Poštnina plačana V gotovini.
Leto XVL, 172
u pravmštvo; ujubljana. Knafijeva ulica a. — Teleton št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratm jdaeleK; LJubljana, Selen-Durgova ia 3. - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — leieton št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št.
2. — TelefoD št 190 Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St 105 241

Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Teleton 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Programatičen g strskega prsisefl

\J
oslovensko politiko
Mvšega ministra dr. Andjelinovica — Senzacionalne izjave mini-<to. Stojadinoviča — Povratek Habsburžanov je nedopusten in s in finančni zakon deSinitivno sprejeti tudi v senatu
•»pograd. 27. juliia. P- Senat je danes nadaljeval proračunsko razpravo in je na "vaji popoldanski seji odobril dvanajstine in finančni zakon. Razprava v senatu je bila danes izredno zanimiva, tako po vsebini govorov kakor no izjavah, ki jih je ob zaključku doliaie podal predsednik vlade. Kakor včeraj ?o tudi danes prisostvovali seji senata skoro vsi člani vlade.
Prvi je pov°l besedo senator dr. Grga Andjelinovič. ki ie v svojem obširnem govoru med drugim izvaial:
Senat je ena tistih dobrih ustanov, ki jih Je dal narodu pokojni kralj. Niegova naloga je. da čuva stabilnost in kontinuiteto v državni politiki. Ako hoče senat opravičiti svoj ob-toj. potem mora b;ti baš v teli časih na višku svoje naloce. Zato se mora tudi senatorjem pustiti ponolna svol.oda besedo.
Osnove Jugoslavije
tfaše politično živlienje ima dva glavna mejnika in mislim, da ga je treba razdeliti na štiri razdobja: od zedinjenja do vi-dovdanske ustanove, od vidovdnnske usta-Ve do 6. januarja, od 0. januarja do 8. oktobra in od 9. oktobra do dam«. Ker se v vseh konmonentah zanika in ruši poli lika 6. januarja, mi jo dolžnost izjaviti, da sem svo-jedobno z največjim navdušenjem pozdravil 6. januar in da smatram tudi še danes ta akt za edino rešitev v tistem trenutku, ko je bil izvršen. Ostal bom nepokolehljivo ^vest temeljnim načelom tega državniškega čina.
Naša država je osnovana na jugoslovenskj ideologiji; z drugimi besedami: ona je osnovana na enodušno izraženi želji vsega naroda. da hoč>~ živeti svoboden in zedinjen kot en narod in ena država. Sklep srbske Narodne skupščine v Nišu. kriška deklaracija, sklep Narodnega veča v Zagrebu in sklep velike Narodne skupščine v Pedgorici. kakor tudi akt 1. decembra 1018. so pravna in moralna podlaga našega edinstva in sedanie naše države Vojne in zmage ter mirovne pogodbe so samo izraz enodušne želje naroda. Lahko bi se dejalo, da so to samo logične posledice stoletnih borb in naših teženj po zedinjeniu.
Toda naša dnevna in strankarska politika vsega tega ni vpoštevala. Mi do danes nismo znali ustvariti enotne državne politike. Neprestano osciliranje v temeljnih načelih in vsako pomanikanje kontinuitete v državni politiki je rušilo osnove, na katerih je država zgrajena.
Stranke prssS 6. januarjem
Pred 6. januarjem nismo imeli niti ene v pravem smislu besede jugoslovenske stranke. Bili so sicer poskusi, ki pa so končali brez rezultata. Akt 6. januarja je dal konture enotne državne politike. Politika 6. januarja je dala ime tej državi, dala ie naši vojski zastavo, simbol edinstva, ustvarila je banovine, ki obstojajo kljub vsem pogreš-kani na osnovi decentralizacije in dekon-centracije. Akt G. januarja je velik državniški fin pokojnega kralja.
Vidovdanska ustava je bila v glavnem izraz srbijanske komponente. Za njo je glasovalo sicer tudi nas 10 Hrvatov, v glavnem iz razloga, ker smo morali izbirati med federalizmom in defetizmom na eni ter strogim centralizmom na drugi strani. Kot nacionalisti smo se odločili za manjše zlo. Vidovdanska ustava pa ni re-tila hrvatskega vprašanja, ker ljudje, ki so bili poklicani, da izvajajo njeno politiko, niso bili dovolj širc.kcgrudni in ne jugoslovensko orientirani ter niso poznali v dovoljni meri hrvatskega problema, marveč so ga oeto negirali. Vsekakor je 6. januar prvi in edini poizkus, da se rsši hrvatski problem na jugosdovenski osnovi.
Naše strankarsko življenje pred 6. januarjem je bilo v direktnem nasprotstvu z načeli, na katerih je osnovana naša država. Samo demokratska stranka je resno poizkušala organizirati se na jugoslovanski osnovi. Poizkus pa je propadel ter se ja stranka razcepila na dvs krili, na srbi jamsko in prečamsko. Radikalna stranpa je bila č:sto srbijanska, v mnogih svojih političnih emanacijah naravnost velikosrb-ska stranka, ki je negirala Jugoslavijo in jugoslovemstvo. O Radičevi hrvatski selja-čki stranki ni treba niti govoriti. To ie bila od prvega začetka čisto separatistična stranka. Imela pa je v svojem okrilju veliko večino Hrvatov, V Sloveniji je bila stranka dr. KoroSca osnovana na verski, plemenski in pokrajinski podlagi. Muslimanska organizacija dr. Spaha je bila tudi čisto pokrajinska in verska grupaei-ja. Srbska zemljoradniška stranica je ostala v glavnem na srbskem temenu brez vpliva na politično življenje.
To je slika r.ašega od nekaterih toliko hvalisanega strankarskega življenja pred 6. januarjem, če človek vse to gleda, se vprašuje, ali je bilo mogoče preko tak;h instrumentov voditi državno in jugoslovansko pol; tik o. Ce hočemo biti objektivni, potem moramo priznati, da je bil poizkus, da se preko JNS ustvari velika vse-državna in vsenarod..a stranka ne samo patriotski, nego državniški čin, ki pa ga je s svojo nesposobnostjo vlada g. Jevtiča upropastila.
Resnica je, da je šestojanuarska politika zahtevala v prvem trunutku tudi začasno omejitev nekaterih državljanskih svobo-
ščin, toda gotovo se strinjmo vsi v tem, da se čiščenje političnega življenja ne more vršiti z rokavicami. Na žalost politika 6. januarja ni bila diktatura. Če bi bila diktatura, bi mogli sedaj brez skrbi pristopiti k normalizaciji prilik in uvedbi normalne demokracije v našem političnem življenju. Nihče med nami nima nič proti povratku političnih svoboščin, ukinitvi cenzure, uvedbi tajnega glasovanja itd. Toda če se odločimo za ta korak, se moramo zavedati tudi vseh posledic in moramo imeti načrt za bodoče delo. 'Ako tega ni, potem je uvedba teh svoboščin samo svojevrstna avantura.
Šesti januar je državniški čin, ki je izraz volje pokojnega kralja Uedinitelja. Skupno z njim ali bolje rečeno pred njim nosimo za ta čin odgovornost mi vsi, ki smo se z njim istovetili in to največji in najmanjši glavni akterji in postranski statisti. Jedro tega čina je, da bodi država osnovana na velikem načelu narodnega in državnega edinstva in da mora vsaka emanacija državnega življenja slonfeti na temeljih jugoslovenske ideologije- Tako razumemo šesti januar jugoslovenski nacionalisti. Zaradi tega se tudi kot mal človek v našem javnem življenju s to politiko strinjam in smatram, da je to tudi prepričanje vseh Jugo-slovenov. Na ta način se bomo najbolje oddolžili spominu onega, ki je Jugoslavijo ustvaril, ki ji je dal ime in zastavo, ki ji je dal močno vojsko in modro politiko.
Je vtis £ v snežim in njegove
Ni moja naloga, da bi branil politiko še-stojanuarskih vlad in Narodne skupščine, izvoljene 8. novembra 1931. Ugotoviti pa moram, da so v vseh teh vladah zelo resno tretirali vprašanje banovinskih samouprav in da je krivda samo v neurejenih razmerah, da ni prišlo do definitivne rešitve. Res pa je, da je tem vladam manjkalo doslednosti in energije, da so preveč kolebale in si v mnogih vprašanjih niso bile na jasnem. Zaradi tega je bila obnova in zamenjava neobhodno potrebna. Ta sprememba pa je bila potrebna po 9. oktobru, po smrti kralja Uedinitelja, ki je izzvala v vseh slojih naroda globoko duševno depresijo, ki pa se je na srečo pretvorila v enoten čut nacionalne solidarnosti in reakcijo proti nevarnosti od zunaj-
V takih okoliščinah se je neminovno pojavila potreba spremembe v ljudeh in v gotovi meri tudi v metodah dela. Zaradi tega smo z gotovimi simpatijami pozdravili prihod g. Jevtiča, ker smo pričakovali od njega kot mladega človeka obnovo in polet v našem delu. Toda že pri svojih prvih nastopih nas je g. Jevtič razočaral in pokazal, da ni razumeval položaja in nalog, ki so jih narekovale politične prilike. Odveč bi bilo razpravljati na široko o g. Jevticu. Treba je samo ugotoviti, da se je vrstila pogreška za pogreško, kar je fatalno vodilo do njegovega padca in kar je neminovno pripravljalo režim, katerega nosilec sta dr. Stojadinovič in njegova vlada.
Razumljivo je, da smo po vseh fatalnih pogreškah g- Jevtiča z napetostjo pričakovali, kako se bo obnesel na delu dr. Stojadinovič.
Vsi smo čutili potrebo, da se razširi baza in da se izpremene metode ter da se da duška javnemu mnenju, in vsi smo želeli, da se pristopi k ustvaritvi pogojev za razvoj zdrave jugoslovenske demokracije. Toda zdi se mi, kakor da se odvračamo od vsega, kar je ustvari] 6. januar. Politika 6. januarja je rodila dobre rezultate, ki jih sedr.j ne bi smeli rušiti. Pristanemo tudi na demobil;zacijo šestojanuarske politične moči. toda to ne sme biti demobilizacija potoleene vojske, nego reorganizacija in preorientaciia nacionalnih sil, ki razumevajo in se prilagodevajo novim prilikam in potrebam. Za to ie potrebno mnogo politične pametii, katero bi mogla dati samo najširša koalicija vseh nacionalnih elementov, baziranih na širokem nacionalnem pro-gTar '.
Hrvatsko vprašanje
Vlada je ob raznih prilikah dala razumeti javnosti, da hoče likvidirati spor z Zagrebom in rešiti hrvatski problem. Nihče se tega bolj ne veseli kakor mi, jugoslovenski nacionalisti. Od prvega dne, ko sem v tej državi pričel politično delo, sem neprestano na glas al potrebo rešitve tega živi jonskega državnega vprašanja
Mislim, da ni nikogar med nacionalisti, ki bi hotel pri reševanju tega problema delati vladi kake neprilike. Toda ni mogoče rešiti hrvatskega problema s strankarskimi aranžmami. Ni rešitve hrvatskega vprašanja s kombinacijami Laze Mar-koviča, ni rešitve hrvatskega vprašanja z obkrožitvijo Hrvatov s pomočjo pomožnih čet iz Ljubljane in Sarajeva. G. dr. Stojadinovič in njegova vlada naj nam jasno razložijo svoje poglede na hrvatski problem in naj nam povedo, kako in na kakšen način Žale rešiti spor z Zagrebom.
/
Mi, katere dr. Maček in njegovi prijatelji kvalificirajo kot eksponente in celo kot plačance Beograda rimamo pravico, da dr. Mačku in njegovim prijateljem sporočimo: Dosegli ste maksimum moči in sedaj je vaša dolžnost, da nastopite z jasnim in konkretnim programom. Treba je enkrat povedati ,kaj pomeni »svobodna Hrvatska«, kaj pomeni fraza »roko v svojem žepu in puško na svoji rami« in kako daleč ste pripravljeni iti. Igrati se z eksistenco naroda im države kot celote in s tem tudi z eksistenco Hrvatov nima pravice niti dr. Maček, če tudi je za njim 80 pa magari 90 odstotkov Hrvatov. Treba je opozoriti na lahkoumnost onih faktorjev, ki mislijo, da je hrvatsko vprašanje vprašanje sporazuma z dr. Mačkam na podlagi političnih kombinacij.
Na drugi strani pa moramo sporočiti dr. Mačku in njegovim prijateljem in vsem jugoslovensko orientiranim Hrvatom čvrsto in odiočno, da hočemo Jugoslavijo, ki je za nas največja Hrvatska, odkar Hrvatska in Hrvatje obstojajo, braniti z vsemi sredstva. Md smo danes manjšina, velika man;'šina, toda ne damo si od nikogar vsiliti druge politike. Teror, ki ga je vršil rad nami, hrvatskimi Jugosloveni. pri zadnjih volitvah dr. Maček, je bil grozen. Toda če se bo tretjič poskušalo s terorjem, potem bomo sami vzeli svojo obrambo v roke.
Vladi dr. Stojadinoviča in g. Jevtiča se nista hoteli nasloniti na JNS. To je njuna pravica. Sedaj pa se z veliko vnemo obnavljajo stare predšestojanuarske stranke. Pledira s^
za ustanovitev dveh 6trank, stare radikalne stranke v novi izdaji in druge, o kateri pa še ni mogoče reči kakšna naj bi bila. Na podlagi vsega tega je jasno, da se vračamo v stanje pred 6. januarjem v poslabšani izdaji. Vsaj tako si zamišlja vlogo sedanje vlade g. Joca Jovanovič, ki je na banjaluškem shodu rekel, da ima vlada dr. Stojadinoviča nalogo sprejeti dvanajstine, izpremeniti politične zakone in razpustiti Narodno skupščino ter nato prepustiti nevtralni vladi izvedbo novih volitev. Pri teh volitvah bi se pričela nova plemenska borba. To je v zadnji konsekvenci popolna likvidacija jugoslovenske politike in povra-tek v kaos.
M.i pa smatramo, da je rešitev hrvatskega vprašanja mogoča v okviru jugoslovenske politike, ki edina omogoča vsem jugo-slovenskim plemenom razvoj, varnost in medsebojno enakopravnost. Blagopokojni kralj mi je nekoč rekel: Ko bi bil prepričan, da so Srbi in Hrvati dva naroda, bi imel dovolj poguma, da stopim na Markov trg v Zagrebu in prokiamiram svobodno hrvatsko republiko. Toda prepričan sem, da smo en nared, da imamo isto bodočnost, da so naši skupni interesi in zato sem ne samo po srcu, nego tuda po razumu Jugo-sloven in bom vod.il jugoslovensko politiko da zadnje kaplje krvi.
Nikoli ne bomo odstopili od njegove ideologije in od njegve temeljne misli, če smo danes Jugosloveni po srcu in duši manjšina v tej državi, potem bo ta manjšina postala prej ali slej ogromna večina našega naroda.
Izredsso ostra kritika Jevtieevega režima — VSadina politika tal naperjena preti naelonalnina vrstam — Senzacionalne izjave o habsburški restavraciji
Govorili so še trije senatorji, nato pa je ob splošni pozornosti povzel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Zahvalil se je najprvo vsem govornikom, ki so sodelovali v debati in jo dvignili na nivo, ki odgovarja ugledu visokega doma. Iznešene so bile premnoge koristne iniciative, ki jih bo vlada upoštevala pri svojem bodočem delu. Že minister financ je podal obširna pojasnila o proračunu dvanajstin in o finančni politiki vlade. Imel sem čast prisostvovati konferenci plenuma senata ter sem pri tej priliki obrazložil politiko vlade v pogledu notranje-političnih problemov, zlasti tudi glede pooblastil. Temu, kar sem povedal na tej konferenci, nimam ničesar dodati in ničesar odvzeti, in to niti po govoru dr. Andjelinoviča, ki pravi, da je moja vlada likvidacija jugoslovenskega režima in demobilizacija racionalnih sil. Nismo prišli, da nekaj lrKvidiramo ali demobiliziramo, marveč da delamo. Če pa hoče govoriti o likvidaciji, lahko rečem, da smo prišli samo zaradi tega, da likvidiramo le oni režim, ki je izvedel petomajske volitve in način, kako jih je izvedel, a še bolj način, kako so se te |
volitve tolmačile v prvih govorih verifi-kacijske debate v Narodni skupščini.
Dr. Andjelinovič: V tem se strinjam z vami.
Dr. Stojadinovič: Prišli smo, da likvidiramo režim, ld je en milijon opozicijskih glasov proglasil za gojence Janka puste, da likvidiramo režim, ki je v par dneh uspel, da se skrega z vsemi priznanimi verami v naši državi, s katoliško, pravoslavno in muslimansko. Prišli smo, da likvidiramo atmosfero, ki je bila polna elektrike in napetosti, da odpremo ventil, da se ta napetost omili, da more državna aparatura zopet normalno funkcionirati.
Nismo pa prišli, da demobiliziramo nacionalne sile in smo daleč od tega. Govorimo samo o zbiranju vseh konstruktivnih narodnih sil. Če pa demobiliziramo nekatere teh sil, so to samo one ta-kozvane »jueofašistične« nacionalne sile, ki proglašajo sebe za edine branite-Ije narodnega in državnega edinstva. Če bi bilo naše narodno in državno edinstvo odvisno samo od gospode, ki se naziva-jo »jugofašiste«, potem gorje temu edin-stvu. Grenka bi bila njegova usoda, in
če bi moglo govoriti, bi gotovo reklo: Bog me čuvaj takih prijateljev, od ne-prijateljev se bom že samo branilo.
Mislim, da sem s tem zadovoljil vsem zahtevanim pojasnilom, za druga vprašanja, o katerih trdi dr. Andjelinovič, da obstojajo, vam ne morem dati pojasnil, ker vlada o tem ni nikdar razpravljala, a za ta in za vsa druga vprašanja pa je treba dati vladi časa, da jih reži v atmosferi pomirjenja in miru.
Samo še nekaj besed o zunanji politiki, ki se je je dotaknil senator dr. Ploj. Gre za povr&tel: Habsburžanov na avstrijski prestol. To vprašanje je izzvalo v naši javnosti popolnoma razumljivo vznemirjenje, zlasti če se vpo-števa spomin, ki so ga zapustili v našem narodu Habsburžani. (Tako je!) V avstrijski republiki so fc;li nedavno izdani nekateri zakoni, ki so izzvali sum, da ie to nova etapa k restavraciji Habsburžanov. Ako so ti zakoni čisto notranja zadeva sosednje države, se razume samo po sebi, da se mi v to ne moremo vmešavati. Moram pa izjaviti, da povratka Habsburžanov nikakor ne bi mogli smatrati za notranjo zsdevo avstrijske republike. (Tako je! Pritrjevanje.) To vprašanje gre preko tega okvira in je mednarodno vprašanje, na katerem smo mi v največji meri zainteresirani in to tembolj, ker smo absolutno in od!o?no proti restavraciji Habsburžanov. (Tako je!)
Prijetno mi je, da vam lahko sporočim, da sem iz izmenjave misli o tem vorašanju s predstavniki tujih držav, aikreditiranih na našem dvoru, lahko izvajal zaključek, ki bo tudi vas veselil. Jugoslavija s takim svojim stališčem glede Habsburžanov ni osamljena (viharno odobravanje). Ravno tako, kakor mi, gledajo na to vprašan ie tudi naši zvesti prijatelji in zavezniki, Češkoslovaška in Rumunija, in povem lahko še to, da so isteira mnenja poleg držav Male antante tudi druge evropske ve'e-sile. Zato lahko mirno gledamo na raz-, voj dogodkov.
Prijetno mi je, da vas lahko pri tej priliki tudi obvestim, da smo glede restavracije Habsburžanov tudi s strani avstrijske vlade dobili zelo pomirljive iz.iave. Pripravljeni smo verovati v iskrenost izjav sosednje Avstrije, s katero želimo imeti oinošaje dobrega sosedstva in prijateljstva.
Glasovanje
Pri načelnem glasovanju je bil nato predlog dvanajstin s finančnim zakonom sprejet s 55 glasovi. Neikaj senatorjev ni bilo navzočih, niso pa glasovali senatorji Banja nin, dr. Zec, dr. Kriamer. dr. Andielinovič, dr. Kralj, Atanasije Šola, dr. Nemec in še nekateri drugi .
Na popoldanski seji je bila podrobna debata, v ki-iteri so govorili senatorji dr. Nemec, Tomo Jalžaibetič, dr. Fran Ivaniševič, dir. Šilovič, dr .Ulmanskv in Majstorovič. Pri zaključnem glasovanju je bil predlog dvanajstin s finančnim zakonom odobren s 57 glasovi.
Sledila je še kratka razprava glede izročitve nekaterih senatorjev sodišču, kar pa je senat po poročilu imunitetnega odbora odklonil.
Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Skupni predlog italijanske in francoske vlade
Rim, 27. julija. AA. Podunavski pakt bo, kakor vse kaže, zopet oživel. Francija in Italija sta izročili nov načrt državam, ki so neposredno prizadete pri tem paktu. Glavne točke novega načrta podunavskega pakta so: Potrdi se neodvisnost Avstrije, sklene nevmešavanje v notranje avstrijske zadeve (semkaj spada tudi vsaka propaganda), sklene Se pakt o nenapadanju in nepodpiranju napadalca, v načrtu je Pa tudi mednarodni posvet držav-podpisnic, če bi katera država podpisnica pakt prekršila.
Načrt tega pakta so poslali tudi Nemčiji, menijo pa, da ni verjetno, da bi ga Nemčija sprejela, razen če bodo izrečno izključeni dvostranski sporazumi in če se razveljavijo vsi dosedanji dvostranski dogovori o Avstriji, s katerimi se Nemčija ne strinja. V Rimu mislijo, da bi bilo treba ta pakt podpisati tudi tedaj, če bi Nemčija pri njem ne sodelovala.
Načrt Pakta so predložili tudi Veliki Britaniji in Poljski.
Dve nenavadni nesreči v Ptuju
Včeraj okoli 17. ure se je vračal s kolesom iz Ptuja mlinar Kajnč Franc, proti domu v Budini. V bližini gostilne narodnega poslanca Mihe Brenčiča je hotel prehiteti voz s senom. V kritičnem trenutku pa je ravno nasproti privozil neki voznik. Tako se je Kanjč z vso silo zaletel v oje nasprotnega voza ter si jih zasadil naravnost v trebuh, da je na ojeh obvisel. Oie so mu predrle trebuh ter mu hudo poškodovale čreva. Voznik ga je takoj naložil na voz in ga odpeljal v bolnišnico, kier so izvršili operacijo, je pa zelo malo verjetno, da bo ostal pri življenju. Leži glol>oko nezavesten.
Sinoči se je pripetila pri uvozu večernega osebnega vlaka, ki privozi v Ptuj iz Ormoža ob pol 21. uri, smrtna nesreča, katere žrtev je postal vlakovodja Arčan Franc iz Maribora.
Arčan Franc je bil u«lužben kot vlakovodja druge garniture vlaka, ki vozi Murska Sobota - Ormož. Ta garnitura se v Ormožu priključi rednemu osebnemu vlaku Cako-
vec - Maribor. V bližini ptujske postaje je vlakovodja pripravljal neki zavitek za postajo, ker je bil že od Ormoža dalje izven službe. Ker je bil sam v blagovnem vozu je to delo opravljal sam. Sklepajo, da se je nezgoda izvršila v trenutku, ko je vlak hitel preko okretnic. Tu je voz dobil precejšen sunek, ki je vrgel vlakovodjo iz vlaka, da je padel pod vagon tovornega vlaka, ki je stal na nasprotni strani. Ker vodi vlak od Ormoža dalje vlakovodja prve garniture, nesreče v Ptuju še niso opazili, pač pa so vlakovodjo pogrešili na postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Arčana so našli z razbito glavo šele zvečer okoli pol 23. ure pod vagonom tovornega vlaka ob kontroli železniških tirov. Arčan, star komaj 49 let in oženjen, je bil že mrtev ter je imel dve veliki rani na glavi zadaj, ter ves razbit obraz. Truplo pokojnega so po komisijskem ogledu odneljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču.
Papež na dopustu
Vatikan, 27. juliija. A. Sv. oče papež odpotuje v začetku prihodnjega tedna v Gan-dolfo. Kakor se doznava, bo papež ostal na letovanju ves avgust in september in v nobenem primera ne bo svojega dopusta prekinil.
Celo ministrstvo aretirano
Havana. 27. julija. AA. Včeraj so iz doslej še neznanih razlogov obkolili stražniki in agenti tajne vojaške poročevalske službe poslopje gradbenega ministrstva in aretirali vse uradništvo tega ministrstva, ne izvzem-ši niti državnega podtajnika. .
Praktična Amerika
Washington, 27. julija. AA. Predsednik Roosevelt je podpisal odlok o pomilostitvi 151 obsojencev. Ti obsojenci so sami tuji državljani, obsojeni na daljšo ječo; po izpustitvi iz zaporov jih bodo izgnali v njihove domovine. S pomilostitvijo in izgonom teh obsojencev-tujcev se bodo v proračunih posameznih zveznih držav dosegli prihranki v višini 52.000 dolarjev na leto. Med obsojenci ,ki bodo izgnani, je 62 italijanskih državljanov.
KAJONAZMORE?
S O R E L A pere bol še od vseh milnih sredstev za pranjein do-vaia asišču ti osebno relilne snov , ki pre-prečajo tvoritev p; hPa-ja in izpadanje 'as.
Obnova radikalne stranke I Beležke
Informacije beograjskih in akcija Ace Stanojeviča — rošca in dr. Spaha
Po poročilih beograjskih in zagrebških listov je stopilo vprašanje oživljenja stare radikalne stranke v akuten stadij. Šef bivše radikalne stranke Aca Stanojevič, ki se je pred dnevi vrnil iz Zagreba v Beograd, je imel v četrtek in petek številna zaupna posvetovanja e vodilnimi staro - radikalnimi prvaki, zlasti z Mišo Trifunovičem in Krsto Miletičem. Posebno pozornost so v političnih krogih vzbudile njegove konference z gg. dr. Stojadinovičem, Korošcem in dr. Spa-honi.	~	- •
Po informacijah, ki jih listi objavljajo »lz dobro poučenih radikalnih krogov«, imajo ta posvetovanja namen, da se gospodje konč-noveljavno dogovore o vseh podrohnostih glede obnovitve radikalne stranke.. Zatrjuje se. da je uspelo med skupinami,- ki bi naj tvorile to stranko, odstraniti vša še obstoječa nesoelasja in da sedaj ni več nobene zanrpke. ki bi ovirala takojšnjo vzpostavitev nokdanie radikalne stranke.
Vprašanje, ali se nai stranka takoj prijavi oblasti, ali se naj počaka, da se spremene politični zakoni, še ni razčiščeno. Mnogo radikalnih politikov ie za to, da se naj etmnka takoj registrira, drugi pa so mnenia. da je bolje počakati, da se politična situacija ustali in sfr>niio v veljavo novi politični zakoni. Radikali zatrjujejo — in to potrjuje tudi
rltuacijsko poročilo v »Vremenu« _ da so
7n prvo tf70 zlasti slovenski klerikalci, ki i/iavliajo. da je njihova politična organizacija že popolnoma pripravljena in da lahno že jutri prične z delom.
Fpahovi muslimani zastopajo drugo stali-SFo Oni so mnenja, da je vendarle še treba nekoliko počakati z organizacijo nove radikalne stranke, čpš da bo ta organizacija lažja. ako se bo izvršila na temelju novih pomičnih zakonov. Iz opozicijskih krogov beležijo listi. Ha jp dr. Spaho zaradi tega za odložitev. ker imn še mnogo opraviti, da zlomi v svoiih vrstah odpor proti spojitvi muslimanske noHtione organizacije z radikalno stranko. Rad;kali in muslimani v Bosni so namreč že od nekdaj hudi medsebojni pro-
zagrebških listov — živahna Težkoče v skupinah dr. Ko-— Molk »Slovenca"
tivniki, zato jih nikakor ne bo lahko spraviti pod klobuk iste radikalne stranke. To bo tem težje, ker mnogi Spahovi pristaši zagovarjajo sodelovanje z dr. Mačkom, s katerim so šli skupaj na volitve.
Tudi stopitev bivše SLS ne bo tako lahka, kakor si to predstavlajo razni optimisti. Tako vsaj po informacijah beograjskih listov sodijo informirani politični krogi, ki pravijo, da tudi med somišljeniki bivše SLS niso vsi navdušeni, da bi klerikalna stranka prenehala samostojno živeli in da bi se enostavno stopila z radikali. Dr. Korošec mora torej računati z dokaj močnim odpo om tudi med svojimi pristaši proti fuziji z radikalno stranko. Radikali pravijo, da nasprotujeta Koroščevim načrtom zlasti dr. Kulovec in dr. Natlačen, vendar pa so že v teku pogajanja, da se izloči odpor tudi tc skupino. Ako se ta nasprotstva izgladijo, je namenjena važna vloga Lako g. Natlačenu. kakor g. Kulovcu._
Vse to so, ':snor ? » rečeno, informacije iti trditve beograjskih in deloma zagrebških listov. Zanimivo jo. da ljubi lanski >Slove-nec« o ustano-'tvi nove radikalna strtmke pač od časa do ča^a zabeleži, kaj o tem pi-š'jo listi v Beogradu in Zagrebu, da pa svoje ne reče nobene. Iz tega se da pač sklepati, da naziranja v njegovem taboru res še niso soglasna in da niso še vsi navdušeni za vstop v radikalno stranko.
V petek dopoldne je Aca Stanojevič zopet imel v hotelu »Parizu« dolge konference z vodilnimi radikalnimi politiki. Popoldne je sprejel nekatere novinarje, ki so mu stavili z ozirom na vesti o vzpostavitvi radikalne stranke več vprašanj. Na vprašanje, ali bo-do_ stranko takoj registrirali, ali pa bodo počakali na nove politične zakone, je Aca Stanojevič odgovoril: »Tega še ne vem. Moramo se še dogovoriti. Nismo sami, imamo tudi zajedničarje.« »Ali bo nova pol. organizacija stranka ali zajednica?« so vprašali dalje novinarji. ^Ena stranka z enim programom!« je kategorično odgovoril Aca Stanojevič.
Zaslišanje še dveh bivših ministrov
Bivši minister dr. Velizar Jankovič je bil v zvezi z obtožbo proti dr. Nikiču v petek doroldne zaslišan pred okrožnim sodiščem v Beogradu o znani večerji, ki se je vršila v njegovem domu meseca februarja 1933. in kateri je dr. Nikic trdil, da je bila prirejena v politične svrhe. V četrtek je bil, kakor smo že včeraj poročali, zaslišan minister n. r. dr. Kojič.
Dr. Jankovič je izjavil, da je njegova pokojna soproga prirejala vsak mesec večerje, na katere je vabila rodbinske prijatelje ln znance. Takrma večerja je bila tudi meseca februarja 1033. Poleg drugih gostov so bili n<i tei večerii tudi »osoodie, ki jih je na-vdel dr. Niikola Niilkid. Na to večerio je povabljen tudi Adolf Schlesiroger. Pova-ie zato. da se mu oddolži, ker ga je Sjhle-inger nekoč povabil na lov v lovišče
baronov Guttmannov. Na večerji je bil on gostitelj in kot tak ni mogel kontrolirati, kaj so gostje med sabo govorili. Med gosbl je bil tudi odvetnik Mijat Mijatovič, ki ga je povabil predvsem zato, da ostale goste zabava, ker je bil znan kot izvrsten pevec sevdalink. Ni mu zmano, kaj so med sabo govorili dr. Kojič, Mijatovič in Schlesinger.
Naposled je dr. Jankovič z vsem poudarkom izjavil, da je bila dotična večerja čisto navadna familiama prireditev, ki nI zasledovala nobenih političnih ciljev, najmanj pa bila v kakršnikoli zvezi z agrarnim zakonom, o katerem je takrat razpravljala narodna skupščina.
Za dr. Jankovičem je bil zaslišan bivši minister dr. Voja Janjič. ki je kratko izjavil, da na oni večerji sploh ni bil navzoč.
flBi§kr@tni" in ffstrogo diskretni" izdatki
ooi.ješko souLšče je v petek začelo razpravljati o zadnjem poglavju obtožnice v našilčkem procesu. Poglavje obsega tako-£vano »splošno korupcijo«- Obtoženih je &y oseb, po večini srednji in nižji uradniki, kri so priaM na obtožno klop kakor Pilat v e revi o, ker so za kako uslugo, v kateri niso vuleli ničesar nezakonitega, prejeli par sto dinarjev nagrade bodisi v denarju ali kakem blagu. Med termi obtoženci je tudi pa^ Slovencev, ki so—po večini kot železniški uradniki— imeli opravka z Našičko.
iS t veda pa .e v tej skupini obtožencev tu. tDi nekaj »velikih ščuk«, pri katerih — vsaj po zatrdilu obtožnice - ni šlo za tako neznat ne usiuge in neznatne nagrade. Poleg uradnikov st obtoženci rekrutirajo tudi iz vseh možnih drugih stanov.
Kakor navaja obtožnica, je imela Našička d.d. dva pesebna fonda za takozvane »diskretne izdatke«, ki so šli za razne nagrade in podkupnine.
»Str^jo diskretni izidatki« eo znašali od
1. 1928. do avgusta 1934. okroglo 4 in pol milijona dinarjev. Poleg »strogo diskretnih izdatkov« so obstojali še »diskretni izdatki«. Na račun teh samo »diskretnih« izdatkov je bilo samo v poslovnem letu 19-30-31. izplačanih skoro 10 milijonov, v 1. 1931-32. en milijon, v 1. 1932-33. pa 2 in pol milijona dinarjev. Med onimi, ki so baje prejeli večje znesike iz teh fondov, so glasom obtožnice dobili dr. Nikič 1 milijon, odvetnik Semič in podpolkovnik v p. Nenadovič 1.500.000 Din, bančni uradnik Nikolajevih 100.000 Din, bivši minister dr. Voja Janjič lOO.O* 00 Din, nar. posl. dr. Jevremovič 295.000 Din, Vlajko Kocič 2 do 3 milijone, odvetnik Nikadijevič 100.000 Din. i. t. d.
