni-ških skladov, ki so zadnje čase manj popularni, slovenski upravljalci še uspevajo ohranjati visoka mesta. Za časovno obdobje petih let so še vedno prejemali nagrade predvsem slovenski vzajemni skladi, saj sojim bili pogoji pisani na kožo. Eden izmed pogojev za sodelovanje v MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Ste zadnje praznike preživeli zdravi? Ne sprašujem vas po alkoholnem mačku, kajti običajno mačka ne povzroča le alkohol. Ciljam na prehranske težave, motnje, dekagrame in kilograme, ki jih imajo na vesti prazniki - seveda, saj mi sami skoraj nič ne moremo za to. Lepo vas prosim, kdo si pa v teh burnih potrošniških časih upa komu kaj očitati. Kriva je družba, okolje, prijatelji, znanci, son-akupovalci, televizija, reklame, marketing. tekmovanju je bil namreč, daje sklad pri nas prisoten polnih pet let. Kriteriji in merila, kijih je upoštevala strokovna komisija, so bili: 1. donosnost: prvi v skupini 10 točk, drugi 9, tretji 8, četrti 7, peti 6 ... Število točk se pri delniških skladih ponderira s tri, pri mešanih z dva, pri obvezniških pa se ne ponderira; 2. nihajnost: najmanj nihajen 10 točk, drugi 9... 3. največji nihaj navzdol: najmanjši nihaj 10 točk, drugi 9... 4. v kolikor sta po zgornjih kriterijih dva sklada zbrala enako število KDO ODLOČA, KAJ BOMO JEDLI? Zanimiva, manj všečna teorija: krive smo najbolj skrbne osebe na svetu, me, drage mame in ljubeče žene, najboljše gospodinje. Ne verjamete? Si zatiskate oči pred resnico? Moški praviloma ne marajo nakupovanja. Občasno nas sicer pospremijo v trgovino, pokažejo malo zanimanja za kakšen artikel (npr. brivski aparat) in me smo že prepričane, da jim tokrat nakupovanje ni odveč. Včasih gredo vtrgovino celo sami po tri naročene jim artikle ali pa tja odpeljejo otroke in sami lepo počakajo v avtu. Vendar večina moških med 30 in 60 letom starosti nakupuje izjemoma. Torej, recimo, da smo me tiste, ki odločamo, kaj bomo jedli, ki kupimo vso to hrano, jo nato pripravimo in smo celo užaljene, če vsi z njo niso zadovoljni. Bog ne daj, da kdo potarna, da mu kakšna stvar ni naredila najboljše v želodcu. Tedaj nas preplavijo občutki žalosti, jeze, točk,je imel prednosttistizvišjodonosnostjo. Sicertrenutno slovenski upravljalci vzajemnih skladov upravljajo 330 milijard tolarjev premoženja, kar je dobrih 110 milijard tolarjev več kot pred letom oz. za polovico. Očitno se vse več Slovencev zaveda pomena varčevanja. Najbolj so se povečala sredstva v delniških skladih, in sicer iz 30 na 50 odstotkov, delež sredstev v mešanih skladih je upadel iz 66 pa 45 odstotkov, delež sredstev v obvezniških skladih pa je tudi rahlo upadel, iz 5 na 4 odstotke. zaskrbljenosti in ne vem česa vsega še. KAJ NAKUPUJEMO? Veliko trgovin nam najprej ponuja sadje in zelenjavo. Vemo, da je zdravo, pa tako lepo izgleda. Zakaj se nam zdi drago? Ker ju obravnavamo le kot dodatek k prehrani. In čemu se lažje odpovemo kot dodatkom? Pa še tako voluminoznoje in nerodno za prenašat, pa zmečka se in občutljivo je na mraz in vročino. Saj vendar ne moremo že kar ob vhodu nakupit pol vozička jabolk, banan, kivija, kakija, solate, paprike, paradižnika, čebule, zelja, klemen-tin, orehov, fig in suhih marelic. Leta in leta so nas namreč učili, kako zdravo je mleko, v dobri veri ga celo pijemo, čeprav zadnje čase vendarle manj in po požirkih; pa vsi ti jogurti in pudingi, ki vsebujejo na stotine arom in dodatkov, prisrčno vabečih nas s pisane embalaže, lepakov in TV nasmehov mladenk slokih teles in očarljivih otročičkov rožnatih ličk. Med upravljalci je opazen precejšen upad tržnega deleža družbe KD Investments, kije še pred letom trg obvladovala s 45 odstotki vseh sredstev, konec leta pa je njen delež