195. itevmn. i umu. ■ mM. 25. urnu m xuv. mi »Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta......., 12 — ......6— četrt leta na mesec 2r— velja: v upravništvu prejemtn: celo leto.......K 22r~ pol leta........ 11— četrt leta....... 5*50 na mesec......» 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflora oilca st 5 (v pritličju levo), telefon it 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih inaerdjah po dogovoru. Upravntitvtt naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati itd. to je administrativne stvari. številka eelfe 10 ▼lnerfee. - Na pismena naroČila bree istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. telefeai st, 00. .Slovenski Narod* vetja po pose': za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol lera ...... . , 13 — četrt leta......,650 na mesec....... 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 3s*— za Ameriko in vse droge dežele: celo leto......K 30*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprmvnlitro: Kaallova nllea Št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. M. Befnjjt. Tisti klerikalni Hefajst iz deželnega odbora, ki bi moral, zvest svojemu stanu in poklicu, kovati in delati ogenj ljubezni samo v kovačnici Kristovi, je začel zadnji čas pošteno bljuvati ogenj sovraštva in strankarske strasti iz svojega Olimpa na Kongresnem trgu. Svojo naravo i u duhovitost je pokazal sele tedaj, ko je bil po milosti dr. ŠnsteršiČa Ki dr. Kreka povzdignjen ua mesto, lqrr je mnoge] z lastnim kladivom graditi mline ob savski vodi. Pravijo, rla mcljejo božii mlin? počasi, a — sigurno. Tudi ti mlini bodo uileli po-časi, a sigurno bodo smeli tistesrn, ki jih je v svoji prepotentni ošabnosti i-apravil. Ne veni, če pozna slovenska politična zgodovina moža, ki bi sel v svoji strankarski zagrizenosti m demagogiji tako daleč, kakor to člo-veče. V svoji grla v i bržkone sploh drugega ne kuha. kakor hudobne naklepe, kako bi človeku, ki ni njegovega mišljenja, škodoval in ga uničil. V tej hudobiji pa dobi edino zaslom-bo v lastnosti, ki je lastna A'sem našim klerikalcem v — ošabnosti. Posamezni klerikalni deželni odborniki so se postavili na stališče, da je deželni denar, katerega plačujemo mi naprednjak! ravno tako, kakor klerikalci, izključno le dispozicipiki fond deželnega Finančnega ministra. Tako v?nj si moramo misliti, če pogledamo obnašanje klerikalnih crene-ralov napram naprednjakom, ki teptajo z nogami, zvesti svojemu najnovejšemu političnemu novorojencu Idiote (političnemu bojkotn). vsako praA"icx> na Kranjskem. Pisali smo zo zadnjič o »junaškem< činu dr. Zajca, ki je napodil naprednjaka iz svoje uradne pisarne, ko je prišel k njemu v deputaciji svoje občine. Danes pa imamo zopet nov slučaj. Pred par dnevi se je oglasil pri dežel nem odboru v dr. Lampetovi pisarni ia-nrednjak T. z Dolenjskega in želel pojasnila glede podpor, katere so namenjene onim posestnikom, ki so si zboljšali in razširili hleve. Dr. Lampe pa pa v svoji krščanski pravičnosti niti poslušati ni hotel, ampak ma-i<-marno in z onim hinavskim pogledom, ki je prirojen le najstrašnejšemu klerikalcu, kateremu je še srednji vek ideal, je prav po pobalinsko nagnal izobraženega človeka. Češ, da i liberalcem sploh ne govori. Nočemo se baviti z obskurno osebico kle- rikanega Hefajsta, kajti škoda je pomočiti pero v črnilo iu posvetiti takim narobe »človekom in pol« le eno samo besedico. Njegova dejanja ga obsojajo sama na sebi dovolj. Obžalujemo le tiste klerikalne poslance I dežele, ki so sicer v domačem kraju spoštovani možje, a vendar navijajo pri deželni upravi z največjimi političnimi bojkoterji vijak krivice in nasilstva v deželi Kranjski. Obžalujemo pa tudi še bolj ono priprosto kmečko ljudstvo, katero se dandanes tako izrablja, da ere v politični boj na prigovarjanje in hujskanje one duhovščine, katera je napravila v naši deželi v imenu krščanske vere naravnost uezuosue razmere. Prijadrali sni o srečno pod klerikalno zastavo do one meje, kjer lahko reče-m o, da se pod krinko vere godijo največja nasilja. Xaj klerikalci še tako vpijejo in pišejo o kulturnem boju. resnica je, da bi pri nas feljal kulturni boj v prvi vrsti za ozdravljenje razmer, v katere nas je pripeljal klerikalizem. Ta kulturni boj pač ni daleč od nas, kajti tisti, ki ga klerikalci najbolji izsesavajo, je ravno masa slovenskega ljudstva. In ta bo prva, ki se bo uprla klerikalni vladi, kakor so pokazale razmere m preobrati izven Kranjske v zadnjem času. Klerikalni Hefajst pa naj le nadalje tolče s kladivom maščevanja in ošabnosti po obroču: gotovo je. da ga bo enkrat pretolkel in kosci bodo odleteli kovaču v obraz. Tisti, ki so rili slepi, bodo spregledali, mojster Hefajst pa bo oslepel. Čudimo se le, zakaj imamo na Kranjskem še <*. kr. deželno -vi a cio. Ali res u i nobene oblasti in nobene postave v Avstriji, ki bi raznim Lam petom in Zajcem pristrigla ušesa?! »Slovenec« pač lahko poje rodoljubno pesem, kako je lepo biti Avstrijec, le to pozabi povedati, da zlasti za klerikalca na Kranjskem. Dr. Šusteršič je v strankarskem ostra pač lahko glasoval za kanone in ladje, ker je vedel, da dobi za to dema-goško delo koncesijo za teptanje pravice in zakonov v domovini. Stališče narodno - napredne stranke danes ni težko. Caka jo le ena sama naloga: Razkrinkati grehe, katere so zagrešili klerikalni ?io-lovodje v svoji nadutosti, kajti stranka, ki se postavlja ua tako stališče, kakor naši klerikalci, mora postati med kulturnim narodom nemogoča. Edina pot, po kateri pride- mo lahko izpod nakovala klerikalnih kovačev, je pot med ljudstvo, katero so nam oni sami ugladili s tem, da so napravili iz dežele Kranjske deželo anarhije, kjer ne ščitijo niti vdov, ne sirot zakoni, ako tega ne privolijo klerikalni maščevalci.. Razkrinkati je treba te ljudi, ki so z brezobzirno silo v imenu krščanske vere oškodovali ali pa celo uničili toliko značajev, ki se jim v svoji poštenosti niso hoteli udati!_ Politična Kroniko. Spravno pogajanje na Češkem se začne baje 8. septembra. Kakor poroča »Slovanska korespondencam, se bo ta dan začel knez Thun pogajati z voditelji čeških in nemških strank. Knez Thun bo začel to spravno akcijo na podlagi načrta, ki ga je predložil cesarju kakor tudi ministrskemu predsedniku. V mero-dajnih krogih upajo, da bodo mate-rielna vprašanja, ki interesirajo obe narodnosti, povzročila, da pride do takozvane male sprave. Ogrsko - hrvatski državni zbor nikakor ue more delovati. Včerajšnjo sejo je moral predsednik dvakrat prekiniti, ker ni bila zbornica sklepčne.. Enkrat je bilo navzočih samo 22 poslancev. Ko je bin* zbornica sklepčna, se ie bavila z afero lista »A nap;. Med Kossuthovo in Justhovo stranko je prišlo do razpora. Kossnth je napram neki deputaciji *>znaeil -v-oHlni program Justhove stranke kot hieprerianizem. kar pomenja na Ogrskem namen, izpodkopati gospodstvo madžarskega naroda. Ta nastop Kossuthov zoper splošno, enako in tajno volilno pravico in za brambno reformo nedvomno onemo-gočnje skupno operacijo Kossuthov-cev in Justhovcev. V državni zbor-i.iei je ta Kossuthova izjava povzročila največjo senzacijo. Člani J ust bove stranke eo izjavili, da se jih ne HM smatrati kot sovražnike domovine, če zahtevajo splošno, enako in tajno volilno pravico. Kossuthu so predbacivali, da pomaga vladi, če nastopa proti stremljenju Justhove stranke po volilni reformi. Justh je izjavil, da ne bo nikdar pripustil, da bi se vprašanje volilne, reforme v zvezo spravljalo z nacionalno snprema t i jo. Pruski šolski uradi so prišli, kakor piše »Dziennik Poznanski« do prepričanja; da dosedanji sistem germanizacije s pomočjo šole ne dovede k cilju, kajti poljski otroci zapuščajo šolo in ne razumejo nemško, kar se kaže posebno pri vojakih. Ustanovili so torej pruske šolske urade, da se sistem popolnoma izpre-jiieni. Glavna naloga bo, da poljski otrok od trenotka, ko prestopi prag šole, ne sme slišati niti besedice poljske. Šole bodo imele slike in modele, s pomočjo katerih bodo učitelji ubijali otrokom njihove nemške ozuač-be. Poljski otroci se torej v prvem razredu ne bodo učili brati, temveč se bodo nazorno učili nemških l*>j-mov in besed. Ko se jim bo to vleplo v glavo, tedaj jim bo začel učitelj razlagati, kaj se s temi predmeti dela oziroma se jih rabi. Načrt je tako izdelan, da se poljski otrok ne bo naučil samo nemško govoriti, lemvcč tudi misliti. • Večje število galiških trgovcev je te dni izgnala bavarska vlada. Kakor poročajo >Munchner Neue-rr Nachrichten«, se je zgodilo to vsled tega, ker sprejemajo trgovci iz Galicije gališke in ogrske potnike, ki nimajo sredstev, da žive. Ti se potem rasele ne samo v Monakovem in i-ploh Bavarskem, temveč v celi Nemčiji in preplavljajo deželo i slrbhn blagom. Potniki, ki so odkazani na provizijo, izvršujejo na svojem potovanju razne sleparije, vsled katerih se ne more na odgovor poklicati imetnik trgovine. Vsled tega je mo-nakovsko policijsko ravnateljstvo ukazalo, naj vsi gališki trgovci zapuste Monakovo .Nekateri od teli bivajo že dolgo v Monako vem in imajo jako razširjeno trgovino. Izgnati pa hočejo še druge gališke trgovec Morda bo zdaj dunajsko časopi.