Kot prvi izmed obtožencev v tem poglavju je bil zaslišan generalni direktor »Našičke« Sohr, ki je naglašal, da smatra za neumestno, da tira obtožnica pred sodišče 89 siromakov, ki so dobili po par sto dinarjev za pošteno, prav nič protizakonito delo.
Demokratično stališče bivšega grškega kralja Jurija glede povratka na prestol — Priprave za plebiscit
Atene, 27. julija, r. Z veliko napetostjo je vsa politična javnost pričakovala povratek atenskega župana, ki seje mudil v Londonu in imel tam sestanek z bivšim grškim kraljem. Na povratku se je v Parizu sestal tudi z Ve nize losom in z njim razpravljal o obnovi monarhije. Takoj po svojem prihodu v Atene je o svojih razgovorih informiral predsednika vlade Tsaldarisa in voditelje političnih strank. Bivši kralj Jurij odločno odklanja vsako nasilno reševanje obnove monarhije in vztraja pri tem. da se prepusti popolnoma svobodna odločitev na-redu. V primeru kakega državnega udara bi odklonil povratek na grški prestol. Kdaj naj se izvede ljudsko glasovanje in kolikšna naj bo večina, ki bi bila potrebna za obnovo monarhije, prepušča v odločitev grški vladi. Pri vsem tem pa si pridržuje končno odločitev glede povratka na grški prestol po končanem plebiscitu, ker nikakor ne želi, da bi obnova monarhije dala povod za nove bratomorne boje, marveč naj prinese notranje pomirjenje in vsestransko konsolidacijo. Pred plebiscitom bo kralj v tem smislu izdal proglas na grški narod.
Stališče, ki ga je zavzel bivši kralj Jurij, je naletelo v javnosti na vsestransko odobravanje in je v znatni meri podkrepilo propagando monarhistov. Tudi politične stranke, ki so doslej več ali manj oklevale, da bi zavzele jasno stališče glede vprašanja, imajo sedaj čisto situacijo. Zato je bila sprožena ideja, naj bi se v kratkem sklical posvet vodilnih zastopnikov vseh grških političnih strank pod predsedstvom predsednika republike Zalmlsa, na kate-
rem naj bi se sklenila popolna nevtralnost v pogledu plebiscita, da bi se na ta način zajamčila docela neodvisna in svobodna odločitev grškega naroda. Venizelisti so ob enem sprožili vprašanje amnestije za vse obsojence zaradi marčne revolucjie, ki da je bila v tesni zvezi z monarhističnim po. kretom. Vlada pa smatra, da je še preura-njeno o tem govoriti, ker bi to znova podžgalo stare strasti in zaneslo v ljudsko množic^ nepotrebno vznemirjenje.
Kentski vojvoda na potu v Bohinj
London, 27. julija w. Kentski vojvoda in vojvod in ja sta odpotovala v Jugoslavijo, kjer bosta nekaj dni prebila pri knezu namestniku Pavlu v Bohinju.
Zagrebška gledališka afera
Zagreb, 27. julija, n. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo v kratkem imenovan novi intendant zagrebškega narodnega gledališča. Gotovo je tudi, da za opernega direktorja ne bo imenovan g. Hristič iz Beograda, ker je gledališka publika zadovoljna z dosedanjim direktorjem Baranovičem in Hrističa odklanja.
M inister Komnenovič odpotoval v Pariz
Beograd, 27. julija. AA. Drevi ob 21.30 se odpelje minister za telesno vz.gojo prebivalstva dr. Mirko Komnenovič zbrzim vlakom v Pariz. V francoski prestolnici bo ostal okoli 10 dni.
»Domoljub" proti socialnim demokratom
Razpust »Svobode« in številne štrajke zadnjih tednov je porabil »Domoljub« za
uvodnik, v katerem ostro napada socialne demokrate. Očita jim, da so štrajki v glavnem njihovo delo in da jim je nameni metati polena pod noge vladi, v kateri je g. Korošec notranji minister. V svojiih izvajanjih postavlja »Domoljub« tudi naslednje trditve;
»Kadarkoli je že pred vojno potrebovala liberalna reakcija podpore, vselej jo je našla pri socialističnih > revolucionarjih«. Se bolj vidno je bilo to Mberatoo-sociali-stično bratstvo po vojni. Dokler so imeli naši socialisti sploh kaj. mandatov, vedno so jih pokorno udinjali vladam, v katerih so sedeli gg. žerjav, Kramer jn slični, ki so se jim za te usluge izkazovali tudi jako hvaležne«.
»Domoljub« pravi, da je socialna demokracija prav za prav le »podružnica liberalnega nazadnjaštva« in da je tako bilo tudi »v zadnjih šestih letih nasilne vlade JNS. Ves divji boj režimov, ki so ga na Slovenskem vodili gg. Kramer, Pucelj m Marušič je bil naperjen izključno le proti trpečim masam slovenskega katoliškega ljudstva, dočim so socialistične revolucionarje naravnost pestovali«.
In tako dalje in tako dalje. Kako pa je bilo in čigava filiailka so bili marksasti takrat, ko so ob številnih prilikah roko v
roki in celo s skupnimi listami nastopali proti »liberalcem«, o vsem tem »Domoljub« ne pove prav ničesar.
Spopad med slovenskima Mačkovima poslancema
V četrtkovi številki smo pod tem naslovom prinesli poročilo iz gornjegraiskega sreza o shodu nar. posl. dr. Doboviška na Rečici ob Savinji in o konfliktu, ki je na shodu nastal med obema slovenskima poslancema, izvoljenima na listi dr. Mačka. Izkazalo pa se je, da je bilo dotično poročilo sestavljeno ne na osnovi lastnega opazovanja, marveč na osnovi pripovedovanj drugih; zaradi tega je bilo v njem več netočnosti in je bil tudi kraj zamenjan. Kako je v resnici bilo, je raz vidno iz naslednjega pojasnila, ki nam ga je poslal nar. posl. g. dr. Rudolf Dobo višek. »Jaz nisem niti preteklo nedeljo. 21. t. m. niti kedaj prej imel shoda na Rečici in tudi
KAVA
osvežuje organizem. Ona, v pravem pomenu besede,
pomlaja in krepi
posamezne celice organizma, a ima poleg tega izvrsten okus. Ako je še niste poskusili, poskusite takoj FLO-RIDA-KAVO ali FLORI DA-CIKO-RIJO ! Dobiva se v vseh boljših špecerijskih trgovinah.
nisem še dosedaj na nobenem shodu trčil skupaj z g. Rudolfom Pevcem.
Imel pa sem v nedeljo, 21. t. m., shode v Lučah, Solčavi, Ljubnem, Bočni in Mozirju. Na shodih sem javno ožigosal, da je g. Rudolf Pevec prelomil svojo besedo, ki jo je dal v moji navzočnosti dne 29. maja t. 1. v Zagrebu g. dr. Mačku, da se bo pokoraval disciplini in da ne bo šel v skupščino. Tudi je g. Pevec podpisal 2. junija t. 1. lastnoročno resolucijo »Združene opozicije«:, a je kljub temu šel v skupščino.
G. Rudolfa Pevca pa v nedeljo 21. t. m. sploh ni bilo v gornjegrajskem srezu, ker stanuje stalno v Ormožu, in torej ni bilo in ni moglo biti nobenega konflikta med nama
Opozicijski shodi
Zagreb, 27. julija, n. Kljub navodilom vodstva udružene opozicije naj se za enkrat ne prirejajo nikaki politični shodi ali sestanki, se v posameznih srezih vendarle vršijo in pripravljajo večja in manjša zborovanja, na katerih nastopajo tudi najuglednejši opozicijski voditelji. Tako se bodo v nedeljo vršila zborovanja udružene opozicije v Sremski Mitrovici ter v San-skem in Vrginem mostu. Kot govorniki na zborovanju v Vrginem mostu pa so napovedani Večeslav Vilder, bivši minister dr. Hinko Krizman in Milan Pribičevič.
Tudi v novosadskem srezu je opažati žL vahuo delovanje opozicijskih prvakov. Miša Matič in narodni poslanec dr. Boško-vič sta imela že celo vrsto sestankov in konferenc s svojimi somišljeniki.
Anglija : Amerika 2:0
London, 27. julija, b. Prvi dan finala za Davisov pokal je prinesel Angležem obe točki. V prvi igri je zmagal Austin nad Allisonom v 5 setih, v drugi pa Perry z lahkoto nad Bugdeom. Anglija vodi torej z 2:0.
IV. „Mariborski teden 3. —11. avgusta 1935
Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika "Vtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-
, ------—itd.
Velika razstava slovenske umetnosti. " —VOL n^^^dni plesni turnir in III. drž. i"-^tava čistokrvnih nsov. O—11 \rrn „1—t-, čakalne tekme na Mariborskem otoku. 50°>r. po«nst na železnicah od L—15. Vin. 1935.	' 1
Proti
o sit
T.SČS&: SLATINSKE TABLETE
m*	xa huišanie
sestavljene iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Proizvaja: apoteka
MR. BAHOVEC, LJUBLJANA
V vseh lekarnah 100 tabL — Din 46.-, 200 tabl. — Din 74.-.
Reg. No. 142,3 od 10. VIL 34.
Zadnji poskusi v ženevi
Mrzlični napori Francije in Anglije za dosego kompromisa v italijansko - abesinskem konfliktu
Zerteva, 27. julija, r. Obvestilo italijanske vlade tajništvu Društva narodov, da je Italija pripravljena pristati na nadaljevanje razsodiščnega postopanja v sporu z Abesinijo, je nekoliko izboljšalo razpoloženje, ki je zavladalo v Ženevi spričo sestanka sveta Društva narodov. Gre sedaj predvsem za dosego kompromisa v tem smislu, da Italija pristane, da razsodiščna komisija obravnava ne le posamezne incidente, marveč ves kompleks spornih vprašanj.
Razgovori, ki se sedaj vrše med Ženevo, Londonom, Parizom in Rimom, streme za tem, da se ustvari nova osnova za pogajanja. ter da se razsodiščmi komisiji še za mesec dni podaljša rok, ki je potekel 25. julija. V tem primeru naj bi svet Društva narodov imenoval predsednika razsodiščne komisije, ki bi se nato nemudoma zopet sestala. Italija pa bi se morala obvezati, da počaka na izid tega poravnalnega postopanja, preden bi se odločila za oboroženo intervencijo v Abesiniji.
Zdi se pa, da ti predlogi v Rimu niso bili z navdušenjem sprejeti. Rimski krogi so skrajno rezervirani in se še ne ve, kakšno stališče bo zavzela Italija na zasedanju Društva narodov, ki je po sporazumu med vsemi člani sklican za 31. julij.
Vsekakor pa se v Ženevi zavedajo, da pomeni ta spor izredno težko preizkušnjo za Društvo narodov. Zlasti francoski listi so zelo skeptični in pišejo, da lahko postane 31. julij usoden za ženevsko institucijo, ki po izstopu Japonske in Nemčije nikakor ne bi mogla brez škode preboleti še izstopa Italije.
V pariških vladnih krogih se še vedno nadejajo, da se bo posrečilo najti v Ženevi kompromisno rešitev. Francija se zavzema za to, da se glavna debata o abesinskem sporu odgodi. Laval bo osebno šel v Ženevo, da skuša rešiti težavno situacijo v duhu spravi j i vos ti. Po poročilih iz Londona tudi angleška vlada ne vztraja več pri tem, da se izvede vsestranska debata o abesinskih pritožbah. Zato upajo v pariških krogih, da bo uspelo premostiti ne samo krizo Društva narodov, temveč tudi preprečiti oborožen spopad v Afriki.
London, 27. julija. AA. Zastopniki zunanjega ministrstva konferirajo te dni s predstavniki vojnega ministrstva o ukrepih za varnost britanskih državljanov v Abesiniji. Pred vsem so sklenili znatno okrepiti stražo, ki varuje britansko poslaništvo v Addis-Abebi ter so poslaniku dodelili še četo pehote z več strojnicami.
Italijanski ultimat DN
Rim, 27. julija. AA. Italijanska vlada je poslala danes tajništvu Društva narodov novo noto, v kateri prosi pojasnila, kakšen bo dnevni red sedanjega zasedanja sveta DN. Italijanska vlada si pridržuje pravico, da zavzame stališče do sedanjega zasedanja sveta DN šele tedaj, kadar bo dobila uradno poročilo o dnevnem redu tega zasedanja. Če bodo druge države dale na dnevni red seje sveta DN tudi vprašanja, ki se ne tičejo neposredno ureditve incidenta pri Ual-ualu, si Italija pridrži pravico do odločit, ali ji bo sploh mogoče sodelovati na tem zasedanju ženevske ustanove.
Abesmske manifestacije v Londonu
London, 27. julija. AA. Mnogo črncev, živečih v Londonu, je ustanovilo »mednarodno zvezo prijateljev Abesinije«, ki bo v nedeljo priredila velike manifestacije za Abesinijo. Po londonskih ulicah so nalepljeni veliki lepaki z napisi: »Abesinija se bo do poslednjega moža borila za svojo neodvisnost« in »Boj Abesinije je boj vae h Afričanov«. Na manifestaciji bodo med drugimi govorili tudi zastopniki Zapadne Indije, Somalije in Zlate obale.
Gandhi za Abesince
London, 27. julija. AA. Današnji »Daily Telegraph« piše iz Ralkute, da so izjave g. Mussoiinija o temnopoltnih plemenih zbudile veliko nezadovoljstvo v Indiji. V mnogih indijskih krogih izjavljajo, da Indija kot članica Društva narodov ne more ostati bezbrižna v itaiijansko-abesinskem sporu, že -zdaj pripravljajo pomožne oddelke indijskega Rdečega križa in polmeseca za Abesinijo. Sam Gandhi namerava začeti kampanjo za zbiranje prispevkov za čim boljšo opremo teh oddelkov.
Veličastna zadnja pot direktorja Rada Pavlica
Ljubljana, 27. julija Danes popoldne seje Ljubljana na izredno lep, veličasten način poslovila od pokojnega direktorja poljanske gimnazije prof. Rada Pavliča. Pred hišo žalosti v Ciril— Metodovi uliioi seje zbrala ogromna množica ljudi, pokojnikovih prijateljev ter idejnih in stanovskih tovarišev, šolnikov, staršev in dijaške mladine, zlasti pa tudi veliko število častnikov ljubljanske garaiaije, kri so prišli izkazat svojemu nekdanjemu bojneanu tovarišu poslednjo čast. Ko so po-grebei položili krsto na lafeto, v katero je bilo vpreženih šest vrancev, in so ljubljanski pevci odpeli žalostinko, se je formiral sprevod, ki je po številni in pestri udeležbi najbolj jasno izpričal, koliko iskrenih simpatij je pokojni direktor Pavlič užival v vsej naši javnosti. Za pevci je korakala vojaška godba in igrala žalno koračnico, njej je sledila častna četa 40. pešpol-ka. Za vozom, polnim vencev in cvetja, sta se pomikala voz duhovščine in lafeta, nato pa soee zvrstili plakajoči svojca pokojnikovi. V sprevodu je korakal polnoštevilno zbrau profesorski zbor II. državne realne gimnazije, nato častniki, načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik, inšpektor Vr-hovnik, direktorji in profesorji vseh ljubljanskih srednjih šol z Reisnerjem in dr. Lokarjem na čelu, direktor poštne direkcije dr.Tavzes, diektor gimnazije v Kranju, dr. Simon Dolar, predsednik Zveze naprednih akademskih starešin prof. dr. Za-lokar v družbi starešin, univ. prof. dr. Zupančič, eenijor slovenskih planincev dr. Tominšek ter odposlanci 2KD, Ljubljanskega Sokola, in naprednega društva za poljanski okraj, številni so bili zastopani tudri pokojnikovi sošolci iz srednješolskih in univerzitetnih let, med njimi škofjeloški župan notar šink.
Pri Sv. Križu se je ob svežem grobu poslovil od pokojnega v imenu profesorskega zbora II. drž. realne gimnazije g. prof. Po-lovič, v imenu gojencev pa dijak Brdon. Ko je izrekel poslovilne besede še zastopnik Profesorskega društva in je Glasbena Matica z žalostinko še poglobila iskreuo tugo ob slovesu, je na krsto začela bobneti prst.
lo, da so bili v župnih uradih v okolici Ptuja izdani mrtvaški listi za take osebe, ki so še danes pri življenju. Kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti je bilo izdanih 27 mrtvaških listov v bilanco, ker je agent izjavil, da bo njegova »samopomoč« tiskovine sama izpopolnila. Te tiskovine je pa le agent sani izpopolnil ter s fingiranimi mrtvaškimi listi dvignil pri zavodu okoli 80.000 Din. Na kak način je prišel mož do mrtvaških listov, bo vsekakor dognala preiskava. Zaslišane so bile že tudi osebe, ki so bile od agenta že proglašene za mrtve.
V Angliji jeseni ali spomladi nove volštve
London, 27. julija. AA. »Morningpost« piše da bodo o dnevu britanskih volitev sklepali šele po vrnitvi predsednika vlade Bald-wina iz Aixa - les - Bainsa. Volitve se bodo zanesljivo vršile jeseni. Le če bi prišlo zaradi italijansko - abesin.skega spora do kakšnih zapletljajev, jih bodo odgodili na no-mlad-
Uvoz naše koruze na Madžarsko
Budimpešta, 27. j ulija. AA. Zaradi pomanjkanja -živinske hrane, nastalega zaradi dolgotrajne suše, je madžarska vlada po poročilu »Pester Lloyda?: dovolila Jugoslaviji in Romuniji uvoz 2000 vagonov metrskih stotov koruze.
Sleparije s ponarejenimi mrtvaškimi listi
Ptuj, 27. julija.
Pred letom se je naselil v ptujski okolici zastopnik neke »samopomoči« v bivši mariborski oblasti. Mož si je kmalu postavil lično hišico, opremljeno s precejšnjim udobjem. To je dalo povod raznim ugibanjem, od kje tako nagla obogatitev neznanega agenta. Vse to je prišlo tudi na uho oblast-vom. ki so se začele za čudnega agenta podrobno zanimati. Kmalu se je tudi izkaza-
Vremenski pregled
Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Pooblačenje na severu, ponekod nevihte.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Ponekod bolj oblačno in krajevne nevihte. Ne posebno toplo in nezanesljivo vreme.
NOVE EV DOVRŠENE, ker lahko, nežno in neobčutno bri-jejo 6 krat za 1 dinar.
Dobivajo se v vsej Jugoslaviji
MSB
Rabljene tračnice po 9 kg, jarmenike (Gatter), razne stroje za žago, vago-nete, lokomotive, kretnice prodaja ing. Robert Koller, Zagreb, Smiči-klasova ulica 21. — Telefon 92-74.
4828
Razkritja jantarjev v Križni jami
štiri skupine prodirajo ob velikem naporu v neznano podzemlje
Prva merilna skupina odhaja v jamo
Rakek, 25. julija.
Ve i: k a ekspedicJja merilcev in raziskovalcev v Križno jamo, o kateri je »Jutro« poročalo v torkovi številki, ee je v sredo zvečer vrnila prvič iz jame. Trinajst članov ekspednjcifije z devetimi pomožnimi delavci je razdeljenih v štriri skupine, prebili so v jami 28 ur nepretrgoma. Naporno delo v podzemlju jih je močno izčrpalo in so bili potrebni temeljitega počitka. Zaradi večje ekonomije dela, so sklenili, da bodo dve merilni in raziskovalna skupina delali v jami le po 12 ur, prva merilna skupina, ki nima delo v n-aj-cdidaljenrih predelih jame, pa bo tudi nadalje delala po 24 ur.
Raziskovalna skupina je prvi dan navezala svoje delo na dosedanje ugotovitve dr. Alfreda šerka in njegovih tovarišev, ki so 1. 1934. odkrili nov rov za Kalvarijo in ga krstili za rov Blata, ker je bil takrat precej blaten. Zdaj pa je rov precej suh in snažen. V njem so lani prodrli do 2 km daleč, ko jim je nadaljno prodiranje zaprla nizka pasaža, vsa zalita z vodo. Raziskovalna skupina se pri svojem delu ni mudila s podrobnim raziskovanjem že ananega rova, temveč je skušala prodreti fcim dalje. Zaradi nizkega stanja vode je našla pasažo prehodno ter je onstran nje odkrila nadaljevanje rova Prodrla je v daljavo nad 300 m, kjer je nadaljno prodiranje zaustavil kompaktno zasigan poti or, segajoč do stropa.
Jamarji so skušala najti prehod skozi po-dor, kar se jim kljub daljšemu in te-imeijitemu preiskovanju ni posrečilo. V pcdcru so našLi tekočo vodo in je verjetno, da se rov onstran podora v isti razsež! nosti in glavni smeri nadaljuje. Struga je zasigan a, tok vode je deloma prekinjen zaradi navadno nizkega vodostaja Vodna struga teče ob levi strani rova, desna stran je zastavljena z mogočnimi, deloma z-asiganimi bloki skal, ki so okrašeni s številnimi kapniki. Temperatura vode je 8-8 in zraka 9.1, obe temperaturi sta za nekaj deseti:nk višja cd onih v glavnem rovu. Skupina je bila v rovu 28 ur in je uporabljala do Kalvarije 2, odtod dalje pa 1 čoln. V splošnem je raziskani rov tipičen vodni rov z gladkimi stenami.
Naporno prodiranje
Prva menilna skupina dveh merilcev in treh pomožnih delavcev je istočasno pričela z merjenjem glavnega rova od prvega jezera dalje (400 m odvhoda). Skupina je v 24 urah izmerila le 600 m glavnega vodnega rova. Med delom je naletela na vse mogoče težave in ovire. Večkrat ni biLo moči postaviti na trdna tla merilni aparat, bresti so morali po vodi in ei pomagati na vse načine, da so dosegli povsem točne meritve. Ta skupina je prodirala z velikim lesenim in tremi navadnimi rese tasti: m i čolni. Zaradi velike oddaljenosti od vhoda bo ta skupina tudi nadalje delala v jami po 24 ur, ker bi sicer že sama pot tja in nazaj vzela večji del za merjenje določenega časa. Prav tako zamudno in naporno je prenašanje čolnov čez sigaste prage, ki posamezna jezera ločijo. Potrebno pa je tudi večkratno vračanje na isti prostor, kadar je nujno, poiskati najprimernejši prostor za merilne priprave. Točno merjenje je neverjetno zamudno, postavljanje merilne late ali instrumenta zahteva mnogokrat prav akrobatske spretnosti, ko ni mogoče ob tesnih bregovih in strmih skalah najti nobene trdne opore.
Isto velja tu-d.i za ostale merilne skupine, kri se bore s težavami gladkih, izlizanTh rovov ali s skrajno divjo in nepregledno formacijo jame.
Drugi merilni skupini je pripadla težka naloga, izmeriti velik glavni rov od vhoda pa do prvega jezera. Pri merjenju profilov ji dela težave mestoma do 25 m visoki s trop, kii ga morajo meriti z balončki, na-napolnjenimi z vodikom. Take balončke pol ni jo sproti kar v jami in delajo plin s ci,n-kovo pločevino in solno kiseliino.
Tretja skupina je merila rove na levi strani glavnega rova, med njimi znameniti medvedji rov z obilico ostankov jamskega medveda.
četrta skupina je merila rove na desni strani glavnega rova, ki se odlikujejo sicer po razdrapanosti velikega rova, čigar stropi pa so včasi tako niBki, da je merjenje komaj mogoče.
Natančno delo merilcev zahteva v jami še posebne pazljivosti, potrpežljivosti in vztrajnosti, ko terja že samo postavljanje merilnih lat na nevarnih mestih mnogo izkustev in delo zamuja tudi skromna luč jamskih svetilk, ki pri tako dolgem delu oči močno utruja.
Nova jezera
Pudob, 26. juKija.
:Prod'iralna skupina, ki je odšla v jamo sinoči okrog 19. ure, se je zara-na po 12 urnem delu vrnila. Tokrat je raziskala
še neznane prepade v rovu blizu vhoda in našla v enem prepadu jezero, precej razsežno in globoko 11.25 m, v drugem 21 m globokem prepadu pa stično jezero.
Prav težko je bilo vkrcanje v čoln, ki so ga najprej po vrvi spustili v gloibino, za njim pa še raziskovalce ob strani steni. Oba prepada so do kiraja raziskali, vendar v njih niso našli drugih izhodnih ali odtočnih rovov. Zanimiva je tolika globočina vode, ki so je doslej merili največ do 5 metrov globočine. Prva merilna skupina je v nadaljmih 24 urah prodrla nekako 1200 ,m. daleč od prvega jezera, ki leži približno 400 m od vhoda Rovi, v katerih so merili, so obdani deloma z gladiMmii v vodo padajočimi stenami brez vsakih položnih bregov, deloma eo zastavljeni s podori z vod-
no strugo. Skupina je dospela do Kalvarije odikoder bo jutri nadaljevala merjenje po pri lično 450 do 500 m dolgem vodnem predoru do Križne gore.
Ostale skupine, ki vse delajo v starem delu jame po točno določenem načrtu, se bližajo z delom kraju. Merijo le še točne višine stropov z balončki, rišejo profile, imerijo točne globine vode in drugo.
Vodovod in tujski promet
Vsa ekspedicija ima na razpolago prav skromna denarna sredstva, zato mora z delom hiteti in ji za temeljit od p očitek ostaja prav malo časa. Kljub temu je življenje jamarjev prav romantično: pričakovana odkritja novih rovov, divjih jamskih formacij in čudovito lepih kapniških oblik vse to jih drži v nepopisni napetosti. V pičlih počitkih zapojejo v odmevajočih rovih in dvoranah domače pesmi, da se v deseterih odmevih vračajo nazaj im jim preganjajo spanec, ki po dolgem delu !e prerad leže na veke, da včasi utrujena glava kiin k ne ob vizir ali skalo. Po trditvah vseh je Križna jama nedvomno naše najlepše podzemsko kraljestvo in v marsikaterem pogledu prekaša Postojnsko jamo.
Na samovarih si kuhajo čaj ali pripravljajo prigrizek, potem pa gre delo zopet naprej. Le mirovati ne smejo, sicer je pri takih naporih, vlagi in nizki temperaturi le težko izdržati. Doslej se nobenemu ni pripetila večja nezgoda. Mala praska na rokah ali po glavi to je vse, kar pride zdarnika v. roke. S pogumom in samozavestjo vzdržujejo vsi člani napore. Pri delu ne delajo nobenih izjem. Vodja ekspedicije višji svetnik inženjer Hočevar je z deli zadovoljen. Dela v jami so tudi sam udeležuje in moram reči, da izdrži prav toliko ali še več, kakor mlajši udeleženci. Kadar pridejo iz jame, so vsi enako utrujeni, pa tudi mokri ali blatni. Po tolikih urah dela v jami pa jim sončna luč in toplota prav nič ne pri-jata.
Po končanih meritvah bodo izračunali ves položaj jame in nalo dognali, aR je mogoče napeljati vodo za vso Loško dolino. V kolikor so doslej ugotovili, je vode zadostna množina in je tudi zelo sterilna, kar bi dalo sklepati na studenčni izvor. Dognati pa bo treba višino vodnega stanja in bo nato mogoča odločitev, če prihaja jamska voda v poštev za vodovod.
Te dni si jamo ogledujejo tudi številni domačini, ki se sedaj, ko je ekspedicija v jami, upajo prodreti tudi dalje. Vsi so začudeni nad tolikimi lepotami, ki jih doslej niti slutili niso. Grajati pa je treba početje nekih študentov, ki so merilcem odpeljali čolne in s tem za deij časa onemogočili delo za katero že tako primanjkuje časa.
Kazalo bi vhod v jamo za splošni obisk zapreti, sicer se bo zgodilo, kakor z mnogimi drugimi našimi jamami, ki so jih jamski »roparji« pripraviii ob najlepše okrasje* Morda le niso bajke o jadranski cesti, o kateri naši ljudje tod že dolga leta sanjajo.
Udeleženci ekspedicije z vodjo višjim svetnikom inž.'Hočevarjem (X) v sredi
PRI ZAPRTJU IS MOTNJAH V PREBAV?
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne fFi^SiilZ JOS@fOWG grenčice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935
In takrat bo postala Križna jama znamenitost ob tej cesti, ki bo vredne obiska
Ne bilo bi pa napak, da se domačini že sedaj zbero in morda z društvom ali zadrugo započno pripravljati, da lx> jama ob-pravem času dostopna kot največja znamenitost Loške doliue.
Nova grebenska pot
ita
Podružnica SPD Celje je otvorila novo grebensko pot. ki teče po grebenu Olševe v dolžini okoli 5 km. Ta planinska pot je važna, ker tvori najbližjo zvezo med Mariborom, Dravsko. Mislinjsko in Mežiško dolino na eni. Logarsko dolino in Savinjskimi Alpami na drugi strani. Turisti in izletniki iz vzhodnih krajev Slovenije pridejo z avtobusom do Črne, odkoder se povzpejo na sedlo Sleme in odtod po dobro markirani poti na greben Olševe in dalje mimo svetovno zane Potočke zijalke. Tu se vrši že več let izkopavanje prazgodovinskega orodja in drugih predmetov pod vodstvom g. prof. Srečka Brodarja iz Celja. Pot vodi dalje do prijazne gorske vasice Sv. Duh, odtod pa je v več pravcih mogoč udoben sestop v Logarsko dolino ali pa v Solčavo. Turistu se nudi z grebena Olševe ves čas krasen razgled na Savinjske Alpe, v severni smeri pa sega daleč prelco slovenske Koroške do večno zasneženih velikanov Centralnih Alp.
Tvoje perilo
potrebuje blag
CHiCHT0V0
JE R PE NTl NO V0f M110
n> sko o/o
Rogaška Slatina — polna gostov
Izredno zadovoljiva sezona — Nove naprave
Rogaška Slatina, 25. julija. ljani in je bil tudi v pred sezoni obisk Glavna sezona v Slatini: promenada I približno za 200 oseb večji kakor iani. je polna gostov, ki z užitkom poslušajo Prišla je glavna sezona in z njo tudi melodije ljubljanskega gledališkega or- skrb uprave, da zadovolji vse želje in
zahteve. To je uspelo. Že 15. julija so bila vsa banovinska poslopja zasedena z vsemi zasebnimi hišami vred, ki oddajajo sobe. Nekateri so se za eno ali dve noči morali zadovoljiti z zasilnim prenočiščem v — kabinah. Število ld5J gostov v tem času Ze dolgo ni bilo doseženo. To pomeni 400 oseb več kakor lani ob istem času.
Zdravilna moč slatinskih vvtlcev je zaslovela zlasti pri Srbih in Hrvatih. Zaradi tega čuješ na promenadi največ blagoglasne srbohrvaščine, čudno pa je, da se Slovenci tako malo potegujejo za zdravljenje tega našega letoviška. Le malo jih je. Pa bi bilo tudi z ozkega lokalnega stališča potrebno, dc. bi prebivalstvo Slovenije bolj upoštevalo svoje zdravilišče, od katerega živi znaten del ljudstva v šmarskem srezu,
Med gosti so zastopani vsi sloji od preprostih slavonskih in banatskih kmetic do obrtnikov, trgovcev, uradnikov, častnikov, do naših najvišjih državnih funkcionarjev. Od 8. julija dalje zaupa svoje zdravje Rogaški Slatini tudi naš popularni minister vojske m mornarice armijski general Petar Živkovič. Nadalje imamo v naši sredi bana dunavske banovine g. Vasoviča z družino, g 3 ie rila Zečeviča, Vukotiča in Stanojeviča, pa še druge prominentne osebe. Z Bledom se kosamo tudi v tem, da je Rogaška Slatina postala majhno politično središče. Pred odhodom v Beograd je prispel semkaj minister dr. Korošec, danes sta prispela minister g. Nikola Preka in ban dr. Dinko Puc.
Da je Rogaška Slatina samo za bolje ljudi, bo morda kdo ugovarjal. A naša zdrava mladina? Ali naj se zakoplje med bolnike? Ne tako, prijatelj! Pridi, kadar hočeš v novo plavalno jpaiiš-če, pa boš videl, kakšen ži^^žav vlada tam. Poseti kegljišča, tenišča in zvečer Zdraviliški dom, pa boš lahko u~ot jvil da pride tudi naša mladina v Rj^aški Slatini, kakor pravimo, na svoj račun. Rogaška Slatina ni samo zdraviliške, temveč pravo letovišče, ki slovi po družabnosti in po krasnih izletih.
Ko bodo jeseni, kakor napovedujejo, popolnoma izgradili vse objekte pri plavalnem bazenu in ko bodo modernizirali še nekatere hotele, potem se bo skrb zdraviliške uprave glede nastanitve gostov še povečala. Sloves rogaško vode bo pritegnil v ta raj vsako ieto večje število obiskovalcev. Tisti, ki upnv^a-jo Rogaško Slatino, so ljudje tak iga kova: čim več se jim čez leto nagrmadi dala, tem rajši delajo in tem bolj s t zadovoljni, ko je uspešna sezona pri kraju.
Foto Pelikan
Vojni minister, armijski general g. Petar Živkovič pri zdravilnem vrelcu
■kestra. Že zunanja slika odličnega našega zdravilišča nam kaže, da bedo z letošnjo sezono lahko prav zadovoljni. Dočim se nekatera druga letoviška pritožujejo zaradi premajhnega obiska gostov, si v stanovanjskem uradu v Rogaški Slatini belijo glave, kam bi nastanili vse tujce, ki jih je sloves zdravilnih vrelcev privabil v dolino južno od zelenega Boča, štajerskega Trigla/a.