zaradi nove tuje in domače konkurence upadel na 30 odstotkov. Na drugo mesto seje z 22 odstotki prebil Triglav DZU, in sicer zaradi preoblikovanja PID-a vvzajemniskladTriglavsteber 1, ki predstavlja kar 20 odstotkov sredstev slovenskih skladov. Še lani je Triglav DZU upravljal le 2 odstotka sredstev v vzajemnih skladih. Tretje mesto med slovenskimi upravljalci pripada NLB Skladom, ki so svoj tržni delež povečali za odstotno točko, iz 8,5 na 9,5 odstotkov. Zgornja statistika žal ne zajema sredstev, ki so v upravljanju pri tujih upravljalcih, zato so najbrž sredstva v vzajemnih skladih precej višja, realni tržni deleži slovenskih uprav-Ijalcev pa najbrž manjši. Borut Repše No, za jajca so nam že vbili vglavo, da vsebujejo holesterol, vendar si upate trditi, da lahko spečete vsa ta krasna peciva brez jajc in v francosko solato, da niste dali kakšnega rumenjaka za povrh. Salame, pršuti, namazi, siri, da še nikdar take izbire, brez teh prazniki ne minejo, ter seveda sveže meso. TRADICIJA V KORAKU Z NOVOTARIJAMI Stare mame so prepričane, da je za naše družine goveja juha življenjskega pomena, govedino bomo že porabili čez teden, dunajski in pariški morajo biti, ko pa otroci tako uživajo in »pomfri« je za mlade zakon, za starejše pa bomo pripravile še malo praženega, ki je res naša slovenska specialiteta in tradicijo vsi spretni marketinški strokovnjaki še kako poudarjajo. Smo že pri kruhu? Polnozrnati in črni sta zdrava, vendar pa imamo zelo radi tudi belega, pa še kakšno pekovsko pecivo in prepečenec ali toast za biftek. Za rezervo kupimo Živimo, da jemo? Ne, jemo, da živimo! časovno obdobje enega leta časovno obdobje petih let a. delniški vzajemni skladi: 1. Obiettivo America Latina (SPIF) |l. Infond Delniški (upravljavec KBM Infond) 2. Cl Eastern Europe Stock (Cl) |2. Raiffeisen Osteuropa Aktien (RCM) 3. Raiffeisen Eurasien Aktien (RCM) |3. Delniški Zaiček (Abanćna DZU) b. mešani vzajemni skladi: 1. Kombinirani sklad (NLB Skladi) |1. Alfa - uravnoteženi (Probanka DZU) 2. Raiffeisen Global Mix (RCM) |2. Modra kombinacija (Ilirika DZU) 3. Infond Hrast (Infond) |3. Krekov sklad Skala (Krekova DZU) c. obvezniški vzajemni skladi: 1. Bonds Europe Asset Backed Securities A (SGAM) ||1. KD Bond (KD Investments) 2. Obvezniški Sova (Abančna DZU) |2. Obvezniški Sova (Abančna DZU) 3. KD Bond (KD Investments) |3. Obvezniški vzajemni sklad Pika (Primorski skladi d.d.) | Nagrajeni skladi za leto 2005 - Revija Kapital malo slanega in sladkega peciva, v vozičku imamo že maslo, margarine, smetano, kvas in moko, da se bomo izkazale s pecivom in potico. Razne čokolade in čudovite bonboniere bomo poklonile za darila, poleg pa morda še steklenico penine ali dobrega mirnega vina. In seveda brezalkoholne pijače, gazirane in negazirane, brez dodanega sladkorja, naravni sokovi nenaravnih barv. Koliko ljudi sploh pije vodo? Navadno vodo, tisto s pipe, ki je pri nas še užitna, včasih celo bolj higiensko neoporečna kot razne ustekleničene vode lepih starih ženskih imen. Je voda ženska pijača? Ko bi vsaj bila. In če bi bila še otroška, bi to bilo toliko boljeza otrokeinslabšeza farmacevte. Če smo vsaj vse to kupile, smo se resže izkazale kot skrbne gospodinje in prtljažnik našega avta je dobesedno poln. Ali pa gremo raje večkrat po manj? In kupimo še več! NASLEDNJI KORAK Vso to hrano, morda še skupaj z mesom od domačih kolin, skrbno pripravimo po najboljših starih, tradicionalnih, malo zmodern-iziranih receptih. Seveda, kdo pa je v stari slovenski kuhinji pripravljal hrano z vegeto, uporabljal razne eksotične sadeže, sire s plesnijo, zgoščevalna sredstva, marcipan, sto začimb v raznih oblikah in podobno. Mi smo univerzalne, prave kuharske umetnice, ustvarjalne, želimo