-je nastopilo in morda tudi zunanji minister grof Aehrenthal. saj gre za — Žide. O tajni pogodbi glede razdelitve Albanije piše budimpeštanski dopisnik ^Berliner Tag-blatta«. Crna gora in Srbija ste se baje dogovorili, ua si za slučaj, če bo končano tursko gospodstvo, razdeliti Albanijo. V tej tajni pogodbi so natančno določene meje, do katerih ima segati oblast obeh držav. Dogovorjeno je pa tudi. da se bosti obe državi medsebojno podpirali pri osvojitvi in ohranitvi teh ozemelj. Francoski poslanik Ca m bon prinese ■ seboj v Berolin spisane, natančno formulirane francoske koncesije. Prvič se zgodi, tla se bodo |pogajanja vršila tudi pismeno. Do xdaj so se pogajali le ust men o in neobvezno. S tem, da se izroči francoska nota,, se bodo pogajanja pospešila. Ki-derlen - Waehter bo lahko na podlagi koncesij od strani Francije označil svoje stališče. » . • Nova portugalska vstava jo bila danes uveljavljena. Danes se izvoli tudi 71 senatarjev. katere izvolijo poslanci izmed poslancev, ki so več nego HO let stari. — V zbornioi je bil A r r i a g a i 121 glasovi izvoljen za predsednika republike. Rusija je perzijski vladi sporočila pogoje, pod katerimi sprav: Mohameda Alija iz dežele. Ti pogoji so sledeči: 1. perzijska vlada plača naj šahu letne pokojnine 100.000 mark namesto že v raču njenih 40O.0O0 mark; *J. Rusija dobi koncesijo za avtomobilni promet na proga Rešt-Teheran in za ozkotirno železnico rmzeli - Rešt: 3. omeje se kontrolne, pravice Amerikancev. — Poroča se. da je bivši šah Mohamed Ali dosegel novih uspebov. Voditelji Sahsevenov i Modjeljal es Saltanehom na čelu *o se pridružili bivšemu šahu Ali Mo-bamedu. Sahseveni so so v velikem števila koncentrirani v okolici Arde-bila. Trdnjavo ardebilsko so perzijske oblasti zapustile. V Ardebiln so jazširjevali oklice, naj se Mohamed Ali proklamira za šeha. Prebivalstvo je Modjeljala sprejelo pred mestom. n& kar je s svojimi Sabseveni odkorakal med velikim navdušenjem prebivalstva v trdnjavo. — Lokalno policijo so odpustili in vatel iu mesta izročili regularnim četam. StoiersKo. dru« t. m. Južnoštajersko hmeljarsko štvo priredi v nedeljo, dne '27. dva poučna shoda in sicer predpol-dne po sv. opravilu v prostorih bralnega društva na Gomilskem in popoldne ob polu 4. uri v gostilni go-s?pe Goršek v Drešinji vasi. Hmeljarji udeležite se v obilnem številu teh shodov. Kolera v Križovljanah pri Ormožu. Iz Ormoža poročajo: V Križovljanah, hrvaški, eno uro ed Oi-inoža oddaljeni vasi, so zbolele štiri LISTEK. Finale. Vilko Mazi. (Konec.) »Tak copernica,« se je zakrohotal debelo Strnad, ki ni mogel več prikriti svoje zabave nad žalostno Pi-javkino zgodbo. »Poprej pa ti je bila angelček, solnce, paradiž in ne vem kaj še.« »Zdaj pa jo pes opali. Pri moji veri, da se več nikoli ne zaljubim. Nikdar, ali si razumel? Besedo ti dam na to, Strnad, pri moji veri!« »Upam, da ostaneš mož-beseda. Samo da je nisi izkupil, to, to je kaj vredno.Kake sitnosti bi si lahko nakopala! Nak, ne gre mi izglave ta budalost, pa mi ne gre. Hentana vešča ti!« »Le pomiri se! Bilo je poslednjič; zdaj pa sem ti dal besedo.« Umolknila sta oba in se vdajala vsak svojim mislim. Pogosto sta zadela drug ob drugega. Zdaj je odletel Strnad vstran, zdaj Pijavka, večkrat celo oba hkratu. Pol miže sta se zibala dalje. Pričela sta hreščati neka arijo. Dolge pavze so cepile ubite glasove in čez nekaj časa sla popolnoma utihnila. »Hej, saj sva že pod postajo,« je vskliknil veselo Pijavka, ki je bil ravnokar odprl oči. Tudi Strnad se je ozrl kvišku, zakaj postaja je stala na rebri. Toda nikjer nista mogla najti ceste, po kateri bi priromala kot poštena potnika na kolodvor. »Pa jo udariva po rebri,« je razsodil Strnad, ko sta bila že bogve kolikokrat prebrskala vznožje griča, da bi našla kako spodobno pot, ali vsaj stezo, a brezuspešno. Reber je bila precej strma. Nobena stopinja ni bila zanesljiva; toda na kolodvor je bilo vendar treba priti. Strnad se je kobacal naprej. Pi javka je tmdoina sopihal za njim. Dostikrat je napravil en sam korak vkreber, pa je zdrsnil deset korakov nazaj. »Na pomoč, Strnad!« se je hipoma začul obupen krik Pijavke. Strnad je bil že skoro vrh rebri pri čuvajnici, ki je bila še nedozidana. »Boš že prišel, če boš hotel,« si je mislil hvaležen, da se je srečno prikopal na vrh. Ko pa je postajalo vpitje obupnejše, zdelo se diu je vendar sila, da se vrne. »Pa ne, da so ga spet napadli?« je premišljal Strnad, ko se je oprezno drsal po rebri v smeri, odkoder so prihajali klici. Zdelo se mu je, da je že čisto blizu glasu, toda Pijavke ni bilo nikjer videti. »Kje po si, kanacija? Kaj pa jeT« Zdaj je zapazil, da miga nekaj črnega v apnenici pod nedozidano čuvajnico. Ko je prišel obližje, se je prepričal, da gaga v njej Pijavka. »Kaj te je pa sem brcnilo?« se je zasmejal Strnad. »Vsega zlomka pa iztakneš. Menda bo še kaka smola, da boš imel nocoj kar tri.za spomin,« je prerokoval še vedno se prisrčno sniejoč, ko je vlekel Pijavko iz jame. »Se apnenico naj zlodej vzame!« je godrnjal Pijavka, ko je videl, da se ga vsepovsod drži apno in ko je spoznal, da se bo moral tak peljati v mesto. Zdaj sta srečno priromala vrh rebri in se med žicami zaviralnikov priraotala na kolodvor. Strnad se je samo krohotal in k rob o tal in se skoro ni mogel ozreti v pobeljenega tovariša, ker so mu vselej solze veselja zalile oči, kadarkoli ga je pogledal. Uradnika sta hodila na peron in sta se prav tako toplo smejala kakor Strnad. Sopotnika ni bilo k sreči nobenega. Pijavka je stal sredi perona kakor mramomat kip. Nikamor se ni ganil, ničesar zinil od pobitosti. Ni se zmenil ne za krohot Stmadov, ne za rezanje uradnikov, zaprl je trepalnice in v pijanih mislih se je izgubljal bogve kam. Pridrdral je brzo v lak. Samo nekaj minut sc je imel ustaviti no po-stajioi in ni ee bilo čaea obotavljati. Strnad se je vendar nekoliko izres-nil, prijel je Pijavko za roko in ga vlekel za sabo v voz. Stopila sta v kupe, kjer sta ju s kislimi nirdnjami premerila prileten moški in krepka, zagorela ženska, ki sta govorila italijansko. Morala sta biti to mož in žena, ali vsaj zaupna znanca, ali pa vrag znaj kaj. Študenta sta videla njujine kisle mrdnje in zato sta začela zba-dati, seveda kar po domače. Nekaj časa se onadva nista zmenila za to zbadanje, prav kakor bi ga ne razumela in razgovarjala sta se nemoteno bogve kaj. Pijavka ni nehal zabavljati. Trdno prepričan, da ga onadva ne razumeta, ju je pričel, gledajoč v Strna-da, obkladati z' najnesramnejšimi izrazi. Strnad se je samo stisnil v kot in se smejal spet od srca, kakor prej na kolodvoru. Hipoma se dvigne ženska, oči so se ji divje zasvetile v ogorčenju in stegnila se je v predal, odkjer je privlekla rdeč solnčnik. V tem hipu je bil Strnad na koridorju. Ko se je ozrl nazaj, je že padalo po Pijavkinih plečih. Duel je bil poln komike. Pridno je nabijal solnčnik in odnašal apno na vse konce kupeja. Pijavka je samo skušal prestrezati udarce, ali prestregel ni nobenega. Tako dolgo je pokalo po njem, da je ženski, ki je med duelom brala Pijavki levite v pristnem tržaško - slo- venskem dialektu, ostala samo ae solnčnikova kljuka v roki. Strnad in oni moški, ki sta bila neprostovoljna sekundanta, sta imela med duelom mnogo zabave. Ženska se je poleni spet vsedla na svoj prostor in težko sopla od u pehanja. Vlak je fako pridrčal v mesto. Strnad je urno planil iz voza in se izgubil v jrneči. Morda se je bal, da bi Tržačanka ne vpila za njim, morda pa #a je bilo tudi sram pobeljenega Pijavke, o katerem si je že vnaprej mislil, v kako kolosalno zabavo ho ljudem njegov apneni kostum. Dobila sta se šele doma. »Saj sem ti povedal, da ue bo brez tretje komedije,« se je kahljaf Strnad. »Usojene so ti bile tejieske, ali vendar je bolje, da si se prvih ognil in prestal zadnje. Kako pa si jo vendar prilomil s kolodvora?« »Tisti ženski sem se bil še pra\ vljudno zahvalil, da me je iztreznila in očedila apna, potem pa sem se po bliskovo izgubil med ljudmi, ki so me morda smatrali za kakega zidarskega pomočnika, kajti ne spominjam sc, da bi se bil kdo nalašč ustavil, hoteč se zabavati z mojo karikaturo. Sicer pa mislim, da sva imela midva največ užitka od izleta in če je bilo vse drugo dolgočasno in enolično, je vsaj finale pester in spomina vreden.