Nekoliko informacij želim dobiti v ravnateljstvu: težko je priti do novega ravnatelja Gračnarja. Pa se ni čuditi. Ves dan je obložen z delom in skrb;~> za svoje varovance, zdraviliške goste. Se-ve kljub temu najde še nekaj časa za novinarje, kar so pred dnevi s posebno hvaležnostjo ugotovili tudi zagrebški tovariši, ki so se mogli prepričati o le pem razvoju zdravilišča, pa tudi o slovenski gostoljubnosti
V začetku predsezone so v R;gaški Slatini prevladovali Avstrijci, ki so do srede junija tvorili približno dve tretjini števila gostov. V drugi polovici junija so zaradi znanih težkoč izostali. Vendar pa to ni posebno škodo/alo, ker so kmalu začeli prihajati naši držav-
speli tujske sezone
število gostov je v mnogih letoviščih znatno naraslo
Humor jih ne zapusti niti po 24urnem napornem delu. Pri kosilu so razkazovail »jamskega dojenčka«, ki pa zna že kaditi lulo. kakor je videti na sliki
Ljubljana, 25. julija
Letošnja tujsko prometna sezona je iz-početka kazala prav slabe izglede in zlasti iz naših največjih letoviških krajev so prihajali glasovi, ki so dali po nekod slutiti skorajda katastrofo. Neurejeni odno-šaji prav z onimi državami, ki so nam v prejšnjih sezonah dovajale največ gostov, so letos izbrisali iz seznama naših letoviš-čarjev predvsem veliko število Nemcev, Avstrijcev in Madžarov, ki so sicer leto za letom polnili naša vodilna kopališča in zdravilišča, šele te dni, ko je sezona prav za prav že na višku, je naša Narodna banka dovolila kredit 10 milijonov, ki bo v kratkem v veliki meri poživil promet z Nemčijo, in tako smemo upati, da bodo tudi tisti naši letoviški kraji, ki so z velikimi investicijami v prvi vrsti navezani na inozemski promet, prišli na svoj račun.
Po podatkih, ki jih je zbrala Zveza za tujski promet, je dotok tujcev padel predvsem v najbolj frekventiranih letoviščih, medtem ko razni manjši kraji, ki se niso mogli veseliti največjega navala, dobivajo zmerom večje število gostov. Kriza se najbolj živo občuti pač na Bledu, ki je tudi letos prejel veliko število prijav iz Nemčije, a so zaradi medtem nastalih zaprek gostje izostali. Med inozemci je na Bledu največ Čehov in pa nekaj Avstrijcev. A kakor povsod drugod, se tudi med temi tujci opaža, da so v svojih letoviških pro-
računih mnogo skromnejši, kakor so bili prejšnja leta. Podoba je, da so dandanes izginili iz letovišč razsipni bonvivani, kakršne so poznali boljši časi, in da danes celo med gosti Bleda prevladujejo zastopniki srednjih slojev. S skromnostjo in ste-dljivostjo letošnjih letoviščarjev je v skladu tudi dejstvo, da je na primer blejska okolica, ki lahko nudi bivanje mnogo ceneje kakor pa luksuzni hoteli in penzioni na jezeru, prav številno obiskana.
Rogaška Slatina, ki je imela sredi julija lanskega leta 1162 letoviščarjev, jih je imela letos ob istem času že 1507, tako da je zdravilišče prav dobro obiskano. Med gosti je največ Hrvatov in pa Beograjčanov, medtem ko so Avsrtrijci in Madžari, ki so od nekdaj radi posečali Slatino, letos po večini izostali. Prav tako se lahko pohvali z obiskom Slatina Radenci, ki je imela do konca junija 260 gostov, po večini Hrvatov, (lani 270). Dobrna pri Celju preživlja letos kar rekordno sezono. Sredi julija so bili na Dobrni 1503 gostje, med njimi 101 inozemec, medtem ko jih je lani ob istem času imela pod streho 1371 (174 inozemcev). Prav tako je tudi kopališče v Laškem letos povečalo število letoviščarjev: lani jih je bilo v drugi polovici julija 651, letos jih je 693. Kakor povsod drugod, so tudi tu po večini sami Ju-gosloveni, medtem ko je število Avstrijcev od lani padlo od 50 na 10.-
še v večji meri kakor kopališča pa se pohvalijo z uspehom naši letoviški "kraji. Tako ima Kranjska gora letos po letu 1930. svojo rekordno sezono. Medtem ko je mnogo inozemcev odpadlo, je število Srbov in Hrvatov toliko naraslo, da je imela Kranjska gora letos v juniju 456 gostov (3110 nočnin) nasproti lanskim 307 (2642 nočnin), do 20. julija pa je ob.-skalo naše najznamenitejše gorsko letovišče 1099 oseb (nasproti 862 lanskim). Novo mesto preživlja sezono, ki je približno enaka lanski. Doslej je sprejela dolenjska metropola v svoji sredi 636 gostov, po večini Jugoslovenov, 58 pa inozemcev. Enako so zadovoljni s svoj;m prometom v škofji Loki, kjer imajo 180 gostov, med njimi 164 Jugoslovenov, a podobno poročajo iz Radovljice, Kamnika in Kranja. Marsikje pa se tujskoprometni interesenti pritožujejo, da gredo poklicane instance turizmu v naših krajih vse premalo na roko, in tako tudi Kamnik ponavlja svojo vkljub vsem priporočilom neuslišano prošnjo, da se mu vrnejo letoviške pravice. Celotna slika tekoče tujsko-prometne sezone kaže, da so naši južni bratje s številnim obiskom naših krajev skoraj v polni meri nadoknadili izostanek inozemcev. Odkar pa je Narodna banka s svojim kreditom omogočila denarni promet z Nemčijo, se že v velikem številu priglašajo tudi le-toviščarji iz rajha, tako da bo sezona tudi letos v polni meri izpolnila pričakovanja interesentov.
Ljubljana ki je nekakšno osrednje žarišče vsega našega tujskega prometa —
saj je cela Slovenija prav za prav ena sama turistična pokrajina — je imela v prvi polovici leta 23.626 gostov. V tej številki pa so zbrani samo pravi hotelski gostje, h katerim bi bilo treba prišteti še nekaj dasettisočev udeležencev evharističnega kongresa in nekaj tis oče v izletnikov, ki prihajajo v Ljubljano v skupinah in se ustavljajo v skromnejših skupnih prenočiščih. S takšnimi skupinami, s katerimi prihaja zlasti mnogo dijakov, pa tudi nekaj tujcev iz inozemstva, je v juniju obiskalo Ljubljano 839 oseb, ki so pustile tu 1779 prenočnin. Razen takšnih popotnikov pa ima Ljubljana vsak dan priliko pozdraviti v svoji sredi tudi večje skupine izletnikov z avtobusi, ki prihajajo od blizu in daleč in romajo skozi Ljubljano po večini na Jadran. Več takšnih skupin je prepeljalo skozi Ljubljano tudi znano splitsko tujsko prometno podjetje Jadran-Expres, ki je organiziralo letos za inozemce 10 potovanj z Bleda na Jadran in v Južno Srbijo, katerih se je udeležilo lepo število Švicarjev, Nemcev, Francozov, Rumunov, Holandcev in Dancev. Jadran-Exspres vzdržuje stalne stike z raznimi turističnimi agencijami v inozemstvu in z dobro organizirano propagando vabi tujce v naše dežele. Gostje, ki so enkrat prevozili njegovo progo od Bleda preko Ljubljane, Plit-vičkih jezer pa do Bosanskega Petrovca, in drugih pokrajinskih atrakcij našega juga do Skadarskega jezera, Lovčena in Dubrovnika, se ponavadi tako razvnamejo za lepote naše zemlje, da pred slovesom zmerom za gotovo obljubijo, da bodo še orršli.
4* o s p o d a p s f v o
Naše državne finance
Neizplačane obveznosti znašajo 529 milijonov dinarjev
Naše državne finance
Finančno ministrstvo objavlja v «Službe-nih Novinah« običajni izkaz o gibanju državnih financ, in sicer za mesc maj, za prva dva meseca tekočega proračunskega leta in za 14 mesccev računskega leta 1934'1935.
Izkaz za maj je nasproti dosedanjim izkazom toliko i/premenjen, da v tabelah o izdatkih prišteva na koncu tudi likvidne, a neizplačane račune, to je neizplačane obveznosti. Ob koncu maja je imela državna blagajna še po starem proračunu za 413.2 milijona dinarjev neizplačanih obveznosti (lani ob koncu maja za 360.1 milijona), od tega po proračunu državne administracijo 235.6 milijona dinarjev (lani 191.3) in po proračunu državnih podjetij 157.6 milijona dinarjev (lani lčS.8). Razen tega je imela državna blagajna po tekočem proračunu ob koncu maja za 115.8 milijona dinarjev neizplačanih obveznosti, in sicer 72.4 milijona dinarjev v državni administraciji in 43.4 milijona dinarjev pri podjetjih. V celoti so torej znašale ob koncu maji* neizplačane obveznosti državne blagajne 529 milijonov din^riev.
Dohodki državne administracije <*o zma-?:i!i v prvih dveh mesecih tekočega proračunskega leta f®nri1, mi j) 1021.1 milijona dinariev (la>ni 1029.1). Pri tem so znašali dohodki od neposrednih davkov 2899 milijona dinarjev (—7.0 milijona nasproti istemu razdobju lanskega leta,), dohodki od državnih trošarin 127.0 mil i i ona dinarjev (4-] >,(V). dohodki nd taks 105.2 (—8.3), dohodki od carin 122.6 mili jena dinarjev (+ 12.7)
in dohodki od monopolov 265.8 milijona dinarjev (+ 20.0).
Dohodki državnih podjetij so v aprilu in maju znašali 481.1 mrilijona dinarjev (lani 517.8). Pri tem so znašali dohodki državnih železnic 286.6 milijona dinarjev, to je za 35.6 milijona dinarjev manj kakor lani v istem razdobju, kar je gotovo v zvezi z znižanjem tarif. Nadalje so znašali dohodki pošte, telegrafa in telefona 6S.1 milijona dinarjev (+ 7.1), dohodki rudnikov 25.7 milijona dinarjev (—5.5). dohodki gozdov 14.5 milijona dinarjev (-f- 2.8) in dohodki rcone plovbe 11.7 miilijona dinarjev (-f 1.2).
Pri podatkih za 14 mase cev računskega leta 1934-35 so, kakor rečemo, upoštevane tudi neizplačane obveznositi, zato ta račun ne izkazuje več suficita, kakor še prejšnji mesec. V državni administraciji kaže zaključni račun za leto 1934-35. do konca maja izdatke skupaj z neizplačanimi obveznostmi v višini 6663.1 milijona Din, pri dohodkih 6556.4 milijona Din tako da izhaja malenkosten deficit v višini 6.7 milijona Din, ki se bo do konca avgusta, ko konča računsko leto, gotovo še nekoliko povečal.
Državna podjetja pa izkazujejo clo kanca 14. meseca računskega lota 1931 -35 skupaj z neizplačanimi obveznostmi 307S.7 milijona Din izdatkov in 3305.5 milijona Din dohodkov, tako da znaša višek dohodkov nad izdatki 228.8 milijona Din (po proračunu bi moral znašati 385.9 milijona Din).
Gospodarske vesti
_ Stanje aktivnih kliringov. V Jugo-
slovensko_n>emškem kliringu se je neizrav-nani saldo (nemški klirinški dolg) v tednu od 17. do 24. t. m. ponovno povečal na 295.5 milijona Din nasproti 290 milijonov Din pred 1 tednom in 286 milijonov pred 14 dnevi, tako da se ta saldo zopet približuje najvišjemu stanju, ki smo ga zabeležili pred 1 mesecem. Dne 24. julija so Ma izvršena izplačila do avize štev. 5316 od 25. jian t!, in je treba na izplačilo čakati okrog 6 mesecev. — Tudi v jugoslo-vensko-italijanskem klringu se je neiz-ravnani saldo (italijanski klirinški dolg) ponovno povečal na 75.6 milijona Din nasproti 65.6, 63.7 in 62.3 v prejšnjih treh tednih. Poslednje izplačilo na dan 24. t. m. je bilo po avizi štev. 72.463 od 19. junija in je treba na izplačilo ča.kati 34 dni. — V kliringu z Bolgarijo znaša aktivni saldo v našo korist 124.000 Din (prejšnji teden 16.000 Din).
Izplačilo kupona vojne škode. Počenši s 1. avgbstom t. 1. bodo Poštna hranilnica in njene podružnice ter vse pošte v državi pričele izplačevati kupon št. 13 obveznic vojne škode. Pošte bodo izplačevale na,dan največ 10 kuponov vsaki osebi, preko tega števila bo pa izplačevala Poštna hranilnica aH njena podružnica. Da ne bo nepotrebnega čakanja občinstva pred blagajnami iPoštne hranilnice in njenih podružnic in da se obenem olajša in pospeši delo. priporočamo. lastnikom, ki imajo več ko 200 kuponov. da jih pošljejo v vrednostnem pismu Poštni hranilnici ali njeni najbližnji podružnici. Poštna hranilnica ali njene podružnice bodo pregledale te kupone po istem vrstnem redu. kakor bodo prihajali, in bodo poslale protivrednost po pošti na naslov pošiljalcev, ali jih bodo pa odobrile njihovim čekovnim ali hranilnim računom. Kupone je treba izročiti s seznamom serij in številk, kj jih podpiše donosilec kupona s točnim naslovom.
= Gradbena delavnost v Zagrebu. V
prvem letošnjem polletju se je gradbena delavnost v Zagrebu nekoliko povečala, vendar še danes zaostaja za prejšnjimi leti. Dočim je bilo v prvem polletju 1931, izdanih 462 gradbenih dovoljenj za nove hiše in še v letu 1932. 268, je že leta 1933. v prvem polletju padlo število gradbenih dovoljenj na 134, lani pa kar na 62; šele letos se je število gradbenih dovoljenj za nove hiše nekoliko povečalo na 99. Med drugim so bila izdana gradbena dovoljenja: za neo petnadstropno hišo (lani za 1), za 7 štirinadstropnih (1), 4 trinad-stropne (3), 7 dvonadstropnih (3), 31 eno-nadstropnih (10) in za 23 pritličnih hiš (10).
= Novo otežkofenje izvoza žita v Avstrijo.
Avstrija je 23. t. m. nepričakovano povišala licenčno takso za uvoz koruze in krmilnega ječmena od 6 na 7 šilingov, čeprav je že letos spomladi povišala to takso od 4 na 6 šilingov.
= Vznemirjenje na deviznih tržiščih. Kakor znano, je v drugi polovici julija nastopilo znova vznemirjenje na deviznih tržiščih. zlasti glede holandskega goldinarja in italijanske lire. To vznemirjenje tudi ni ostalo brez vpliva na francoski frank. Francoska banka, ki je prejšnje tedne zaznamovala stalni dotok zlata, izkazuje -v najno-ve;šem izkazu prvikrat zopet odtok zlata za 174 milijonov frankov na 71.177 milijonov frankov.
r= Nova kriza nizozemskega goldinarja.
Kakor smo že poročali se je situacija glede holandskega goldinarja po ostavki tamo-šnje vlade znova poostrila. Izjava nizozemske vlade in Narodne banke, da bo ščitila goldinar, je v toliko ostala brez tehtnega vpliva, ker je nesigurno, če bo sedanja vlada ostala na krmilu. Nizozemska Narodna banka, ki je v teku junija in julija, ko je nastopilo pomirjen je. ponovno znižala diskont, je bila že pred dnevi prisiljena zvišati diskont od 3.5 na 5%. Včeraj pa je ponovno zvišala diskont od 5 na 6%.
= Zadruge kot telefonski narcčnikl. O priliki izdaje novega pravilnika o notranji telefonski službi je Glavna zadružna zveza prosila prometno ministrstvo za pojasnilo, v katero skupino naročnikov spadajo zadružne organizacije. Ministrstvo je odgovorilo: V čl. 20 v 4. skupini telefonskih naročnikov so navedene vse zadruge, čeprav niso po imenu imenovane. Zveze spadajo takisto v četrto skunino »od točko 15. Za-
druge kot kreditne uranove spadajo prav tako v četrto skupino kakor male k reditne zadruge.
= Gostilničarji dnnavske in savske banovine za lastno pivovarno. V Ajjatinu je bila 24. t. m. konferenca gostilničarjev iz dunav-ske in savske banovine, kjer se je razpravljalo o vprašanju lastne pivovarne. 2e pred meseci je poseben akcijski odbor pričel pogajanja z apatinsko pivovarno »Josip Aj-man d. d.« ki že dve leti ne obratuje. Prišlo je do načelnega sporazuma, po katerem naj bi gostilničarji odkupili apatinsko pivovarno skupaj s tvornicami ledu v Apatinu, Kuli in Novem Sadu za vsoto 5 milijonov Din, tako da bi gostilničarji 2 in pol milijona Din plačali takoj do septembra, ostanek pa v mesečnih obrokih po 200.000 Din. Na konferenci v Apatinu je bilo navzočih 120 gostilničarjev, delegatov združenj. Ak, ciiski odbor je poročal o stanju pogajanj, nakar so delegati usvojili načrt. Konferenca je tudi sklenila, da se izda 10.000 deležev po 600 Din in da se med gostilničarji dunavske in savske banovine prične živahna propaganda za vpis delnic.
—	Obrtniška Mala antanta. Na pobudo romunske zbornice dela, se bo letos vršil kongres obrtnikov iz Romunije, Jugoslavije in Češkoslovaške ter drugih obrtnikov iz ostalih balkanskih držav. Namen tega kongresa je ustanovitev obrtniške Male antante, ki bi imela nalogo izvesti kar najširšo akcijo za vzajemno znižanje obrtnikov držav Male antante in drugih balkanskih držav. Razen prestižnih vprašanj obrtniškega stanu bi imela novoustanovljena obrtniška Mala antanta nalogo proučiti, kako bi se dale razširiti posamezne obrtniške panoge v državah, kjer še ne obstoje.
= Pravna pomoč med našo državo in Nemčijo. Po informacijah obrtne zbornice v Beogradu so se pričela med zastopniki naše in nemške države pogajanja za sklenitev pogodbe o pravni pomoči v državljanskih in trgovinskih zadevah. Delegati obeh držav so že sestavili načrt novega sporazuma. Da bi ta pogodba docela zadostila vsem postavljenim zahtevam, je pravosodno ministrstvo otvorilo anketo med gospodarskimi zbornicami in zahtevalo nasvete o vprašanjih državljanskih in trgovinskih sporov in vzajemnega izvrševanja razsodb.
= Prodaja mineralnih vod v trgovinah.
Svoječasno smo poročali, da je ministrstvo za socijalno politiko izdalo odlok, po katerem bi se morale zaloge »Franc Jožefove-r vode, ki se nahajajo v trgovinah, razprodati do konca leta 1935, in da bi smele od 1. januarja 1936. prodajati omenjeno vodo samo še lekarne. Na predstavko Zbornice za TOI v Ljubljani je ministrstvo svoj prejšnji odlok premenilo v tem smislu, da se sme omenjena voda, kakor tudi vse druge zdavilne vode, prodajati svobodno v vseh trgovinah po dosedanjih običajih, razen vod, ki vsebujejo* arsen.
—	Zvišanje delniške glavnice tvrdke Bata. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora je tvrdka >Bat'a«, jugoslovenska tvornica gume in obutev d. d. v Borovu izvedla povišanje delniške glavnice od 5 na 20 milijonov Din in je sedaj delniška glavnica razdeljena na 10.000 delnic po 500 Din in 300D delnic po 5000 Din. Ta sprememba je že vpisana v trgovinskem registru.
Nabiranje oglasov za publikacije Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, je glede upravičenosti za nabiranje oglasov in predplačil za zavodove publikacije, kakor so »Glasnik« , »Pri-vredni adresars, informacijski bilten v francoskem in nemškem jeziku in druge publikacije, izdal razpis, da ni nihče upravičeni za ta posel, razem oseb, ki se izkažejo s pravoveljavno, od zavoda izstavljeno legitimacijo. Da se prepreči vsaka zloraba, bo zavod vsem svojim pooblaščencem izdal do 1. augusta t. 1. nove legitimacije, prejšnje pa pobral in uničil. V bodoče se bodo izdajale pooblaščencem za nabiranje oglasov tn predplačil legitimacije 1. Januarja in 1. julija vsakega leta, torej z veljavnostjo samo šestih mesecev. Na to se opozarjajo trgovci, industrijci in obrtniki, ki naj od vsakega, ki se javi za nabiranje oglasov ali predplačil za označene publikacije, zahtevajo legitimacijo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ako dotič-
1 nik take legitimacije nima, naj ga takoj
' javijo oblastvom.
—	Prodaja lesa se bo vrgila pri direkciji šum v Ljubljani potom ustene dražbe 6. av gusla t. m.
= Dobava drv. Dne 2. avgusta ee bo vršila pri komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani Licitacija glede dobave drv. 25. avgusta pa pri komandi dravskega žandar-merijskega polka v Ljubljani.
—	Dobave. Splošni oddelek direftaTje drZ. železnic v Ljubljani sprejema do 31. julija ponudbe glede dobave konceptnega papirja in do 1. avgusta gie»k? dobave svedrov, strojni oddelek pa do 6. avgusta ponudbe glede dobave različnega lesa. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema dol. avgusta ponudbe glede dobave krovne lepenke in katrana, do 8. avgusta gflede dobave pločevine; do 15. avgusta pa glede dobave klešč za plombe in svinčenih plomb. Direkcija drž. rudnika Vrdmiik sprejema do 8. avgusta ponudbe glede dubave strojnega olja |
in transformatorskega olj«, do 15. avgusta
pa glede dobave kremenjakov za bencins^j
svetiljke.
Borze
Na ljubljanski bora je znašal pretekli teden devizni promet 2.07 milijona Din nasproti 2.44, 2.52 in 3.22 milijona Din v prejšnjih treh tednih. Na svobodnem deviznem trgu je položaj ostal v glavnem nespremenjen in se tuje devize nadalje trgujejo na bazi 15.45 do 15.50 Din za švicarski frank. Italijanska lira je tudi v svobodnem prometu precej popustila in se samo nudi blago brez povpraševanja.
Devize
Curih, Beograd 7, Pariz 26.25, London 15.21, New York 306.3750, Bruselj 52, Milan 25.10, Madrid 42, Amsterdam 206.40, Berlin 123.20, Dunaj 58.60, Stockholm 78.40, Oslo 76.40, Kobenham 67.90, Praga 12.71, Varšava 57.85.
Po beograjskem furnirju
Beograd, 25.julija.
Zadnji dve koli turnirja 6ta prinesli še nekaj presenečenj. V predzadnjem je mladi BrOder v fini partiji porazil Kostiča. Jaz som s Tri fu novi čem komaj rešil remis. V siciiijanskii partiji je prišel Trifunovič kot t»e!i v predmet. P« z-»f.> je ra!. takt:či.e iiapa-ke prišel v položaj, da je moral žrtvovati kmeta a k «a -t«ti Ja/. sem vzel rajši kvaliteto, kar se je izkazalo za napačno. V končnici je iinel Trifunovič prav izvrstne izglede na zmago, ki pa ji.h ni izkoristil in je partija bila dana remi6 celo že v poziiciji, ki je bila zame ugodnejša. V zadnjem kolu sem prišel z dr. Drazgo sicer v prednost, v končnici neenakih borcev pa sem hitro predložil remis, tem preje, ker sta Kostič in Trifunovič v svojih partijah stala slabo. Trifunovič je proti Totu v trd-njaveki končnici res izgubil in doživel tako še v zadnjem trenutku edini poraz v turnirju. K osti če v nasprotnik dr. Astaloš pa je nenadoma pokvaril z nekaj nepazljivimi potezami svojo pozicijo, se izognil celo ponavljanju potez, ki bi mu prineslo remis in Kostič je z energično igro še dobil partijo. Pozornost je vzbudila danes tudi lepa zmaga Tomovi 6a nad Konigom.
Po tolikih peripetijah sva torej s Ko-stičem skupno zasedla prvo mesto. S tem je zaenkirat odpadla podelitev naslova Ju-goslovenskega šampijona, ki jo je Jug. šah. savez predvidel za zmagovalca turnirja. To je toliko dobra resolucija, ker je, kakor znano, naslova prvaka oziroma šamprijona naš dosedanji prvak prof. dr. Vidmar vztrajal na stališču, da mu je mogoče ta naslov odvzeti eamo v matchfu. Beograjski šahlsti imajo sedaj namero, da na podlagi rezultata turnirja priredijo za naslov prvaka tramateh med dr. Vidmarjem, Kosti čem , in menoj.. M&tch bi ee vršil še tekom letošnjega leta. To bi bila vsekakor primerna rešitev tega vprašanja.
Kostičeve ln moje partije na turnirju bodo gotovo pokazale, da je Kostič igral v Beogradu podijetneje nego Jaz ln da je slabše nasprotnike elegantneje premagoval. Imel pa je tudi on v nekaj partijah izrazito srečo in njegova lastna sodba, kd jo je te dni izrazil o samem sebi v novem inter-vievu v listu »Naplo«, da je bil namreč on daleč najmočnejši igralec na turnirju, pač ne bo čisto držala. Jaz eem v Beogradu izpremenil svoij dosedanji stil igre. Igral sem izrazito pozici jsko, s tendenco na končnico. Ravno radi menjanja stila sem pač prihajal tudi v slabe pozicije, ki pa sem
jih s precizno igro vedno rešil. Tako eem ostal v turnirju edini neporažen. Proti nagrajencem sem dosegel celih 6 točk, da'eč največ izmed vseh udeležencev,1>/, točke več nego Kostič, ki je to razliko nadomestil s tem, da je vse nenagrajence porazil.
Glavni moralni uspeh turnirja je dobri plac«ment nekaterih mladiilh mojstrov. Trifunovič je dal tako dobro igro, da bi z njo na vsakem mednarodnem turnirju dosegel časten uspeh. Z zanimanjem bomo sledili njegovemu nastopu v naši reprezentanci in olimpijadi v Varšavi, kjer bo igral predvidoma kot rezerva, za dr. Vidmarjem, menoj, Kostičem in KOnlgom. Tudi Schreiber je igral dobro in se bo še tudi razvil v in-ternacijonalnega mojstra. Istotako 23 letni Novosadčan Br&der, ki je prišel na turnir kot nemojster, pa si je mojsterski naslov pobral kar skoro z -J* točk, mesto predpisane ene tretlne.
Mojster Konig je igral mnogo partij v turnirju zelo lepo. Proti koncu je nekoliko popustil, sicer M bil zaslužil še vsaj tretje mesto. Dobro je igral v drugi polovici Beograjčan Tot, izrazito kombinacijski igralec, ki svoje sedmo mesto na tabeli pač zasluži. Prof. dr. Astaloša, ki je kljub bolezni iigral od kola do kola bolje, je poraz proti Kosti6u zopet vrgel noK«j. Oetal je na 50°/o možnih točk, lahko bi bii seveda konkurent za prvo mesto. Dr. AMalošu ee je pridružil Beograjčan Tomovič, ki ima dober pozicijski čut in se bo morda še tudi razvil v večjega mojstra.
Mladi Sava Vukovič si je v zadnjem kolu zasigural tretino točk proti mojstrom in s tem naslov nacdjonalnega mojstra. Mislim, da po moči to čast zasluži. Dr. Dre-ziga je po lanskem neuspehu v Mariboru zopet razočaral. Imel bi bil lahko nekaj točk več, igra pa vse partije na napad in tako često kvari pozicije. Deprimiratn se je pustil Nedeljkovič. S trdnejšo igro bi bil zaslužil polovico točk. Ostala mesta so zasedli amaterji Petrovič, Filipovič in Avirovič ter mojster dT. Kalabar. Borili so ee vsi junaško, edino dr. Kalabar je jemal stvar proti koncu z lahke strani in temu primerno skoro vsak dan zabeležil ničlo.
Turnir je beograjski šahovski klub lepo in dobro organiziral, šahovsko življenje v Beogradu ee sploh zelo naglo in lepo razvija, dobro uspeli nacijonalni turnir bo dal gotovo še pobude za nadaljne prireditve. Turnir je potekal do konca v popolnem redu in brez vsakega incidenta.
Tabela nac. turnirja v Beogradu	»o •.c s	o m £	J Dr. Trifunovič 1	ne c :0 U	| Schreiber I	Broder j	o H	J Dr. Astaloš J	«o ■H > i c E-	| S. Vukovič I	Dr. Drezga j	Nedeljkovič 1	Petrovič j	•o Hh 1 e	Avirovič j	Dr. Kalabar 1	Končno stanje |	o ■Ti £ j
Kostič	*	7,	lli	''s	0	0	1	1	1	1	l		1	1	l	1		11-2
Pire	7*	x 7»			7,	1	1	7»	1	7,	7.	1	1	1	7»	1	kj!-V —»_ 10'j o	
Dr. Trifunovič	7,	7,	H	7.	7«	7.	0	i	1	7,	7i	1	1	1	l	1		
Konig	7»	0	7»	K	7»	7,	1	0	0	1	l	1	1	1	i	1	10	4 5
Schreiber	l	7,	t. •»	7,X		0	/s	7S	1	7«	1	1	1	7»	i	7«	10	i i.
Broder	i	0	7.	7,	1	X	>	7a	7«	0	l	0	.7»	l	i	T	9	1 G
Tot	0	0	i	0	7,		X	%	l	i	7»	7,	l	i	i	V*	"7,	7
Dt. Astaloš	0	7»	ol	1	7,	7,	7,	«	0	0	'7>	7,	l	l	7,	1	77,	8 9
Tomovič	0	0	0	i		%	o	1		i	lli	7«	l	7»	7a	1	77,	> ,Q
S. Vukovič	0	7,	7»	0	7»	i	0	1	0	*	0	7»		i	1	1	7	10
Dr. Drezga		7.	7,	0	0	0	7»	7*	7*|	i	k!	0	0	0	1	1	5'/,	11
Nedeljkovič	0	0	0	0	0	1	%	Vs	7,!	7s	I	K	0	V.	0	7,	5	1213
Petrovič	0	0	0	0	0	'/2	0	0	0	i	i	i	X	7»	0	i	5	1213
Filipovič	0	0	0	0	7«	0	0	0	7,	0	i	7,|	7»	H	1	7*	47*!	14
Avirovič	0	v.|	0	0	0	0	0	7,	7,	0	0	i	i	0 1	*i	i. i*	A |	15
Dr. Kalabar	0	0	0	0	7,	7,	7i	0	0	0	0	7.	0	i/			.» 1	!fi
Igra z damskim kmeton. Beli: Kostič.	Črni: Broder.
(Beograd, 14. kolo, 23. julija.)
1)	d2—d 4	Sg8—f6
2)	Sbl—c3
To nenavadno otvoritev često igra nemški mojster Richter.
2)	...	d7-d5
3)	Lcl—g5	Lc8—f5
4)	f2—f3	Lf5—g6
5)	e2—e3	e7—e6
6)	Lfl—d3	Lf8—e7
7)	Sgl—e2	0-0
8)	Lg5 : f6	Le7 : f6
9)	e3—e4	d5 : e4
10)	Ld3: e4
Ta in naslednja poteza sta izsiljeni, zaradi slabosti točke d4. 10) . . .	Sb8—c6
11)	Le4: 06	b7 :c6
12)	Sc3—c4
Napaka, ki izgublja.	Pravilno IZM2 in eventualno 0—0—0.
12)	...	Lg6:e4
13)	i3 : e4	c6—c5I
14)	e4—e5	Lf6—h4+
15)	g2—g3	Lh4—e7 16) Ddl—d3	Dd8—d5
17)	Thl—fl	c5 : d4
18)	Dd3 : d4	Dd5—a5+
19)	c2—c3	Ta8—dS
20)	Dd4—f4	Da5—b5
21)	b2—b4	h7—h6! Grožnja Lg5 je strašna
22)	a2—a4	Db5—d5 23) h2—h4	f7—f6 •Pričetek napada
24)	e5 : f6	TfS : f6
25)	Df4-e3	Tf8:fl +
26)	Kel : fl	Dd5—hI 4-
27)	De3—gl	Dhl—e4
28)	Kfl—gel	Td8—d3! Nanada kmete.
29)	Tal—Cl	Td3 : f^ll Presenetljiv udar.
30)	I>?! : g3
Obup. Na 30) FW4 je hote! črni igrati Lh4!. 31) I>e4 :. Tg4+.
30) . . .	Le7 : h4 in beli se je po nekaj potezah vdal.
Vasja Pire.
Blagovna tržišča
hmelj
Petrovec, 27. julija. Združenje vojvodinskih hmeljarjev poroča, daje zadnji i*dV-ai dež padel le ponektrti, zato se ne more reči, daje zadosti namočil hmeljnike. Ce bi bilo več padavin, bi bile panoge obilnejše in daLjče, Sicer pa je hmelj z«drav in «e bo začelo obiranje normalno. Trgovina počiva.
BOMBAŽ.
+ Liverpool. 26. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.56 (prejšnji dan 6.G4), za oktober 6.19 (0.22).
4- New.Vork, 26, julija. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za sept, 11.70 (11.57), za okt. 11.62 (11.47).
Darjanska podružnica SPD brez sredstev
Pet let je minilo 27. julija, odkar smo n-ajslovesnejše otvorili v svetovno znani Pokljuški luknji »Galerije Nj. Vis. kraljeviča Andreja«. SvoSane otvoritve se je udeležil zastopnik Nj. Vol. Viteškega kralja Aleksandra, zastopniki raznih uradov, korporicij in društev, razni zastopniki tiska ter mnogo tujih in domačih ljubiteljev narave. V najlepšem spominu nam ostane slovesna otvoritev Galerij s tako odličnim naslovom. Galerije Nj. Vis. kraljeviča Andreja vežejo z K-po turistovsko pešpotjo Gorje z danes sveter-no znanim Mrzslim studencem, G orel j kom, z vsemi pokljuškimi planinami, z našimi mogečrimi vrhunci: Klekom, Debelo pečjo, Sivi-n očakom Triglavom. Na vzdrževanje Galerij, katera je zgradila podružnica z veliko naporoo-stjo in požrtvovalnostjo, s" ob otvoritvi ni mislilo, kaiti tujski promet se je od leta do leta bolj razvijal. Danes pa gleda v bodočnost v strahu, da šest aH desetletnice slovesne otvoritve ne bomo mogli obha. jati.