ugajati, biti pohvaljene... Joj, da ne pozabimo na kapučine različnih arom in seveda somat 5, ki bo namesto nas pomil umazano posodo. ALI NAŠA DRUŽINA UŽIVA... ... v vsej tej pripravljeni hrani? So nam ali komu drugemu hvaležni za naš trud? Nam sploh kdo pomaga pri pripravi? Ali zna kdo izmed njih tako enkratno kuhati in ustvarjati kot me, njihove mame in žene? Ali ne uživajo te hrane kot avtomati vdani v usodo? Se nam spahuje, nas peče zgaga, rigamo in prdimo, na skrivaj in malo manj na skrivaj, saj to je tudi naš dom, najprej zdravje potem pa kultura, ah, k vragu ti prazniki, jutri bomojedli samojabolka in pili vodo. Pa saj ne bomo zdržali. LAHKO KAJ SPREMENIMO? Težko! Pa vendarle: z voljo in temeljnim znanjem o prebavi hranil, z znanjem o zdravi prehrani in poznavanjem psihologije in marketinških pristopov k sodobnemu potrošniku lahko zmanjšamo manipulacije, ki jih temeljni krojač usod današnje družbe, profit, na sto in en pretkan način počenja z nami. Spoštovane mame in žene: zdravje vaših najdražjih je v največji meri v vaših rokah. Ne le tedaj, ko kupujete sirupe proti ..„tudi tedaj, ko vzgajate, delite žepnino, plačujete malico in pripravljate hrano - za življenje in za zdravje. HOROSKOP ZA FEBRUAR 2006 Oven: Ste v obdobju, kjer boste morali sami poskrbeti zase. Svoj ugled boste bistveno izboljšali, če boste ostali disciplinirani. Simpatije iz delovnega okolja lahko preidejo v vaš prosti čas. Porazno stanje boste puščali za seboj in sklepali nova in trdna prijateljstva. Pred vami je z luninim letom tudi novo obdobje ljubezni. Bik: Vaše uporništvo in obtoževanje bo počasi popuščalo. Starši vas skušajo potegniti v svoje spremenjeno življenje. Bodite prizanesljivi in jim pomagajte. Prijateljstva in ljubezni boste deležni toliko, kolikor ga boste zmogli sprejeti. Veliko gibanja v naravi vas bo pomirilo, stikz živalmi pa okrepilo. Dvojčka: Vaša domišljija bo burna. Zapomnili si boste veliko novega, toda nekaj časa boste imeli spominske in komunikacijske blokade. Učite se od trenutno sposobnejših od vas. Prijateljske stike navežite tudi z ljudmi, kijih že dolgo niste videli. Morda se obnovi kakšna vroča ljubezen iz preteklosti. Rak: Kljub menjavanju razpoloženja nekaterih v vašem okolju, imate sijajne možnosti, da boste v luninem letu srečni. Notranje zadovoljstvo in optimistično razpoloženje bo večje, če ga boste delili z drugimi ljudmi. Predajte se ljubezni in se spustite iz vajeti. Z mlajem boste dobili krila. Lev: V družbi, po kateri hrepenite že dlje časa, boste lahko pozdravili čustvene rane. Navežite tesnejše stike in postanite bolj prilagodljivi, sicer boste izolirani. Nekaj dni vtem mesecu vam bo nagajalo zdravje, zato se posvetujte z zdravnikom. Tudi vam bo lunino leto prineslo ogromno sprememb. Kar pripravite se nanje. Devica: Prisiljeni boste spremeniti svoj odnos do ljubljenih oseb. Čas pa ni primeren za razhajanje s prijatelji ali ljubeznijo. Razčistiti boste morali odnos in materialna razmerja. Umirite strasti in se posvetite ustvarjalnemu delu in mirnemu premišljevanju nekje na toplem, morda v savni ali bazenu. Tehtnica: Družba, ki si jo želite, vam bo veliko pomenila. Nekje pa je še nekdo, ki si želi vaše bližine in povezanosti z vami. Pojdite v svet zabave in se sprostite. Ustrezal vam bi tudi dopust v termah. Uspešni boste, če boste trdo delali in pokazali nadrejenim izboljšave. Naku-pujte skupaj s partnerjem, da vam bo lepše. Škorpijon: Pospešeno delajte za uresničevanje ciljev. Oseba, na katero se lahko popolnoma zanesete, vas tako spolno kot poslovno privlači. Bodite drzni in pripravite zabavo. Čustva pokažite na primeren način. Z neugodnimi zvezami bo najbrž konec že v tem mesecu. Ne odzivajte