« osebe aa teleti, fina je že umrla. Ptujsko okrajno glavarstvo je takoj odredilo strogo straženje meje, zlasti pa mosta v Ormožu. Kako se je zanesla kolera v Križovijnne, če doslej ni znano. Iz Celja. Trobilo naših nemških iracijonalcev je v svoji zadnji številki na naravnost nesramen način na* padlo in oftunraičilo slovenske porotnike. Polži jih podkupljivosti in pristranosti, ne da bi se za to zmenila celjska tiskovna oblast, ki je drugače tako natančna glede kritike oblasti in sodnlj. I>r. Ambrožie zahteva, in ni dvoma, da se bode na njegovo mogočno besedo to tudi zgodilo, klav-zuro za — slovenske porotnike, da bi ne mogli priti med porotnimi obravnavami v dotiko z zunanjim svetom in bi se tako izognili vsakega vplivanja in motenja svoje sodbe. Mislimo, da bi bilo nepotrebno braniti čast in poštenje slovenskih porotnikov pred — dr. Ambroži čem. Kar se klavzure tiče, bi pa bila ta silno, silno priporočljiva za nekatere — nemške sodnike v Celju. Kajti videlo se jih je voziti se v avtomobilu z nemškimi obtoženci ali tožniki na različne piknike. Po dr. Ambroži če vi metodi bi tudi mi morali priti do kaj čudnih sklepov. Dr. Ambrožie je postal predrzen, ker ga je celjsko okrožno sodišče tudi v vzklicni obravuavi v zadevi žaljenja slovenskih porotnikov v Celju oprostilo. Sodišče si ni moglo dobiti navzlic izpovedbi dveh inteligentnih slovenskib prič prepričanja, da je dr. Ambrožie res imenoval v porotni dvorani ob priliki \Y ntzla-vrek - Gosslethove obravnave porot nikc »pijane svinje«. Splačalo sv« bode nedvomno zbrati vse zanimivejše celjske sodb«* in opozoriti na nje v državnem zboru širšo avstrijsko javnost. Iz Celja. Pragrinjn socivjn in sploh živil na našem triru je neverjetna. Kaj naj sploh je še obrtnik, delavec, slabše nlnčan uradnik? Meso je tako dragr>. da era lahko kupijo samo še bogataši, sooivje pa ni nič cenejše. Kolikokrat še bo treba drezaU m opominjati naš magistrat "m naše 7nestne očete, naj vendar posk^be za večji dovoz sočivja in živil spinh v mesto. Ali pa naše visoke glave nimajo sedaj, ko se pripravljajo na sprejem siidmarkovskih hnjSkaeeV iz cele Avstrije, časa za take zadeve, ki so celjskemu meščanstvu mnojro bližje in važnejše? Enkrat že smo nasvetovali v »Slov. Nar.«, naj bi meščani obeh narodnosti in vseh strank sami priredili demonstracijsko zborovanje, na katerem bi se naj tako glasno govorilo o škandaloznih tržnih razmerah v Celjn. da hi se moralo kaj storiti v zboljšanje. Iz Gomilske nam pišejo: V naši občini vlada hudo razburjenje zaradi malomarnosti našega klerikalnega župana Cukala. Kakor smo sedaj zvedeli, je dobil mož že meseea marca poziv ozir. letak od Hmeljarskega društva v Žalcu, da naj svari hmeljarje pred predprodajo bmelja. A od tega svarila mi C! omi le a ni nismo nič slišali. Pač pa je njeprov sinček Maks pokupil precejšnjo množino hmelja vnaprej. Pravijo, da bo vtek-nil na stroške uho/ni h brnel in rje v lepe tisočake v žep. Zadnja »Straža« in »Slov. Gospodar« bi rada vedela za imena tistih hmeljskih trgovcev, ki še dosedaj niso predkupnih pogodb razveljavili. No, Maks Cukala, »vele-tržec« v Ojstrški vasi je že eden. Naj vendar dr. Kerošec spomni tepra odličnega svojega somišljenika na njegovo dolžnost. Potem bodemo verjeli, da je kaj doseg-el za nas ubocro hmeljarje. — Omeniti imamo Rfe nekaj. Potok Trnova je suh, ker ura je bojda žovneški gospod zaprl. Trnav-ljani nimajo vode za živino. Ta zadeva bi morala vendar iti našemu vestnemu župnnn in odborniku fa-rovške zveze do srea . . . pa nie. No, le čakajte, g. Cukala, pri občinskih volitvah obračunamo za hmelj in Tr-navo. Takih - le kmečkih prijateljev smo do grla siti. Iz Majšperga. Dne 20. t. m. je bil pogreb tukajšnjega šolskega načelnika g. Simona Mesarica. 1'bii so je, ko je podiral v gozdu bukev za drva. Bukev se je nenadoma obrnila na nasprotno stran ter ga podrla. Z njim vred se je kotala potem dalje v jarek, mu zlomila noge, zdrobila prsi in ga močno ranila na glavi. Rajni zapušča mlado ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Bil .je radi svoje poštenosti in ljubeznivosti pri vseh jako priljubljen, kar so pokazali z veliko udeležbo pri pogrebu. Bil je šoli vedno naklonjen in z njim zgubi šola dobrega in skrbnega načelnika. Na grobu mu je zapelo učiteljstvo nagrobnico »Blagor mu« in »Nad zvezdami«. Njegovim ostalim izrekamo tem potom iskreno sožalje. Podružnica C. M. D. za Polen-šak, Sv. Tomaž in Sv. Lovrenc priredi 27. avgusta ob 3. popoldne pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. veselico z gledališko predstavo in petjem v šoli in prosto zabavo v gostilni ge. Toplak. Vsi sosedje se vabijo k obilni udeležbi« Radgona. V nedeljo, da* ttV L m. ae vrši v Radgoni sestanek slov. trgovcev in obrtnikov, v svrho ustanovitve »trgovskega fcftaVa«. Slov. trgovce iz Mdgone ia okolice rabi mo, da se tega sestanka V kolike* mogoče obilnem Številu adeleee. Govorita gg. dr. PipO* in W*bcl it Mari bora. Drobne novice. Razpisano je na trirazredni ljudski oll v ftmart nem na Pohorju mesto učiteljice. Šola je v drugem plačilnem razredu. Prošnje do 16. septembra. Ustavljenje eksekucij. »Straža« poroča, da so klerikalni poslanci zaprosili Vsa okrajna glavar stva na Šp. Štajerskem (davčne oddelke), da se naj zaradi letošnje slabe letine ustavijo eksekncije davkov. — V Z g. Radgoni so zgoreli 21. avgusta zvečer trije škednji in sicer pri posestnikih Kocbeku, Canglu in Fluku. Zažgal je bojda nek potepuh. — V Latkovi vasi, občina St. Pavel pri Preboldu, se vrši dne 10. septembra blagoslov ljenje nove brizgal ne, ki si jo je nabavilo prostovoljno gasilno društvo. — Za vpoko-j e n j e je prosil, kakor ve povedati graški »Ta#hlatt« podpredsednik štajerske namestnije pl. Hamiuer-Burgstall. — Iz Slovenjgrad-ca nam pišejo: Te dni bi morali dobiti v mestu vojake pešpolka št. 7 iz Gradca na stanovanje. A zaradi driske, ki vlada v mestu, so vojaki sli dalje do Mislinje in ostali tam. Koroiko. Borovlje. Širi se menda med ljudstvom po Slovenskem vest, da ho Sokol« v Borovljah razpušeen, ozi-rottta da bo popolnoma zaspal iit to zaradi nesramnega zatiranja v prvi vrsti od naših »ljubih« nam oblasti in zraven še od (lomači h renegat o v in rajhoveev, kateri so skoraj rečeno noč in dan na delu plačani z nemškimi markami in šnlfereinskimi jude-ževiml groši. Vkljub temu pa na tem mestu sporočamo javnosti z vso gotovostjo, da naš Sokol vkljub vsem tem zaprekam od omenjenih strani še živi in nadaljuje svoje započeto delo za slovenstvo na Koroškem. — Pred par dnevi je bil pozvan od okrajnega glavarstva br. starosta »i. Mišic, kateremu je osebno izročil pravila društva »Sokolski dom« potrjena in katerega ustanovni občni zl>or bo v nedeljo, dne 27. t. m. Obenem mu je tudi sporočil, da bo v kratkem rešen tudi rekurz proti prepovedi nošnje sokolskega kroja. Da je pa do tega prišlo, da so zdaj proti nam jeli prijazneje postopati, kar se nam kot enakovrednim pristoja. se imamo zahvaliti edino le našim kranjskim bratom, ki so nam v- našem boju za obstanek priskočili bratsko nn pomno. Na tem ima obilo zaslug dobra nam mati »Gorenjska Župa«, posebna zahvala pa gre br. dr. Knšarju v Kranju, ki je z stvarnimi, dobro utemeljenimi besedami zagovarjal brata starosto J. Mišica, ki je bil klican h okrajnemu sodišču jrlede udeležbe na zletu v Škofji Loki. Vsa čast in prisrčna hvala bratu dr. Kn-šarjn! Toliko v pojasnilo, da »Sokol« v Boroviiah na Koroškem ne spi. Neupravičen strah pred kolero. Poročali smo zadnjič, da so na kolodvoru v Celovcu v osebnem v laku, ki je prišel iz Trsta, našli čl- veka, pri katerem so videli vse znake kolere. Bolnika 80 izolirali, sprevf Inika in druge sopotnike pa natančno preiskali. Vo-z. v katerem je bil bolnik, pa so desinfeeirali. Seveda se je bliskoma raznesla po Celovcu vest O tem slučaju in kakor je navadno ob takih prilikah, je strah storil se svoje, tako da so ljudje videli že ves Celovec od kolere okužen. Stvar se je pa tekom 24 irr prav enostavno pojasnila. Slo je namreč za hudo pijanega človeka, pri katerem so nastopili znaki znaki kolere. Umorjen otrok. Ko je šla orga-nistova hči v Zgornji Beli na zgornje pokopališče zalivat rožam, je našla za majhno kapelico novorojeno mrtvo dete, zakrito s prtom. Detetu je manjkala ena noga in obraz je bil popolnoma raztrgan, tako da oblik ni bilo mogoče spoznati. Žendarmeri-ia pozorno zasleduje sledove. Odhod k manevrom. Dants zjutraj ob V46. jfl odkorakal i« Celovca pešpolk št. 17. z zastavo in oddelkom strojnih pušk k manevrom pri Ljubljani. Godba je spremila polk do Nove vasi. Požar v Goricah. Požar od 22. t. m. je bil izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Antona Kraker-ja. &kode je glasom natančnih računov 217.o6o K, zavarovalnina pa znaša samo 92.400 K. Ljudje so bili poslopja le malo zavarovali, pridelki pa sploh niso bilo zavarovani. Pflmorjlio. Odlikovanje. Naslov ravnatelja je dobil naducitelj g. Anton Leban v kot priznanji a^agovaga M* geffa In uspešnega delovanja