Galerije in vzdrževanje omenjene poti in razne markacije zahtevajo precejšnjih denarnih sredstev. Miada podružnica SPD Gorje je storila zelo mnogo za povzdigo tujskega prometa. Poleg zgradbe Galerij je napravila 5 km dolgo omenjeno pešpot, markirala celo gorjansko okolico s 50 kri-žiščnimi in 5 orientacijskimi tablami. Danes pa stoji, na žalost, zaradi nenaklonjenosti ob propadu. F>rošnje za podpore se neusmiljeno odklanjajo, še malenkostnih podpor, katere so bile v občinskih proračunih odobrene, ne dobi izplačanih. Vzdrževati se mora z borno članarino, katera pa je zaradi Slabih lokalnih razmer zelo revna. Apeliramo na turistično javnost, da nam priskoči v kakršnemkoli oziru na pomoč. V nasprotnem smo primorani podružnico SPD Gorje razpustiti, akoravno se nahaja v izredno prometnem kraju. Kdo bo potem skrbel z vse potrebno v prid tujskemu prometu v našem krasnem gornjem blejskem kotu?
Konec starodavne reške gimnazije
Sušak, 23. julija.
Še nekaj dni in o starem jezuitskem kole giju na Reki, v katerem je bila sLavna hrvatska gimnazija, ne bo več sledu. Tri stoletja so že minila od ustanovitve tega učnega za vod >a, iz katerega so izšli mnogi naši znameniti in zaslužni ljudje. Zadnja matura v tem zavodu je bila leta 1881, potem pa se je zavod preselil v privatno hišo, ki f»o jo preuredili za učilnice. Do selitve je prišlo ne samo iz političnih, temveč tudi iz vzgojnih razlogov. Madžari niso trpeli, da bi bili na Reki kakršnikoli znaki hrvatske oblasti in pravice do mesta. Zavedno prebivalstvo pa ni zapustilo svoje starodavne šolske ustanove in uredilo je njeno premestitev v privatno hišo, dokler ne bo zgrajena nova gimnazija na Sušaku. Starodavna hrvatska gimnazija na Reki je uživala tolik ugled, da eo jo obiskovali tudi dijaki italijanskih in madžarskih rodbin. Italijanska in madžarska realka sta bili po učnem uspehu daleč zia njo.
Staro poslopje so začeli rušiti že pred nekaj leti. Najprej so porušili jugozapadni del velikega poslopja, kjer je bila nekdaj madžarska gimnazija. Sedaj rušijo ostali del kolegija, v katerem je bila hrvatska gimnazija, in bodo tam gradili palačo reške škofije. Tako bo ostalo od starodavnega učnega zavoda le to, kar bo o njem zgodovina napisala v svoji knjigi.
Upokojitev slovitih kirurgov
Kakor poročajo z Dunaja, je avstrijska vlada ponovno upokojila štiri znamenite zdravnike, ravnatelja kirurgiSnega oddelka splošne bolnice prof dr. Konrada Bu-dingerja, znanega strokovnjaka za kosto-lome in zvinitve prof. dr. Karla Evvalda, specialista za kirurgijo želodca in požiralnika prof. dr. Georga Lotheisna in prima-rija dr. Masa Gnesdo. Pri raznih upokojitvah in odstavitvah znanih zdravniških kapacitet je avstrijska vlada v zadnjem času pokazala, da so jo vodili tudi politični, oziroma strankarski razlogi.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
f

Umrl je naš ljubljeni brat, gospod
ing« Metod PSeiSer
Pogreb bo v ponedeljek, dne 29 t. m. ob pol 6. uri iz tukajšnje splošne bolnice.
fcalnjoč! ostaB. Bi flBMHnHHHnflOHEMGii&šiu^
Prestolna dvorana kralja Minosa v Knossosu
r Ko smo pred tremi tedni pluli izletniki Jadranske Straže s »Kraljico Marijo« iz Aten proti Port Saidu, nam je zvesti naš tolmač in vodja dr. Ivo Poibič govoril:
— In tu pred nami je Kreta, sponka afriškega in evropskega sveta, posredovalka dveh veličastnih kultur, a v sivi davnini
kulturi — nas prevzema vse, kar so tu spravila na dan raziskovanja v zadnjih desetletjih. Res je Homer opeval bogastvo in moč otoka Krete s stoterimi mesti, vendar stari pevec že ni imel več pravega pojma o sijaju, nekdanje veličine , ki je na Kreti že davno ugasnila, ko so široki epi v He-
jeama največje torišče kulturnega dela. Sir t ladi začeli opevati trojansko vojno. Evan-
-i - • ____J	! ~_______nU^^-ln	/~1 o iQ fii nolrrt^
tArthur Evans, ki je pred štiridesetimi ieti tu zasadil lopate in strmečemu svetu odkril labirint kralja Minosa, je velik naš 'prijatelj. Ugodne zvezde nam vladajo na vožnji in če nam bo dana prav srečna prilika, če sir Evans še ni odpotoval na oddih v Evropo, ga bomo lahko prisrčno pozdravili v svoji sredi.
Veesai nemir ck^eg Krete
1 Pri Kreti morje nikdar ne miruje. Oko-jh velikega otoka se pretakajo sredozemski tokovi, v zraku se sučejo in kosajo vetro-jvi v vrtincih, že stari Virgil je vedel zapisati: Candia aeterea. V toplem poletnem jutru, ko so nas sredi nedogledne planjave Sredozemskega morja pozdravile visoke, prekrasno nazobčane planine s kraljico 'Ido, se je naša ladja ustavila za streljaj daleč pred dolgim lukobranom starodavnega mesta Herakliona, ki se dandanašnji uradno imenuje Megalokastron. Morje je jv jutru rahlo popijuskovalo, povsem mirno •kakor jezero pa je bilo onkraj ogromnega •jukobrana, za katerim počivajo tudi sive jtorpiljarke, zaščitnice miru na Kreti izza Eadnje vstaje starega puntarja Venizelosa. Kameni ta trdnjava, ki varuje pristanišče,, ^■java kakor iz gline, se diči z beneškim le-tvom. Da. tudi do tod, do skrajnega konca [Evrope, je nekoč segla šapa beneške moči.
V pristanu pod mestom nas čakajo avtomobili in meščani, mnogo ljudi. Saj na blaženem otoku Kreti je za življenje brez jvelikega truda vsega ravno dovolj, roži-fcev in sadja in vina, koza in ovac, volne fa svile. A slavni angleški raziskovalec jim .ie odgrnil zaklad, vir stalnih dohodkov:
sova razkritja prepričujejo, da je tu nekoč cvetelo mogočno, ponosno samoniklo kraljestvo, obljudeno z narodom, ki je bil visoko nadarjen za umetnost in se je prav tako veselil užitkov življenja, kakor svojih svežih moči. Najstarejše izkopanine spominjajo v marsičem na Egipt in na afriške vzorce, vendar pa pričujejo lobanje, da takratno prebivalstvo Krete ni imelo nič skupnega z afriškimi plemeni.
Sledovi nekdanjega razkošja
In za vsem so sledovi, česar more pože-leti moderni človek: imeli so ogromen vodovod, o katerem je bilo še nedavno do-gnano, da je izvrstno funkcioniral. V cisternah se je zbirala voda za dobo suše. Kakor mož visoke vaze, največje, kar so jih doslej našli, spominjajo na svetopisemske egiptske lonce. Kakor je Schliemann našel v Mikenah tako ohranjeno sočivje, da so se delavci, ki so ga okusili, pohvalili z izvrstnim okusom, tako je Evans tudi tu našel neverjetno dobro ohranjena živila, zlasti žito.
V kraljevem delu dvora stoji prestol, kakor ga kaže naša slika. Mračno je v tej majhni prestolni dvorani.';Ali, skozi odprtine uhaja pogled venkaj ria Solnčne terase, na večno nasmehljano sinje nebo — in ob takem je razumljivo, da je mogočni vladar želel biti v senci in hladu, kadar je »vladal«. V najbolje ohranjenih kraljičinih dvoranah je ljubka kopalnica. Majhna kadu-nja bi dala sklepati, da je kraljica bila nežno bitje. Da je imela poleg spalnice in kopalnice tudi WC, je moglo presenetiti samo zajetno gospo med nami, ki je zado-
dotok tujcev, ki se hočejo na lastne oči j voljna vzkiiknila: »imamo to i u čačku!...«
preveriti, kakšna pravljična čudesa so pred šestimi in osmimi tisoči leti -znale ustvar- j jati človeške roke na samotni Kreti. Me- j sto Heraklion šteje kornaj 25.000 prebival- : cev, je pa precej lepše — vsaj v nekaterih glavnih ulicah — kakor ga človek pričakuje tu daleč na jugu. Tak je vsaj prvi bežni vtis, ko se v dolgi koloni avtomobilov pomikamo iz pristana navzgor, da se onkraj očarljivega majhnega parka palm in oleandrov poženemo po široki, rjavi, prašni cesti v samoto, proti Knossosu. -—
Da, ne samo v Ameriki, tudi v čačku je že taka moda in prav je tako. A še bolj je res, da družice solnčnih kraljev v Ver-saju niso imele take razkošne udobnosti, kakor pradavna kraljica na Kreti.
Adadne . • •
Med odkritji sira Arttarfa Evasiga
Pet kilometrov dolga je ta pot. Hitimo mimo vinogradov in cipres, srečujemo se-ljake peš in na osličkih: kakšni krepki, izraziti moški tipi, ostrih oči, orljih nosov, polnih brad, glavo opasano kakor s tur-banom, oblačilo iz debele rjavkaste raševi-lie kakor šumadinski giinj! Na koncu naše poti, ob cesti pod nizkim hribovjem je kr.ajhna gostilna, tam sede domačini v senci, molče motrijo tujce, pozabili so na politiko, ne opustijo pa neprestanega prebiranja jantarjevih jagod na svoj m brojanicah.
Pred vhodom na velikansko torišče sira Arthurja Evansa je majhna bela čakalnica, menda bolj za zavetje pred solncem kakor ob kakem nepričakovanem neurju. Pri blagajni prodajajo slike in knjige angleškega in grškega besedila, vse je drago kakor žafran. Gremo čez majhen obokan mostiček. In na prijazni terasi, ki jo sredi vročega dopoldne senčijo ciprese in borovci, stojimo pred bronastim kipcem, ki so ga v priznanje slavnemu angleškemu odkritelju postavili hvaležni prebivalci.
Tu srno, — na grobišču najstarejše kulture.
Ob prvih pogledih na odkopane terase, umetno dopolnjena stebrišča in dvorane, ob prvih srečanjih z velikanskimi vazami in razmetanim kamenjem še ne moremo prav dojeti veličine tega kraja, šele ko se spuščamo po premnogih stopnicah v globino, vedno povezani v skupino, da kdo ne zaide v labirintu, šele ko po premnogih hodnikih, kleteh in sobanah spet pokukamo na svetlo in se razgledamo po valovitem pobočju, si moremo vsaj približno predstavljati, kakšna je bila ta velikanska tvorba kralja Minosa: petnadstropna palača na dvajsetih kvadratnih kilometrih.
Kaj Dioklecianova palača v Splitu, kaj moskovski Kremlj — vse je le senca v primeri s prestolnico davnega, pravljičnega kralja. In zares kakor pravljica — pravi Scheffer v svoji znameniti knjigi o grški
Skozi ječe, mimo skladišč, po dolgih hodnikih in med stebričjem, ki posebno kaže značilnost velike grajske zgradbe, se nekje spet izmotamo na piano. Stojimo na vro-j čih tleh, po pobočju so ciprese in bori. Ka-| kor široka struga usahle reke vodi pot izpred nas. Tu je nekoč bilo dvorno gledali-! šče. A tam nasproti v hribu je stal mali j dvorec kralja Minosa, odkoder so ga pri-i našali k predstavam na nosilkah, kakor še i dandanašnji nosijo svetega očeta. Tam go-| ri stoji danes ljubka vila sira Arthurja Evansa. Vila »Ariadne«. Ariadne, Ariadne, — bila je prelepa Minosova hči, zaljubila se je v silnega junaka Tezeja, dala mu je
Nenadno je ugasnil sijaj
Nikjer ni sledov kake trdnjave — in vprav ta brezskrbnost je morda bila usodna za naglo propast države in naroda. Ali so prekrasne palače uničili ognji ali potres ali naval divjih sovražnikov — to je vpra-
Pariziana — ena izmed najlepših fresk Minosove palače, zdaj v muzeju v Hera-klionu
Skrivnost neprecitanega pisma
Zastrmi-.no pa se nad najstarejšimi dokumenti, ki jih nihče ne more prečitati. Brusnim kamnom so podobni kosi pečene gline, v katero so s kostjo zarezani hiero-roglifi. Vedo znanstveniki, da imajo pred seboj zakonik kralja Minosa, odgonetili so nekatere številke, a vse drugo še čaka rešitve. Najstarejši monument pisma je sred-njevelik disk v terakoti — premnoge oči so že strmele vanj, zaman. To je ključ v mrak, v katerem še tipajo raziskovalci, ko na razvalinah najstarejše kulture na svetu strastno ugibajo o življenju v davno propadlem paradižu na Kreti. Sir Arthur Evans, ki je te dni bil naš dragi gost v Sloveniji, je pri osemdesetih letih še strumen mož in prav gotovo mu moremo od srca želeti le-to, da bi njegovo velikansko odkriteljsko de£o bile kronano z največjim uspehom: z odgocietko najstarejšega, mrtvega pisma.
Ko smo se po sprehodih med trgovinami, delavnicami in kafeneioni mesta Herakliona trudni od poti, ogledovanja in soln-ca, vračali na ladjo, je morje okrog otoka nemirno nizalo valove meter visoko, kakor da nam hoče kljubovalno zabraniti vrnitev s čolni na ladjo. Ali že se je bližal večer in »Kraljica Marija« je ponosna, niti malo zdražena od kretskega večnega nemira, usmerila pot proti jugu k ustju svetega Nila.	—dr.
črnomaljski zadružni dom — nedograjen
Premajhna podpora iz Beograda je zavrla delo
Črnomelj, 27. julija.
Še nedavno je »Jutro« poročalo o zadovoljivem napredku zadružne akcije v našem srezu- in naglasilo veliko marljivost sedanjih vodilnih mož, ki so po dol-goletnom spanju prejšnjih odborov krepko prijeli za lopato in pričeli s prav velikopoteznim delom. Prva skrb, a obenem za bodoče dello in razvoj zadružništva v naših krajih najvažnejša, je bila zdraditev zadružnega doma, ki jo je kr. banska uprava podprla z izdatno podporo 50.000 Din. Podjetni zadružniki so z deloma nabranim denarjem in to podporo takoj pri-
čeli zidati in je dom danes že pod streho. V kletnih prostorih so shrambe za vino, a prav tako tudi prostori za tipiziranje belokranjske kapljice, ki bo tako mnogo uspešnejše tekmovala z drugimi vini na naših tržiščih. V pritličju so prostori za vnovčevanje kmetijskih pridelkov in shrambe, poleg njih pa tudi čistilna postaja za čiščenje žita in drugih semen. Tudi
zgornji prostori so namenjeni potrebam zadruge in zadrugarjev, tako da je celotna zgradba res idealen zadružni dom, ki bo lahko med Belokrajinci ponovno vzbudil zaupanje in veselje do zadružnega dela, ki so ga svoj čas različne propadle zadruge pokvarile.
Zadruga ,ki je z gradbo pričela lansko jesen, sicer ni razpolagala z zadostnim kapitalom, ki bi z njim mogla dovršiti samo zgradbo in jo tudi znotraj opremiti, pač pa je upravičeno pričakovala, da bo tudi kmetijsko ministrstvo podprlo to prvo velikopotezno zadružno akcijo v Beli Krajini vsaj z enako vsoto, kakor kr. banska uprava. Toda odobrenih je bilo le 5.000 Din podpore, kar je na razvoj in delo zadruge razumljivo vplivalo porazno in onemogočilo dograditev že zdavnaj prepotreb-nega doma v Črnomlju. Namesto da bi zadruga to jesen že pričela z obsežnim zamišljenim delom in da bi moralno in materialno podprla našega obubožanega kmeta, je danes vse delo v zastoju, zgradba stoji mrtva v surovem stanju.
Prepričani smo, da bo kr. banska uprava naše delo ponovno po svojih močeh podprla, prav tako pa tudi, da bo kmetijsko ministrstvo pokazalo več razumevanja in naklonjenosti do naših pasivnih in zapuščenih krajev. Upravičeno pričakujemo pomoči tudi od Kmetijske družbe, ki naj bi naši zadrugi naklonila podporo in posojilo pod zmagljivimi pogoji.
Zvežimo Vinfgar, Bled, Pokljuko, Bohinj!
Nujno potrebna krožna cesta na Gorenjskem
Jesenica, 25. julija
Visoka planota Pokljuka, na kateri je še nedavno vladalo idilično planinsko življenje, dobiva leto za ie1- >m drugo lice. Po prostranih senožetih in smre kovih gozdovih, po katerih je pred dvema letoma kraljeval planinski mir, ki so ga tu in tam motili udarci sekir, petje ogljarjev, zvonenje kravjih zvoncev in ukanje pastirjev, — je nastalo prijazno gorsko letovišče, ki pri^bija letoviščarje iz raznih krajev Evrope. V središču tega planinskega raja je pred dvema letoma zgradil SK Ljubljaua im-pozanten gorski hotel, ki je dovo>j prf-vla ena točka za smučarje po zimi, a poleti privablja turiste in letoviščarje.
V teku zadnjih dveh let je bilo v tem krasnem okolišu zgrajenih kakih 10 vil in poletnih hišic, ki stojijo na zelenih gričih, od koder so krasni razg.edi na ogromne smrekove gozdove in na veličastne vrhove triglavskega pogorja in Karavank. Preproste vile in hišice so popolnoma v skladu z romantičnim okoljem in še bolj poudarjajo planinski značaj pokrajine pod Triglavom. Pojavljajo pa se še vedno novi kupci zemijisč iz razmih delov dravske banovine in od drugod, predvsem iz Zagreba, Ooij?ka in Beograda, ki bi v senci orja«a Triglava radi zgradili svoje hišice ali vile. "Pokljuka bo v dpsrlednem času menda
najbolj privlačna točka našega turizma. Kar je Semmering za Avstrijo, to bo nekoč Pokljuka za našo državo, rno.*ia pa še več, saj so taiko lepe planinske pokrajine tudi pri nas zelo redke. Po vsej prostrani planoti Pokljuke se nudijo turistom krasni, skoraj ravninski sprehodi, ki vodijo med senožetmi in smrekovimi gozdovi takorekoč v osrčja naših visokih gora. Od Mrzlega Stuiinra si v pičle pol ure na Goreljku, v 20 minutah na Grajski planini, v 1 uri na Rudnem polju, v poldrugi uri na Kmj-ščici in Uskovnici, v pičli uri na plamM za Javornikom in v Kranjski doliai, v dobri uri na Gorjušah in na Kaprivniku, od koder imaš z Vodnikovega razgled-nika krasen pogled na Bohinjsko dolino z jezerom od Bogatina na zapadu do Ratitovca na vzhodu. V vsem tem prostranem gorskem svetu je najboljši zrak dobra pitna voda, božajoč mir, prijazen vonj gozdov, privlačna gozdna zatišja z zelenimi livadami med srečjem. Skratka: tu so kraji za človeka, ki ljubi in potrebuje mir, a tudi krasni tereni in motivi za romantika, pesnika in slikarja, za vse, ki imajo smisel za lepoto prirode, ki je tu tako pestra in zanimiva.
Višek življenja na Pokljuki pa je baš v teh dneh ko fantje in možje s Kop-rivnika in Gorjuša kosijo travo. Kose
se bliskajo že ob zori v rokah zagorelih gorjanov. Njim se čez dan pridružijo brhka dekleta, ki spravljajo seno v kope. Tu gori na zelenih gričih ni ner-ganja o slabih časih, o krizi, brezposelnosti in politiki in o drugih pojavih, ki zastrupljajo življenje nam dolincem. Z
Dom SK Ljubljane na Pokljuki
obrazov teh deloljubnih ljudi sijfeta sreča in zadovoljstvo, ljubeznjivo jim zveni govorica, često zavlada me i njim smeh, godba, petje, da odmeva daleč v dolino.
Gospa Ana Svetlinova na Jesenicah praznuje 70 letnico, člančič o vzorni materi smo objavili včeraj.
Še lepše življenje bi klilo v tem paradižu in še večji dotok letovišcarjev bi bil, če bi vodila tja gori širša cesta. Sedanja cesta z Bleda na Mrzli Studenec, Goreljek in Rudno polje je sicer debro oskrbovana, a je že za sedanji promet mnogo preozka. Dva avtomobila se pri srečanju prav težko izogneta, še toliko težje je srečanje za avtobus in mo^o-cikelj s prikolico. Na vseh koncih nam manjka takih cest, kakor jih imajo v Avstriji, Italiji in Nemčiji, še prav posebno krožnih cest, ki bi vezale planinska letovišča z gorskimi. Krožne planinske ceste bi bile največjega pomona za razvoj tujskega prometa v naših krajih. Najpotrebnejša pa bi bila cesta, ki bi se odcepila pri Slovenskem Javorniku od glavne ceste in bi vodila preko Blejske Dobrave skozi Vintgar na Bled, Gorje, Mrzli studenec, in Rudno polje k Bohinjskemu jezeru, od tod pa bi vozili avtomobili po dolinski cesti nazaj na Bled. Tako bi se po najkrajši in najbolj zanimivi poti spajala naša planinska letovišča Planica, Kranjska gora. Mojo4*-ana Bled in Bohinj s cesto, ki bi šla v osrčje našega velegorja. Z izvedbo tega načrtna bi vsa gorenjska letovišča silno pridobila na privlačnosti. Prišli bi tujci, odnosno pripeljali bi se v vse večjeai številu in z njimi bi prišel denar ^ naše kraje. Da bi polesr hotelirjev in prevoznikov zaslužil tudi kmet v bornin gorskih vaseh s prodajo živil, je pa že kar odveč poudarjati.	M. Sušnik.
šanje! Zgodilo se je to okrog 1400 pred Kristom. Zgodovinarji domnevajo, da so vpadli Hetiti ali svetopisemski Filistri. Za enkrat vemo samo eno: veliki sijaj je ugasnil povsem nenadno, ne s počasnim umiranjem. Ali, kakor cvetlični prah oplodi cvetje drugih dreves, tako je tudi kretska kultura že oplodila Helado in storila, da se je tam razbohotila kultura, v katero gledamo danes kakor skozi zlata vrata, skozi katera mora vsakdo, ki hoče spoznati duh vsega človeškega stvarstva v Evropi.
Premnogo dragotin iz Knossosa in iz ostalih najdišč na Kreti so spravili v muzej v Heraklionu. Tu so na ogled živobarv-ne slike in freske, med njimi prava mojstrovina: črnooka, strastna lepotica, ki so jo najditelji krstili za Parižanko. Mladenič, ki nizko sklonjen bere žafranovo cvetje, ljubek in lep — to je bajč najstarejša slika na svetu. V vitrinah so pečatni prstani, čudovito nežno oblikovana tanka posoda, keramika fina kakor beneško steklo, na zlatih pokalih reliefi pevajočih vojščakov, na stenah velike dvojne sekire (diplopeli-kes), simboli nekdanjega kraljestva, tako pogosti v sliki in kovini, kakor dandanašnji kljukasti križ v Nemčiji .
BREZ MAŠČOBE
in
EL1DA CURON COLD CREAM za čiščenje In prehrano kože
Ma grobišču najstarejše kulture na Kreti
Odkritja sira Arthurja Evansa so nam odprla pogled v pravljični sijaj kralja Minosa — Dokumenti, ki še čakajo razrešitve
klopko, da je za seboj odvijal nit in se tako ni izgubil v labirintu, ko je šel ubit strašnega, požrešnega, svetega bika Mino-taura. Lepa Ariadne, ah, že sam spomin na njo je dal mnogo navdiha tudi odločnemu raziskovalcu, da je velel zasaditi lopate tam, kjer je še pred desetletji samo pravljica govorila o davnih palačah, davnih ljudeh in junaštvih.
Frapantno je vse to, kar človek najde odkritega v Knossosu. Ali v sklepanju o nekdanjem življenju tukajšnjih prebivalcev je še mnogo ugibanja, mnogo hipotez, mnogo ugank, morda tudi še zmot. Nič še ne vemo, kako je bila ta država upravljana, kakšna je bila vera, kaj jim je donašalo bogastvo, da so lahko živeli v takem razkošju sredi obilnega, umetniško oblikovanega zlata, med številnimi umetninami.
— nova Elida Idea! - krema. Vprašajte svojega trgovca. Poizkusite! Njen učinek Vas bo prijetno iznenadil. Zakaj to je novo na njej:
izboljšana kakovost požlahtnfen vonj povečana tuba popoin učinek
Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi
„h a m a m e I i s v i r g i n i c a"
majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-nice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt
medlo in enakomerno lepo.
*
NOVA
IDEAL
omače vesti
■fc Velike slavnosti Slovakov v Jugoslaviji. V Bačkem Petrovcu, kulturnem središču naših Slovakov, se prirejajo v6ako leto prosvetne in narodne slavnosti. Ta prireditev se bo vršila letos 11. in 12. avgusta in bo združena z letno skupščino Matice Slovaške, ki je bila ustanovljena pred nekaj leti. Tradicionalnih proslav se bodo udeležili tudi mnogi javni delavci iz CSR. Te dni je izšla knjiga dr. Jana Ormisa, ki opisuje kulturno delovanje Slovakov v Jugoelavijii od preobrata do danes. Isti pisatelj je spisal že dve knjigi o slovaškem življu v naši državi in njegovem kulturnem udejstvovanju od leta 1818. do prevrata.
Dom vojnih invalidov v Beogradu bo popolnoma dovršen do 10. septembra. Z delom so se požurili zaradi velikih slavnosti in manifestacij, ki se bodo septembra vršile v Beogradu, že 17. septembra se bodo zbrali delegati 10. kongresa med. narodne zveze vojnih invalidov in bivših bojevnikov. Posvetitev invalidskega doma se bo vršila 22. septembra v navzočnosti Nj. Vis. kneza namestnika, predstavnikov vlade in vseh kulturnih, nacionalnih in dobrodelnih organizacij. Zaradi te slavnosti bodo ostali v Beogradu tudi mnogi člani mednarodne invalidske zveze. Po posvetitvi doma bo Nj. Vis. knez namestnik odkril v domu spomenik pokojnega kralja Aleksandra, 23. septembra pa se bo vršila v novem domu plenarna seja osrednjega odbora Jugoslavenskega invalidskega združenja. Naslednji dan se bo vršil 11. kongres vojnih invalidov Jugoslavije. Centralni odbor invalidskega združenja bo imel svoje pisarniške prostore v prvem nadstropju impozantnega doma. Za zborovanja bo služila velika dvorana ki je urejena tudi za filmske in gledališke predstave.
Vaše filme in plošče razvijem, kopiram in povečam strokovno in hitro. Na zalogi po najnižjih cenah vedno sveži filmi in plošče ter vse novosti fotokamer.
DROGERIJ A I. KANC, ^^^NEBOTiČNIK ___
*	Velik interes za »Mariborski teden« v Rogaški Slatini. Veliko zanimanje, katero posveča javnost letošnjim prireditvam »Mariborskega tedna«, je tudi v Rogaški Slatini doseglo višek, posebno pri zastopnikih gospodarskih krogov naše države in drugih držav, ki imajo dobre gospodarske zveze z ■nami. Ekspozitura Tujsko - prometne zveze (Butniika) v Rogaški Slatini poroča, da industrijo! in trgovci zelo sprašujejo po vseh razstavah, posebno po tekstilni razstavi. Veliko je tudi zanimanje za posamezne mariborske tvornice. Vsi izleti ki se bodo vršili dnevno z avtobusom in avtomobili, katere stavlja na razpolago uprava zdravilišča, so že razprodani. Ti izleti, katerih cilj so pirirediitve inTazstave »Mariborskega tedna«, so najboljši dokaz velikega gospodarskega, pa tudi kulturnega pomena tetraddcijonelne mariborske revije. Ekspozitura PUTlNLK-a v Rogaški Slatini prireja že sedaj avtobusne izlete v Maribor, kjer se kopališki gostje oskrbujejo z raznimi potrebščinami.
Pozor ! Tovarna testenin Pekatete uvedla je novo cenejšo vrsto pakovanja, ki stane le 25 par na kilogram. Kadar kupujete Pekatete, zahtevajte jih le v paketih.
*	Promoeija. Včeraj je bil na univerzi v Gradcu pronioviran za doktorja vsega zdravilstva g. Dušan Kunej, najmlajši sin uglednega banovinskega zdravnika g. dr. Ferda Kuneja iz Št. Petra pod Sv. Gorami. Iskreno čestitamo!
-jt Motociklisti iz Palestine v Beogradu. V Beograd je prispela skupina mladih židov.motociiklističniih športnikov iz Palestine. Ti židovski športniki so pred petimi tedni odpotovali iz središča Palestine, Tel-Aviva ter bodo obiskali še razna mesta srednje in zapadne Evrope. Vsi so člani c krniš Učne skupine, ki ji predseduje Žebotinski, ki bo, kakor znano, v kratkem obiskal Jugoslavijo, židovski motociklisti se bodo mudili v Beogradu le kratek čas. Beograjski motociklistična klub jim je priredil lep sprejem.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0_l0, 7 padavine v mm, 8, vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
26. julija
Ljubljana 7, 763-0, 16,4, 79, NE1, 0, —, —; Ljublj. 14, 769.1, 25.8, 34, WS\V2, 0, — —; Maribor 7, 761.1, 17.0, 80, O. 0, ——; Zagreb 7, 762.3. 19.0, 70. Wl, 0, —, —; Beograd 7, 762.5, 20.0, 60, S\Vl, 0. —, —; Sarajevo 7, 765 1, 13.0, 80, O, 0, — —; Skoplje 7, 761.8, 19.0, 60, O. 0, —,' —; Iz Kumbora, Splita in Raba ni brzojavk.
Temperatura: Ljubljana 30,8, 13.2; Maribor 2N.0, 14.0; Zagreb 30.0, 16,0; Beograd 28.0, 26.0; Sarajevo —, 7.0; Skoplje 30,0. 100; Kumbor 2S.0, —: Split 30,0, —; Rab 27.0, —; Rog. Slatina 26.0, 12.0, 27. julna.
Ljubljana 7, 761.4, 18.5, 76, O. 10, —, —; Ljubljana 14, 761 4, 24.2, 55, NE1. 5. —. Maribor 7, 760.2 20.0, 70, W3, 10. —, Zagreb 7, 761.0. 22 0. 60, N\V3, 9, —, —; Beograd 7. 760,2. 24,0, ČO, O, 4, —, —; Sarajevo 7, 763.4. 15.0, 70, O, 0, —, —; Sirajevo 7, 763.4, 15.0. 70, O. 0, —, —; Skoplje 7, 762,4, 20.0. 50. O, 0. —, —; Kumbor 7. 762.1, 20.0, 80, O. 0, —, Silit 7. 761.6, 23.0, 50. O, 5. —, Rab 7. 761.7. 25 0. O). NE1, 6. Rog. Slatina 7. --, 18,0. Wl, 10, —, —.
Temperatura: Ljubljana 27.0, 18,0; Maribor 29.0, 18.0; Zagreb 33.0, 15.0; Beograd 31.0. 19.0; Sarajevo 31.0. 8,0; Skoplje 32,0, 12.0: Kumbor —, 18.0: Split 32.0, 21.0; Rab —, 20.0; Rog. Slatina 29.0, 12.0.
*	Smrt bivšega bana Nestoroviča. Prvd ban moravske banovine Gjorgje Nestorovič, ki je, kakor je «Jutro» že kratko poročalo, uimrl v Beogradu, je bil odličen pravnik in strokovni pisatelj. Rodil se je leta 1864. v Požarevcu ter je po dovršenih pravnih študijah v Beogradu nastopil državno sodno 6lužbo leta 1887. Udejstvoval se jc tudi politično v vrstah radikalne stranke in je bil že leta 1905. izvoljen za narodnega poslanca v niškem okrožju. Pred izbruhom svetovne vojne je postal predsednik beograjske občine, Beograd pa je zastopal tudi eno leto po prevratu kot poslanec. Uspešno se je udejstvoval kot pravni pisatelj in so najvažnejša naslednja njegova dela: Konkordat med Srbijo in Vatikanom, Menično pravo v teoriji iin praksi, Menica in ček. Za bana moravske bainoviine je bil imenovan po razdelitvi države na banovine oktobra 1929., upokojen pa je bil v začetku leta 1932.
SOLNČNE OPEKLINE
zdravi najsigurneje KAMILA KREMA in olje. Za solnčenje neprekosljivo.
*	Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so: zvaničniki I.kategorije: Jelen Alojzij iz Stične v Grobelno, Perdija-Mušin iz Grobelnega na Verd, Tršan Janez iz Trebnjega na Dolenjskem v Škofljico, Novak Andrej iz Ponikve v Rogatec; zvamičniki II. kategorije: Olkrogar Janez iz Litije v Djurmanec, Capuder Matija iz Ljubljane gl. kol. v Domžale, Cerovec Peter iz Rakeka v Ljubljano gl. kol., Jakelj Ivan iz Slovenj-gradca v Medvode, Grobelnik Jakob iz Velenja v Slovenjgradec, Simončič Alojzij iz Trbovelj v Litijo, Auer Štefan iz Zidanega mosta na Pragersko, Golmajer Viincencij iz Zidanega mosta v Ljubljano gl. kol. Nameščeni so: za uradniške pripravnike: Bru-men Janez v Ljubljani gl. kol., Tomšič Edvard v Ljubljani gl. kol., Sosič Marij v Mariboru gl. kol.; za zvaničnika I. kategorije: Gomilšek Frančišek v Gor. Radgoni, Breznik Leopold v strojni stanici Postojna; za zvaničnike II. kategorije: Slivnik Franc v Ljubljani gl. koti., Majer Ferdinand v Mariboru gl. kol., Veber Jožef v Mariboru glav. kol., Plaznik Tvain v Mariboru gl. kol.. Treska Josip v Čakovcu; za služiitelje: Žibert .Tosin v Brežicah, Ocvirk Miatej pri Sv. Juriju, Smrtnik Janez na Brezovici, Germ Leopold v Št. IIju. Upokojeni so: uradnik 10. položajne skupine Golčer Viincenc v Čakovcu, zvaničniik I. kategorije Štravs Anton v kurilnici Ljubljana gl. kol.; zvamičniki Il.ka-tegorije: .Teki i č Sebastiiian v kurilnici Ljubljana gl. kol. Selevšek Frančišek v Zidanem mostu, Čarman Frančišek pri p rog ovni sekciji Ljubljana gor. kol. proga. Slabe Franc v kurilnici Liuibljana gl. kol., Kubanec Ivan v Čakovcu, Černac Janez pri progovn? sekciji Ljubljana glav. proga. Jamežič Jožef v Ljubljani gl. kol., Eikart Simon na Prager-skem. Golob Ignacij v Mariboru gl. kol., Schreiner Anton v kurilnici Maribor. Keri Mihael v Rajhenburgu; služitelj Radovič Rok na Pragerskem.