se na neresnice in preverjajte podatke. Strelec: Umikanje v miselni svet vam ne bo koristilo pri urejanju odnosov z domačimi, ne pri reševanju težav v delovnem okolju. Zdaj je čas, da se intenzivno posvetite zdravju. Živali vas bodo pomirjale, partner pa vas bo nadlegoval, če se ne boste primerno odzvali. Še naprej vas bo ljubila oseba, s katero sodelujete. Kozorog: Smejte se, kolikor vam da srce. Pred vami ni hudih težav. Vzneseni boste zaradi dosežkov ob prostem času in prijetnih žgečkljivih stikov z nasprotnim spolom. Imeli boste urejene odnose z otrokom in partnerjem ter še kom. Privoščite si zabaven teden. Izživite potrebe, ki so vam bile v mladosti odteg- Vodnar: Inovacije, nov pristop, sveže ideje in rešitve se vam bodo motale po glavi. O njih lahko govorite samo tistim, ki jim resnično zaupate. Začnite novo poglavje v službi in družinskem življenju. Povabite prijatelja, ki ste mu bili nekoč zelo vdani. Z veseljem bo sprejel vaš namig. Popazite na zdravje. Ribi: Pretiravanje v kritiziranju vsega okoli sebe vam lahko prinese nepopravljivo škodo. Raje se oprimite delovnih nalog in duhovnih vrednot, ki vas bodo pomirile. Nekdo vas še vedno obožuje in se vam želi približati. Ne umikajte se. Privoščite si psihoanalizo ali drugo terapijo. Razvijajte svojo umetnost. njene. m POLICISTI DELIJO MEDVEDKA JAKO Plišasti medvedek za otroke udeležene v prometnih nesrečah V Sloveniji je letno v prometnih nesrečah udeleženo približno 1000 otrok, starih do 14 let. Za otroka je udeležba v cestnem prometu v prometnih nesrečah ali ostalih nepričakovanih dogodkih, kot so prometni zastoji ali okvare vozil, tudi neprijetna izkušnja. Policisti bodo odslej z dovoljenjem staršev oz. skrbnikov otrokom v starosti od treh do osmih let starosti, če pa je v vozilu več otrok, tudi otrokom do starosti 12 let podarili plišastega medvedka. In to predvsem v naslednjih primerih, iz katerih je razviden tudi namen projekta: - ob prometnih nesrečah, ko otroci in njihovi starši ne bodo telesno poškodovani, otroci pa se bodo znašli v neprijetni situaciji, za ublažitev strahu, čustvene reakcije in ranljivosti; - da otrokom v cestnem prometu ublažijo strah Medvedek Jaka je rjave barve, visok okoli 25 centimetrov, oblečen v rumen anorak z napisom »policija« in pokrit s policijsko kapo oziroma preusmerijo pozornost od neugodnih okoliščin, npr. daljših zastojih med turistično sezono in pri okvarah vozil; -za premagovanje strahu pred uniformiranimi policisti in za sodelovanje v preventivnih aktivnostih za otroke. Policisti podajajo tudi nekaj preventivnih nasvetov v zvezi udeležbe otrok v cestnem prometu s posebno prošnjo staršem in drugim udeležencem v prometu, da storijo vse potrebno za varno udeležbo otrok. Ob tej priložnosti tudi ostale subjekte vabijo k sodelovanju (izvedba lutkovne predstave, ure pravljic, likovne oz. ustvarjalne delavnice, predšolska in šolska prometna vzgoja ter podobne aktivnosti z vključitvijo teme »Medvedek Jaka in varnost otrok v cestnem prometu). Benjamin Kanjir Muzeji toki in drugačni Muzeji so stavbe oziroma ustanove, v katerih zaposleni muzealci skrbijo za razstavljene (in ner-azstavljene) starine, ki so na ogled obiskovalcem. Starine negujejo (rja, črvivost, restavriranje) in jasno da ne za svoj denar-, kupujejo predmete, s katerimi dopolnjujejo zbirke. To je, recimo, bolj ali manj posrečena definicija za muzej. Če je torej zgornje res, seje nujno treba vprašati, kakšno čudo je potem t. i. muzej v Gornjem Gradu. Starin ima res kar veliko (že celo razstavljenih) in praktično vedno so možni tudi ogledi. Ni pa, začuda, zaposlenih, čeprav ni mogoče reči, da nihče ne skrbi za starine, niti obiskovalcev ne sprejema le robot. A ne samo