na eolskem polju. Teanj at etvUK V Komau so otvorili 11. t. au teeaj za atvtlje. Oglasila Se je za la tečaj Ž5 deklet In žen. Teeaj bo trajal S tedne. Doker plen. Pred včeraj s nje m so vzeli ribici iz Vilikik lakeli v Vipavi postrv, dolgo nad 1 nt in talko okoli lš kg. Baje je V Vipavi še precej velikih postrvi. Dobava. Zaradi zakupne oddaje sena, slame in goriva ae bo vršila javna rasprava o ponudbah za sledeče postaje: v Kanalu 20. avgusta, v Gorici 1. septembra, V Krminn 2. septembra, v Gradišču in Ronkih 18. septembra in v Tržiču 19. septem bra. Natančnejše pogoje je mogoče vpogledati pri e. in kr. vojaškem oskrbovališču v Gorici, pri c. kr. okrajnih glavarstvih v Gorici, Gradišču, Tržiču in v Tolminu, pri trgovski in obrtniški zbornici v Gorici, pri poljedelskih deželnih društvih v Gorici, pri občinskih uradih v Kanalu, Krmlnu, Ronkih, Sv. Luciji, kjer leži zakupni razglas in zvezek pogojev. Smrtna kosa. V Kobaridu je umrl oče pokojnega, skladatelja Andreja Volariča. Bil je čevljar, zadnja leta pa se mu je godilo precej sla ho, ker je bil popolnoma zapuščen in bolan. — V Kopru je umrl sodni svetnik in vodja tamkajšnje okrajne sodil i je g. dr. Josip Strauss. — V Trstu je umrl vpokojeni uslužbence tamošnje trgovske in pomorske sodni-je Josip Brat ina. Cerkno - Sv. Lucija. Ta teden so pričeli z avtomobilnim prometom Cerkno - Sv. Lucija. Avtomobil je last domačinov gg. Plemlja in Obi da. Pot prevozi v 1 uri. Iz Cerkna odhaja okrog 0. zjutraj ter ima zvezo z brzovlakom proti Gorici in s prvim jutranjim osebnim vlakom iz Gorice. Vrača se ob 4. j>opoldne. Aretirana italijanska častnika. 18. t. m. so prišli trije italijanski ka-valerijski častniki iz Palme v civilni obleki v avstrijsko Furlanijo ter se vozili s kolesi po raznih vaseh. Proti polnoči so prišli na mejo k avstrijski finančni straži. Tam jih je ustavil orožnik in aretiral dva častnika, ker nista imela na svojih kolesih svetilk. Preiskali so jih tudi, toda niso našli ničesar, kar bi kazalo na vohunstvo. Orožnik je peljal nato častnike v Cer-vinjan v zapore, kjer sta bila drujri dan obsojena vsak na globo 5 K. Vojaška oblast je odredila, da sta bila nato italijanska častnika fakoj izpuščena. Povodom upokojitve je dobil ad-junkt pri poni ozn ouratinem ravnateljstvu policijskega ravnateljstva v Trstu g. Alojzij Krajner naslov po-možnonradnega ravnatelja. Stavka tramvajskih uslužbencev v Trstu. Včeraj ob 9. dopoldan so imeli stavku joči zopet shod v Sedi riunite. h kateremu so prišli v uniformah. Stavk 11 joči so poslali nato nopntaeijo k županu dr. Valerije, ki jim je obljubil, da l>o storil potrebne korake, da pa mora prej konferirati s predsednikom družbe dr. Franom conte Sordino in tajnikom organizacije Remiškom. Od 11. dop. je bilo lo v Trstu v prometu samo 7 vozov in sicer na progi ulica Kandler Ca m po Marzino. Do nemirov ni prišlo. Do sedaj stavka vsega skupaj 37.") oseb. Kevolvcrski atentat na ljubico. V uliei Bosehetto št. 18 v Trstu v neki sobi v četrtem nadstropju se je odigrala včeraj v prvih jutranjih urah ljubezenska drama. 221etni kavarniški n atakar Josip Cftsson iz Benetk je petkrat ustrelil na svojo ljubico, 21 letno Emo Micheluzzi iz Gorice, ker mu je priznala, da ga je hotela zapustiti, ker jo je iz ljubosumnosti preveč mučil. K sreči jo je zadel samo enkrat na vratu. Deklico so prepeljali v bolnišnico in so konstatirali, da rana ni nevarna. Revolver, s katerim je streljal Casson na svojo ljubico, je bil ukradel svojemu delodajalcu. Predkoneesija. Železniško ministrstvo je podelilo inženirju Otonu Denku v Voloski in mestnemu stavb-niku Ivanu Frankovieu za eno leto dovoljenje za tehnična preddela za zgradbo železnice nižjega reda iz Knstvi čez R u bese. Srdoče in Rle-čiće do deželne meje pri Lencih. Toča. V torek zvečer okoli 6. je padala v okolici Devina toča, ki je pokončala tekom 6 minut vse pridelke. Na vlaku, ki je vozil takrat mimo Devina, je toča pobila več sip. Tudi v okolici Ogleja je pobila toča vse poljske pridelke. Iz davčne zlužbe. Davčni upravitelj Josip Bbttner je imenovan za višjega davčnega upravitelja v okrožju finančnega ravnateljstva v Zadru. Morskega volka« ki ga je opazoval kapitan parnika »Sava«, so ujeli ribiči. Velikega škodljivca in etrah kopajoč i h so razstavili preparirane ga v reški tržnici. Mazlimanska banka. Kakor poročajo iz Sarajeva, bodo tam ustano- vili v kratkem s os nov kron. banko treh milijo- Dnevne vesti. + Zaplenjeni. Včerajšnjo Številko natega lista nam je Zopet zaseglo državno pravdništvo. Zaplenilo nam je uvodnik »Atentat na mestne hranilnice« in notico »Kranjska hranilnica V Ljubljani«. Članek in ti.>tioa sta popolnoma nedolžna in niti s najostrejšim poveealnim steklom ni moči v njih najti nobene kaznive vsebine. Vkljub temu jih je zaseglo državno pravdništvo, ki stoji na Stališču, da v slovenskem Časopisju ni smeti navesti niti dejstev, ako se ta slučajno tičejo gotovih zavodov, ki so našim državnim oblastem posebno pri srcu. Sploh se je vgnezdila v zadnjem času pri državnem pravd-ništvu, odkar je tamkaj na poslu nova metla, konfiskaeijska manija, ki pleni vse, kar ni subjektivno po godu predstojniku te državne oblasti, saj ne preide skoro dan, da bi ne bil zaplenjen vsaj eden izmed ljubljanskih neklerikalnih listov. Čudno pri tem pa je to, da se konfisciraju samo nrotiklerikalni Usti, dočim se pa pušča klerikalnim popolna svoboda in naj ie-ti priobe.ujejo še tako strupene bojkotne članke in notice. Morda je to samo slučaj, a tudi slnčaji dado mnogo misliti. Vsekakor je konfis-kaeijska praksa v Ljubljani pravi u ni kum, zakaj statistično je dokazano, da se razmeroma v vsi oetali Avstriji ne konfiscira toliko, kakor pri nas v Ljubljani. Ali smo res slovenski časnikarji taki zločinci, revolu-cijonarji in anarhisti, da nas je treba vedno z železno pestjo tiščati k tlom? Čitajte gospod, ki vedrite in oblačite na državnem pravdništvu, vsaj nekoliko pozorneje nemške liste, čitajte italijanske, češke, poljske in maloruske liste, in prepričali se boste, da so slovenski žumalisti od najzmemejšega do naj radikalnejšega nasproti svojim nemškim. Italijanskim, češkim, poljskim in malo-ruskim pravcata pohlevna jagneta. Čitajte, g. državni pravdni k vse te liste in šele potem zastavite svoj rdeči svinčnik na slovenske časopise. — Proti zaplembi se bomo seveda pritožili. + Je že zopet izginil junaški katoliški obrekovalee Ivan Štefe! Kakor lastovke pred zimo, tako zgine r Slovencev« odgovorni urednik brez sledu »na jug« pred vsakim porotni-škim zasedanjem, na katerem bi imel dajati odgovor za svoja obrekovanja. Prihodnji teden bi se imelo zopet vršiti več porotnih razprav zoper tega junaka, a ko mu je hotelo sodišče vročiti dotične pozive, ga v »Katoliški tiskarni« in v celi Ljubljani ni bilo najti. Je odpotoval neznano kam! — Radovedni smo, koliko časa se bodo H postenjakoviči a la Gost inčar in Štefe še smeli norčevati iz i nstiee. Končno obrekovanim naprednjakom spričo takim razmeram res ne bo preostalo drnerega. kakor — samopomoč. -f- Znat* ze mora! Napredno časopisje je v svoji polemiki zaradi draginje »Slovencu« docela sapo zaprlo. Včerajšnji »Slovenec« si iz zagate in zadrege ni vedel drucrače pomagati, kakor da je napisal članek »Odpomoč zoper draginjo«, v katerem pravi med drugim: »Kdo pr jemlje kmetu delavce in povzroča, da ne more več tako producirati kakor ravno liberalna veleindustri-ja? • . . Zoper draginjo je zazdaj le ena resnična pomoč: da ze delavskemu ljudstvu povišajo plače. Zavoljo mesne draginje je treba plače povišati za 20 odstotkov, zavoljo stanovanjske za 10 odstotkov, zavoljo draginje pri drugih živilih in obleki za 10 odstotkov, torej najmanj za 40 odstotkov.« — Zares izborno sredstvo, kako se da najuspešneje odpo-moči draginji! Prvo sredstvo: Ker jemlje industrija kmetu delavce, je treba po »Slovenčevem« receptu pri industrijskih podjetjih odpustiti vse delavec, ki so kmetskega pokolenja, ter jih zopet vrniti kmetu, »da bo lahko zopet tako cono produciral kakor liberalna veleindustrija.