^ Socialna zaščita mornaijev. Na Sušaku se je vršila v petek velika skupščina mornarjev, ki jo je sklicala Zveza pomorskih delavcev trgovske mornarice na Sušaku. Zborova/lci so sprejeli resolucijo o organizaciji posredovanja dela v duhu odredb mednarodne konvencije o zaposlitvi mornarjev in odredbe o ureditvi službenih pogojev na ladjah. Resolucija zahteva, naj se uvede obvezno službeno posredovanje pri sindikalni borzi dela, ki se je ustanovila pri zvezi pomorskih delavcev, ali pa pri javnih uradih za posredovanje sluLb. Sprejme naj ee tudi čimprej pravi.r.Lk o kvalifikaciji mornarjev, ki je bil že predložen ministrstvu.
*	Potrdila »a plačevanje šolnine. Državni upokojenci, kakor tudi aktivni državni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlo-že svoje prošnje za izdajo predmetnih potrdil čimprej pri pristojnih uradih, da jim jih bodo mogli izdati pravočasno. V zadnjih dneh pred začetkom šolskega leta pride običajno toliko vlog, da se delo ne more izvršiti v redu.
*	Zakon o neposrednih davkih s pravilniki in uredbami, komentiran z razpisi finančnega ministrstva, z razsodbami Državnega sveta in upravnega sodišča ter s strokovnimi pojasnili bo izšel — ako ne bo tiskarniških ovir — v oktobru v prečiščeni izdaji. Upo- j števane bodo vse izpremembe in dopolnitve kakor tudi one, ki jih prinaša finančni zakon o dvanajstinah za leto 1935/36. Knji go, ki bo obsegala okoli 640 9trani srednjega formata, je priredil g. Sušeč Štefan, višji finančni svetnifi in načelnik finančnega oddelka banske uprave v p. Knjigarniška cena v platno vezane knjige bo 160 Din. V prednaročbi do 30. septembra t. 1. stane kniiaa brez poštnine samo 130 Din in je plačljiva ob prejemu. Naročila spreime prireditelj Sušeč Štefan, Ljubljane, Beethovnova
AMILA KREMA
očiatj kožo mozoljev. liSajev. vnetij itd. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-srerijah. parfumerijah in trgovinah Glav zal. za Ljubljano »VENUS« pred pošto.
« Težave narodnega šolstva v Vojvodini.
Razni vojvodinski srezi, v prvi vrsti pa somborski, imajo velike zapreke pri osnovnem šolstvu zaradi starih In nehigienskih šolskih poslopij. Nekatere šolč^so morali že podpreti e stebri, druge pa imajo s slamo in deičieami krite strehe. Večina učilnic ne odgovarja najvažnejšim higienskim pred pisom. Kolonije dobrovoljeev pa zahtevajo, naj se na šolah v kolonijah namestijo moške moči, ki bodo usposobljene tudi za Izven-šolsko prosvetno delo. Nova težava pa je nastala sedaj zaradi sporov s nekaterima cerkvenimi občinami, Nekdaj so bile cerkvene občino lastnice šolskih zemljišč in tudi mnogih šolskih poslopij. Ko eo cerkvene občine leta 1920 Izročale šole državi, so razna Šolska zemljišča ostala v knjigah še vedno kot last cerkvenih občin. Iz tega so nastali zamotani spori.
Vitati tHanina
(Oin. 385°— <B. acotb &
Selenburgcva č. Hjubljana.
•fc Dobrovoljci; Sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljeev v Ljubljeni namerava izdati ob 20 letnici bitk v Dobrudži publikacijo. Ista bi obsegala tudi spisek vojnih dobrovoljeev — Slovencev, ki so vstopili do 5. novembra 1918. v srbsko vojsko v smislu zakona o dobrovoljcih ter tudi v zavezniško vojsko do 28. oktobra 1918 v smislu pravil. Zaradi tega nam pošljite: Primek, ime očeta in ime, rojstne podatke, poklic pri vstopu v dobrovoljce in sedaj, ravno tako vojaški čin, kdaj, kje si vstopil kot dobrovoljec in kako si sodeloval v borbi za naše osvobojenje in uedinje-nje. Sres .org. Zveze vojnih dobrovoljeev kraljevine Jugoslavije, Ljubljana, Poljanski nasip.
■fa Nove turizmu škodljive bajke. Nedavni požarni nesreča pri Dubrovniku je spet izkoristila propaganda proti našemu turizmu v obliki izmišljenih senzacij po mnogih tujih listih. Pisalo se je o popolnem uničenju kuparskega hotela in so bile nesresnične vesti sestavljene tako, da je dobil čitatelj vtis o popolni propasti turističnih atrakcij Dubrovnika. Zlohotnim vestem so nasedli razni berlinski listi in razne ugledne inozemske časopisne agencije so se obrnile v Dubrovnik s prošnjo za slike o uničenih turističnih ustanovah.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« _Telefon 33-87_
(Bodi mota
Camila Horn, GuVav FrOlich Paramountov zvočni tednik v dopolnilo
Predstave v nedeljo 5. 7. in 9., ponedtljek ob */a 9 ZNIŽANE CENE!
V torek: IZSILJEVALKE
Loterija Jadranske straže, žrebanje bo 11. avgusta in je poleg glavnega dobitka — zlate ure z monogramom, ki je dar Nj. Vel. kralja, še 1.254 dragocenih dobitkov. Oblastni odbor Jadranske straže v Beogradu prosi vse, ki prodajajo srečke, da še v zadnjih dneh podpro akcijo v korist Jadranskega doma, obračun in denar za srečke pa pošljejo do 7. avgusta.
■Jc Sprejem v enoletni tečaj za vzgoji, teljice in otroške negovalke traja do 28. avgusta. Sta dve skupini: prva s štirimi razredi ljudske šole, druga z meščansko ali podobno šolo. Starost 18 do 28 let. Pričetek šole 9. septembra 1935. Natančnejša navodila v Službenem listu dravske banovine, ali od 8 do 12 ure v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljajni.
TROPIČNA VROČINA
v Španiji ni nič posebnega. Vsak Španec jo radevolje prenaša, ker se mu ni treba bati opeklin in sončarice. Kako to napravi?
Namaže se z
„LA TOJA"
oljem in kremo,
ki vsebujeta snovi, katere onemogočajo opekline, poleg tega pa tudi pospešujejo, da koža hitro in enakomerno ogori.
Uporabljajte tudi Vi pri kopanju in športu prvovrstne produkte LA TOJA, saj jih danes dobite v vsaki drogeriji in lekarni.
*	Obnova starodavnega svetišča. Cerkev Samodreža na Kosovem in Ježevica v Dre niči spadajo med najstarejša &rb6ka srednjeveška sveti&ča. Obe cerkvi pa 6ta bili uničeni in je zaradi tega narod na srbskem jugu takoj po osvobojenju sklenil obnovo obeh svetišč. Samodreško svetišče je bilo popolnoma obnovljeno do leta 1930, potem pa so se lotili cerkve Ježevice, ko so naši! njene temelje na neki ravnini pri vasi Čl-katova. Cerkveni temelji so bili prenešeni v vas in cerkev je sedaj obnovljena poleg zadružnega doma in osnovne šole. Na čelu akcije za obnovo starodavnega svetišča je bil vaški učitelj Rietič, ki je sam nabral velik dej prispevkov v materialu in denarju. Odboru je naklonil znatno denarno pomoč tudii patriarh. Od njega je tudi zvon obnovljene cerkve, ki je eden od največjih zvonov v Južni Srbiji. Posvetitev obnovljene cerkve bo 4. avgusta in bo obred izvršil sam patriarh.
*	Ustavitev splitskega dnevnika »Primorske pošte«. Nedavno ustanovljeni dnevnik »Primorska pošta« v Splitu je prenehal izhajati in so lastniki navedli, da se snuje velika zadruga za izdajo novega v nacionalnem jugoslovenskem duhu pisanega lista, v kateri je pristopilo tudi lastništvo »Primorske pošte«. V Splitu izhajata sedaj še »Nova doba« in »Jadranski dnevnik«.
Zvočna kino Ideal
Danes ob 3., 5., 7. in 9% uri Na:večji film vseh Časov
ATLANTIC.
Vstopnina 4.50, 6.50 tn 10 Din, Sj gffrtiiMMffMi
•	Povečanje varaždlntke železniške postaje bo potrebno zaradi graditve železniške proge Varaždin • Koprivnica. Pri povečanju prometnega parka bo napoti kurilnica in bodo morali zaradi tega preložiti vse njene oddelke. Za preureditev železniške postaje in kurilnice so potrebno zemljišče že določili.
Mnogoženstva naših muslimanov bo kmalu konec. Po sedaj objavljeni statistiki sarajevskega ulema-medžlisa je bilo lani v Herceg-Bosni samo 641 muslimanov, ki so imeli po dve žene. S tremi ženami je živelo lani 26 muslimanov, s 4 ženami pa samo eden v cazinskem srezu. Od južno_srbskega muslimanskega življa sicer ni statističnih podatkov, sklepa pa se, da se je tudi tam močno omejilo mno-goženstvo. Poleg modernega načina življenja so socialne razmere glavni rušilci nekdanjih velikih haremov.
„H E R M E S"
enoletni trgovski tečaj
Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinskega trg 1 vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte.
•	Skrunilcl Jelačičeve grobnice še niso izsledeni. Preiskava je ugotovila, da so razbili tri rakve in odnesli vse, kar se
jim je zdelo vredno. Odprli so tudii krsto zadnje potomke Jelačičevega rodu, grofice Anke, ki je umrla pred nekaj meseci. Odnesli so nekaj dragocenih prstanov. Neka druga, že davno pokopana članica Jelačičeve rodbine pa je vzela s 6eboj v grob dragoceno zapestnico. Tudi ta zapestnica je postala plen groboskrunilcev. Ker zapestnice niso mogli odpeti, so zlomili roko okostnjaka. Pri preiskavi ne bodo dosti pomagali sledovi stopinj v parku krog grobnice, ker so tam hodili po odkritju zločina mnogi okoličani.
» Rudnik na dražbi. Rudnik Jelena, ki je bil eden od največjih premogovnikov hrvatskega Zagorja, je že pred leti prišel v težave in naposled na dražbo. Pri prvi dražbi lani pozimi ni bilo reflektantov in se je zdaj vršila druga dražba, pri kateri je bil rudnik prodan za bagatelno ceno 59.000 Din. Kupila ga je delniška družba »Mirna«. Rudnik je bil sprva cenjen na preko 500.000 Din. Ker so podjetje tako poceni kupili novi podjetniki, pričakujejo revni delavci hrvatskega Zagorja obnovo Obrata.
+ železniško progo je ukradel in prodal.
Pred okrožnim sodiščem v Petrovgradu je bil obsojen na 4 leta strogega zapora pustolovec Nikola Ivanica, ki ima na vesti več velikih sleparij. Najpredrznejša sleparija je bila izvršena v škodo zagrebške tvrdke Orenstein. Ivanica se je spajdašil z bivšim podjetnikom Molnarjem, ki je imel od države na posodo ozkotirno železniško progo, lokomotivo in vagone za prevoz materiala pri graditvi neke državne ceste. Ivanica je MoLnarja pregovoril, da sta si to železnico enostavno prisvojila ter jo prodala za 480.000 Din zagrebški tvrdki Orenstein. Tvrdka jima je izplačala kot prvi obrok 160.000 Din, za ostanek pa izdala garancijsko pismo. Sleparja sta si tudi pridobila precej denarja na podlagi garancijskega pisma. Druga žrtev sleparja pa je bil neki tovarnar v Niirnbergu, ki je Ivanici poveril prodajo nekih strojev v Jugoslaviji. Slepar je stroje prodal, si denar pridržal ter potem na razne načine strašil podjetnika, da ne bi prišel sam v Jugoslavijo.
•	Roparski napad na lovsko hiše v Brezovi rebri fingiran. Ponedeljsko »Jutro« je poročalo, da sta dva maskirana razbojnika s puško ponoči vdrla v lovsko hišo kneza Auersperga v Brezovi rebri pri Ajdovcu in odnesla 6000 Din. Zdaj je dognano, da je ves napad uprizoril 25 letni David Keber, ki seje dal v lovski hiši zvezati od dveh svojih znancev, katerim jeza to plačal 600 Din, sam pa je pobral 5400 Din. Denar so našLi pri njemu, mož pase bo moral zagovarjati prei novomeškim okrožnim sodiščem.
m Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje dnevno od 10. d ol2. ure samo v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski program brezplačno-
Enoletni trgovski tečsj v Ljubljani, Kongresni trg 2/11 (Trgovski učni zavod), je strokovno najboljši in zato najcenejši. Pišite po prospekt! Priporočamo!
jt Putnikov avtobusni izlet na svetovno razstavo v Bruselj, Zveza za tujski promet, zastopstvo »Putnik« organizira drugi avtobusni izlet v Bruselj od 18. do 31. avgusta 1935. Potuje se iz Ljubljane izpred hot&la Metropol 18 avgusta ob 5. zjutraj Pot pelje preko Insbrucka, Bregenza, Freiburga, Reimsa in Pariza v Bruselj. Povratek je preko Kolna vzdolž reke Rena do Miinchna Ln potem po novi lepi alpski cesti Grossglockner v Ljubljano. Potovainje se vrši z novim udobnim odprtim avtobusom, ki je že vozil v Bruselj. Vsi potniki so bili zadovoljni, ker vzlic dolgi vožnji niso bili nič utrujeni. Pokrajine in mesta, skozi katera se potuje, so zelo interesantna in so znano kot najlepša v tem delu Evrope. Vozi se s srednjo brzino, avtobus ustavi v vseh važnejših mestih, da si izletniki lahko ogledajo znamenitosti. Organizacija je prvovrstna in »Putnik« se je potrudil, da bodo izletniki s prehrano, prenočiščem in vsem zadovoljni. Cena celega izleta tj. avtobusna vožnja Ljubljana—Bruselj in obratno, prehrana, prenočišče, vstopnine, vodstva v raznih mestih, vse takse in napitnine, je Din 4.585, — za osebo. Prijave sprejema »Put-nik« v Ljubljani do 5. avgusta. Ker je veliko zanimanje za ta izlet tudi v Beogradu in Zagrebu, se opozarjajo interesenti, da se pravočasno prijavijo. Udeleženci izleta v Bruselj uživajo to ugodnost, da ne potrebujejo v svrho nabave potnega lista predložiti policijskim oblastem potrdila o plačanih davkih.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevo-Iji do dela povzroči naravna »Frani Josefo-va« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar «drw>« « hr. 15.4A5 od 25. V. 1935.
Tel.
I ELITNI KINO MATICA
21-24	Te1. 21-24
Danes ob 3., 5., 7% in 9 Vi uri
premiera veselega filma
Težko je biti oče
Luise Ulrich, Smeh
Bihard Romanovskj
zabava petje
„ Eno srce — ena radenska!
+ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICI4.
Iz Ljubljane
—u Pred otvoritvijo šentviške obrtne razstave. Veliki uspeh, ki so ga šentviški mojstri lani dosegli s svojo prvo razstavo, je dal pobudo tudi številnim obrtniškim organizacijam po drugih krajih banovine, da so priredili podobne revije svojega dela, a šentviške ni doslej prekosila nobena. Po mnogih križih in težavah, ki so jih povzročili nekateri lokalni politični činitelji, bodo v nedeljo dopoldne na meščanski šoli otvorili svojo II. razstavo, ki bo po kvaliteti in po obsegu — izdelki bodo napolnili 15 šolskih sob in še telovadnico povrhu — še mnoco lepša od lanske. Zlasti mizarji, ki so bili že lani deležni največje pohvale, so se potrudili, da razstavijo samo novo. nalašč za razstavo pripravljeno blago. V nedeljo 'n vse dneve do 25. avgusta, dekler bo razstava odprta, bo Št. Vid spet največje zie-tišče Ljubljančanov in drugih gostov ,d blizu in daleč. Kakor lani. je tramvajska družba tudi letos dovolila udeležencem znižajo voznino (Ljubljana—Št. Vid in nazaj 4 Din).
u _ Ot"ori mestne počitniške kolonije =e
vrnejo i/ Mednega 29. t. m. z vlakom, ki pri-nelie v Liubljano na "lavni kolodvor ob 16. Starši, pridite po otroke!
□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnoo DR. VARL VALENTIN,
telefon 27-67, specialist za pljučne bolezni, ordinira od 29. julija do 18. avgusta samo
ob sobotah od 10. do 12. ure dopoldne.
u— Na Begunjščico pojdemo v nedeljo 4. avgusta. Podružnica SPD.Radovljica bc tega dne praznovala 40 letnico obstoja, obenem pa bo počastila spomin svojega častnega člana blejskega lekarnarja Hu-gona Robleka, ki je izgubil življenje pri požigu Narodnega dema v Trstu. Izka-žimo čast narodnemu mučeniku! — Orga-nizatorno-prepagandni odsek S. j. e. u,-Ljubljana.
De*. Blamaaer
ne ordinira do 27. avgusta.
u — Korošci in prijatelji Koroške! A ?re-do 31. t. m, ob 7. bo daroval v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru naš častni član in pisatelj Fran Ksaver M^-ško «v. mašo zaduš-nieo za nedavno umrle koroške l>orce in voditelje dr. Brejca, generala Maistra, dr. Rožiča in majorja Lavriča. Naša dolžno-t je, da se vsi brez izjeme udeležimo maše in s tem počastimo spomin za Koroško zaslužnih pokojnikov. — Klub koroških Slovencev.
FOTOT EHN! K A, LJUBLJANA, PREŠERNOVA 9 (poleg pošte).
Prvovrstne filme že od 11.50 Din naprej. Strokovno in pazijivo razvijanje, kopiranje in povečavanje. Poslužujte se strokovne trgovine in dclavnice. Po požti obratno.
u Jubilej vestnega drla. Te dni je praz novala gospodična Agata Berce, uslužbenka znane gostilne Tod skalo- v Križevniški ulici, 30-letnico svojega zvef-i?ga službovanja v tej gostilni. S svojo vljudnostjo in postrež-ljivostio si je pridobila pridna Agca naklonjenost vseh tTostov. f □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Pričaš*!! D2%. Ješe
zopet redno ordinira.
u— Mestna počitniška kclonija iz Poljan nad Škofjo Loko se vrne v Ljubljano 29. t.m. ob 13. na Glavni kolodvor Vabimo starše, da -pridejo po otroke. — Mestni so-cialno-politični urad-
Be% Mirko Ksmfeac
zobozdravnik - spceialist ne ordinira do 26. avgusta
u — Dr. med. Elennora Jenko - Groyerje-
va ne ordinira do 12. avgusta.
u _ Umetnostna razstava D. Inkiostra in I. Zajca v Jakopičevem paviljonu ostane odprta le še danes.
™ ZvočsrJ kino Dvor
Telefon 27-30
Danes eb 3., 5., 7. in 9 uri
ii je umimu
Vstopnina za parket 3.50 Din
u— Počitniška kolonija Pomladka Rdečega križa v Moravčah prosi starše, da pridejo po svoje sinove 29. t. m. ob 17. pred pisarno Rdečega križa, Čopova cesta št. 1. (Delavska zbornica)
Danes vsi na veselico SOKCLA II NA PRULAH
u— Predpisi zgradarine za mesto Ljub ljana za leto 1935 so razvidni tudi pri Dru švtu kišnih posestnikov, Salendrova 6. oa 9. do 13. ure. »Moqega doma« radi stavke v tiskarni še ne moremo izdati- Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
u— Osebna vest Po vseučiliščih študija li v Gradcu, na Dunaju in v Inomostu je bil Niko Popovič, iz znane rodbine v Ptuju, promoviran za doktorja vsega zdravilstva na vseučilišču v Inomostu. čestitamo !
u — Ortopediena telovadba popravlja razne deformacije ter v vsakem oziru ugodno vpliva na telesni razvoj mladine. Ortopedič-ni zavod TKD Atene je odprt tudi ves počitniški čas ter nudi na ta način možnost, da obiskujejo ortopedično telovadbo, ki se vrši v našem zavodu pod nadzorstvom zdravnika - ortopeda, tudi oni, ki sicer med letom ne utegnejo. Točasno je v zavodu na razpolago še nekaj brezplačnih mest za ortopedično zdravljenje Prijave za ta mesta sprejema še do 15. avgusta Ortopedični zavod TKD Atene, šubičeva ul.. Mladika.
MODNI ATELJE „VEBA"
Nebotičnik, VI. nadstr., telefon 24-63, ne dela od 25. julija do 25. avgusta.
iMKmn
u _ Opozorilo uprave policije. Ker se čeri? ije pogosteje pojavljajo pritožbe, da se V< niki. biciklisti, motociklisti in avtomobili. ii ne ravnajo po predpisih cestno polici 'iega reda, posebno da vozijo po levi st ni namestu po desni, da nimajo na vo-z i svetilk itd., opozarja uprava policije p ovno vse voznike, bicikliste in vozače z ek ornimi vozili, da se striktno ravnajo, po objavljenih cestno policijskih predpisih, če bi se posamezniki tudii po tem opominu ne ravnali poteh določilih, se bo proti njim ravnalo najstrožje po zakonu in ne bodo upoštevane nobene prošnje za spregled ali znižanje kazni.
u— Žegnanje v Štepanji vasi. Ljubljan-či ni hodijo radi v štepanjo vas na izpre-hod, ker je blizu in ker so štepanjci fantje o- fare. Posebno privlačna je štepanja vas na veliki teden, ko hodi iz Ljubljane staro in mlado v štepanjsko cerkev na božji grob, in pa vsako leto ob žegnanju. štepanjsko žegnanje je nekaj posebnega in o tem 6e bomo prepričali tudi jutri, ko nas bodo sprejemali gostoljubni štepanjci odprtih rok na svojem tradieijonalnem žegnanju.
u— Napovedana izselitev prebivalcev bivše Jc'ovškove šupe na Trnovskem pristanu je bila povod raznim govoricam in tudi članku, ki je izšel v «S'lo vencu« pod naslo-vom <eObup na Trnovskem pristanu«. Zaradi tega članka je mestno poglavarstvo dalo sedaj vsem listom pojasnila o napovedani izselitvi. Očitki nesocialnosti so popolnoma neosnovani. Hiša se mora izprazniti zaradi regulacije ne samo iz gradbeno-tshničnih razlogov, temveč tudi zaradi materialne obvezanosti nasproti gradbenemu podjetju. Vsak dan zamude bi zaradi zaustavitve dela povzročil nad 5000 Din stroškov, ki bi jih morala mestna občina podjetnikom vrniti. O izselitvi so bili stanove'ci obveščeni že v začetku aprila. Za sta-rovalce so nameravali preskrbeti nekaj stanovanj z adaptacijo enega trakta bivše Nu-šalcove vojašnice, toda proračun je izkazal nad četrt milijona gradbenih stroškov, ki pa jih občina zaradi vezanosti na svoj proračun tudi ne sme povzročiti. Vse to je strankam znano, za-vzele pa so silo komod-no stališče, da jim mora občina preskrbeti druga stanovanja. Mestno poglavarstvo poji.,-njuje. da je več ko polovica stanovalcev uslužhena pri mestni občani z mesečnimi prejemki po 1200 do 1500 Din in ne 600 Din, kakor se je govorilo in pisalo. Tudi ostali stanovalci so zaposleni in si lahko sama preskrbijo streho. Eni stranki pa bo občina na svoje stroške zgradila trafični paviljon. Od mestne občine se ne more zahtevati pretiranih socialnih dajatev, najmanj pa v pogledu preskrbe stanovanj, ker je pač malo-k? ter a občini za odpravo stanovanjske bede toliko žrtvovala kakor ljubljanska, ki je v te namene potrošila v desetih letih okrog 60 miliionov dinariev.
u— Društvo <cTobor» priredi 7. oktobra ob obletnici t rajone smrti viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja cerkveni koncert v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Bratska društva vljudno prosimo, da blagohotno upoštevajo ta datum. — Odbor.
u — Huda nesreča starčka. Iz Kamnika so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 77-letnega Lovrenca Kemperla. ki se je ponesrečil na Veliki Planini. Tam je pasel čredo svojega sina, ko pa je hotel pokositi travo na prostoru nad precej strmim skalovjem, mu je menda postalo slabo, da je omahnil iu pa-tiel po skalovju. Od daleč so to videli neki otroci, ki so poklicali pomoč. Starček se je močno poškodoval po glavi, zlomil si je nogo, dobil pa je tudi nevarne notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo resno.
u— Danes vsi na Vič na žegnanje k Novaku.
Iz Celfa
e— Nova javna dela. Mestna občina je svoj dosedanji program javnih del skoraj že popolnoma izvedla in je določila naslednji novi program: Razširjenje Franko-pa.nove ulice od Kalanovega skladišča do brvi čez Koprivnico s postavitvijo podpornega zidu za okroglo 100.000 Din, ureditev Oblakove ulice od Zrinjskega do Ipavčeve ulice za približno 360.000 Din in ureditev ceste od Mariborske ceste mimo poslopja vojaškega okrožja na Tyršev trg za okrog 2C0.000 Din. Stroški naj bi se krili s prebitkom v znesku 500.000 Din, ki ga izkazuje mestni obračun za leto 1934. Če hoče občima vporabiti ta denar za brezposelne, mora najprej mestni svet to skleniti in šele potem se lahko prosi finančno ministrstvo, da dovoli porabo tega prebitka za zaposlitev brezposelnih pri omenjenih javnih detlih. Ker pa župan dr. Goričam ne mara sklicati seje mestnega sveta in je podal ostavko, se to važno vprašanje za enkrat ne more rešiti. Po krivdi župana dr. Goricama grozi nevarnost, da občina ne bo mogla zaposliti brezposelnih, že sedaj se je pokazala potreba ,da pridrži mestna ob. čina izmed sedaj zaposlenih 58 oseb le polovico pri delu, ker je samo še kakih 20.000 Din na razpolago za javna dela. Ti delavci bodo zaposleni pri gramozni postaji na Levcu in pri dovršitvi regulacijskih delna Sir niči. Ostali delavci pa bodo morali iskati ;lelo pri regulaciji Savinje v Tremer-■ ju. če bodo tam našli zaposlitev, bodo slab-
l še plačani, kakor so Mi sedaj, ko so bili zaposleni pri javnih delih celjskega mesta. Mestnega sveta, ki je vse pripravil, da zaposli delavce tudi nadalje na isti način in z istimi plačami, ne zadene nobena, krivda, ker dela župan dr. Goričan mimo in brez mestnega sveta.
e_ Tabor hmeljarjev bo v nedeljo 4. avgusta ob pol 9. v Roblekovi dvorani v Žalcu z. dnevnim redom: Poročilo o splošnem stanju hmeljskih nasadov, določitev mezde za hmeljske obiralce, navodila glede obiranja in slučajnosti.
e_ Staršem reprobiranih učencev. Društvo jugoslovenskih akademikov v Celju ponovno apelira na starše, katerih otroci imajo popravni izpit, da se v zadevi in-strukcij obrnejo na odbor. Ker pa je začetek avgusta skrajni rok za pripravo, naj se starši odločijo čimprej.
e— Opozorilo kopalcem. Pri kopališču Diani je Savinja precej globoka in prav prijetna za kopanje, zlasti ker je tam tudi več desk za skakanje v vodo. V zadnjih letih se je razpasla navada, da se oni, ki nočejo plačati vstopnine za kopališče, slačijo na nasprotnem bregu im se zastosnj kopajo. Pri tem se pa zgodi pogosto, da kak kopalec, ki je nevešč plavanja in ki ne pozna vode, zaide v globino in se začme potapljati. Nedavno so dva moška komaj rešili iz vode. Isto se je ponovilo v sredo, ko sta dva domačina skoraj utonila in ju je komaj rešil plavalni mojster Alojz Grad, ki ima službo v kopališču. Dobro bi bilo če bi oblastvo tam prepovedalo kopamje e — Šahovski klub Gaberje bo imel svoj ustanovni občni zbor dne 3. avgusta ob 20. v gostilni »Pri Jugoslovanu« v Gaberju. Vabijo se vsi ljubitelji šaha, da se občnega zbora udeležijo zaradi pristopa k društvu. Za začetnike se bo vodil poseben tečaj.
e _ Pota na 3Irzlo goro niso vzdrževana!
Podružnica SPD opozarja turiste, da pot s Savinjskega sedla in z Matkovega kota preko Škafa na Mrzlo goro ni in ne bo več vzdrževana. Obstojoče markacije kažejo le približno smer poti, sicer pa je Mrzla gora namenjena mladim planincem, ki se urijo v plezanju in v strmi alpinistiki.
e— Zopet senzacija! Za celo obleko 140 cm širokega kamgarna 3.10 m skupna cena samo 89 Din. Komur blago ne ugaja, se zamenja ali vrne denar, dokler traja zaloga. Stermecki, Celje.
e— Nakupovalei na celjskem trgu se opozarjajo, da branjevci in trgovci na celjskem trgu do 10. dopoldne ne smejo kupovati sadja in drugega blaga cd producen-tov.
e— Samo do 3. avgusta je še čas, da obnovite srečke državne razredne loterije v podružnici »Jutra«.
a— Maša zadušnica pa pokojnim generalom Maistrom je bila včeraj od 7. zjutraj v tukajšnji stolnici, ki je bila polna nacionalno zavednega občinstva. Službo božjo je opravil knezoakof dr. Tomažič.
a— Pogreb smrtno ponesrečenega vlako-vodje Franca Arčana, ki je včeraj na ptujskem kolodvoru pri padcu dobdl smrtonosne poškodbe, bo jutri ob pol 17. na pobreško pokopališče.
a— Zamenjava še ni perfektna. Mestni upravni odbor je včeraj na svoji seji razpravljal o prodaji občinske vile v Cankarjevi ulici 34, za katero se zanima neki šent-iljski trgovec. Če bo prodaja ugodna, se n« bo izvršila zamenjava z Viherjevo hišo na vogalu Koroške ceste in Strme ulice, vendar bi se mestna občina vseeno udeležila licita-cijske prodaje Viherjeve hiše.
a— 3882 zgradb je v Mariboru po včeraj zaključeni statistiki, ki jo je izkazalo popisovanje mariborskih stanovanj. Pritličnih zgradb je v Mariboru 2415, enonadstropnih 895, dvonadstropnih 269, triinadstropnih 101, večnadstropnih 12. Na vodovod priključenih jih je 2284, na elektriko 2630, na plin 674. Kletnih stanovanj imamo 239, pritličnih 3478, visokopritiičnih 908, v prvem nadstropju 2605, v drugem 871, v tretjem 239, podstrešnih 581. Poslovnih prostorov je: kletnih 956, pritličnih 4676, visokopritiičnih 283, v prvem nadstropju 418, v drugem 306. Odprtih smetišč je 56, zaprtih 1736, odprtih gnojišč je 63, zaprtih 129. Na enega prebivalca pride 17 kvadrattnih metrov zgrad-bene ploskve in 70 kubičnih metrov kuba-ture, kar je za mariborske razmere precej.
a— Obrtniki oblačilnih strok v Mariboru so imeli te dni protestno zborovanje v Gambrinovi dvorani zaradi prireditve revije konfekcijskih izdelkov pri tukajšnjih trgovcih. Številni govorniki so se izrazili proti temu. Zborovanje je poteklo stvarno. Vodil ga je g. Anton Krajcer. Izvolila se je devetčlanska deputacija, ki bo na odločilnem mestu zahtevala, da se imenovana revija stavi s sporeda Mariborskega tedna.
a— Revolta na trgu dne 1. junija t. 1., ko so nekateri vrtnarji navalili na bolgarske vrtnarje iz okolice Čakovca ter jim razmetali zelenjavo in povzročili 3000 Din škode, se bo obravnavala dne 1. avgusta pred tukajšnjim sodiščem. Za razpravo jc veliko zanimanje.
a— Kandelabri na aveniji baje ne ustrezajo osnutkom. Zaradi tega bo jutri ob 11. na licu mesta komisijski ogled članov gradbenega odbora, ki bodo o usodi novih kain-delabrov namravili sklep.
a— Mariborski easilci so se vrnili v petek zvečer, ker je bil gozdni požar na kompleksu Ročn nad Bresternico. kamor niso mogli ^«~>b?ti dostop 7 gasilnimi nrinravaimi.
a— Požar. V Dobrovcih pri Račjem na Dravskem polni je pogorela posestnici Mariji Fuksovi hiša z živežem, obleko in perilom.
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja danes v nedeljo ob pod 9. uri zvečer popoldne pa samo ob slabem vremenu velefilm »žolti pekel«. Dodatek športni film in dnevnik. Sledi: Manolescu.
Iz Novega mesta
n — Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 16., 18.30 in 20.30 uri zvočni film »Na straži velemesta.« Predigra: Paramountov zvočni tednik.
Iz Ptuja
j— Po velikih uspehih spet doma. Ptujski mali harmonikarji so se podali 12. t. m. na sedemdnevno koncertno turnejo po Hrvatskem. Povsod so bili navdušeno sprejeti. Prvi koncert so priredili 13. t. m. v Da-ruvaru v veliki dvorani pivovarne, ki je bila nabito polna, občinstvo pa tako navdušeno, da so morali harmonikarji koncert naslednjega dne še ponoviti na prostem v mestnem parku. Ponavljati so morali več koncertnih točk, zlasti je tisočem poslušalcem ugajal venček narodnih pesmi 6 so-lopetjem. Mali harmonikarji sonato šeobi. skali Novo Gradiško, Gradiško, Slavonsko Požego, Lipik ter končali v Bjelovaru, 21. t. m. so ee vrnili zdravi v naročje mamic. Pripovedujejo kako so jih ljudje sprejemali na svoje domove in jih gostili. Zbor šteje 26 malčkov fantkov in deklic v starosti od 6 do 12 let, ki jih vodi neumorni učitelj g. Baša Andirej, kateremu gre tudi zahvala za tako odlične uspehe.