to. Tudi starine niso mogle pasti kar z neba. Če ni muzealcev, kdo jih je potem zbral? In za čigav denar? Državni, zgornjesav-injski ali zadrečki? Morda je denar padel kar z "luffa"? Ni, res ne. Večino je zbral kar en sam človek. Edini, kije imel dovolj časa in denarja, da je lahko že dobrih 26 let delal na tem. Saj veste, kako je s časom in denarjem. Vedno gaje premalo. Za druge še sploh. Tudi za skupnost? Bežite no, za kako skupnost! Kdo pa naj kaj "Šenka"? bo rekla večina. Zato od te večine tudi ni mogoče kaj pričakovati. Niti svojega govna ne bi posodili za preslikavo za potrebe muzeja. Obljubili že. No, za vse te naše posebnosti obiskovalec muzeja seveda ne ve. Ne ve tudi tega, daje človek, ki zbira starine, že nad šest let brezposeln. Toda ker nima ustrezne izobrazbe, ga država v muzeju noče zaposliti. Tudi v sedanjem režimu se ni prav nič spremenilo. To, da je zbral starine, seveda ne velja nič, saj česa takega v zakonu sploh niso predvideli. Če bi kaj sitnarili, bi nam lahko kdo očital, da je sicer prekupčevanje s starinami dovoljeno, prepovedano pa jih je zbirati za krajevno zbirko. Živimo namrečvčasu, ko ljudje uporabljajo le grablje, nikakor pa ne (več) vil. Jasno je, da zakon o vilah potem sploh ne govori. Le kdo bi lahko predvidel, da bo na hruškizraslojabolkoalida bivSIov-eniji namesto grabel vendarle še kdo uporabljal vile? Popolnoma nepredvidljivo. Sicer pa se dan- Smučarski tečaj v Žekovcu V imenu vseh staršev in naših veliko tako uspešno zaključenih nadebudnežev, ki so se naučili prvih tečajev, smučarskih veščin, se zahvaljujem Urša Kolar učiteljema Juretu in Albinu Herlah Podvrh 14 za ves vložen trud in jima želim še 3330 Mozirje danes že tudi nam zdi povsem nor-malno, da je država poskrbela predvsem za tiste, ki so že prej tudi sami poskrbeli zase in ob tem "zafurali" podjetja, ki smojih nekoč vsi skupaj ustvarjali. Res škoda, da se naš zbiralec ni zgledoval po teh podjetnih ljudeh. Za naslednjih tisoč let bi bil preskrbljen. Sicer pa ni edini, ki zbira starine. Kolikor mije znano, drugim zbiralcem nikakor ne gre slabo. Škoda je res, da se tudi on ni znašel v življenju. Privoščil bi mu. Več kot jasno je le, da gornjegrajskega muzeja potem ne bi bilo. Ne more biti volk sit in koza cela, so včasih rekli. Janez Mavrič, Muzejske zbirke Gornji Grad Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka Bogomirja PUSTA (1918 - 2006) iz Mozirja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekali sožalje, darovali sveče in cvetje ter se udeležili zadnjega slovesa. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma Mozirje, dr. Fürstovi, sestri Slavici in negovalki Ireni za večletno zdravljenje in nego. Zahvala osebju Doma upokojencev Polzela, bolnišnice Celje ter Bolnišnice Topolšica za dolgoletno nego in zdravljenje. Hvala g. župniku, pevcem in govorniku za lepe poslovilne besede. Žalujoča žena Milena, Uroš, Veljko, Igor, Vinko in Boža ?0OREB™ ST°K/7vf Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. »,___________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_y ČRNA KRONIKA • ' ' • • . « ZASAČEN LJUBITELJ SVEŽIH VONJEV Mozirje: 25. januarja dopoldan je varnostnik v trgovini Tuš v Mozirju opazoval kupca. Slednji je s prodajne police ukradel deodorant. Kupec je bil zadržan do prihoda policistov, ki so o dogodku napisali poročilo. • POŠKODOVANA ŽIVA MEJA Ljubno ob Savinji: 27. januarja dopoldan je občanka z Ljubnega obvestila policiste, da ji je neznani voznik z vozilom poškodoval živo mejo, ciprese. Policisti so z zbiranjem podatkov izsledili voznika tovornega vozila, kije pri vzvratni vožnji s prikolico zapeljal v ciprese. Dejanje ni bilo namerno, voznik pa bo oškodovanki povrnil nastalo škodo. • V