« Torej katoliški tovarnarji in podjetniki: Katoliška tiskarna, katoliška knjigoveznica, tovarnar Pollak, «*tavbnik Ogrin, velepodjetnik LončariČ, tovarnar Zabret in — Podleenlk, sploh vsi vi kršČanskokatoliski možje tovarnarji in podjetniki, aH se zovete že Roj I na ali drugače, kmet potrebuje vale delavce, odpustite jih in jih •lajte zopet kmetu na razpolago, »da bo zopet lahko tako eeno produciral, kakor industrija. Vsi vi krzčanako-katoliški možje, ki prisegate na klerikalni evangelij* pa bodite kmetje ali obrtniki aH trgove! ali kaj dru-gega, val vi, kl inate kake uslužbence aH delavec, val prav val marate le-tem takoj za 40% povišati plaee — pa bo konec zadaj vladajoče draginje! Tako pravi in ukazuje »Slovenec« — pa mirna Bosna! Da, zares izborno razumejo klerikalci reše- vati draginjiko vprašanje. Sedaj pričakujemo samo še oficijalnega obvestila, da je Katoliška tiskarna povišala plače in da sta očeta Košak in T)imnlk primaknila svojim poslom 40% na plači. O zlati vek zdaj ljudstvu kranjskemu pride! -f- Znižanje tarifov za uvoz živine In svetega mesa. 50odstotuo znižanje železniških tarifo v za živino in zveze meso se je raz v en Dunaj n in Pragi dovolilo sledečim mestom: Ustju, Bjelicu. Brnu, Mosiecu, Rudjejovicam, CrlRTvieani, Duehco-vu, Hebu, Falknovu, Gradcu, Tnonio-stu, Kladnn, Celovcu, Krakovu, Lvo-vii, Lineu, Mariboru, Mor. Ostravi, Olumucu, Planu, Libercu, Rumbur-gu, Solnogradu, Stevru, Toplicam, Trstu, Opavi, Warnsdorfu in Dun. Novem mestu. Kakor vidimo, med temi kraji ni Ljubljane. Merodajni krogi menda mislijo, da se Ljubljančanom zdaj za časa klerikalne vlade predobro godi. Sicer je pa pravza^ prav popolnoma razumljivo, da se za Ljubljano ničesar ne zgodi, vsaj klerikalci I vsemi močmi in sredstvi na to delajo, da izstradajo Ljubljančane, in pa saj nimamo na magistratu občinskega sveta, ki bi se mo^rel zavzeti za interese ljubljanskoga me-čanstva. Obžalovati moramo t ljudi, ki še vedno verjamejo v poštenost klerikalne stranke. V »Oinljiva storija je vsa od konca do kraja zlagana!« Tako pravi v prvem stavku »Slov*mee« o našem razkritju, da jf* klerikalna »bo-^podarska zveza*- »klenila z neko tvrdko pogodbo, da ji bo leto* dobavila 1000 vagonov za Bavarsko, v drugem stavk u pa tolče sam sebe po zobeh ter dementnje svojo prvo trditev pišoč dobesedno: »Res je samo to, da so se. začele letos Renske zadruge snovati in da je tudi »Gospodarska zveza« za nekoliko (aha!* posegla v sensko kupčijo pa ne ?etn v škodo, ampak v korist kmeta in na strupeno jezo par senskib kupcev, ki so dozdaj neomejeno velikanske profite v svoje žepe spravljali.« Torej »za nekoliko jp posegla v scn.cko kupčijo Gospodarska zveza« vendar le. zakaj pa ne pove kar naravnost — za koliko! Bomo pa mi odgovorili zanjo: V sensko kupčijo je posesrla prav toliko, da se je zavezala dobaviti za Bavarsko 1000 vagonov sena. To jp resnica, ki jo »Sloven**c*' in »Gospodarska zvezam ne bosta utajila z nobenim zavijanjem. Sicer pa bomo prišli na dan še z natančnimi podatki. -f- Pazinski dijak — »lenuh in krokar«. Napredni pazinski dijaki nam pišejo: V »Omladini'- v članku »šolstvo v Pazinu« stoji doslovno: >>Lenoba in krokanjc fpijan^evnnie in spolni skaeee) je karakteristik'm pazinskega dijaštva.« Kakor pazinski dijak in dober poznavalec življenja našega dijaštva moram na to odgovoriti, da temelji ta vest na popolnoma lažnjivih informacijah, ampak med pazinski m dijaštvom je celo lepo število popolnih abstinentov. Kar se tiče spolnih ekscesov, je sploh smešno govoriti. Bilo jih je zares nekoliko, ki so začeli poleti v > Giardinettu« krokarsko sezono, no ti so na splošno veselje že odšli. Zaradi nekoliko teh ni prav nič lepo od »Omladine«, da prinaša ta članek, ki smeri na celokupno dijaštvo, ki se v glavnem odlikujr s svojim treznim življenjem. Ni dosti, da je tako »Omladina« pisala, ampak tudi ^Zlata doba« prinaAa »pismo (?!)« nekega slov. dijaka, ki opisuje 1 bobnečimi besedami krokarstvo v Pazinu. Ker pa naš »preljubi« »Slovenec- nima kaj drugega pisati, evo tudi njeera. ki prinaša notico o krokarstvo radikalne mladine. -— Tudi Mahničevo glasilo »Pučki prijatelj«, ki izhaja v Istri, objavljajoč ono pismo iz »Bati dobe« pravi, da so edini krokarji le napredni dijaki. Na to odgovarjamo: več je pravih naprednih dijakov abstinentov v Pazinu, kot pa vseh klerikalnih dijakov skupaj, ki se baš »ie odlikujejo s treznim življenjem Nam ni potreba izključevati zaradi pijanstva iz naših vrst dijakov, kot je bilo to potrebno njim. Niti ne vzbujajo naši somišljeniki občne senzacije ■ plezanjem po kandelabri h v sobo v ranih jutranjih urah, ko še vse mirno spi. — Ce pa hočemo iskati krokarjev med našim dijaštvom, našlo bi se jih največ med »nadebudno« in »prosvitljeno« klerikalno mladino. Napredno dijaštvo pa bo tudi nadalje slo isto pot kot doslej, uc oziraje se na lažnjive napade raznih listov ter bo delalo da se Čim bolje izpopolni v saraoizobrazbi in upa, da »izidejo iz sedanjih vrat pa-zinskih srednješolcev ljudje tolike inteligence, naprednosti in odločnosti, kot jih je treba istrskemu ljudstvu, da odbije klerikalni naval in da ne prosveUi.« To naj zadostuje v pojasnilo čitateljem omenjenih listov. 4- Ii srednjeaolake alnzbe. Pravi učitelj na e. kr. driavni višji realki v Idriji g. Kajetan Stranetzkv je imenovan za profesorja, čestitamo! + Is Ijudakosolske »lušbe. Gdč. Marija Grilc y4 Trnju je imenovana za provntoridno učiteljico na svojem službenem mestu. Pomožna učiteljica pri uršiilinkeh gdč. Ludmila Omejc je imenovana za proviaorično učiteljico na ljudski šoli v Črnučah. — Kdor je pri Sokolih, je vsak ničvrednež, tako se je israzil nadpaz- nik v prisilni delavnici Ant. Jeglič, škofov nečak. Sodba takšnega- poštenjaka, kakršen je Jeglič, pač Sokolov ne bo bolela, zlasti no, ako se ve, da je prišla iz ust moža, ki je imel prav čudne afere pri vojakih, ki so povzročile, da je moral bežati in da ga je samo škofova intervencija rešila občutne kazni. Poglavje o nič-vrednežih hi bilo zelo zanimivo, g. škofov nečak, kaj nef — Za pogorelce v Mokronogu je poslala upravništvu našega lista »Ljubljanska kreditna banka« znesek po 100 kron. To je prvi zavod, ki se je odzval v včerajšnjemu listu priobčeni prošnji. Naj bi našel mnogo posnemovalec v, ki naj uvaznjejo staro poslovico, da dvakrat da, kdor hitro da. Darila prav rado sprejema npravništvo našega lista. — Vrsta porotnih razprav pri tukajšnjem deželnem sodišču. Trne 28. t. m. 1. Jožef Semič, kovač iz Velikega Vrba, težka telesna poškodba. 2. Pavel Petemelj, posestnika sin v Lajšah. uboj. Dne 29. t. m. 1. Mihelič Antom čevljarski pomočnik iz Na-kiega, rop. 2. Janez Kerhlikar, dninar iz Vač, tatvina iz navade. Dne t. m. Kožuh Florijan, bivši da-car iz Št. Vida nad Ljubljano, nezvestoba. Dne 31. t. m. 1. Karel Ivan Schreiher, tovarniški uradnik v Gradcu, goljufija. 2. Josip Pavčič, ključavničarski pomočnik v Spod. Šiški, posiljeujc. Dne 1. septembra t. |. Anton Rogelj, posestnik na Ro->enberku. uboj. Za pogorelee* Xa ; koiuarjevo nedeljo« bode v Šiški v restavraciji in kavarni »Razgled« koncert »Slovenske Filharmonije« ob vsakem vremenu ter brez vstopnine. V ljudski kleti bode komarjeva godba in ples. Priče-tek ob 4. popoldne. Pod strojrim nadzorstvom se bodo pobirali prostovoljni prispevki nesrečno prizadetim pogorel eem v Mokronogu ter eu del za one v Gaberju. — Pribitite mnogobrojno bližnjemu na pomoč! Odlikovanje, Olana prostovoljnega gasilnega društva v Kamniku Mntija Iskra in Ivan Ocepek sta bila < dlikovaiia z zaslužno svetinjo za petindvajsetletno zaslužno službovanje. Shod narodno . radikalnih abitu-rijentov v Postojni. Vabimo vse na-rodno-radikalne abitnrijente na drugi shod narodno - radikftfnih abitu- rijentov, ki se vrši dne 1. in 2. septembra v Postojni po sledečem sporedu: Prvi dan: Ob pol 4. otvoritev shoda. Sledi predavanje: Gimnazijska leta. (Tov. Franc Lipah). Drugi dan: Ob 8. sestanek zaupnikov. Ob 0. se predavanja nadaljujejo: Realec kot bodoči tehnik. (Tov. Hinko Pre-jovec.) Dijak v narodnem vprašanju. (Tov. Andrej Lah.) Popoldne: Narodno gospodarstvo in radikalizam. (Tov. Je raj.) Zvečer prijateljski sestanek v botelu »National«. — Pripravljalni odbor za shod narodno-radj kalnih abiturijentov. Umrla je gospa Marija S a -* r a n . nadgrrzdarjova vdova v starosti (59 let v Ilirski Bistrici. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 13. do 19. avgusta 0 redilo 16 otrok, 2 sta bila mrtvorojena, umrlo }>a je 22 oseb, med njimi 4 za jetiko (l tujec). Izmed umr-lih je bilo 11 tujcev in 13 oseb iz zavrli o v. Kdo je lastnik? Dne 13. julija je nr i neslo kuj*-«-valiti s starim islos jen) na Poljanski eosti Tereziji Urha-jevi neko mlado dekle 16 kg eina, a katerega se ne ve, čigav je. Urba-r.ija ji ni takoj izplačala, marveč blaga pridržala in naročila, da pride pozneje po denar, a je dosedaj še ni bilo. — Dne 22. avgusta je pa neki mlad fant popustil na Trnovskem pristanu črn, že ponočon havelok in telovnik, Ker je v obeh slučajih nedvomno m poštenost, naj se lastniki /glase čimpreje pri policiji. Poskusen vlom. Te dni je zmanjkalo zastopniku »Avstro - Ameri-kan« v Kolodvorski ulici gosp. Si-aonu Kmetetzu v pisarni iz denarnice 30 K denarja; ponoči je bil pa v poleg pisarne se nabajajočo prodajalno kruha poskusen vlom. Tat je bil pri vratib napravil z žago luknjo, skozi katero je potem lahko segel do ključavnice. Vlom je iz neznanega /roka opustil. Po ovadbi je j>oJicija aretirala Kmetetzovega ulužbenea, I ^letnega Valentiua Kokalja iz Javorja, kateri je oba zločina priznal. Kokalja, ki je bil že predkaznovan ter pozna tudi notranjost prisilne delavnice, so izročili deželnemu sodišču. Konj se je splašil včeraj popoldne na Šarabonovem dvorišču po-sestuici Mariji Dolničarjevi ter dirjal po Abaeljevi in Martinovi cesti do Kolinske tovarne, kjer so ga ustavili. »Robu ta rji«. Na vrt posestnika Jolefa Kunstlerja so prišli trije mladi paglavci ter mu pokradli za 4 krone hrušk. Eden teh je policiji še znan, za druga dva se pa še poizveduje. Deset ter. Te dni se je rezervni desetnik Jožef Kramar v šentpetrski vojašnici preoblekel v civilno obleko in odšel v mesto. Ker ga v predpisanem času ni bilo naaaj, je vojaška oblast javila slučaj policiji, katera je Kramarja izsledila in oddala nazaj. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Kočevarjev in 10 Slovencev, nazaj je prišlo pa 150 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Ga. Silva Venbrame je izgubila bel otroški slamnik. — Gdč. Alojzija Basova je izgubila denarnico, v kateri je imela do 20 K denarja in srebrno žensko uro. — G. Anton Pelan je našel neko žensko knjigo. — Nežika Šantljeva je našla denarnico z manjšo 'vsoto denarja. Izgubila je tovarniška delavka A. G. na potu iz tobačno tovarne do Šiške bankovec za 20 K. Pošten najditelj se prosi oddati denar pri vodstvu tobačne tovarne. Narodna ohrambo. Za Ciril - Metodov sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 922. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Starem trgu; 923. in 924. izvenakademična podružnica na Dunaju (plačala 250 K); 925. Neimenovan v Ljubljani (plačal 200 kron); 926. podružnica na Verdeljci (plačala 200 K): 927. prijatelji umrlega gosp. Štefka Pogačnika v Ljubljani (plačali 200 K); 928. mariborsko samsko omizje (plačalo 60 K); 629, tržaške »Sokoliće« v Trstu (plačale 200 K); 930. podružnica družbe bv. Cirila in Metoda, Sv. Jakob v Trstu (plačala 200 K); 931. Neimenovan iz Trsta (plačal 100 K). Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Kočevje in okolico ima v nedeljo, dne 27. avgrusta ob 10. dopoldne svoj redni letni občni zbor v prostorih kočevske posojilnice B sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva: 2. poročilo tajništva; 3. ]>oročilo blagajnika: 4. volitev novega odbora in 5. slučajnosti. — Člani se vabijo, da se tega zborovanja zanesljivo^ v pbinam številu udeleže. Ciril - Metodova slavnost v Postojni, ki se vrši dne 8. septembra popoldne na vrtu hotela pri »Kroni«, ima na sporedu petje postojnskih pevcev, godbo, tamburanje, društva »Sovič«, narodne igre itd. Paviljone so prevzele postojnske gospe in gospodične. Kejrljanje na dobitke se prične že v soboto, dne 26. ■ t glad S zvečer in nadaljnje obe nedelji, vsakokrat od 10. dopoldne nadalje in seveda na dan veselice. timt sodita. Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča. Klerikalci in četrta božja zapoved. Pečar, tovarnar in posestnik Alojzij Večaj iz Velikega stradona afc 9 je hud klerikalec, ki je pri vseh letošnjih volitvah brusil strastno svoje pete in jezik za ono stranko, ki je največja sovražnica bele Ljubljane, ki hoče našo lepo prestolnic o gospodarsko uničiti in ki je brez sramu zakrivila največje narodno izdajstvo nad slovenskim narodom z znanim volilnim redom. Pečar Večaj je vzel posebno na piko svojo sosedo Uršulo Kalin, ker pri volitva ni hotela dati svojega glasu največjim škodljivcem nase bele Ljubljane, lemveč je kot pametna in razsodna ženska volila narodno - napredno. Tega ji pa Večaj ni mogel odpustiti in se je pri vsaki priliki skušal znesti nad Uršulo Kalin. Ker pa je njegova soseda miroljubna ženska, mu ni preostaja-lo drugega, da se je spravil nad njene kokoši in race ier to ubogo in nedolžno žival začel preganjati. Ko je zopet enkrat stresal svojo jezo nad ubogo kuretino, mu je pa Uršula Kalin rekla, da naj pusti kuretino pri miru. če ni na njegovem svetu — če jo pa tam zaloti, naj jo pa pobije. To je spravilo Večaja v ogenj, da je začel kričati, kako je bogat in koliko ima zemlje. Kalinka pa skoro nič itd. Ko je Večaj le v enomer baba I, koliko ima zemlje in kako je bogat, ga je pa Kalinka mirno opozorila na njegovo sinovsko dolžnost, da naj, če je že tako bogat, potem skrbi za svojo sivolaso mater, da ne bode po Ljubljani okrog prosjačila in dobi* vala mesečno podporo od ljubljanskega magitrata, katero bodo potem lahko dobivali potrebnejai ubožci ljubljanskega mesta. Vsled teh očitanj se je čutil bogati Alojzij Večaj tako žaljenega, da se je brž zatekel k dr. Peganu in potem vložil krvavo obtožbo proti ubogi Uušuli Kalin. Tekom kazenskega postopanja je pa sodišče proizvedlo tudi po toženi Uršuli Kalin v gorenjih očitanjih na- stop Ije ni dokaj rtanlee. Ta dokaz resnice je pa za imovitega in z zemljo tako bogato obdarovanega Alojzija Večaja spravil kaj lepe reci na dan. Po številnih pričah se je namreč dognalo, da sivolasa mati klerikalnega veljaka, imovitega 1* * zemljo boga-to obdarovanega tovarnarja Alojzija Večaja ie trideset let vleče mesečno podporo po 6 K o«t mestnega magistrata ljubljanskega in da mora, ker jI ta podpora ne zadostuje za življenje, se prosjačiti okrog po Ljubljani. Seveda je sodi če Kalinko potem oprostilo. To pa ni bilo všeč mogočnemu Večajo, ki je vložil zoper oprostilno razsodbo pritožbo, o kateri je deželno sodišče obravnavalo včeraj. Toda tudi deželno sodišče je pritrdilo prvemu sodniku in izreklo, da ni Kalinka storila mogočnemu Večaju nobene krivice, temveč doprinesla za svoja očitanja popoln dokaz resnice. Ta eodua obravnava nam je aopet dokazala.* kako malo krščanski so naat klerikalci in kako prokleto malo se brigajo za božje in človeške postave tedaj, če je treba poseči v žep. Posebno četrta božja zapoved je klerikalcem pravi trn v peti in se dan na dan porajajo dogodki, da klerikalci zametu je jo svoje obubožane starše. Pri Večaju ima pa ta stvar še neko drugo lice. Večaj je, kakor sam vpije, bogat in z zemljo obdarjen Človek, vsled česar ga zadeva zakonita dolžnost, da kot sin skrbi popolnoma za svojo sivolaso mater. Ce pa on zanemarja to dolžnost in če potem njegova sivolasa mati na neizmerno škodo drugih, od vsega sveta zapuščenih abejfeeV vleče že skozi celih trideset let. od mestnega magistrata redno mesečno podporo, potem ima mestni magistrat ljubljanski ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da iztirja od imovitega in i zemljo tako bogato obdarovanega Alojzija Večaja povračilo vse do sedaj njegovi materi naklonjene podpore. Pozivamo vsled tega mesini magistrat ljubljanski in pred vsem vladnega komisarja, da nemudoma stori svojo dolžnost in iztirja od Večaja to vsoto in ga tako nauči, da tudi zanj veljajo četrta božja zapoved in druge cesarske postave. Razne stvori. * Kolera. V Solunu se kolera hitro širi. Vlada je odredila karanteno v Solunu. Bivši sultan Abdul Hamid je prosil vlado, da mu da za njegovo osebo posebnega zdravnika in posebne desinfekcijske uradnike, da ga branijo proti koleri. V Prištini se je pojavil včeraj en slučaj, v Prizrenu pa pet slučajev kolere. V Novem Pazaru zboli na dan 5 ljudi, 40% bolnikov umre. V Carigradu je zbolelo v sredo 27, umrlo pa 9 ter bolnikov, ki so bili že prej bolni še 13. Do srede je zbolelo v Carigradu 1009 oseb, umrlo pa 586 oseb. — Ker je zbolel v Skoplju v topničarski vojašnici neki vojak za kolero, je vojaštvo vojašnico obkolilo med tem, ko so topničarjem nakazali šotore zunaj mesta. Dva dni se v Skoplju in Mitrovici ni zgodi! noben slučaj kolere. Vsega skupaj je bilo v teh krajih 1012 slučajev. * Klerikalni junaki. V Svitavi je imelo katoliško dijaško društvo »Nordgau« slavnost, proti čemur so protestirali napredni dijaki. Katoliška dijaška organizacija pa je poklicala kmete iz okolice ter napadla napredne dijake s kamni, vrčki in steklenicami. Več ljudi je bilo ranjenih, od katoliških dijakov in od kmetov pa nol>eden. Prav po Krekovo! * Afera Seitz. Zaprti jurist Oton Salvotter je priznal, da je shranil denar, ki ga je pri goljufala Helena Seitz, pravi pa, da ni imel pojma, na kak način je prišla do denarja. Značilno, kako »ehrenfest« so nekateri nemški bursi, je, da je bil Salvetter blagajnik pri podpornem društvu nemških juristov v Pragi in so mu prišli na sled, da je ravnal kot bli\-gajnik nepravilno. Pričakovati je uradne revizije blagajne. * Ukradena Monna Lisa. Sam policijski predsednik Lepine vodi preiskavo zaradi zagonetne tatvine v Luvru. Dosedaj so bili vsi koraki, ki jih je podvzela policija, zaman. * Richter. Iz Soluna poročajo, da je dospel inženir Richter včeraj zjutraj do turške straže pri Milani. Povedal je, da je bil ves čas na turških tleh. * Preveč denarja. Da se hoče ločiti žena od svojega moža, ker ji da premalo denarja na razpolago, ni nič novega in je popolnoma umevno, da pa se hoče ločiti žena od svojega moža, ker ji daje