Iz Prekintirja
pm _ Prekmurska metropola je dobila
moderno kopališče. Predsednik občine Murske Sobote g Ferd. Hartner je lansko jesen pričel akcijo za ustanovitev letnega kopali-
| šča. Občani so mu bili hvaležni za srečno misel ter so pridno podpisovali nabiralno polo, da je bila kmalu podpisana vsota 150.000 Din, nakar se je ustanovil gradbeni kopališčni odbor s predsednikom občine na čelu. Načrt je napravil arh. Novak Fran, delo je vodil stavbenik Mesarič, instalacijska dela pa brata Dittrieh. Ob slovesni otvoritvi kopališča je bil tolik naval občinstva, da se je veliki bazen, ki meri 33 m v dolžino in 15 m v širino- kmalu napolnil s kopalci in plavači. Krasna lega kopališča med smrečjem je privabila tudi mnogo radovednežev, ki so našli svojo zabavo v kopališčni restavraciji. Poleg velikega bazena je še manjši za otroke. Voda se dobiva iz reke Lendave s črpalko in s posebno fiitrirsko napravo se čisti in greje za izmenjavo. Športni klub »Mura« je g. županu Hartnerju iz hvaležnosti za njegov plemeniti trud postavil granitno ploščo z zlatimi črkami.
Žirovnica - Breznica. Danes se poročita na Jesenicah g. Viktor Mokorel, učitelj v Brez-nici, in gdčna. Marica Rabičeva. učiteljica istotam in članica ugledne jeseniške rodbine Rabičeve. Mlademu iu agilnemu sokcl-skemu paru obilo sreče.
«0
sn©£m i
Odločilna nedelja v nacionalni ligi — Veliko zanimanje za ljubljansko tekmo — Nekaj podsaveznega prvenstva
Kljub vročini se ples v lig.inem kolu nadaljuje s polno paro. Pri nas vlada največje zanimanje za nastop beograjske Jugoslavije. Rdeči iz prestolnice so že v Ljubljani — torej so res vzeli reč za res — in so nominirali to postavo:
Jugoslavija: Spasič—Stokič, Lukič—Pau-novič, Lojančič, Kostič, Miloševič, Milano-vič, Markovič, Sekulič, Zečevič.
Kot rezervi sta prišla v Ljubljano šc Ra-dovanovič in Dimitrijevič.
Primorje mora zopet izpremeniti napadalno vrsto. Jež je bil v prvem nastopu blezi-ran, razen tega je Zemljlič močno opešal. Najbrže nastopijo črno-beli v naslednji postavi:
Primorje: Logar—Hassl, Bertoncetj—Zem-Ijak, Slamič, Boncelj—Janežič, Pupo, Mako-vec, Pepček, Uršič.
Ostali spored v nacionalni ligi:
v Beogradu: Bsk—Slavija O in Bask—Slavija S
v Zagrebu: Gradjanski—Hašk v Splitu: Hajduk—Concordia.
Domači spored:
v Celju: Atletiki—Krški SK, za prvenstvo II. razreda
na Jesenicah: Kovinar—Svoboda Ljubljana, prijateljska tekma
v Mengšu: Mengeš—Domžale, prijateljska tekma.
Za današnjo ligino tekmo se dobijo vstopnice še od 10. dalje v kavarni Emoni.
Zaoctek je določen za 17.30, predtekmi bosta dve, in sicer ob 15. Primorje subjun. : JadTan jun., ob 16. pa Primorje rez.: VŠK Triglav.
Asket
in požer & h
Kaj je obema največji užitek?
Cd
(okolsda
rani pri SMKJ, kot gostje tudi verificirani člani tujih klubov včlanjeni pri FICM, Dirke bodo v štirih kategorijah, in sicer motorjev do 250 ccm solo, do 350 ccm solo, do 500 ccm solo in motorje do 12C0 ccm s prikolico. Za posamezno kategorijo sta razpisani po dve častni nagradi, ostali tekmovalci pa prejmejo kolajne. Posebno daiilo prejme prvak dneva in prvak kluba »Peruna«. Prijave se sprejemajo le pismeno po točno izpolnjeni prijavnici in plačani prijavnim. Zaključek prijav 31. t m. Prijave naj se pošljejo tajništvu kluba »Perun«, Maribor, Koroščeva ulica 8. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Dirke se bodo izvedle po predpisih nacionalnega iu mednarodnega športnega pravilnika. V slabem vremenu boio dirke odgodene na 11. avgusta. ---—
Za ljubeljsko dirko
ki se petič ponavlja, je zanimanje vedno večje. Razen znanih domačih dirkačev iz Ljubljane, Maribora in Zagreba seje prijavilo doslej tudi večje število inozemskih dirkačev posebno iz Avstrije. Skoraj vsak dan se pridno trenira na Ljubelju in kakor se čuje, bode borba za rekorde športnih, kakor tudi turnih motorjev, zelo velika. Doslej prijavljeni tekmovalci naj pridejo po izkaznice za trening k tajništvu kluba, ker po 29. jul. bo trening mogoč le proti izkaznici. Prijave se bodo zaključile nepreklicno dne 1. avgusta ti. Vsa pojasnila glede dirk daje tajništvo M. K. »Ilirija«, Miklošičeva cesta 15.
SK Ilirija, nogometna sekcija. — Jutri, 20. t. m. ob 20. v hotelu Štrukel važna seja sek-cijskega načeltstva. — Rezervla igra popoldne s SK Kamnikom v Kamniku: sestava moštva in odhod razvidna v klubski knjigi. Junior.ii igrajo ob 10. z Jadranom na igrišču Jadrana.
Vašim	ie tieGa, da &o na %xaku\
Zrak In solnce prinašata zdravje. Poslušajte nasvet! Zaščitite kožo svoje mladine z Nivea kremo, kajti ona pospešuje ustvarjanje pigmenta, ki je najboljša in najbolj naravna zaščita za človeško kožo.
Prvi reševalni tečaj v kopališča Ilirije
Ljubljana, 27. julija.
V vročih poletnih mesecih se koplje vsakdo, kdor le utegne. Posebno mnogo kopalcev je na Savi, ki se hlade v deročih valovih. Vsako ieto zahteva Sava svoje žrtve, prav redko se posreči, da potap-tjajočega rešijo. Vzrok temu je, da pri nas skoro prav nič ne poznamo reševalnega plavanja, ki ga povsod drugod po 6vetu goje z največjo vnemo. Zdaj se bo menda tudi pri nas obrnilo na bolje. Ilirija se je odločila, da že v avgustu priredi reševalni plavalni tečaj pod strokovnim vodstvom. Znano je, da reševanje potapljajočega ni tako enostavno, kakor bi človek mislil. Kdor se bori s smrtjo, navadno ne misli preveč trezno in se svojega reševalca krčevito oprime. Tako se zgodi, da izgineta v valovih oba. Prijeme pri reševanju je treba poznati, reševalcu mora biti znan način, kako je prijeti potapljajočega brez lastne nevarnosti. Vendar to še ni dovolj. Dostikrat se posreči rešiti utopljenca šele, ko je bil že delj časa pod vodo. Takega je treba obuditi k življenju z umetnim dihanjem, najprej pa je treba iz želodca odstraniti vedo. Zdravniško je ugotovljeno, da je še po dveh urah ležanja pod vodo mogoče oživeti utopljenca. Seveda mora biti reševalec strokovnjak, ker bo sicer ves trud zaman.
Ilirija bo sedaj pod vodstvom prof. TJla-ge, ki je v Nemčiji z uspehom absolviral tečaj za poučavanje reševalnega plavanja, uvedla enomesečni tečaj. Zanimanje je zelo veliko. Važnost tega tečaja je prva uvidela policijska uprava, ki je prijavila v tečaj 3.8 stražnikov, ©koro gotovo pa je, da se bodo priglasili tudi gasilci, samard-jani in še drugi, zlasti pa športniki. Te-nih urah na kopališču Dirije. Poučevalo se bo po posebni metodi, ki je običajna v Nemčiji pri nemškem reševalnem društvu. Pogoj za sprejem v tečaj je, da znaš dobro plavati. V tečaju bodo poučevali vse načine plavanja. Po končanem tečaju, polagajo tečajniki izpit iz naslednjiih točk: 300 m plavanje popolnoma oblečen, obleči in sleči se v vodil, iz 3.5 m globoke vode prinesti težak predmet, plavati na razdaljo 25 m pod vodo, vleči 25 m utopljenca po vo-di, obvladanje osvobodilnih prijemov in udarcev in vseh načinov transporta utopljenca, postopek z utopljencem ko je že na suhem, »življenje in dihalne vaje.
Kaikor vidimo, je izpit precej težak, z dobro voljo pa se da v enem mesecu marsikaj napraviti. Javnost bo prav gotovo pozdravila zamisel Ilirije z največjim zadovoljstvom.
Razpis
kolesarskih in motoeiklističnih dirk sPeruna«.
V proslavo 15-letnice kluba »Perun« v Mariboru se bodo vršile 4. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom mestnega župana g. dr. Lipolda kolesarske in motociklistične dirke.
Kolesarji bodo dirkali na progi Maribor-Košaki - Zgornja Sv. Kungota in nazaj (24 km). Start bo točno ob 9. pred gostilno Spatzek na Aleksandrovi cesti, cilj pa v Krčevini na Aleksandrovi cesti izpred gostilne Babic. Dirka se v eni skupini in se bo izročila kvalifikaciji za klubsko in med-klubsko prvenstvo. Stari člani (nad 35 1.) bodo dirkali na 7 km dolgi progi. Prvi trije plasirani v klubskem in medklubskem tekmovanju prejmejo darila in kolajne, vsi ostali udeleženci pa kolajne. Dirke bodo po kolesarskem pravilniku. Pravico do starta imajo vsi člani »Peruna« ter vsi člani vabljenih kolesarskih društev, ki se izkažejo, da so člani enega izmed vabljenih društev. Prijave se sprejemajo le pismeno do vključno 31. t. m. v tajništvu sPeruna« Maribor, Koroščeva ulica 8.
Motociklisti bodo dirkali 4. avgusta na isti progi kot kolesarji (Maribor — Zg. Sv. Kungota — Maribor) in bo start zanje ob. 10. v Krčevini. kjer bo tudi cilj. Pravico do starta imajo vsi člani klubov, verifici-
Pester športni spored v Celju. Dopoldne ob 9. se bo na Olaziji vršil lahkoatletski miting za prvenstvo Celja in izbirni miting za dvoboj z Mariborom. Ob 10.30 bo na igrišču SK Jugoslavije na Spodnjem Lanov-žu prijateljska tekma med Sk Hrastnikom in Jugoslavijo, ob 9. pa predtikma rezerv Jugoslavije in Aletikov. Ob 17. bo na igrišču pri «Skalni kleti« kvalifikacijska tekma med Atletiki in Krškim SK. Ob istem času bo na Glaziji prijateljska tekma med mla-dinama Primorja iz Ljubljane in Celja, ob 15.30 pa prav tam predtekma med II. mla-dinama Celja in Jugoslavije.
ASK Primorje (nogometna sekcija) Zaradi odhoda v Celje naj bodo juniorji točno ob 13.15 na kolodvoru. Jerman I, Lazar sigurno. Gg. blagajniki in reditelji za današnjo tekmo naj bodo ob 14,30 na igrišču: istočasno subjuniroji zaradi tekme z Jadranom. Rezervno moštvo mora biti ob 15.30 v garderobi. Starec, Šlamberger in Vrhovnik sigurno.
S. K. Slovan. Moštvo ki igra v Škofji Loki naj dvigne pri gospodarju opremo do 10. dop. Vsi sigurno! Rozman naj se oglasi pri g. Martinčiču zaradi gostovanja
SK Svoboda. Zaradi gostovanja na Jesenicah naj bo danes ob 11.30 I. moštvo na gl. kolodvoru. Rezerva in mladina ima trening jutri ob 18.
SK Reka: Za trening tekmo s Hermesom mora biti L moštvo ob 9. v garderobL
ZOBNI KAMEN bo izginil, a SKLENINA ZOB bo ostala nepoškodovana !
Najboljša zobna hrema
/
!W. E. Hintz:
Lepa žena, kdo si?
1. poglavje
Izprva je bilo samo majhna, izgubljena, temna lisa med oblaki, potem se je približalo, se kakor črn križ zarisalo na nebo, in potem--
Kar nekam hitro je šla vsa reč. V strmi, od sile strmi vijugi je šinilo letalo k tlom. Tistih nekaj ljudi, ki so bili ob tem času na montecarlskem letališču je prestrašenih prihitelo na pomoč. A konec koncev je bilo v nesreči še dokaj sreče. Levi del voznega ogrodja in levo krilo sta bila sicer nerešljivo pri vragu, toda drugače ni bilo videti, da bi se bilo potniškemu enoploščniku kaj zgodilo.
Pilot in njegov spremljevalec sta preklinjanje skočila s sedežev in planila k vratom kabine. A tisti mah so se ta že odprla, in mož v prekrasno kričeči, kockasti športni obleki in s kadečo se pi-pico med tankimi ustnicami je zlezel na zeleno trato.
Naglo je pogledal na platinasto za-pestno uro, nato pa vzel pipico izmed zob in se obrnil k pilotu:
»Well — tako hudo se vam vendarle ne bi bilo treba dvizati s pristankom! Saj smo imeli še tri minute časa!«
Pilot je obupan skomignil z rameni: »Nik^r ne zamerite, gospod Jerome — nepričakovana pckvara pri krmilu —«
»Ali right!« Potnik ie malomarno mahnil z roko. kje je avto?
»Bržkone stoji tamle pri ravnateljstvu --«
Jeremy Jerome si je popravil športno čepico, si obesil pipo med zobe in vtaknil roke v žepe: »Bye, bye! — Kovčeg pošljite kar za menoj — v »Grand Hotel Carlot!« Nato je veličastno odkorakal po letališču.
»Kdo pa je ta čudna zver?« je smehljaje se vprašel eden izmed gledalcev.
Pilot je debelo pogledal: »Tega moža ne poznate? — To je Jeremy Jerome!«
Jerome je bil našel naročeni avto pred ravnateljskim poslopjem, kakor so mn prerokovali. Sploh pa — od bucike pa do oceanskega parnika je ni bilo stvari, ki je on ne bi bil našel. Zato je bil detektiv.
»Grand Hotel Carlot!« je zaklical šoferju in se vrgel v ozadje voza. Nato se je spet obdal z dimnimi oblaki svoje pipice.
Jeremy Jerome ni bil samo detektiv — bil je celo »detektiv z veliko začetnico«, neposredni naslednik Scherlocka Holmesa.
Tako so vsaj spet in spet zatrjevali angleški časniki, zakaj Jeromov reklamni šef je bil dober plačnik. Njegova slika z visokim, dokaj plešastim čelom in ostrim nosom — da pipice ne pozabimo — je izšla vsake štiri tedne v vseh dnevnikih in tednikih, in njegovi »Spomini«, ki sicer niso toliko pričali o Je-
romovi zmožnosti kakor o njegovih živi domišljiji, so izhajali v rekordnih nakladah.
Grand Hotel Carlot.
Voz je obstal. Jerome je stopil na pločnik in vrgel šoferju bankovec. Nato se je vzpel po marmornatih atopnicah do mogočnega vhoda in pred širokimi steklenimi vrati vnovič obstal ter pazljivo pogledal na zapestno uro.
»Še dve minuti —!« Zadovoljno je pokimai —
Gospod Jaap van Huysen, uvoz kave za vso Evropo, bi bil lahko brez truda napolnil še dosti širji klubnjak, kakor je bil ta, ki je zdaj ležal v njem. Na mizici zraven njega je stal whisky s sodavico. Težka smotJka mu je bingljala med ustnicami. Kolobarji dima, tako pravilni, da bi mu jih bil vsak zavidal, so bili edino znamenje, da živi.
To delovanje je prenehalo, ko je zunaj rahlo potrkalo na vrata.
»Noter!« je zastokal in obrnil plešasto glavo v stran.
Natakar se je tako globoko priklonil, da bi bil skoraj z lasmi pometel prag. »Mteter Jeremy Jerome!«
Naj pride noter!« je pokimai Van Huysen in z vzdihom olajšanja izpustil nov kolobar dima.
Detektiv je stopil v sobo.
Huyseaiova roka, vsa v prstanih, je pokazala na stol, ki mu je stal baš. nasproti Šele nato je s predinlljivim. pogledom premeril doeleca. Trenil je z glavo, kakor da bi mu hotel pokimati. »Veseli me, da vas vidim, mister Jerome! — Točni ste na mlmrtolte
»Točnost je vljudnost kraljev — in tuli kralj detektivov se mora ravnati po tem pravilu!« se je skromno pobranil Jerome in sedel na stol. Nato je iztrkal pepel iz svoje pipice na preprogo. »Vaša brzojavka me je našla v Londonu, gospod Van Huysen! Pustil sem dinamitni atentat na Angleško banko, ki ga je kanila Readhandova tolpa, kar v nemar in se odzval vašemu vabilu! Zadeva, ki mi jo hočete zaupati, mora biti silno važna — —«
Jaap van Huysen je spet,po kimal. »To boste takoj sami presodili! Jaz--«
»Ne recite ničesar!« mu je segel detektiv v besedo. »Vse vem — Bržkone ste zapleteni v kak umor —?«
»Tega sicer ne, ali--«
»Potem vas nemara pestijo izsiljevalci?«
»Tudi s tem vam ne morem postre-
či--«
»Torej ste postali žrtev skrivnostne
tatvine ?«
Van Huysen je iztegnil roko ob sebe.
»Ne to ne ono. mister Jerome! Takoj zveste, za kaj gre!«
»Napeto vas poslušam«, je udržano zatrdil detektiv.
Debeli mož je stoka ie segel v žep svojega suknjiča in izvlekel papir, k; ga je po-Jal Jeromu. »Oglejte si to fotografijo!«
Tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Jeremyju Jeromu, možu, ki je bil po svojih lastnih poročilih na glasu, da se upa brez vsakega orožja mimo svojega poguma kljubovati stoterni premoči --Jeremyju Jeromu je vztrepetalo
hrabro srce.
Dolgo časa je molče zrl na sliko v svoji roki Slika je predstavljala lepo ženo — ali je bila nemara še dekle? To krasno oblikovano čelo, te pravilne obrvi, te temne oči, na pol skrite pod dolgimi vejicami, ta mehka, polna usta, ti leskečoči se zlati kodri--
»Čudovita ženska«, je nazadnje za^ mišljeno izrazil svoja čuvstva.
Jaap van Huysen je nejevoljno skomignil z rameni.
»Za to res ne gre, prijatelj! — Vaša naloga bodi, da izsledite izvirnik fotografije. Dama se menda pomika nekje Po rivijeri!«
Detektiv je zamišljeno nagrbančrl čelo. Raztreseno si je mencal brado. »In zaradi tega ?te me poklicali, gospod Van Huysen? To je naloga za preprostega začetnika, ne pa za Jeremyja Jeroma, ki se ukvarja eamo z najnevarnejšimi zločinci — —
»Vaše spomine sem bral!« ga je nejevoljno ustavil bogataš. »In kar se tiče vaše naloge — glejte, da neutego-ma pričnete iskati to damo--«
»Za ves denar na svetu ne, gospe d van Huysen!«
»Hm — plačam vam štiri tisoč dolarjev in vaše treske, samo da jo najdete!«
Jeremy Jerome je vzel pipo iz ust. »Velja!« Nato je izvlekel tobačni mehur. Sredi giba je obmrl. »In zdaj prosim za natančnejše podatke! — Kako je dami ime - in zakaj jo zasledujete? — Ali je anarliistka aLi sleparka ali--?«
Zveze gospodinj
Ob zaključku svoje 5. gospodinjske in gospodarske razstave smatra Zveza gospodinj za svojo dolžnost, da se javno zahvali vsem, ki so pripomogli do tako lepih uspehov razstavi in prvi modni reviji. V prvi vrsti se zahvaljuje ravnatelju velesajma g. dr. Dularju in arhitektu g. Mesarju, ki sta največ pripomogla k uresničenju velikopoteznega idejnega programa zveze. Arhitekt g. Mesar je ureditvi razstave posvetil ves svoj čas. Veliko truda in požrtvovalnosti sta vložila g. Ferdo Delak kot režiser in tenorist g. Mirko Jelafin kot sijajen konferensier. Zahvala ve-1 ia tudi modnim salonom: Bazanella, Hit}", Kancler. Lukež. Molan, Moda, Mihaliček, Renčelj Raškar, Ravnihar, Seljak, Vera in modnemu salonu za gospode »Genlleman".. Tudi modisfke so s prav lepimi klobuki pripomogle do izpopolnitve toalet. Zahvala ve-1 ja salonom: Klobuček. Kogovšek, Možina, Mira. Nives, Sark. Sekač, Chic - Kajfež, Ste-gnar, ki so podali svoje najboljše. «2enski svet : je pokazal obleke domačega izvora z narodnimi motivi, enaka zahvala pa velja tudi pletilni industriji »Efko« z gospodičnam, ki so prvič prav dobro predvajale toalete.
Vsi gospodarski krogi so prav razumeli naš nanor za dvig domače obrti ter nas podprli pri razstavi in reviji. K modni reviji so mnogo prispevale manufakturne trgovine, M so z velikim pcmi°tom pripomogle salonom, da so v čim večjem razmahu pokazali svojo modno umetnost. Zahvala velja tvrdkam: Ju rjoveč & Fabiani. Ma>'er, Miklavc, Novak. Souvan. Skaberne. Urbane. Žlender. K reviji je tudi prispevala vodilna specialna trgovina za modo. rokavice in nogavice g. Les-jak, za obutev pa priznana domača tvor-nica »Peko«, za usnjene izdelke tovarna Zorn, za krzno Bizjak in Lapajne, čistilnica Reich pa s posojilom namiznih prtov. Zahvala velja nadalje tvrdki »Malina« za brezplačno poskušnjo njenih prvovrstnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, tvrdki Meinl za brezplačno delitev kave in čaja ter tvrdki »Adrijac, ki je dala pokusiti dober šar-kelj. napravljen z njenimi praški.
Za pestrost umetniškega užitka se moramo na j tople je zahvaliti Manici Komanovi.
Cirili Medvedovi in Skuškovi, kakor tudi vsem priljubljenim gledališkim umetnikom, malim harmonikarjem, gojenkam mladinske šole »Mladike« in plesnim skupinam Katje Delakove.
Sto in sto misli in idej se je sprožilo ob tej razstavi, sto in sto rok se je zganilo in storilo svoje najbolje. Vsem najiskrenejša hvala s prošnjo, naj ostanejo še nadalje naklonjeni Zvezi gospodinj.
I prosili za polovično voznino. Oprava vabi I ' občinstvo k mnogoštevilni udeležbi lepe J prireditve.	'
Sokolsko društvo žirovnlca-Breznica
vabi na veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom v nedeljo 4. avgusta ob 15. v zvezi z otvoritvijo lastnega letnega telova-dišča na svojem zemljii&č-u ob železniški postaji v žirovnuci. Za prijetno zabavo in do>bro okrepčilo je preskrbljeno. Zveze, z vlaki so zelo ugodne.
na
Križ na škrlatici je najveličastnejši spomin vsem, ki jim je neizprosna smrt pretrgala nit življenja v skalah slovenskih gora, katerim so podarili vso svojo ljubezen. Jeseniški tovariši S-kalaši so jim ga postavili na to skalnato gomilo v počastitev njihovega spomina. Križ je bil postavljen lansko jesen in čaka svečane blagoslovitve, ki se bo vršila v nedeljo 4. avgusta. Svečanostne obrede bo iz velike naklonjenosti opravil g. knezoškof dr. Gre gori i Rožman. V nedeljo ob pol 4 zjutraj bo v Aljaževi kapeli v Vratih darovana sv. maša, nato pa skupni odhod na vrh škrlatice k blagoslovitvi križa. Vsd planinci, planinska in njim sorodna društva iskreno vabljeni. Pevska društva, ki bd bila pripravljena s primernimi pevskimi točkami povzdigniti značaj slovesnosti, naj v svrho določitve sporeda prijavijo udeležbo na naslov: Turistovski-klub Skala, podružnica Jesenice.
adio
Nedelja 28. julija Ljubljana 7-30: Izkušnje Kmetijske dru-"
žbe v vnovčevanju kmetijskih pridelkov (inž B. Ferlinc). — 8: Čas, poročila. — 8.15:-'i Sekstet balajk in plošče. — 9.45: Versko j predavanje (p- Regalat Čebul j). — 9.45: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Edvard Grieg: Iz liričnih skladb (klavir šolo: prof. Marjan Lipovšek). — 11.40: Plošče.
—	1230: Čas, obvestila, plošče (po željah)-
—	16: Nekaj venčkov na ploščah. — 16.15: Kaj mora vsaka žena vedeti (ga Kvartič).
—	16.30: Akademski pevski kvintet in plošče. — 19_30: Nac. ura: Kulturni in nacionalni pomen našega slikarja Vlaha Bukovca. —»20: Čas, vreme, poročila, obvestila- — 20.20: Prenos koncerta vojaške godbe z Bel-levueja. — 21.30: Čas, poročila, vreme. — 22: Prenos z nebotičnika, vmes plošče.
Beograd 16: Vojaška godba. — 20: Srbski večer. — 22.30: Plesna muzika- — Zagreb 12: Plošče. — 20.15: Pevski koncert. — 20-45: Čelo. — 22.15: Orkester mandolin in kitar. — Praga 19.15: Zabaven večer. — 20.35: Delni prenos opere iz Turina. — Varšava 20.10: Simf. koncert. — 22-20: Vojaška godba. — 23.05: Ples. — Dunaj 11.10: Dunajski filmharmoniki. — 15.40: Gitare. — 16.45: Ples. — 20.05: Dramski večer. — 22.30: Lahka godba. — 24: Ciganska kapela. — Berlin 20: Vojaška godba- — 22.30: Bachove skladbe. — 24: Lahka godba. — Munchen 20.16: Večer Joh- Straussa. — 20.30: Ples. — Stuttgart 20-15: Iz Munchena. — 21: Orkester in solisti. — 22.30: Ples. — 24: Nočni koncert. — Rim 20.40: Simfoničen koncert. — 22: Veseloigra in ples-
Ponedeljek 29. julija
Ljubljana 12: Instrumentalne solistične točke na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, obvestila. — 13.15: Naši kvarteti po jo na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Citraški tercet »Vesna«, vmes plošče. — 18.50: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 19.10: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Janko Polič-Kamos (povodom 25. obletnice njegove smrti — Stj. Parmačevič iz Beogra-
da). — 20: II. večer Beethovnovih sonat. Izvajata gg. Leskovic Bogi (čelo) in Marjan Lipovšek (klavir). — 20.45: Oto Ni-colai: Vesele žene windsorske (skrajšana opera na ploščah). — 21.30: Cas, poročila, vreme. — 22: Operetni zvoki. Poje gdč. Ivica Cankarjeva, pri klavirju prof. Lipovšek, vmes plošče.
Beograd: 16.30: Orkester. — 17: Narodne pesmi. — 20: Massenetova opera »Wer-ther« na ploščah. — 22.20: Jazz. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Bizetova opera »Carmen« na ploščah. — 22.15: Lahka godba. — Praga 19.25: Zvočne slike. — 20.45: Violinski koncert. — 21.35: Koncert Češka filharmonije. — Varšava 20.10: Lahka glasba. — 21: Poljska simfonična glasba.
—	22.10: Orkester. — Dunaj 12.20: Koncert orkestra. — 16.10: Iz angleških zvočnih filmov. — 17.40: Koncertna ura. —• 19.10: Komorna glasba. — 20: Spevoigra.
—	22.10: Klavirski koncert s spreirujeva-njem orkestra. — 22.45: Sla vri pevci na ploščah. — 23.45: Ples. — Berlin 20.10; Mešan glasbeni program. — 22.30: Bachove skladbe. — Miinchen 19: Mozartova opera »Don Juan«. — 22.30: Iz Berlina. ;—; Stuttgart 20.10: Plesni večer. — 22.30: Iz Berlina. — 0.15: Komorni koncert. ■—• 20.40: Operetni večer.
inseriraj
v „ jutru"
Sokolslto društvo v Zidanem mostu bo
imelo v nedeljo 4. avgusta ob 15.30 svoj letni javni telovadni nastop s sodelovanjem vseh sosednjih sokolskih edinic. Po nastopu zabava, godba, ples, petje, bogat srečolov, šaljiva pošta, itd. Vsakovrstna dobra okrepčila bodo vsem gostom na razpolago po najnižjih cenah. Sokol je
SENZACIONALNA
KOLONJSKA VODA
100
uspehov
na
en oglas »JUTRU"
Blago za žimnice v veliki izbiri po ugodnih cenah
R. MUclauc
»PRI ŠKOFU« LJUBLJANA
Z URAN KREMO
masirana koža postane v dveh urah na
solncu temno rjava, lepa gladka in mlada
5398
PLISE za volane v različnih gubah. SPECIELN1 ENTEL pajčolanov, rut, šalov,
oblek.
FIN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELN1 AŽUR za žepne robce. AžURIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. del. — Krasen
čist tisk.
VEZENJE monogramov, zaves, perila z
najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50
Din, 5.— Din. 6.— Din. ZA NASE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k
Matek & Mikeš, Ljubljana
samo poleg hotela štrukelj. 30
Diplomiran kemik
25 let star, samec, z odsluženim kadr-skim rokom v vojski, se želi
aktivno angažirali
v manjši kemični industriji
z gotovino od 200.000 do 250.000 dinarjev.
V poštev pridejo samo že dalje časa obstoječa podjetja. Cenjene ponudbe poslati na Centroreklam, Zagreb, Ganeva ulica 4.
RAZPIS
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo obnovitveno vzdrževalnih gradbenih, t. j. zidarskih, kleparskih, krovskih, mizarskih, pečarskih, ključavničarskih, vodovodno-inštalacijskih, plinsko-in-štalacijskih, soboslikarskih, pleskarskih in parketarskih del v svojih stanovanjskih hišah v Mariboru.
Končni dovršitveni termin vseh razpisanih del je določen za dan 30. oktobra 1935.
Vsi razpisni podatki, proračuni, gradb. pogoji in načrti objektov so interesentom na razpolago in na vpogled pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gajeva ulica štev. 5/H, gradb. odd., in sicer od dne 29. julija t. L dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti razpisne pripomočke proti odkupu z zneskom Din 50.—.
Pravilno sestavljene nekolkovane ponudbe je zapečatene vložiti do dne 17. avgusta 1935 pri gradb. oddelku zavoda v Ljubljani, kjer je položiti tudi 5% vadij.
Obravnava ofert ni javna ter si pridržuje zavod pravico oddaje del komurkoli izmed ponudnikov, ne glede na višino ponujene cene.
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene nečakinje, sestre in svakinje, gospodične
MARIJE K VEDER
se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Žalujoči ostali. V Ljubljani, dne 27. julija 1935.

POTNIK
mlad agilen specerist, ki ima veselje za potovanje z motorjem in je deloma že vpeljan v Dravski banovini, se sprejme za fiksum. Za Ljubljano in okolico pa provizijski potnik za velik specerijski predmet.
Ponudbe pod Šifro I. F. K. 500.
OBIŠČITE
VI. orijentalski velesefem, Ran (Italija)
FIERA DEL LEVANTE od 6.—-21. septembra 1935 leta. Najboljše tržišče z vzhodom.
Veliki popusti za potovanje in prevoz blaga. Prospekte in pobližnja pojasnila daje brezplačno častni delegat LUJO MOHR, Beograd P. O. B. 23.
6871
ZAHVALA.
Za iskrene izraze sožalja, katere smo prejeli ob priliki prerane smrti našega dragega soproga, očeta, brata, tasta, svaka in strica, gospoda
LEOPOLDA OREL
viš. pol. straž, v pok.
kakor tudi za poklonjene vence, cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno pa se čutimo dolžne zahvaliti se sekun-dariju splošne bolnice g. dr. Hribarju in č. s. Fla-viji za požrtvovalno lajšanje trpljenja.
Ljubljana — Maribor, 27. julija 1935.
Žalujoči ostali.
Pristopajte! Bran-i-boru !
Zahvala«
Za izraze iskrenega sočutja in globoke simpatije, darovano cvetje in častno spremstvo pri pogrebu se prisrčno in toplo zahvalimo.
Posebna zahvala gre gospodom dr. Vrečku, dr. Koren čanu, dr. Kreincingerju, čč. sestri Joahimi, čč. duhovščini, gospodom oficirjem in lovcem, uradništvu mestnega vojaškega urada ter vsem sorodnikom in prijateljem.
Maribor, dne 27. julija 1935.
V globoki žalosti: Rodbina Pappis.
Zahvala.
Vsem, ki ste izkazali kakršnokoli pozornost ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
JOSIPA AžIVIANA
nadučitelja v pokoju,
mi pismeno aH ustno izrazili sožalje, spremili ga na njegovi zadnji poti, poklonili toliko krasnih vencev in šopkov, prisrčna hvala.
Posebno zahvalo pa sem dolžna prečastiti duhovščini, zdravniku dr. De Gleriju, šolskemu nadzorniku Gradniku in starosti Sokola Jakliču za ganljiva poslovilna govora, pevcem-učiteljem in Sokolom za lepe žalostinke, Sokolskemu društvu Radovljica, gasilnemu društvu Hlebce ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k tako številnemu spremstvu, posebno pa še brezniškim župljanom — njegovim učencem.
Lesce, 23. julija 1935.
Žalujoča soproga ANA z ostalim sorodstvom.
I
Kralfeslv® mode
Nove pričeske
le en del tega, o čemer tožite. Zato se le nikar ne vznemirjajte. Popolnoma pravilno je, da se skušate premagati, no če Vam vselej ne uspe, nič hudega zato. Poleg broma Vam svetujemo sveže sadje, ki ga imate gotovo dosti na razpolago, mleko in sočivje. Skrbite za redno odvajanje in izdatno gibanje (sprehode, gimnastiko itd.) na svežem zraku. Zjutraj in zvečer mlačni polivki, nato pa malo prostih vaj. Poskusite!