AVTOBUSE Mozirje: V času med 28. in 30. januarjem je neznani storilec na Avtobusni postaji Mozirje vlomil v štiri avtobuse. Skupaj je odtujil 20 CD-jev, CD player, kontaktni ključ stahografskim vložkom in nekaj denarja. Lastnike avtobusov je oškodoval za okoli 35.000 tolarjev. • ZASEGI DROG Mozirje: V času preteklega vikenda so policisti opravljali poostren nadzor nad posestjo in prodajo prepovedanih drog. Pri tem so opravili pet zasegov te droge. V bodoče bodo takšne nadzore opravljali še pogosteje, saj opažajo, da seje vzadnjem času vZgornji Savinjski dolini povečala prisotnost prepovedane droge, hkrati s tem pa tudi kazniva dejanja, ki so s tem povezana. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Moziije, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. V SPOMIN 22.1.2006 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mami in babica Marija RIHTER Leto dni je že minilo odkar te mamica ni več, misli naše pa želijo, da ti k nam se vrneš spet. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi drage Angele POVODNIH Povodnikove mame iz Gornjega Grada (1918 - 2006) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospe Viki Venišnik za poslovilne besede, pevcem in praporščakom in vsem, ki ste pokojno mamo spoštovali ter jo pospremili k njenemu zadnjemu večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Res bi se z veseljem odzvala vabilu na večerjo, Alfred, vendar bi Peter ponorel od ljubosumja in vse povedal Mitji, ki bi me zagotovo zatožil možu! ifrr /JifoilTof i ve Novinar ljubljanskega časopisa je po šefovem navodilu prišel na podeželje, točneje v Zgornjo Savinjsko dolino. V mestu so zvedeli, da sredi naše idile živi ženica, sama samcata, ki visoki starosti navkljub še vedno vodi precej veliko kmetijo. Šef mu je pred odhodom dejal: "Mestni ljudje se še vedno zelo začudijo, ko zvedo, kaj vse so ljudje na kmetih še sposobni delati, ne da bi se utrudili. Nekaterim to uspeva celo še v poznih letih življenja. To se bo bralo. Pojdi in naredi reportažo. Mogoče boš našel ženico, ki jo bodo celo razglasili za žensko leta 2006.” S temi napotki se je novinar pojavil na kmetiji velikih razsežnosti. Vso njegovo založniško podjetje leži na manjši površini od njiv in trav, ki jih ima v posesti stara ženica. V njeno hišo in gospodarsko poslopje bi spravili kar nekaj pisarn. Velike živine bi seveda posadili v evropsko zračen hlev, delničarje pa h koritu, da bi dali mir. Reporter si ogleduje staro kmečko kočuro, kar izza vogala pripoka zvok lomečega lesa. Ušesa ga privedejo po sledi od hrupa razparanega zraka do ženske, katere čas življenja je že krepko čez poldan. Ustraši se za njeno zdravje, sklepe, krčne žile, revmo in na sploh reči, na katere se ne spozna. "Gospa, jaz sem novinar iz Ljubljane. Prišel sem z vami napravit intervju. Vidim, da imate polne roke dela. A vam lahko kako pomagam?" Ženica ga premeri od "ski-buck" do kape s cofom, živahno pomaha s sekiro in reče: "Lahko bi mi pomagal odnesti motorno žago v gozd, če bi še delala. Tako pa si prišel za- man. Bom raje kot vsako leto doslej podirala smreke kar s sekiro." Fante se umakne na samo, vzame mobilni telefon v z usnjenimi rokavicami zavarovane roke in pokliče v uredništvo: "Šef, mislim, da boš vesel." "Si našel našo žensko leta 2006?” "To ravno ne, naletel pa sem na možačo stoletja! Lahko bi bila predsednik in predsednica države obenem, vodila Svet Evrope, Varnostni svet, Združene narode, zraven pa bi še ohranila deževni gozd in reševala kite, toliko energije ima." "Takoj pozabi na zadevo in se vrni, da ti dam manj nevarno nalogo! Če zboli, se lahko zgodi, da bo še nadomestila Drnovška in jo bomo komaj dohajali po svetu kakor zdaj njega.” Samo Sprožilec Novak, že deset let me niste prosili za povišnico: lahko izvem, kaj imate za bregom? NAPOTKI Predsednik zgornjesavinjskih čebelarjev Marko Purnat (levo): »Lahko bi sledil vzgledu bivšega direktorja komunale In se pridružil čebelarjem.