preveč denarja, to je nekaj novega. To je sklenila 271etua m is t resa Byrant, ki se hoče ločiti od svojega moža, ki je 57kratni milijonar. Med vzroki za ločitev navaja tudi, da je ravnal njen mož z njo kakor s punčko in ji izpolnil vsako najmanjšo željo, poleg tega pa ji dal na razpolago toliko denarja, da tega ne more več trpeti. * Ženska resila tri moške. Na Chiemakem jezeru as se vozili trije mladi doktorji Zeli, Haspender in Schweiger. Nakrat je veter prevrnil čoln in doktorji bi bili utonili, da jih ni opazila žena urednika Fiseherja z obrežja. Sedla je v čoln in v kratkem se ji je posrečilo vse tri spraviti na varno. * Kitajska rodbinska drama. Iz Pekinga poročajo: Mlajši sin znanega generala U - C-ija je povabil svojega brata, divizijskejra generala Vu-Pe-Linga, njegova soprogo in otroke k sebi in jih ustrelil. Nato je tudi samega sebe ustrelil. Storil je to iz maščevanja, ker je njegov brat, poveljnik vojne šole, pustil njegovega sina, mladega častnika, v ječi od lakote umreti. * Letošnji vinski pridelek v Italiji bo glasom poročil letos jako bogat, in sicer bo skoro še enkrat večji nego lani. Kvalitete je vsled ugodnega vremena izvrstna. * Strela ubila dva kmeta. Kakor poročajo iz Dalmacije, sta v blati pri Omišu dva kmeta med nevihto vedrila pod topolom. Tršečilo je v to-|K)1 in ubilo oba kmeta. Neka deklica, ki je sedela ž njima pod topolom, se jc sicer onesvestila, vendar je prišla kmalu zopet k zavesti. * HrvaŠko-slavonski gozdi. :>(io-sj>odarski List<. prinaša tele podatke! Skupna površina Hrvaške obsega 4,214.552 ha; od teh odpade na gozde J.520.442 lia ali 35*72 odstotkov, torej več kakor tretjina. Gozdov je: hrastovih 336.434 ha, bukovih 1,019.842 ha, ;glieevja 174.166 ha. Največ gozdov je last erarja, namreč 30SL563 ha v vrednosti 61 444.000 kron. Kako malo koristi pa ima erar iz tega ogromnega premoženja, izhaja iz zaključenega računa leta 1909, ki izkazuje 1,356.000 K dohodkov in 1.342.000 K v prvi vrsti upravnih in pogozdovala i n stroškov. Telefonska in brzojavno poročila. Argentinsko meso. Dunaj, 25. avgusta. Danes dopoldne je prišla deputacija i županom Neumayerjem na čelu k ministrskemu predsedniku in šefu v poljedelskem ministrstvu Bubni ter izročila resolucijo glede argentinskega mesa. Ministrski predsednik je takoj odgovoril na resolucijo, pač pa je izrekel željo, da naj njegovega odgovora ne razglase, ker je zaupen. Gessmann — zopet blamiran. Dunaj, 25. avgusta. Gessmann, ki je bil vložil tožbo proti nemški ljudski stranki, ker ga je ta napadala zaradi ustanovitve »Baukredit-banke«, je svojo tožbo oreklical in plača! vse stroške. Vesti o konstrukciji kabineta. Praga, 25. avgusta. Današnja »Samostatnost« pravi, da namerava baron Gantsch rekonstruirati kabinet. Iz kabineta bi izstopili ministri Marek, \Vidmann in Mataja. vstopila bi pa dr. Fiedler in dr. Kramar. — Dunajski politični krogi sprejemajo to vest zelo skeptično. Češko - nemška sprava. Praga, 25. avgusta. Češki ces. namestnik knez Thun se je danes ponoči z brzovlakom odpeljal na Dunaj. Dunaj. 25. avgusta. Knez Thun je imel daues dopoldne daljše posvetovanje z min. predsednikom. Obsojen slovaški politik. Nvitra, 25. avgusta. Slovaški politik Tičak, ki je izdajal »Ludove Noviny<-, je bil, ker njegov list ni bil položil kavcije in ker je vstro napadal vlado, obsojen na 14 dni ječe in 400 K globe. Kolera. Zagreb, 25. avgusta. Včeraj dopoldne je zbolela tu neka iz Celja prihajajoča kavarniška blacrajničar-ka z znaki kolere. Reka, 25. avgusta. Ker se v Reki že sedem dni ni pripetil noben nov slučaj kolere, je proglasil guverner, sporazumno z notranjim ministrstvom Reko za prosto kolere. Novo oropan jc Finlandske. Petrograd, 25. avgusta. Ruska vlada je potrdila sklep, da se izločita dve župniji iz viborške gubernije. Monna Lisa. Pariz, 25. avgusta. Ukradene Leonardove slike še niso našli. Vlada je zastrašila Bordeaux in zuhtevala policijsko stražo V New Yorku, ker domneva, da bo skušal tat spraviti sliko v Ameriko. Pariz, 25. avgusta. Listi nasve-tujejo vladi, tla naj razpiše nagrado 1 milijon frankov storilcu, če prinese sliko nazaj. Poleg tega naj mu zagotovi, da ne bo kaznovan, sicer jc mogoče, da storilec že iz strahu pred kaznijo sliko uniči. Francosko - nemška pogajanja. Pariš, 25. avgusta. Vkljub temu, da je francoski poslanik Cambon lahko obolel, se bo podal vendarle v Berolin. Francoski politični krogi so ' pripravljeni, privoliti x vse mosroče kompenzacije Nemčiji v Kamerunu, če morejo po francoskih željah preprečiti preveliki vpliv nemške politike v Maroku. Madrid, 25. avgusta. Š#an»ka vlada je sklenila, da odpošlje v Maroko novo, zelo močno posadko. London, 25. avgusta. Vsled nevarnosti v Maroku so padle od 21. julija naprej borzne vrednosti. Vsa izguba na borznih vrednostih znaša 73 milijonov funtov. Novi p«»rt niral*ki predsednik. Lisabona, 25. avgusta. Po izvolitvi Arriaga za predsednika portugalske republike, ga je spremila ka-valerija in šestdeset avtomobilov v predsedniško palačo, kjer je bil ofi-cijalni sprejem. Ministrski predsednik Brajra i«- !><>dal demisijo kabineta. Arriaga ga je prosil, da naj kabinet vodi svoje posle še štiri dni, dokler se ne sestavi novi kabinet. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno in v, zastavah. Sicer vlada mir. Lisabona, 25. avgusta. Novi predsednik je rojen leta 1841. v Ma-dejri in je v petnajstem kolenu v sorodu s kraljem Alfonzom III. Ker je pripadnik radikalne struje, se boje, da bi mogel dati klerikalni stranki koncesije. Roparji. Antwcrpen, 25. avgusta. Danes ponoči se je zglasil tu pri policiji trgovec Buseh, ki je povedal, da sta mu odvzela dva neznanca med vožnjo iz Pariza v Antwerpen 175.000 frankov. Povedal je, da mu je eden i ">n i idil cigareto, nakar je zaspal in -d njimi, ki mislijo da le vinograd, ki je zasajen, oziroma obnovljen s trtami, cepljenimi na zeleno, dobro uspeva in da le take trte dobro rode in rasto. Temu seveda ni tako, kajti ravno najstarejši trtni nasadi na Kranjskem, to so državne trtnice, od katerih obstoji na pr. državna trtnica v Kostanjevici že od leta 1884., zase jen i s trtami, cepljenimi na suho. Te trte pa še danes, po 27. letih, jako dobro rodijo in rasto! Kdor ne verjame, ta naj gre tja i u naj si jih ogleda! Seveda morajo biti na suho cepljene trte, ki jih sadimo v vinograd, dobro zaraščene. Mnogi gospodar, ki je imel neuspeh s trtami, cepljenimi na suho, je tega sam kriv, ker ni paxil in je kupil, oziroma sadil v cepilnem mestu slabo zalite trte. Slabo zaraščena cepljenka ne dobiva zadosti hrane iz zemlje, na eepilnem mestu se sok ustavlja, trta postane gobava in končno usahne. V zadnjih desetih letih se je cepljenje na subo zelo zboljšalo s tem, da se je tudi pri nas upeljalo 1. 1901 prvič od Francozov priporočeno stratificiranje (siljenje) suhoceplje-nih trt. Podpisani je koj leta 1902 pri-eel delati poskusnje s tem cepljenjem in nekaj let pozneje se je pri državni trtnici v Bršlinu zgradila v to svrho posebna silnica. Stratificiran je trt obstoji v tem. da se cepijo spomladi meseca aprila ameriški ključi ali rezniee s kratkimi, enoočesnimi cepički po načinu angleške kopulacije. Trte se potem, ne da bi se jih kaj povezalo, vlože v posebne zaboje, najbolj v vlažno žaganje ali šot d, pokrijejo se z drobnim lesnim ogljem -in mahom ter se postavijo na gorak in vlažen kraj (v hlev, sobo, gorko leho ali silnico), kjer ostanejo kake tri tedne. V tem časn se pri zadostni vlagi in toploti na cepilnem mestu dobro zalijejo, napravijo koreninice in odženejo. Na to se posade tako siljene trte v dobro zemljo, kjer se do jeseni še bolj čvrsto zarasto, vkoreničijo in dajo lepe, enoletne cepijenke, ki se jih spomladi drugega leta sadi na stalno mesto v vinograd. Nekateri sadijo tudi stratificirane trte takoj, u ara v n ost 'r. zabojev v vinograd, po dve k enemu kolu in tudi to se v dobri, globoki zemlji in ob ugodnem, spomladi ne pre-suhem vremenu prav dobro obnese. Boljše pa je vložiti stratificirane (siljene) trte prej v zemljo in jih šele drugo leto saditi v vinoiTrfld, zato ker so takrat že bolj močne :n Snio +er druge neugodnosti vremena lažje prenašajo. Pri dobrem oskrbovanju, /lasti v dobrih, ugodnih letih z zadostno vlago spomladi in zadostno -rorkoto poleti, se dosežejo na ta način kar ču d o vi to lepi vspehi. Od 100 cep-Ijenk. ki se jih vloži v zaboj odpade jih pri siljenju komaj 5 do (i, k večjemu 10. In od sto takih cepljenk, ki se jih na to vsadi v zemljo, se jih do jeseni lahko 60 do 70 prav popolnoma zaraste. Posebno krasen uspeh tega cepljenja je videti letos v državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu. Trte so naravnost krasne, nekatere vrste imajo že nad en meter dolge, močne mladike. Priporočam vinogradnikom, kakor na pr. izletnikom, porotnikom, sejmarjem in sploh vsakemu, ki ga pripelje not v Novo mesto, da ne zamudi prilike, da si te trte ogleda. Tu u i drugo državno trtnico (v bližini mesta.) jim priporočamo za ogled, ker je vkljub suši letos v posebno lepem stanu. Videti je tam razne žlahtne vrste trt. cepljene na raznih podla cah v rodečem stanu. 