Brez slepiča. /.) Vi ste duševno in telesno izčrpani, deloma zaradi bolezni, ki ste jih prestali, deloma od preobremenitve z delom. Bolečine, o katerih sedaj tožite, so po večini le posledica duševne zbeganosti. Temu odpomorete z večmesečnim bolniškim dopustom. To je nujno, sicer se Vam stanje poslabša. Le če popolnoma izprežete, tudi v društvenem življenju, dosežete zopet veselje do dela in tudi sposobnost za to. Dopusta pa menda ne bo težko doseči. 2.) Glede hrane Vam svetujemo, da uživate preprosto hrano, predvsem mlečno hrano in sočivje. Ostre začimbe pustite. Sadje uživajte le kuhano. Za ono drugo nadlogo je pa najboljše sredstvo brom. vendar pa je narava — narava. 3.) Srce je pofpolnoma v redu, telo jc nervozno. To pa je posledica splošne živčne izčrpanosti. Želodec in črevesje kaže znake kroničnega katarja, funkcija je pa dobra. Ostali izvid je brez posebnosti. Priporočamo Vam redno uživanje radenske ali rogaške slatine. 4.) Javite se takoj, čim boste poklicani, na nadpregled. Če pa morate še k naboru, poiasnite to zdravniku. Vsekako bo o tem odločal nadpregled 5.) Vaša bolezen je predvsem duševna in telesna izčrpanost ter kroničen katar prebavnega aparata. Predvsem potrebujete večmesečen popoln odmor.
Najstarši zdravnik
Pred nekoliko dnevi smo poročali, da je umrl najstarši zdravnik na svetu, vseučilički Profesor in član pariške zdravniške akademije dr. Aleksander Gueniot. Učakal je 103 leta.
V nasrotju z večino »Metuzalemov«,
ki trdijo, da so presegli 100. leto, je Gueniot lahko dokazal z rojstnim listom in s svojimi školskimi spričevali ter kopico drugih dokumentov, da je res dosegel tolikšno starost. Rodil se je 8. nov. 1831. v Vogezih. Njegov oče je bil tudi zdravnik. Ko je Gueniot ml. leta 1855. končal študije in dobil svojo zdravniško diplomo, je bila medicina še zelo v otroških letih. V operacijskih dvoranah niso poznali najprimitivnej-ših zahtev higiene, o smrtonosnih bakterijah niso vedeli ničesar, nasproti jetiki, davici, škrlatinki in stotinam drugih bolezni je bila zdravniSka veda bre^ moči. Saj ni pognala niti njihovih izvorov. L. 1870. je vstopil Gueniot kot vojaški kirurg v francosko armado, a ko se je francosko-nemška vojna končala, je postal univerz. Profesor. Bilo mu je 46 let, ko po ga pozvali na medicinsko fakulteto v Pariz. Njegovih strokovno medicinskih razprav je nešteto. Pomagal je ustvarjati mogočno zgradbo moderne zdravilne vede. S 70. letom je stoPil v pokoj, toda zdravniško prakso je redno vršil še do svojega 90. leta, poleg tega je nastopal kot predavatelj v medicinskih društvih. Napisal je vrsto humorističnih del, ki jih na Francoskem zelo prebirajo. Akademija ga je izvolila za svojega člana.
Ko je praznoval svoje 100. leto, je bil ta dan pravi praznik pariškega zdra^ništva. Akademija je svojemu najstaršemu članu priredila slavnostno sejo, med katero je tudi on v zanimivem in duhovitem govoru podal zgodovino medicine od tistih časov, ko jo je še študiral, do danes. Medicinci s Sor-bcnne si niso mogli kaj, da bi mu ne priredili bakljade, iz vsega sveta pa je dospelo nad 4000 brzojavnih čestitk ter neštevilno darov. Stari zdravnik pa je kmalu potem izdal še knjigo, ki so jo razprodali v nekoliko dneh, in to ni čudno, saj ji je bil naslov »Kako uča-kaš sto let?« Ljudem je posebno godila, ko so v tej knjigi zvedeli, da se ni Gueniot vse svoje življenje branil niti mesa, niti tobaka, niti alkohola, v popolnem nasprotju z drugimi makrobiotiki, teoretiki dolgega življenja, ki
ZA VAŠO KOŽO
svilnato milo, pripravljeno iz naravne svile. NEVTRALNO, ne škoduje občutljivi koži. Zahtevajte Semo Suk milo v vseh lekarnah in parfumerijah !
priporočajo ljudem popolno in dolgočasno odpoved tako zvanih uiitkov tega sveta. Seveda pa tudi Gueniot priporoča v vsem pravo mero.
Slovenski mladinski zbori v Ameriki
Cleveland, julija.
V prvih dneh septembra se bo všila v Clevelandu velika prireditev slovenskih mladinskih pevskih zborov. V največji dvorani mesta se bo zbralo nad tisoč slovenskih sinov in hčerk, mnogi od njih bodo že iz drugega in tretjega rodu, da s slovensko pesmijo dokažajo zavednost in žilavost slovenskega rodu v Ameriki. Ta velika pevska prireditev, pri kateri bodo sodelovani člani večine slovenskih mladinskih organizacij v USA, je plod gesla: V mladini je naša rešitev, ki je šele v povojnih letih zadonelo v vseh slovenskih naselbinah v Ameriki.
Ko so začeli pred 50 leti prihajati prvi slovenski priseljenci v Zedinjene države, so imeli toliko skrbi za svoj obstanek, da niso utegnili misliti na ustanovitev raznih narodnih organizacij. V Ameriko jih je privedla borba za življenski obstanek. Računa se, da je v Ameriki danes do 250 000 Slovencev, če pa računamo vse, ki so v dobi 50 let tam pomrli ali pa se vrnili v domovino, tedaj lahko rečemo, da je v Ameriki živelo in še živi nad pol milijona naših ljudi. Prvih 20 let je pomenilo najhujšo borbo za obstoj. Pri napornem delu so prvi izseljenci mislili najbolj na to, kdaj si bodo toliko prislužili, da se bodo lahko spet vrnili v domovino. Do vojne so bili slovenski naseljenci v Ameriki v najtesnejših zvezah s staro domovino v neprestanem toku naseljevanja in izseljevanja. Vojna pa je to tesno zvezo prekinila in šele tedaj je naš živelj v Ameriki v pravi meri prevzela zavest, da jim je Amerika nova domovina in da morajo v njej skrbeti za bodočnost svojega narodnostnega življenja. Izseljevanje in naseljevanje je popolnoma prenehalo in naš rod v Ameriki je prišel do razpotja, ko ni mogel več računati na nove življenske sile iz domovine in ko je moral skrbeti za to. da mu v Ameriki rojeni in vzgojeni naraščaj ne bo izginil v valovih tujine.
Ko su pionirji ustanavljali podporne organizacije in društva po številnih naselbinah, niso utegnili misliti na mladino. Pred 30 ali 40 leti mladine sploh še ni bilo med njimi in naporno delo pri polaganju temeljev organizacij ni dalo misliti na bodočnost. Po vojni je bilo že okrog 10C.C00 na-raščajnikov, kiniso bili zavarovan: pri nobeni slovenski podporni organizaciji. Tedaj so posvetile vse organizacije vso skrb naraščaju. Narodni domovi v vseh večjih naselbinah so postali zbirališče si- ' nov in hčera starih slovenskih naseljencev. Mladino je najuspešnejše vabila v krog starejših in najstarejših slovenska pesem. Prve organizacije, ki so združevale otroke prisiljencev, so bili pevski zbori in iz njih so se potem razvile ostale mladinske organizacije, ki so danes priključene vsakemu matičnemu podpornemu društvu in ki se uspešno udejstvujejo ne samo v korist mladinskega članstva, temveč tudi v korist splošnih podpornih in kulturnih društev.
Pri osvojevanju mladine je prednjačila metropola slovenskih naselbin v USA-Cle-veland, kjer je sedem narodnih domov. Tam so bili ustanovljeni tudi prvi mladinski pevski zbori in zato bo septembra Cleveland tudi torišče lepe manifestacije slovenske mladine v Ameriki.
Skrbi za ogrožene brate —■ bodi Cirilmetodar !
V teku zadnjih let se je mnogo pisalo o 'moderni pričeski, še več so pa ženske med sabo govorile o vprašanju: kratki, daljši a;i povsem dolgi lasje? Saj je pravilna pričeska največje važnosti za vsako žensko, ker je v pravem pomenu besede okvir njo-
2a obraza, okvir, ki poudari vse njegove p- sebnosti in lepote ter zakrije morebitne napake ali jih vsaj omili.
Dovolj dolgo je trajala borba za dolge ali kratkolase pričeske, sedaj pa je končno le padla odločitev. Spet ie zmagalo pravilo o zlsti sredini in obveljali so poldolgi lasje, ki jih podnevi tako zvijemo, da se zde kratki, zvečer pa jih razpustimo v nakodrano večerno pričesko Poskrbljeno pa je tudi za tiite ,ki si žele povsem dolgih las. kajti modeme pričeske z zavoji v tilniku moremo izveš*' tudi z dolgimi lasmi.
'^ares negovana in elegantna ženska ve, je za vsako priložnost treba drugačne pričeske. N. pr. v poklicu zaposlena ženska mora biti vsaj med uradnimi urami za%7esl-ro preprosto počesana, ker sicer ne učinkuje dovolj resno. Tu priporočamo preprosto, postrani razdeljeno in lahko valovito pričesko ki jo na čelu nekoliko poživimo s stranskimi resami, pri poldolgih laseh pa lase čvrsto zvijemo v tilniku (1. skica).
Prav kakor v poklicu, si želi ženska^ tudi rri 5 pori u enostavno počesane pričesko, r: zen tega pa morajo biti lasje čvrsto pri-trjane, ker bi sicer športnici padali v oei i n jo motili. Na temenu jih torej pritrdimo s trakom ali na z dolgo zaponko, ki ima obliko obroča. Iz istega razloga počešemo lase za ušesa, da pa takšna pričeska ne bi le preveč strogo učinkovala, je na tilniku omili mo z ljubkimi koderčki (2. skica).
Tudi popoldanska pričeska je enostavna in komaj zaznavno valovita, a na čelu ali ob sencah io krase resasti koderčki. Gladki in trdni zavoj na tilniku se tu izpremeni v mehko položen vozel, ki spominja na nekdanje pričeske, ko so še dolgi lasje veljali zn najlepši kras ženske glave (srednja skica).
Najbolj učinkovito pa se izraža nova moda v lepih večernih pričeskah, kajti tukaj so letos dopuščene vse zanimive zamisli, seveda le v mejah dobrega okusa. Spretna roka frizerke namešča kodre v vseh mogočih varijacijah, včasi prekrivajo celo glavo, največkrat pa se razvijejo šele v tilniku, naviti pa so seveda vse bolj bogato, kakor pri dnevnih pričeskah (predzadnja skica).
Moda stilnih oblek ni mogla ostati brez vpliva na moderne večerne pričeske, ki se v najnovejšem času poslužujejo bidermajer-skih motivov. Taka pričeska s kitami in svedrastimi kodri je posebno primerna za velike plesne prireditve (zadnja skica).
Branislav Nušid:
Navzilic 'veliki razliM v letih je bil zakon gospoda Mirka in gospe Nate kar srečen. Ona je bila pred poroko sirota, gola in bosa, brez kogarkoli, ki bi ji bil v rodu. Imela ni staršev, niti brata, niti sestre, niti kakega drugega člana družine. Zaradi tega se je menda tudi tako vdano vživela v svoje novo gnezdo. Nihče ni prihajal k njej, k nikomur ni odhajala, a vsaka tretja beseda ji je bila: Moj Mirko.
»Moj Mirko« je bil od svoje strani sila nežen in pozoren. Svoji mladi in lepi ženici je poklanjal največjo pozornost in ji napravil marsikatero veselje. In polni dve leti se ni nikdar izgubil smeh z njenih ustnic in nikdar ni njegovega čela zasenčil kak majhen oblaček.
Toda življenje je življenje in ima svoje zakone, ki se ne strinjajo vedno z željami.
Nekega dne, prav za prav nekega večera je prišla gospa Nata domov iz mesta, kjer je bilia nekaj kupovala, vsa vznemirjena in razburjena.
—- Moj bog, moj bog! Življenje je res kakor roman, — je vzkliknila še med vrati.
—	Kakšen roman ? — je hladno vprašal gospod Mirko kot človek, ki mu ni bilo mnogo za romane.
—	Pomisli, bog s teboj, kaj se mi y?. danes pripetilo! Gotovo ne boš verjel, kako zelo sem izrecna!
©Maka z enakimi hlačkami
je posebno praktična za izleti in za počitnice ob vodi, To je lahka, pralna obleka,
ki je r>o sredi zapeta z gumbi in ki jo lahko v trenutku odložimo, da po=tanejo vidne kratke, športne hlačke in lahka majica s kratkimi rokavi.
Poletna večerna obleka
—	Za vraga vendar, pripoveduj, kaj se ti je pripetilo? — je radoveden vprašal gospod Mirko.
—Grem torej po uilici in mislim sama pri sebi: moj bog, ali je moj Mirko že prišel domov. Grem tako in mislim na tebe in tedajci se ustavi pred menoj mladenič. Ustavi se in prične govoriti. Nata ali si ti to?
—	Kdo je bil to? — se je nekam ži-vahneje vznemiril gospod Mirko.
Nikdar ga nisem videla, pa sem ga gledala in se čudila njegovi predrznosti.
—	In zakaj mu tega nisi dejala... ?
—	Rekla sem mu. In sicer takole: Pardon, gospod, zmotili ste se!
—	In on?
—	Dejal je: nisem se, Nata, povej mi samo, ali si ti hčerka tete Mace? Seveda, sem mu dejala. Pa, Nata, moja sestra, je odvrnil, jaz sem Savkin sin. Tete Savke! Mika? sem ga vprašala. Da, jaz sem Mika. — je odtvrnil.
—	Toda počakaj malo, prosim te, — se je uprl gospod Mirko, — kakšen Mika vendar, kakšna Savka? Ti vendar nisi imela nobenega sorodnika?
—	Seveda nisem. Tete Savke namreč sploh nisem računala, ker je že zdavnaj umrla.
—	A Milka?
—	Vedela sem, da je imela teta Savka sina, toda ga nisem nikdar srečala. Danes prvič.
—	A kako te je vendar, vraga, spoznal, če se še nikdar v življenju nista srečala?
je iz lahkega tvoriva, ukrojimo pa jo tako, da ni preveč odvisna od modnih izpre-memb, ker jo hočemo uporabiti tudi za zimske večerne prireditve. Zato bo najboljše, če izberemo slilizirano obliko, ki bo predvi doma ostala delj časa v modi. Bogato zvon-často krilo, široki in nabrani rokavi v zvezi s slikovito prepetim životom ustajaio nenavadno lepo in harmonično celotno sliko, ki jo še poživimo z ljubkim šopkom umetnih cvetlic.
Zdravniška posvetovalnica
A. J. v Lj. Iz teh par vrstic ne moremo nič sklepati. Pa tudi če bi bil opis še tako obširen, ne bi bilo to mogoče. Je sicer možno, dasi malo verjetno, da je vzrok v slabokrvnosti, vendar ie treba predvsem izključiti organsko zapreko ali pa obolenje v poštev prihajajočih organov. Sicer zavrže-te težke denarje brez koristi. Svetujemo Vam, da se daste preiskati specialistu, ker je vsako ugibanje zgrešeno.
Zdvojen. To je nevroza. Pojdite predvsem na oddih. Pustite delo in odidite v hribe, v sredogorje in se nastanite na planši. Delajte izlete in živite čimbolj preprosto brez cigaret, alkohola in sličnih priveskov civilizacije. Hrana bodi enostavna, ponajveč mleko. Ta odih naj traja mesec dni ali dva. Poleg tega priporočamo tinkturo Strjrchni in tinkturo Chinae comp a 15,0 trikrat po 15 kapljic dnevno Okrepite si samovzgojo in voljo, pa se Vam zopet povrne potrebna samozavest in siguren nastop.
Sklepni revmatizem. Nadaljujte zdravljenje s praški, in sicei po dva na dan. Poleg tega Vam pa priporočamo kopeli v odcedku hrastovega lubja, kar Vam bo vsaj kolikor toliko nadomestovalo toplice. Pazite na . je. Če bi se pojavile jačje oteklne na nogah ali sicer kake težave, poiščite takoj zdravnika.
F. S. Vse opisamc težave so samo izraz živčnega razkroja, ki se pojavlja v teh letih. To je naraven potek in običajen, ki mine čez nekaj let. V tem časxi prenehajo delovati jajčniki, kar ima za posledico velike iz-premembe v organizmu in duševnosti. Vendar ni s tem nikake nevarnosti, torej se ni treba razburjati; je le prehodna, dasi neprijetna doba. Predvsem Vam priporočamo, jemljite večkrat dnevno po eno noževo konico broma. V ostalem rabile še vedno odvajanje, izdatno ali lahko hrano brez dra-žečih snovi. Delajte redno sprehode v zelenje in skrbite za razvedrilo. Najbolie bi seveda bilo, ko bi mogli za mesec ali dva v kako kopališče (n. pr. v Dobrno).
Klnteligent v krizi.» Striktnega odgovora Vam ne moremo dati, ker nam ni znano, v kakšnem stadiju je Vaša bolezen. Vsekako se slednje izboljša in tudi ozdravi. Talko je mogoč prehod stroge dijete na običajno hrano. Kakšne dijete ste se držali, nam ni znano. Svetujemo Vam pa, da postopoma poskusite eno ali drugo hrnnivo, ki Vam je bilo doslej prepovedano. Pazite pri tem seveda na reakcijo. Absolutno pustite začimbe (poper, paprika itd.l. Skrbeti morate za redno stolico. Prav toplo Vam priporočamo redno uživanje jogurta.
I. Štr. R. Predvsem ste preveč nervozni in premalo samozavestni. To, kar Vi mislite, ni izčrpanost, odnosno posledice zablode. Nasprotno pa je do tega prišlo zaradi Vaše nevroze. Vendar se da ozdraviti in se tudi bo. Predvsem Vam je treba krepke volje in malo samozavesti. To je prvi pogoj. Živite nekaj časa vzdržno, ob lahki hrani, ki naj ne vsebuje dražečih snovi. Dobro bi bilo, da greste za nekaj časa na oddih, morda v gorovje. Tudi zmerno športno udejstvovanje Vam bo dobro storilo. Poleg tega Vam priporočamo uživanje strihnin kapljic trikrat po 15 dnevno. Na vsak način pa si izbijte iz glave, da je to posledica one nerodnosti.
Skrb. 1.) Iz tega ne morete sklepati, da primanjkuje otroku a.p<ua, ker je to splošna otroška laistmost. Je pač boli drobnih kosti in rasti, to je konstitucije. Dajte ji sočivja in sadja, s čimer dobi vse, kar potrebuje. Če pa hočete storiti še kaj več, potem Vam priporočamo Vigantol. 2.) Kar se pešanja vida tiče, Vam moremo le svetovati, da s! daste oči preiskati. V Vaših letih vid običajno opeša, vendar pa je treba izključiti druge izpremembe. kar je mogoče le s preiskavo očesa. Sicer si pa vendar privoščite oddih. Pojdite v drug kraj za nekaj časa zaradi izpremembe. Od sredstev prihaja v poštev le brom, ki ga uživajte no noževih konicah. 3.) To je pojav, ki Vas ne sme vznemirjati in je v Vaših letih pogost ter
—	Baje se je zanimal za mene, povpraševal dolge mesece.
—	Hm! Hm! — je premišljeval gospod Mirko, ki mu je doslej zaikon baš zaradi tega tako ugajal, ker ni imela Nata nobenega sorodnika.
—	Videti je, da ti nekaj ni všeč, — je sila bridko zajokala gospa Nata. — Jaz pa sem mislila, da se boš razveselil. Pomisli vendar, za božjo voljo, kako se človeku milo stori pri srcu, če se mu zgodi kaj takega, a je bil prej največja sirota v življenju, brez kogarkoli, ki bi nanj mislil in zanj skrbel. Moj bog, jaz sem pa mislila, da se boš tudi ti z menoj veselil, ko ti bom to povedala.
—	Seveda me veseli, ne pravim, da me ne veseli! — je suhoparno odgovoril gospod Mirko.
Kmalu je prišel bratranec na obisk.
O, kako se je vendar ta mladenič razveselil, ko je ugledal gospoda Mirka. Trikrat ga je objel in se mu venomer do-brikal: »Zet, moj slatki zet!«
—	Pomislite, kako mi je bilo. Vedel sem, da imam sestrično Nato, toda je nisem mogel najti. Koprnel sem seveda, da jo spoznam, Saj veste, kako je človeku samemu na svetu. Povpraševal sem tako, povpraševal in doznal: Nata je poročena z nekim krasnim človekom in živi z njim sila srečno. Veselil sem se seveda, toda se zdaici, kakopak, veselim še bolj, ko sem vas tudi osebno spoznal, dragi zet! Nata nikakor ni mogla naiti boljše partije.
Ves čas obiska je bratranec tako čebljal, a čez dva, tri dni je spet prišel,
potem pa vedno pogostejše in pogostejše.
Zakon med gospodom Mirkom in Nato je še nadalje potekal v sreči in miru, ali pa si je vsaj tako mislil vsak opazovalec. Navznotraj ga je pa vendar pričelo nekaj izpodjedati. Gospodu Mirku se je vsaj tako dozdevalo, da se je njegova Nata nekaj spremenila.
Prej na primer Nata ni nikdar opazila, da gospod Mirko v spanju smrči, a zdaj mu je dejala:
—	Ne vem, kaj mi je storiti. Zaradi tvojega smrčanja vso noč ne zatisnem očesa.
—	Kako vendar to, da zdaj ne moreš spati, prej pa te ni smrčanje motilo? — je vprašal gospod Mirko.
—	Zdaj smrčiš glasneje, kakor prej.!
Očitek aastran smrčanja še ni tM višek. Neko jutro mu je prinesela kavo in dejala:
—	Nocoj sem preživela nekaj strašansko hudega. Naj bi tega nikdar več omenila, niti se spomnila. Prav malo je manjkalo, pa bi me zadela kap.
—	Zakaj vendar? — je hitel vpraševati skrben soprog.
—	Pomisli! Sanjajoča sem sternila roko in otipala tvojo plešasto glavo. Lahko si misliš, kako sem r^Vričala. Strašno! Še zdaj se mi sprehajajo mravlje vzdolž križa, če se le spomnim.
Gosoodu Mirku je legel oblak na čelo. Gospod Mirko je pogoltnil obilen požirek kave.
—	Pa, — je scedil skozi zobe, — najboljše je, če me ne tipaš.
— Saj tega vendar nisem hotela. Zgo dilo se je slučajno. Toda tudi razen tega slučaja sem se že neštetokrat ustra šila tvoje pleše. Zbudim se marsikate-rikrat v spanju in tako v temi ~agle-dam na blazini tvojo počivajočo plešasto glavo. Dozdeva se mi, da jc razbeljen planet z neba padel v posteljo. Žile se mi kar zledene.
Gospej Nati niti to ni bilo dovolj. Zapazila je, da so strašansko grde one kocine, ki mu lezejo iz ušes. Pozneje mu je zamerila, ker, bogu bodi poteže-mu je zamerila, ker, bogu bodi potože-no, vzdihuje, kadar obuva čevlje. Še so v gospodu Mirku vzbujale skrb.
Bratranec je še vedino prihajal prav pogosto in se dobrikal gospodu Mirku: »Moj sladki zet«; gospa Natc= pa je kljub temu, da se ni čutila več sirota v življenju, postajala vedno bolj sentimentalna in zamišljena, dočim so Mirkove skrbi postajale vsak dan kočlji-vejše.
Dogajalo se je, še enkrat bodi bogu. potoženo, da gospod Mirko ves večer pogosto ni spregovoril besede, niti odgovarjal na vprašanja gospe Nate, marveč ji odvračal zgolj z roko. Pogosto je bil ponoči ves nemiren in ni mogel zaspati.
Nekega dne je slednjič prišel domov nasmejanega obraza. Docela jasno je bila na tem obrazu napisana odločitev, ki jo je bil gotovo še minilo noč sklenil in jo potem ves dan pogreval, dokler se ni izoblikovala. Stopil je pred gospo Nar to in ji pogledal naravnost v oči.
Najzanimivejši m®
prestol
1CS	fcfi
| jev
je prišel Eas Taisti taa
Abesinski vladar H a i I e Selasie L
Eden najzanimivejših sodobnih vladarjev, ki pa obrača tudi v resnici in pogostoma zanimanje vsega sveta nase, je gotovo abesinski cesar Haile Selasie aH, kakor se je prej imenoval, Ras Tafari. To je mož, ki je temeljito prepotoval in preštudiral Evropo, ter hoče svojo deželo spraviti na višino za-padnjih dežel, a pri tem zna diplomatično izkoristiti tudi tradicionalne elemente, ki so zakoreninjeni v njegovem ljudstvu in ki jih je kaj težko odpraviti.
Težko je seveda reči, koliko ta drugače prosvotljeni vladar sam veruje, da izvira od kralja Salomona in kraljice iz Sabe, tudi je vprašanje, koliko ustrezajo njegovemu prepričanju pridevki, ki si jih nalaga- Vsekako pa ve. da imajo ti pridevki, kakor »cesar abesinski-t, :>kralj vjeh kraljev« in »lev iz rodu Judovega« na njegove podanike velik vpliv.
Ras Tafari abesinskega prestola ni zasedel brez boja. Ko mu je bilo 23 let, se je polastila častihlepna cesarica Zaudita, Me-nc":kova hči, te.»a prestola in moral je uporabiti mnogo diplomacije ter brezobzirnosti, da je dosegel sprva regentsko mesto, potem
eSPMSSMB Srce, led vire, živce, ženske bo!ezni, splošno ln spolno sla-bost, zdravi z uspehom
r.ršc najkrepkeiše prirodno ogljikovo-mine-nc-raino kopališče
C 1
% I
h J
i k S
t« v 11 ,->
gS VS
i w škzFs R M &
3
or^ik	fešgs® 9
Zdravljenje s kopanjem in pitjem slovite
Radenske na samih vrelcih.
Idealen odmor za telesne in duševne delavce
pa tudi za ceno krvi vladarsko oblast. Nekega dne se je postavil na čelo večinoma s kopjd in ščiti oborožene armade in je v odločilni bitki premagal ter odstavil cesarico. Tako daleč bi bržkone ne prišel, da si ni bil nabavil nekoliko bombnih letal, ki so vplivala že od vsega početka uničujoče na bojno moralo nasprotne strani.
Čim je postal Ras Tafari vrhovni zapo-vednik Abesinije, je začel z reformama, ki naj bi njegovo deželo privedle v krog civiliziranih držav. Da je to silno težko in da mora pri tem postopati zelo previdno in diplomatično, bi ne bilo treba posebej omenjati. Saj je to vendar dežela, ki živi še v miselnosti in na civilizacijski stopnji nekoliko tisočletij pred našim časom, a pri tem je razcepljena v kup plemen in ver. Kakšne težave pomeni n- pr. že to, dati deželi, kj je živela prav do naših dni, do najnovejšega časa po primitivnem pravu polne in osebne osvete. moderen kazenski in civilni zakonik! V Abesmiji lahko družina nekega umorierca n. pr. zahteva, da naj umre morilec iste smrti kakor umor i e-r.ec, a usmrti ca najbližji smodnik umorjen ca. Zato je bila v resmei Salomonova sodba ki jo ;e izrekel Salomonov potomec v nekem takšnem primeru.
Nekdo je pobiral sadje z visokega drevesa in je pade! z njega tako nesrečno, da je trešči! v mladega moža pod drevesom in ga ubil. Oče ubitega je prihitel k Rasu Ta toriju, da b; dobil orl nie?a dovoljenje, da ubije nenrostovcl'nega morilca. Ras Tafari se jo izvlekel iz sfere, kak^r se spodobi Salomonovem potomcu. Deial je namreč možu, čc že hoče. da re morilec kaznuje po starem pravu, naj spleza na drevo in notem naj ee vrže na morilca, ki i?a postavi io pod to drevo. Seveda se je mož oremislil, da bi iz-vrš:l to kazen- Zadovoljil se je z odškodnino v denarju.	•
Prav tako energično odpravlja cesar Se-ln-ie suženistvo, ki ga niegovi nasprotniki tako radi očitajo. K temu bi bilo seveda pripomniti. da je tam suženjstvo že tisočletja obstojema navada, ki se ne da odpraviti čez noč, drugič, da to suženjstvo še daleč
—	Nata, — ji je dejal, — skrbelo me jo, ker ponoči smrčim in ker se bojiš moje pleše, .pa sam šal in poiskal zdravilo.
—	Pnaiv si storil! — mu je pritrdila,
—	Od zdiravnilka do zdravnika sem hodil, ki so mi dajali razna zdravila, 12žival sem jih, prikrivajoč to pred teboj, teda koristile rri niso nič.
—	Seveda, kakopak, niso pomagala! — je dodala gospa. Nata,
—	Naposled so mi povedali še neko narodno zdravilo in zel a j sem prepričan, da bo le to pomagalo.
—	Kakšno?
—	Čuj ga: Povedala boš onemu svojemu bratrancu, naj ne zahaja več v mojo hišo. Noge mu bom polomil, *e se ia enkra.t približa, a tebi bom polomil roge tudi tedaj, če zvem, da se še se-staješ z njim!
—	Za svete rane! — je zagorelo v gospe j Na ti.
—	A če ti je žal, ker boš spet osla siroLa brez kakršnihkoli sorod® ;kov, poveži svoje cunje v culo, pa hajdi k svojemu bratrancu.
Gospa Nata je skoraj utonila v solzah. toda, glej vra.rra, narodno zdravih je le pomagaV). Bratranec ni nikdar več prišel v hišo in spet se je v za1:--" vrnil stari m;r.
—	Pri mon veri, — je rekla neko jutro gospa Nata, ko je prinesla kavo,
— kar všeč mi je, da ponoči smrčiš. Počutim se namreč tudi v temi bolj mirno, ko vem da poleg mene spi moj zaščitnik, i® se seveda ničesar ne bojim.
Kar se pa tiče pleše, je gospa T"ata ponc-či neštetokrat pobožala gospoda Mirka in se mu sladkala: — Moj plešica!
VI. R.
Umetoilca treh poko-
Iz Hollywooda poročajo, da so tam znamenita francosko šanponelko Yvetto Guil-bertovo angažirali za film. Igrala bo vloge, ki hi jih imela drugače pokojna ameriška filmska zvezda Marija Dresslerjeva. vloge starih mater in tet.
Ta vest preseneča zato, ker so že ma-lokateri vedeli, da Yvetta sploh še živi. Nieni H oviti nastopi so bili v tretji četrtini nrejS>ije<?a «to!etia. takrat je govoril ves cvet o niej tako. knknr govori danes o kakšni Greti Garbo Neka slika Toulose-Lau-freea iz PO-ih let io prod^tavlia takšno, kakršna je bila tedaj: vitko kakor šibo, z rdečimi lasmi, z drzno napetimi ustnicami. Na zadnje jo ie videla javno«t kot težkono-?o matrono v gubast^m grškem kostumu, ki na i bi prekril obilico njenega telesa. Potem ie ni videl dolgo ča=a nihče — a se-
^ni io bo <rit''i1 '-i frpUo rvrv^-o1«^ip Baš f'lm.
ki drugače z lila7.no hitrieo izrablja eksistence, ji je ustvarii novo . . .
r.i tako težka stvar, kakor je n. pr. mezdno suženjstvo milijonov v državah belega plemena, in končno, da obstoji in to v dosfi slabši obliki tudi izven Abesinije, ne da bi se kdo zavoljo tega kaj razburjal. Spraviti vprašanje suženjstva v Abesiniji pred Društvo narodov je n. pr. skrajno tvegana zadeva, ko lahko Abesinija dokaže, da kup-čujejo s sužnji tudi v itabjanski Somaliji, v Eritreji in v Tripolitanijd..
Cesar Selasie danes v svoji deželi menda nima resnih nasprotnikov. Kvečjemu bi jih imel med kakšnimi plemenskimi poglavarji in svojimi namestniki v poedinih pokrajinah Abesinije, ki kažejo včasi nekaj poželenja, da bi se osamosvojili- Za takšne nasprotnike pa ima cesar metodo, ki je obenem višek diplomacije in humanosti. Namestu da bi takšne ljudi skrajšal za glavo ali jih zaprl do črnega, kakor je drugod navada, jih povabi v Addis Abebo na državni posvet, ki traja mesece in mesece, med tem mu uporne glave ne morejo škodovati. Podobno jo zna voziti z duhovščino, ki ima glavno imetje dežele v svojih rokah in kakor vsaka duhovščina seveda postrani gleda cesarjeva reformna stremljenja. Tu je treba res velike bistroumnosti in energije, da se reforme počasi vendarle uveljavijo, ne da bi zbudile preveč odpora.
Novačenje črssev za abesinsko vojsko
V0IIII
ipsfš

V ameriških Zedinjenih državah poslujejo posebni uradi za novačenje črncev. Takšen urad je tudi v newyorški zamorski četrti Harlem
Jgjgg kot živilo
Hranilno vrednost jajca često pretiravajo. Če bi hotel človek živeti od samih jajc, bi jih moral pospraviti na dan nič manj nego 43, lega pa bi nihče ne zdržal niti en dan. lajce je torej primerno le kot dodatna jed.
S to omejitvijo pa ga meremo smatrati za zelo priporočljivo živilo. Rumenjak ima dosti večjo hranilno vrednost nego beljak. Če je hranilna vrednost vsega jaica 70 kalorij. tedaj odr>ade na rumenjak 60 kal., kajti ta vsebujeS gr beljakovine in 5 gr tol-šče. beljak pa samo 3 gr beljakovine in nič toišče.
Razen tega je v jajčnem rumenilu precej železa, več nego v mesu. zato so jajca posebno priporočljiva jedza malokrvne in bledic ne osebe. Velika prednost jajca v primeri z drugimi živili pa je ta. da ga črevesje z lahkoto posrka in popolnoma izkoristi.
rs k© m©irfe
Modela tehnika naj bi preplavila psaššavo z atlantsko
vodo!