« Gornjegrajski župan Toni Rifelj: »Janez Janša je ukazal samo, da moram nadaljevati svetlo tradicijo županovanja, za čebelarjenje pa ga moram še vprašati.« (GAZDA V HIŠI PRESS) ENOSTAVNA REŠITEV Dopisnik Radia Slovenija Miran Korošec (levo): »Kako kot visokogorski kmet usklajujete delo na kmetiji z vodenjem upravnega odbora Zadruge?« Predsednik upravnega odbora zgornjesavinjske Zadruge: »Enostavno. Doma dela žena, sam pa s smučišča na Golteh opazujem direktorja, kako mi vodi firmo.« (TRANZICIJA PO KMEČKO PRESS) PODPORNIKA Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk (desno): »Prosim te, Andrej, ne spodobi se, da si med sestankom podpiraš glavo.« Direktor zgornjesavinjske Zadruge Andrej Presečnik: »Ato, da morajo vsi kmetje obvezno podpirati tebe, se pa spodobi?!« (RESNICA MED SOŠOLCI PRESS) -—------- ■ifwi ^ v fi fi : -'JV.- iiiiižgaiiill || ; ;:/fi". : : ; 1 SESTAVIL PEPS TRAJNEJŠI MESNI IZDELEK OBOROŽEN UPOR V DRŽAVI SOVRAŽ- NIK (ZAST.) ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB POLET, LET (REDKO) PREŠERNOVA PESEM POKRAJINA V GRČIJI NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA ANTON INGOLIČ SKOK PRI UMETNOSTNEM DRSANJU ČRTA, KI LOČUJE DRŽAVE AKROBATS- KA SPRETNOST SLOVENSKI POROČNIK V AVSTROOGR VOJSKI-FRANJO JAPONSKA ZNAMKA HI-FI APARATOV S PROSTIM OČESOM NEVIDNA ŽIVAL GRM Z LEŠNIKI AMERIŠKA PEVKA- GLORIA VRSTA SUKANCA, BISERNICA NA STOPINJE RAZDELJEN KROG SKLEPNA BESEDA V IGRI SKUPEK IMEN OSEB HRVAŠKI PESNIK- GUSTAV ČEBELJA TVORBA PANJU IGRALEC V GLEDALIŠ- ČU BLAŽ ARNIČ MINERAL IZ SKUPINE PIROKSENOV ANGLEŠKI GLASBENI PRODU- CENT- BRIAN BESEDA, KI KOGA ---UROČI---- VRSTA TRSKE V SEVER. MORJIH GLASBENI ZNAK ZA TON ODPOVED DOLOČENI HRANI (RELIG.) FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI DŽIP ROMUNS. TOV. DACIA NOČNI LOKAL NABERNIK IVAN REČICA V SRBIJI OTOK V JADRANSKEM MORJU DOKTOR (OKRAJŠ.) OPOMBA (KRAJŠE) VRSTA ŽITA LJUBEZENS- KO PESNIŠTVO SLOVENSKI JEZIKO- SLOVEC- JOSIP IZDELOVA- LEC COPAT Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: HRGA- grča (redko) KTITOR- ustanovitelj samostana v Bizancu MALGAJ- Slovenski poročnik v Avstroogrski vojski OLIB- otok v Jadranskem morju VRLA- rečica v Srbiji Walker gc, Awo KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN jr /IMP Slavica MARN, s.p. ime in priimek Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 NAROČ. ŠT. naslov j IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne kpuhe * Napovednik • Petek (3. februar) do 10. februarja. Likovni atelje Vlada Parežnika Mozirje Razstava likovno-literarnih stvaritev_____________________ • Petek (3. februar), ob 18.00. Zadružni dom Solčava Osrednja medobčinska slovesnost ob kulturnem prazniku ___ • Sobota (4. februar), od 10. do 16. ure. Galerija Gal v bivši šoli Rečica Galčkov dan (odprta vrata KD Gal-a za otroke in mladino) • Sobota (4. februar) ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Kranjska Gora (kadeti) • Sobota (4. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Grosuplje (člani) __________ • Nedelja (5. februar), ob 18.00. Dvorana Zagorje Košarkarska tekma - Zagorje Banka Zasavje : Nazarje (mladinci)_____ _____ _____________________________ • Torek (7. februar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke - Mala miška: Hvala! ____________ • Torek (7. februar), ob 18. uri. Dom kulture Nazarje Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku ________________ • Sreda (8. februar), ob 19. uri. Barvera Mozirje Performens Šank kultura • Četrtek (9. februar), ob 18.