0sr]a>ijo naj se pri delovodji državnih trtnic g. Antonu Oiobelnikn v Bršlinu. oziroma pri podpisanem« Prvi ima tudi sam jako lep vinograd v Trški gori, zasajen deloma s srratifieiraninti eepljenkaini, ki jih je sadil letos iz zabojev naravnost v vinograd. (Konec prihodnjič,) — Ribolov v Dalmaciji. Ribolov v Dalmaciji je v poslednjem času jako slab. Morje je kakor mrtvo — ribe so se kar poskrile. Ribiči trpe l>edo, tižnice za ril>e so prazne in tovarne za konzerve nimajo dela. — Razpis za konfekcijonirauje uni-torm in dobavo krznarskega blaga, t \ kr. ravnateljstvo državnih želcz-nie na Dunaju, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo za okraje Dunaj. Line. Inomost. Beljak, Trst, Plzenj. Praga, Olomuc, Krakov, Lvov. Stanislav c. kr. ravnateljstev državnih železnic* in za »kraj c. kr. obratnega vodstva v Oer-novicah za leta 1912—1014 po javni ponudbi oddalo konfekcijoniranje uniform in dobava krznarskega blata. Ponudbe je vložiti najkasneje do 10. septembra t. 1. 12. ure opoldne. — Natančnejše jx»drobnosti so razvidne iz razpisa, ki je interesentom v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled. 99 Domovina" posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čira preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam rade volje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3 I. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 22. avgusta: Ivan Zadnikar, poaestnikov sin, 8 mesecev, Črna vas 09. — Daniel Tomšič, rejenec, 1 me-c. Zaloška cesta 6. V deželni bolnici: Dne 20. avgusta: Janez Tušar, poljski dninar, 46 let. — Anton Rus, kurjač. 22 let. Dne 21. avgusta: Frančišku Hlebec, učiteljeva žena, 23 let. — Frančiška Štibelj, tovarniška delavka, 17 let. — Anton Barbič, občinski ubožec, 72 let. Dne 22. avgusta: Josip Razbor-sek, posestnik, 58 let. i poročila. Ljsibljajuka „Kreditna banka v Ljubljani-. Urilsl kirtl lasajske tone 25. argista itn. 4«;« mi jeva renta .... 42% arebrna renta.... 4*/t avstr. kronska renta • . 4*/t ogT- ■ m 4*/# kranjsko deželno posojilo 4*/» k. o. čeike dež. banke . Srečke U L 1860 V, 111864 . tisk* zemeljske I.lzd-'e » !!• K ogrske hipotečne . dan. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. krtta bazilika .... turske..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnoitcnike banke. . . ffalats. Cekini Marke Franki Lire . Rubin. 92*05 95-80 92-05 91— 94- 10 9365 414 — 600 — 30925 296-280-60 247-75 510-— 501 — 86 — 70-75 4775 36-24825 476 -652-75 546-50 121-60 741 25 S32-60 324-— 281 — 11 37 117-30 95- 25 94 65 253 75 92-25 96 — 92 25 9120 95-10 9465 426 -612-— 321 25 302-286 60 25375 522 -511 — 92 — 76 75 53 75 40 — 251 25 47850 553 75 547 50 122 60 742 25 833 60 325-50 282-— 11*41 117-50 95-35 94-85 254-50 Mctcorolo^Kno pondlo« VMhtaas* Sr rta H trata* tlak 7N1i 3 > 24 25 Čas •sasa-vaaja S. pop. 9.zv. 7. zj. SUaje baro-aetra 7338 734 0 si 27*6 197 oblačno jasno jlel oblač. Štednja včerajšnja temperatura 21'8*, norm. 17-9V Padavina v 24 arah 00 mm. 734*9 150 o o p. m.jzah brezvetr. Nebo tonadstropna za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom ao po nizki ceni proda. Natančne podatke, da To m a i Cen, L ulica, Pot v Roino dolino ŠtOV. 237. 2702 Ziftne cene v Budimpešti Dne 24. avgusta 1911. Termin. Pšenica za oktober 1911. . za Pšenica za april 1912 . . za Rž za oktober 1911 . . . za Koruza za sept. 1911 . . za Koruza za maj 1912 ... za Oves za oktober 1911 . . za Efektiv. Trdno. 50 50 50 kg kg kg 50 kg 50 kg 50 kg 11 74 11-92 994 840 830 902 Ženitna ponudba Mlad trgovec simpatične zunanjosti se želi tem potom seznaniti z gospico od 17 do 20 let staro, ki bi imela veselje do trgovine in nekaj premoženja. -Stroga tajnost zajamčena. — Pisma s sliko, ki se vrnejo, naj se blagovolijo poslati pod „P. t. 1830" Mabljana: M nottno leteče. :-: pozor trgovci! . V večjem trgu na Spodnjem Štajerskem blizu kolodvora, z veliko okolico, so odda v aajem cela hiša za trgovino mešanega blaga. hiša je na najboljšem prostoru zraven cerkve. Zraven so kleti, skladišča, nekaj polja, vrt itd. Letni promet je velik. Naslov na upravništvo »Slov. Naroda« „Št. 2000". 2821 Zahvala. Ob prerani nenadomestni izgubi naše preblage, iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestrice, gospodične 2886 Ivanke Zamik maturaniinje so nam biii v tolažbo in uteho vsi mnogoštevilni dokazi presrčnega sočutja, ki so nam v tako obilni meri dohajali od blizu in daleč od ljubih sorodnikov, dragih prijateljev in znancev. Za vse te tola2ilne dokaze se tem potom prav iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni prečastiti domači in zunanji duhovščini, osobito preč. g. uršulinskemu špiritualu Mihaelu B u lovcu kot katehetu nepozabne rajnke, in Č. g. kaplanu Pod-logarju, ki sta prihitela pospremit blago pokojnico, dalje prebla-gorodnemu g. dr. Avg. Levičniku za ves obilni trud in požrtvovalnost, slavnima pevskima društvoma IZ Kamnika in Moravč za preganljive krasne žalostinke v cerkvi in ob odprtem grobu, vsem Številnim blagim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, slavnemu predstojništvu uršulin. samostana za odposlatev zastopstva pri žalnem izprevodu, vsem mnogobrojnim domačinom in zunanjim ude-ležnikom pogreba, sploh vsem, ki so kakorkoli počastili spomin preblage rajnice in se je spominjali v svojih molitvah ter nas tolažili v dneh prebridke ;'alosti. Vsem, prav vsem bodi tem potom izrečena najtoplejša, na; skrenejša zahvala. Dobrotni Bo;* povrni stotero vsem ! KRTINA, dn: M. avgusta 191!. Žalujoča rodbina. Iščem za svoje izdelke, proti proviziji mm Zagreb. Trst in Reko. Tovarna barv, Franc Pove, Dol pri LJubljani. 2*41 E 11 2E £jnbljana, Kolezijske nI. 16 I 1542 izvršuje _A| za razne prilike. // . Dolo umetniško okusno in po solidnih cenah. Prodala w\\\ii raz-novrslas sadike m- NaroČila na deželo hitro in vestno. ii! vpokojeni oro2. stražmojster, star 38 let, vešč obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Primerno službo sprejme bodisi v mestu ali na deželi. — Prijazne ponudbe na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 2837 Lep lokal za trpi8 na najbolj prometnem prostora ▼ Ljubljani, pripraven tudi za vsako obrt, Pisma poštno ležeče pod „ Lokalu 2870 dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom in krepak učenec se sprejmeta pri tvrdki Ivan Razboršek * Žmartnom pri Litiji. n ki bi se najkrajšim potoni radi 2881 m0" vw zopet poročili naj se zaupno obrnejo na zavod „Pa&nonla", obL konc informacijska pisarna v Buda-Pesti, VI. Ssondvn. 89 a. Strogo pošteno. — Honorar Šele po dovršitvi. (M Specialiteta tvrtke fratelli granca, jKilan je vsled svojih silno dietetskih in odlično želodec ;: krepečih lastnosti :-: l ijijiiiiStna prasni. Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, 111. Ungarg. 20. A I 35/11/78 Oklic 2788 s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I. naznanja, da je umrl dne 23. januarja 1911 gospod Sezidarij Zebal, o. kr. poštni tajnik v poko]n — v Ljubljani, Knaflova ulica št. 4, ne zapustivŠi nobene naredbe poslednje volje. Ker je sodišču bivališče dediča Franceta Zebal, nazadnje blvajocega v Celovcu neznano, poživlja se taisti, da ?e v enem letu od spodaj imenovanega dne pri •tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom gosp. dr. Franom Tekavčič, odvetnikom v Ljubljani. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek l., dne 1. avgusta 1911. Skušnjave Tomaža Krmežljavcka ao ravnokar izšlo v dveh zvezkih, ki obsegata skopni 456 strani. Oba zvezka valjata broširana 2 K 40 v, vezana 3 K 20 pošto 20 v veš. Pošilja so samo po povzetju ali če se denar naprej pošlje. Narodna knj ? g?********, jvifc»lja.«a Sadi opustitve podiet j a se oddajo takoj ali za novembrov temin v sredini mesta 2844 pripravni za vsako obrt, posebno pa za skladišča, kolarstvo, mizarstvo, kle-parstvo itd. — Vprašati je pri Jos. Skoraj, Komonakefa ulica, s v bival mešcanaki pivnici, s Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 94 vplačili. MSf^AVIJA 46 • "J ••• • •-. vzajemno zavarovalna banka v Pragi« Rezervni fondi B 51,758,28*14. — lialacaaa naefceslalae ta kapitallfe B 115,300.00341. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. Vm »eleealle eejet Mm mtrostn i linllal čigar pisarne so v lastne i bančne j hiSi t tonski alta itn. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Dovoljuje Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene Laaaajaa in iiak >tNarodne Uaknrne«. 4Y 07 1 7%2 15 8^X 75 9F UFA 54