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Vid Preložnik, Planinstvo in Natura 2000 ŽIVALI - PRODAM Češkoslovaške volčjake z rodovnikom prodam. Več na www.cv33.transles.si: tel. 031 / 646-903. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca simentalca ali druge mesnate pasme; tel. 583-10-91. DRUGO - KUPIM Kupim samonakladalko sip od 20 - 25 m3 ali menjam z manjšo. Gsm 041/904-527. DRUGO - PRODAM Prodam kvoto za kravo dojiljo. Tel. 584-54-15. Prodam kletko za papigo (veliko); gsm 041/793-662. Prodam pancarje št. 43 - 44, zelo malo rabljeni, cena 5.000 sit; gsm 031/699-477. Prodam bukova drva; gsm 031/205-040. Prodam okrogle silažne bale otave in mladice; gsm 041/513-755. VOZILA - PRODAM * Prodam lađo nivo I. 2003, 39.000 km, zelena, ohranjena, servis....; gsm 031/458-941. Prodam seat cordoba vario 1,6 B, letnik 99, prevož. 113.000 km; gsm 041/783-530. Prodam opel vectro 2.0, let. 93, cd oprema - klima. Gsm 041/ 373-920. Prodam ford mondeo 1,8 TDI, I. 98, prevoženih 158.000 km; gsm 031/366-230. Prodam renault Clio let. 95, reg. 8/06, prevož. 103.000 km, metalno siv; 041/707-797. NEPREMIČNINE V Lokah pri Mozirju oddam sobe za delavce; gsm 041/ 280-005. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. POLAGANJE PLOŠČIC Iščete kvalitetnega izvajalca ali pa samo nasvet? Gsm 041/483-692, tel. 03/838-81-33. Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. POSLOVNI PROSTOR v centru Mozirja oddam v najem. Informacije na tel. 041/783-454. Nada Škruba, Na trgu 36, 3330 Mozirje. Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - Stari tra 26,3320 Velerie Tel.:031897-49-80 GSM:041/728-017 Delovni čas: 8h-17h sobota 8h • 12h DRUŠTVO PUST MOZIRSKI VABI DRUŠTVA ali SKUPINE, da se z izvirnimi skupinskimi maskami predstavijo na ['JU'}, 'jj 13. ud. Vse »interesiram skupine naj se prijavijo najkasneje do februarja 2006. PRIDRUŽITE SE NAM IN SE Z NAMI POVESELITE. Prijave in informacije: 041 666 080 ali 041 257 023 - TIC Mozirje i . cO o >o> ‘P ro m O CT3 P f-> - Q_ Q_ Q_ Q_ >cf) CD CD ^ C -S > ra ra c W ra to 5) ~ t— r- ra to > ° o ° -S- ° o O ° BREZPLAČNO PRANJE Odprto: pon. ■ pet. od 8. do 12. In od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. žt. 839 09 55 j j IBS VOMÌ VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 10. februarja, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.o. E-naslov: a.m,miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Celje - skladišče D-Per 7/2006 u *ET s « z -š p L hJ O C o cu S E, £ Oh O O -d S o £ J Luna je bližje, kot si mislite Dnevna soba Luna zdaj samo 36.900 SIT. Ne zamudite posebne priložnosti v industrijski prodajalni programa Pohištvo na Lesarski cesti 10 v Nazarjah. Za dodatne infromacije lahko pokličete v prodajalno po telefonu 03 839 31 38. Pohitite: ponudba velja le do odprodaje zalog. 5000018337,5 COBI SS e Podjetje Caffe-Tropic d.o.o. Žalec v Lačji vasi tik ob reki Dreti gradi sodoben hotelski objekt, v katerem bo poleg prenočišč in odlične gostinske ponudbe na voljo tudi široka paleta dodatnih storitev za sprostitev in rekreacijo. NomfMel bo odprl svoja vrata še pred letošnjimpoletjem, bralci in bralke Savinjskih novic pa imate edinstveno priložnost, da zanj predlagate ime. Zbimäje predlogov bo phlgkalo v mesecu februaiju, ko bomo v štirih zaporednih številkah tednika Savinjskenovice objavili kupon, s katerim boste lahko predlagali ime za Za novi hotel pod Venišami predlagam «a 'fp, naslednje ime: .Gorenje, izdelkov Urano ime hotela: TV sprej dobre predloge: 3 darilni Ime in priimek: Naslov: pošiljajte v jjaprtih kuvertah s pripisom fla. naslov: Savinjske novice, Savinjska Telefon