K
italijansko - abeslnskemu sporu
General Del B o n o, italijanski koloni-jalni minister, ki je bil imenovan za vrhovnega komisarja italijanske vzhodne Afrike
Za dobro in slabo voljo
»Kaj nisi šel v šolo? Ali se ne bojiš svojega očeta?«.
»Kdo? Jaz? Jaz pa že ne! Oče si je vendar roko zlomil.«
»Danes sem šel v neko prodajalno beračit, pa je lastnik tako bridko tožil o slabih časih, da sem mu odkupil par naramnic.-.«
Peter bi moral k izpitu. Mati je učitelju napisala pisemce: »Velecenjeni g. profesor! Pri izpitu Vas prosim, da bi se malo ozirali na mojega srna Petra, ki je tako bojazljiv, posebno v pravopisju...«
Tehnični in znansveni svet se bavi s * senzacijo, ki je posebno v Parizu predmet razgovorov. Gre za načrt, po katerem naj bi se spravil velik del Sahare pod vodo. Peščena puščava naj se izpremeni v ocean, kar je že bila v prastarih časih, Sredozemsko morje naj se poveča s Saharskim morjem. To je že star sen francoskih inženjerjev in znanstvenikov, toda še nikoli niso o njem tako resno razpravljali kakor zdaj.
Francoski strokovnjaki razpravljajo zlasti o tem. kako bi puščavsko ozemlje El Džuf spravili pod vodo. To ozemlje presega pa svoji razsežnosti velikost ozemlja Francije. Načrt predvideva: Iz arguinskega zaliva, južno od pristanišča. Etlena naj se izkoplje prekop, ki bi segal 500 km cloboko v deželo. Prekop bi bil 100 km širok in 10 m globok. V nasDrotju s Sueškim prekopom je pesek v teh krajih ugodnejši za sejanje neke vrste drobne trave. Skozi ta prekop bi morska voda iz Oceana namakala pu-
Na prvi pogled se zdi ta načrt fantastičen in neizvedljiv. Toda ne smemo pozabili, da motrijo nekateri z isto skepso zgraditev 200^ m visokega stolpa v Parizu.
Francozi poudarjajo predvsem dejstvo, da bi se z oživotvorjenjem tega načrta znatno popravila sposobnost Nigra za plovbo. Puščava bi se pretvorila v rodoviten pas. In končno še nekaj, kar za današnjo Francijo ni brez pomena. Pri gradbenih delih bi se lahko zaposlil velik del tistih brezposelnih. ki postajajo tudi za imovito Francijo svojevrsten problem.
Načrt za ustvaritev Saharskega morja ima v Franciji poleg zagovornikov naravno tudi svoje nasprotnike. Zaradi tega pa ni to vprašanje nič manj resno. Tehniko postavlja ta načrt nedvomno pred velike naloge. A tudi vprašanje kapitala igra po-memhno vlogo. Kajti zmaga nad naravo zavisi v prvi vrati od denarja, ščav.o.
[ako se
Ssiofcsaje pcletl je ncofeliodsso fsotre&no
in
Naša obleka
Silno radi zabavljamo nad potenjem v poletni vročini, a nimamo prav. Je že v redu da ima človek toliko znojnih žlez v svojem telesu. V n3<ši koži jih je namreč prilično 2 in pol milijona. Postavimo, da meri vsaka cevka znojnice le pol centimetra, pa dobimo ogromno skupno delžino 12.500 m ali 12 in pol kilometra.
2e po tem ei lahko predstavljamo, kako potrebno je človeku znojenje. In v resnici gre za zelo važno regulacijsko napravo zoper pregretje telesa. V poletni vročini bi nam tudi potenje v parni kepeli ne ohladi smrtne višine, če bi nam narava ne dala ventila, ki vso odvišno toploto epravlja iz telesa. Ta ventil so znojnice oz;ronr3. oda, ki stopa iz njih. izhlapeva na površini kože in telo s tem hladi. V vročem, suhem zraku je izhlapevanje seveda lahko, v so-parici nam pa ne koristi nič. Saj vemo. da
nam tudi potenje v pari kopeli ne ohladi telesa. V suhem zraku zdrži poteči se človek £0 do G0 etop. C., za kratek ča celD 120 stop., v soparnem zraku pred nevihtami pa ga navzlic vsemu potenju kaj kmalu lahko zadene sončarica.
Jjfino, da mora biti tudi obleka lahka in propustna, če hočemo, da bo ^noj izhkipe-val skozi njo in nos hladil. Kako pa je s pitjem, če smo potni? Gotovo je, da nam prenagla ohladitev vročega telesa z mrzlo vodo lahko škoduje, prav gotovo pa je tudi to, da n?m zmerno pitje tudi v takšnih okoliščinah ne škoduje. Čim več pije.no, tem bolj ee sicer znojimo, a to nam. kakor rečeno, uravnava notranjo temiparaturo. Vrhu tega moramo vedeti, da odhajajo z znojem -tudn vsakovrstne škodljive snovi iz našega telesa.
Vas se pravia m oilmev
Zanltsdva tožba b©£ga?sMh vsššaaov
Prebivalci vasice Maskub, nedaleč od Sofije, so obupani. Še pred kratkim so imeli atrakcijo, ki je kazala, da jih bo napravila slavne po vsem svetu. Vsak zvok, vsak strel, vsak krik je imel namreč navado, da se je od pečin pri Maskubu odbil sedemkratno. To gotovo ni vsakdanja stvar in iz Sofije, pa tudi že iz ostale Bolgarske tur inozemstva so prihajali radovedneži v trumah, da bi se zabavali z maskubskim odmevom. Vas je imela od teh obiskovalcev seveda velik dobiček.
Za nesrečo pa je v bližini vasi neki rudnik in ta rudnik je v zadnjem času izvršil neke velike razstrelitve.Posledica teh je bi-
saK m
strojevodja
Vsak človek, ki se je kdaj peljal z železnico, je pač imel že majhno željo, da bi vsaj enkrat v življenju igral vlogo strojevodje. Tej želji je ustregla uprava jubilejne železniške razstave v Norimberku, ki je dala vsem obiskovalcem te razstave veliko lokomotivo modernega 'orzega vlaka na razpolago, da se na njej poskusijo.
Poskus izvršijo seveda ob navzočnosti sivolasega, izkušenega strojevodje, ki pa razen z navodili in nasveti ne posega v delo novopečenih strojevodij. Vsak ima lahko zadoščenje, da spravi kolosa, ki je opremljen z vsemi mogočimi tehničnimi novotami, z lastnimi rokami v tek. Lokomotiva ima celo sprejemno radio postajo, po kateri dobiva »strojevodja« navodila s posebne obratne železniške postaje.
žal pa traja ta vožnja le kratek čas, kajti že po 2 km dolgi progi, ki se vrača v loku sama vase, se vrne stroj do izhodišča in obstane. Mnogi ljudje obiskujejo razstavo vedno znova samo zato, da bi si lahko ponovili užitek »samostojnega« vodstva lokomotive.
Album zločincev — album detektivov
Pri nenadni policijski preiskavi v nekem n\vyorškem pristaniškem lokalu so dobili v roke album, ^i je vseboval okrog 6000 slik ameriških detektivov. Aretirani lastnik tega albuma je izjavil, da je knjiga razširjena v več sto izvodih po vseh Zedinjenih državah in da je njegovim zločinskim tovarišem storila že marsikakšno dobro uslugo.
ALI ŽE VESTE..
da so stari Azteki smatrali strah in izčrpanost že davno pred modernimi psihiatri za bolezen, ki jo je treba na poseben način zdraviti?
da se je potrošnja gumija v zadnjih 25 letih podesetorila?
da proučujejo angleški raziskovalci ta čas možnost, kako bi se dala nad vse okusna aligatorska hruška, palta ali avokadka prevažati v Evropo, ne da bi zavoljo prevoza •trpela?
da so najstarši pismeni dokumenti sveta, ki so jih našli v Mezopotamiji, računi in pobotnice?
da izdelujejo industrialno 23 vrst alkohola?
da so našli no Angleškem otoku prastaro 45 cm. dolgo in 14 funtov težko kamenito sekiro, ki ji ne morejo ugotoviti pravega namena?
da je zemlja še vedno v neki ledni dobi. ker pokriva led nič manj nego 6 mili-U- iov kvadratnih milj njene površine?
Ia katastrofalna, od sedmih odmevov se jih je izgubilo nič manj nego šest. A kar je še hujše: izgubili so se tudi radovedneži, ki so prihajali maskubsko znamenitost občudovat in so vaščanom ostavljali lepe d marce. Kako ne, saj poslušaš navaden, enkraten odmev lahko tudi doma.
Tako je nastala vrlim Maskubcem velika škoda, ki jo hočejo sedaj vsaj delno popraviti s tem, da so rudniško družbo tožili za ogromno odškodnino. Družba se brani na vse kri pi je. Maskubci pa tudi ne popuste. Bolgarska javnost z zanimanjem čaka, kako bo sodišče odločilo o tej nevsakdanji pravdi.
%QQ9 kadilcev žrtev svoje strasti
Neka angleška statistika ugotavlja, da postane letno na vsem svetu okrog 2000 kadilcev žrtev neprevidnega ravnanja s cigaretami in smotkami. Večina nesreč se dogodi tako, da si prižgejo strastni kadilci cigareto še v postelji. Pri tem zaspijo, postelja se vname in v mnogih primerih se ne-previdneži ne morejo več rešiti.
\-\-i	tc^-i	;	ic-^r, . _.
Overali za motocikliste, avto-plašči, vetrni jopiči, športna oblačila itd. najceneje pri
DRAGO S C G W A B
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C.
v, ,	C.\N'i <i\N-i i	^l^T, IC^ Kjj
A N I K D 0 T
V angleško-holandski vojni 1. 1651. sta ee obe stranki z verskimi ceremonijami obračali s pri prošnja mi do Boga. Najprvo so to storili Angleži, potem Holandci. V neki cerkvi na deželi je preprost župnik opravil svoje molitve, potem se je na glas še osebno obrnil do Boga: »Ljubi Bog, prihodnji teden stopijo pred tvoje oči z za-vratnimii in grdimi govor Holandci, sovražniki Tvoje slave. Zapri jiim svoje uh? in jim ne verjemi, kajti to so najhujši hinavci in lažnivci, kii so že marsikakšnega poštenega angleškega trgovca spravili ob njege vo imetje.«
VSAK DAN ENA
Oče: »Jurček, pridi 6em ! Zmaterjoeva se sporazumela, da zaslužiš pošteno lekcijo !«
Jurček : »Je že tako. Vajin sporazum moram vselej drago plačati«
(»Polditiken«)
Žiri, -24. julija.
V našem prijaznem gorskem letovišču bomo Letos slavili 3u-letnico ustanovitve Sokola. Vsi oddelki so pridno na delu, da se >o proslava 4. avgusta obnesla kar naj-dostojneje. Ne dvomimo, da bodo bratska okoliška društva prišla v čimvečjem številu na proslavo, saj tudi na njihovih proslavah Žirovei nikoli ne izostanejo.
Zgodovina našega društva je dovolj značilna za sokolski pokret v burnih letih pred vojno. Žirovsko gnsilsko društvo je priredilo 15. oktobra 1905. veselico na katero e povabilo tudi idrijske Sokole. Ko je na /a.-i zadoriela sokolska trobenta,^ so drli ljudje na cesto in so Sokole navdušeno jk>-■dravljali. Načelnik idrijskega i^okola je v crasnem nagovoru izrazil željo, naj tudi Siri postanejo «okol=ka trdnjava. Delo se je akoj nato prijelo. Novi Sokol si je ustvaril J zasebni hiši telovadnico, kjer so se vr-•iia tudi predavanja in analfabetski tečaji. (v leti pa so se vrstili izleti in nastopi Kmalu se je ustanovil stavbni odbor za zgradbo lastnega doma.
Prijatelji Sokolstva so poradili parcelo in kmalu n3to je prostovoljna tlaka podala spričevalo ogromne požrtvovalnosti žirovskih Sokolov. BO avgusta 1908. je bil v Žireh otvorjen sokolski dom, prvi na vsem Slovenskem. Navdušenje je bilo nepopisno. Iz vseh krajev so se zgrinjale v Zirl
I $ tt V
Sokola v žireh
rdeče srajce, prišli so bratje celo z Reke in iz Zagreba.
Na Vidov dan 1914 ko so padli v Sarajevu usodni streli, smo v Žireh ravno razvijali sokolski prapor. Bil je to 4. izlet idrijske župe. Govorniki so ravno napovedovali zlom avstrijskega in germanskega liranstva. Proslava je minila svečano, navdušena množica »e je veselila pozno v noč, saj v ta odročni kraj še ni prispela novica o usodnem dogodku v Sarajevu. Zato pa so se takoj naslednji dan pričele preiskave in aretacije. Z vojno je vse društveno življenje zamrlo, vrata sokolskega doma so se zaprla, vse važnejše knjige in listine so k sreči oteli po zasebnih hišah. Mnogo članov je moralo prestati šikane avstrijske justice, aH nazadnje se je vendar vse dobro izteklo. Po vojni se je društveno delovanje obnovilo Število članstva je naraslo, nabito polna dvorana je ob raznih prireditvah dokazovala, da je Sokolski dom v Žireh prava trdnjava prosvete in narodne zavesti stražarjev ob meji. Porodila se je drzna misel, da podaljšamo sokolski dom in preuredimo oder. Spet je požrtvovalnost članstva premagala vse ovire. Povsod so se gibale pridne roke, ki so nalogo izvršiie. Ponosni zatorej lahko pričakujemo praznik BC-letnite. Sivi Sokol, btidno čuvaj nad našo obmejno postojanko, da se bo kakor val ob skali razbil pohlep tujcev! Vsem bratskim društvom pa kličemo: Na svidenje 4.
30 let dela in bodi® tod! v Domžalah
Domžale, 26- julija.
Prihodnjo nedeljo bo tudi sokolsko dru-§-i-o Domžale slavilo 30letnico obstoja. Za to priliko je društvo izdalo v 2.000 izvodih list »Domžalec« in ga brezplačno razposlalo po vsej Gorenjski in med sokolske edinice. List hoče opozoriti na slavje in podrobno seznaniti čitatelja s prilikami domžalskega Sokola.
Ustanovitev Sokola v Domžalah je padla ▼ čas narodnega prebujenja na deželi, kamor so zanesli novega ognja dijaki, vzgojeni v sokolski telovadnici narodne Ljubljane: Breceljnik Franjo, Kra'j Ivan, Trcjan-šek Avgust, z Goriškega pa Slokar Andrej, ki je bil v službi v Domžalah. Povod za ustanovitev Sokola so bile gospodarske po" | aledice, nastale za narodno čuteče trgovce |
in obrtnike po demonstracijah, ki so jih Slovenci uprizorili v Domžalah, ko so Ti-rolci hoteli razviti zastavo svojega-pevskega društva »Andreas Hofer«. Ti dogodki so se primerili junija 1905. — »Jutro« se jih je letos spominjalo s primernim člankom —; decembra istega leta je bil že ustanovni občni zbor Sokola. Težaven je bil začetek. Prva načelnik br. Franjo Breceljnik je kmalu odšel in iz Ljubljane sO prihajali vaditelji (Drenak, Kostnapfel), ki so vežbali telovadce, da so utrdili jedro društva*
Z vztrajnim delom in v dobi, ko je tajni-koval, načelnikoval m vodil razne posle v društvu br. Majzelj Franc, je odbor sklenil zgraditi svoj sokolski dom, ki je bil slovesno otvorjen leta 1911. Veljal je 60.000 zlatih kron. Z njim so bili dani vsi pogoji za
razvoj društva. Ali vojna je napravila iz doma vojaško bolnišnico, kjer so bile 104 postelje z ranjenci. Ko so že minile vojne grozote, si društvo zlepa ni opomoglo. Trli so ga dolgovi, katere pa je poravnalo leta 1920. v znesku 45.000 kron- Sele nato je svobodne-je zadihalo v zares svobodni domovini. Število članstva je porastlo od 123 izza ustanovitve na 138, ob 301etnici pa je vseh članov in članic 153. S trdim delom v telovadnici, na odru, v knjižnici in s predavanji si je društvo utrdilo pot. V poslednjih letih si je nabavilo kinoaparat, s katerim nudi ob nedeljah m praznikih občinstvu pouk in zabavo. Organizatorno delo je uspelo z ustanovitvijo sokolskih odsekov v Moravčah in Dobu. S sodelovanjem pri okoliških drušivih pa goji zveze med članstvom in vsem so-kolskim pokretom v svojem okrožju. Sckol-skemu društvu, kateremu starostuje ustanovni član br. Anton Skok, najiskreneje čestitamo ob lepem jubileju.	I-S.
e v
Sr..ra Fužina. 23. julija
Komur ni bila dona prijetna prilika, da bi zadnja leta od blizu opazoval ves bujni razvoj bohinjskega raja, se danes ob ~»rvem obisku nemalo začudi. Tako je kar na tihem pri Sv. Janezu zrastel nov modern hotel »Bellevue«', na obeh koncih jezera pa je bila zadnja leta postavljena cela vrsta snažnih vil in hišic, ki pa ne stoje tik jezera, ker banovina tega ne dopušča, marveč v primerni razdalji, d>a je jezero popolnoma svobodno. Tako je mogoče, da uživajo le-toviščarji svobodno kopel, kjerkoli jih je volja.
Domačini tie utegnejo dosti v vodo, kakor jih tudi ne mika pohod na Triglav. Toda Bohinjci so vsevprek prijazni, uslužni, snažni in pcstrežljivi ljudje, ki znajo ceniti vrednost tujcev, ti pa znajo spoštovati vrline tega kremen itega rodu. Vsa okna so polna cvetja, posebno se vprav zdaj bohoti mogočno raze vel i gorenjski nagelj. Ceste pometajo kakor v mestu in niti gnojišč ni v tem času pri hišah, samo da ni smradu in da se mrčes ne plodi v nadlego gostov. Skoro vsaka hiša ima kako snažno opremljeno sobo za tujce, večji posestniki pa oddajo celo 8 do 12 postelj, na razpolago so tudi kuhinje za oele družine. V Ukanci, onkraj ^Zlatoro-ga«, so zasedene prav vse koče, ki so jih domačini postavili za čas senožeti. Kakor kaže, bodo v doglednem času polne tudi
Voje na tem kcncu jezera. Kako tudi ne, ko pa je tok Mostnice, ki glasno šumi 6kozi Voje, s tremi slapovi bolj zanimiv in domala bolj divje romantičen kakor sumna, daleč sloveča soteska v Vintgarju.
Ali pri vseh svojih sončnih rtraneh tudi Bohinj ni brez peg. ki pa se dajo prav lahko odstraniti. Niso v čast ne tujsko-premet-nemu društvu, ne upravnim oblastvom. Najbolj v kvar lepoti Bohinjskega jezera je občinska zemlja pred Rožičevo vilo. Kaj le delajo apnene peči na tem prostoru! Lani so v najvišji sezoni celih 14 dni kuhali arno in osmrejali okolico. Ta prostor je kakor ustvarjen za čeden park in počitek. Zakaj se na tej strani jezera ne nudi letovieoar-jem nobena ugodnost? Niti ene klopi ni. Cesto pred sv. Janezom popravljajo baš zdaj. ko ie sezona na višku in bivajo v dolini najodličnejši rostje. Ces'a iz Stare Fužine naj «e razširi, oibije naj ee vogel Vrtovine. Most v Stari Fužini že davno več ne ustreza današnjemu prometu, kačje zvita cečta je potrebna izravnave. Za Sv. Janezom n.-zstreljujeio in lomijo kamen, pod Sluio-rom pa leži že pripravljen in ga je treba samo odpeljati, denar r^i nai sp porabil drugje in bolj vidno. Tujci ne morejo razumeli. da je avtobusna p staja preri hotelom Sv. J-inez. ne pa pred mo?tom, da morajo po'niki. ki predo preko mosta, nazaj nositi svojo prtljago in eo sredi ceste še izpostavljeni nevarnosti, da jih povozi kak avto. Tuici pustijo vsako leto težke tieo^ake v BoVnm. zato tudi lahko želijo, da se njihove želje vpeštevajo.
Golnik pripravlja svoj praznik
Golnik. 23. julija življenje v zdravilišču je samo po sebi precej enolično, kar na razpoloženje pacientov m s tem posredno tudi na njihov zdravstveni prospoh ne vrši ravno najboljšega vpliva. Uprava zev'da na Golniku s šefom ar. Neuhauerjem si zavoljo tega vztrajno prizadeva, da nudi bolnikom čimveč prilike za razvedrilo in židano voljo s tem, da prireja razne umetniške in zabavne večere. V pretekli sezoni je nudil sanatorij v tem pogledu precej živahno razgiban, pester in kvalitativen spored. Med drugimi 6o gostovali s koncertnimi točkami akademski pevski kvintet, prof. Rupelj in Fra-tnikova. Orkestralno društvo Glasbene Matice. ki obišče sanatorij vsako leto in prinese hvaležnemu občinstvu vsakokrat naj-
lepši umetniški užitek, z igrami in dra* matskimi sporedi pa so gostovali Ljudski oder in Parmov voriete iz Ljubljane, Sokolski oder iz Tržiča, lutkovni oder tržiš-kega Sokola in drugi, prof. Noč je presenetil z izbrano filmsko in klavirsko produkcijo, a domači umetniki sami — nameščenci zdravilišča in zdravniki — eo želi prav lep uspeh z vprizoritvijo »Namišljenega bolnika« v režiji šolskega upravitelja gospoda Baltazarja. Ker je med pacienti največ Hrvatov in Srbov, 6e sicer stalno odpira vprašanje jezika, na katerem naj bodo sporedi izvajani, a za zdaj je to vprašanje rešeno na ta način, da na primer pevci zmerom vzamejo na program tudi nekaj sr_ bo-hrvatskih del.
Za prehod iz nvinule v prihodnjo sezono pa se pripravlja prireditev, ki bo majhna senzacija v dejanju in nehanju naše prosvetne organizacije v podeželju, če bo lepo vreme, bo Protituberkulozna liga Križe -Golnik priredila v nedeljo 4. avgusta na travniku pod zdraviliščem veselico z za-nimdrim umetniškim sporedom. Protituber-kulczna liga, ki ima ob dejstvu, da dela v okolišu enega največjih sanatorijev v državi, čisto posebne naloge, kaže vobče prav živahno delavnost in je v enem letu zbrala nad 400 članov, ki se rekrutirajo po večini iz selskih prebivalcev okolice. Liga posveča posebno skrb zdravstvenemu napredku in asanacija kraja.ki mora iti za tem, da se Golnik s pripadajočimi vasmi v polni mer; usposobi za sprejemanje bolnih tujcev v zdravstveno oskrbo. Program za nedeljsko slavje pripravljajo prosvetne organizacije vseh vasi z okolice Golnika. Meti drugim je na sporedu tekma domačih pevskih in tamburaških zborov, nastopil pa bo tudi otroški pevski zbor iz Križ, tržiški šo-larčki pa so naštudirali ljubko igrico. Kvl-turnemu delu bo sledila veselica, ki bo kajpak brez plesa, prireditev pa bo zaključila iluminacija zdravilišča. Gostje Golnika in okoličani se z vso vnemo pripravljajo na svoj veliki den in upajo, da bodo mogli ta krat pozdraviti v svoji 6rodi tudi mnogo prijateljev Golnika iz Kranja, Ljubljane in od dirugod.
Modernizirani predniki
V Parizu je odlična dama tožila mladega slikarja za 2000 fr. odškodnine, ker je restavriral slike njenih prednikov na »moderen« način. Nekemu plešastemu gosj»odu je pritaknil lasuljo, drugemu je sive lase počrnil i. t. d. Dama. ki spoštuje svoje prednike, kakršni so bili, je mnenja, da jih je mladi mož profaniral. Sodniki so mislili tudi tako. sicer ne bi ga bili obsodili na 500 fr. odškodnine.
L1FSKI JESENSKI VELESE JEM 1935
25. do 29* avgusta
60% popusta na nemških železnicah Vsa obvestila, tudi za naknp registe~mark, dajejo:
Ing. G. Tonnies, Ljubljana,
Tyrševa 33, telefon št. 27-62
Zvanienl biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 Potovalne pisarne »PUTNIK«
Zahtevajte samo SOKO in SOKO - EKSTRA, ker brije jo 6 krat za 1 dinar. Dobivajo se v vsej Jugoslaviji. S. Popovič, Beograd, Rimska 9
ZNIŽANE CENE
dvokolea, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BAT JE L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov
LJUBLJANA Karlovška cesta štev 4
P SII ^ E
tiokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno In čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplač- ^
no in franko.	^^
Oobavlja se v vsaki množini	'^Vv'
G. Vajda, Cakovec | *
Telefon štev. 59, 60. S, i
CEN3 PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK iN VZORCE. KI JIH DOBITE P.REZPLACNO!
POZOR!
POZOR!
„ N 0 V E L"
TOVARNA OTROŠKIH IN BOLNIŠKIH VOZIČKOV, TOVORNIH TRIKO LIC IN KOVTNO-STISKARSTVO IZDELUJE OD NAVADNIH DO VSEH NAJNOVEJŠIH MODELOV PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH TER PRODAJA IN RAZPOŠILJA NA DROBNO TN DEBELO CENIKE POŠILJAM BREZPLAČNO
ANTON ČADEŽ
LJUBLJANA VII., Frankopanska 2J
VELIKA IZSEKA
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka ln vzor čas ta različne kakovosti, za ob'eke, bluze ln perilo



BBBHMB—
na mesečne obroke
Zahtevajte prospekte! JUGI>AGEXC1JA ZAGREB. Draškosičeva 34
NA TISOČE IN TISOČE LJUDI začne dan s kozarcem
ROGAŠKE SLATINE
ki jim na izredno prijeten način poživi delovanje notranjih organov, tako da se počutijo ves dan sveže!
DOLENJSKE TOPLICE
Zadnja železniška postaja Straža-Toplice. Avtobusna zveza z vsakim vlakom. Radio termalno kopališče z bogato vsebino ogljikove kisline. Kopeli direktno na izvirkih, brez vsake črpaljke, brez vsake cevi. Vedno enakomerna temperatura 38 stopinj Celzija. Izredni uspehi zdravljenja pri revma-tizmu vseh vrst, ženskih boleznih itd. 10-dnevna pavšalna cena (soba, izvrstna hrana, kopeli in ves komfort) Din 700.—, 20-dnevna pavšalna cena Din 1400.— Zahtevajte od uprave prospekte, od železniške dohodne postaje pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto, ako ostanete v Toplicah najmanj sedem dni.
BARVANJE LAS?
Sivi lasje eo tare* največji neprijatelj ml»-ieniškega izgleda vsakega posameznika. — »Exelsior Henne« barva lase v vseh nijan-sab počenši' od svetle do najtemnejše črne barve. Barvanje samo je zelo lahko, ne omaie rok, glave, niti perila, a ni škodljivo za lase. Cena škatlici 36 Din. — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in parfumeriji. — »CENTIFOLIA«, Zagreb, Jurišičeva ulica 8. Zahtevajte brezplačne ilustrov&ne cenike!
Krojač
Išče se prvovrsten, inteligenten samostojen krojač z inozemsko prakso za konfekcijo in prvovrstna dela za prevzem večje delavnice. Ponudbe s sliko in referenco pod »Samostojen« na oglasni odd.
»JUtra«'	6864
Nudim Ia hrbtno soljeno slanino (zimsko blago) z garancijo. Ako ne odgovarja, jo vzamem nazaj. Dobavljam preko svojih zastopnikov ali naravnost. Dobavljam tudi primissima mast, vsakovrstno bačvansko moko, koruzo; kupujem vreče za moko.
MARCEL STEEVER, SOMBOR (Bačka)
Bolm na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni !
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo, čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker
ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto:
ERNST PASTERNACK, Berlin S. O., Michaelkirchplatz Nr. 13., Abt. Z 490
|3flrt NAJPOPOLNEJŠA in e^nejga
KP.ALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČ- RAZPOŠILJALNA TVRDKA
F.
i IZDELOVANJE SLAS3IL IN GLASBEN.H PR1TEKLIN
• -	zervA
^ 1_I___i;
!El*HEROLDDM
tALiVOMKt 61A'B!1/ HASIfiOKiti . j
. | ZRGREB ,TiikoliČ£vau\10/c
| 'Violino.... od bin?'1rr,av2gop| Havajska k'.are. ; Kitare.......- -Mr - 1 k -matične
j Mandoline..- • 9§.- - I saksofoni in td. ■Jarmonike--75.- - | najce..aje.
i iflHTEVBJFE GbNIKI
vseh vrst
PARCELE
posestva i. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda
Realitetna pisarna
JOŽE GRAŠEK
Ljubljana
Gledališka ulica 4. i nasproti opere )
Telefon int.: 33-04.
£a prospekt pošljite 10 Din v znamk.
Aleksandrovo na otoku Krki
znano in priljubljeno kopališče domače in inozemske publike ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je prikladno &a otroke in nepiavače. Ribolov prost. Prijetne šetnje p« jbrežnih potili okoli zaliva Električna razsvetljava. V ho telih popolen pension vključno vse takse in postrežbo Oin 50—55. Informacije daje kopališčno poverjeniStvcv.
HOTEL ,,F R A N K O P A N"
ALEKSANDROVO NA KRKO
leži v bližini kopališča v mirni m zdravi legi. Ima Ciste, lepo opremljene parketirane sobe, električno razsvetljavo, pred hotelom je velika terasa m vrt- Kuhinja prvovrstna. Pension dnevno vključno vse takse in postrežbo Din 55.—.
Prospekte na zahtevo.	158
CVIČEK
Uspel!
za
ianje. kdor se oh vsa Ki priliki poslužuj*
Prodam ca 30 hi prvovrstnega dolenjskega cvička po najnižji dnevni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku „Jutra" pod šifro »Cviček
I
i
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
CENE MALIM ©GLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za v3ak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ia besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za snkratno objavo oglasa Din 17—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte mamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TT?- ^	_	, ,
odgovor, priložite	v zaaana&aii.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.812, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročala in vjsrara^fa, tlčoea se cialHi oglasov, |e naslavljati na; Oglasni cddeleU. ,vJutra", Ljubljana.
Beseda t Oia, davek i Diu sa šilro ali dajauje naslova 5 Oia Najmanjši inesefc 1" :n.
Praktikantinjo ali
starejšo moč
resno, pošteno, ki ima veselje do isnosta * uii pisarniških lel lu evenl. letajl-nc blagajne sprejme bolj=a špecenja. ponudbe X aavtd bo šol, iosedan.ega službovanja. sliko in znamko za odgovor na ogl. j<ld. Jutra pod »Ljubljana - Zanesljiva.	16563-1
Natakarico
začetnico, mlado, prikupiji-vo, mlado, pošteno, rabila. Hrana sta.n. zaslužek 4<:0 mesečno. Ponudbe s fotografijo. Revstavraeija Park, lAlnice. Gorsiu kot.ar.
16751-1
Natakarica
mlajša moč. 7 nekaj kavcije, zmožna nemščine, dobi 1)11 sto. Ponudbe na podružnico J nt.-a v Novem mestu pod »Takoj X«.
16794-1
Zanesljivo osel o
iščemo, k) razpolaga v gotovini z jit.ftM Din za vod stvo kavarne in restivra-cije v centru mesta, Lmko nastopi tudi kot poslovni družabnik alt lahko rame n;.l za kak drug objekt ali prevzame kavarno. Pismene ponudbe pod >l'Z>'A4* na Pu-blicitas. Zagreb.
Višjega natakarja
sa kavarno in re«t.av-n'ijo v Za:rn bu siirejmem j. ki poseduje ^amščine od do 3",.'*»i Din. Ima od vut.to dohodkov :»/, in od :t>stov 1<"'a Premene po-uobe pod »rStirt.S'« na Publicitas. Za greh.	',5.722-1
Crosrod a^š ;\os--a
ki razpolaga z gotovino "Itfu	a.'bi vso ofkioo
in mesečno Din 1000, ako »o-leluje v poiijetju. Plača mesečno 1 Din. Denar 6:/uren. Pisrv. ne ..onndbe p. 1	na Publi -itas.
Zagreb.	,5721-1
Vzgojiteljica
ljubezniva, poštena in zdrava zmužna nemščine m glasovirja se sprejme k trem otrokom od > —10 let na deželi. Naslov v vseh posl a nieaJi Jutra.
LOTSOl
f1-bro izve;'-ano. sprejmem takoj ali po dogovora v st:'.ino službo. Bošfa.r F srne, J, sen:,.'.
1 7;.1-1
Nntr,.kar*eo
z zM-nV-m n'-n>?-!ne iščem za hotel. Ponuube na ogl. ©d d. Jutra poj ^iništi :>•• n»-takairirai«. '	ICTilO-l
Trgovski
pomočniki!
kateri hoče, da zamenjava mesti da mi nudi "mesto manufakturista in jaz njemu mesto ga-lanterisko v večji trgovini. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod Stalna slažba.
1675S-1
'Zanesljjiva
natakarica
z znanjem nemškega jezika ' se sprejme za takoj ali pozneje v boljšo gostilno na deželi. Oferte s sliko na podružnico jutra v Mariboru pod šifro »Zmožna«.
167S3-1
Zanesljivo
prodajalko
za trafiko s kavcijo Din 12.000 iščem. Ponudbe ni osi. odd. pod »Gotovina«.	16343-1
Mlinar
za trgovski mlin na elektr. pogon. Ponudbe z dobrimi spričevali. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10502-1
Mlado prodajalko
čedne zunanjosti za slaščičarno sprejmem . takoj. P-jtrefcna ie kavcija Din 3.000. Dopise ra o"l. odd. Jutra »Slaščičarna«.	16859-1
prodajalec
, dobro izurien v prodaji moške in ženske konfekcije se sprejme. Ponudbe na Aloma Companv d. z o. z. Ljubljana.
IITOjo^I
Potrebujem
čevljarske pomočnike za fino delo. 1 modelerja .'kroja wa i 1 prirezoval ca, 1 steparico, 1 stroj nega ščtpača. K. Vu-kašinovio, Maribor.
16797-1
EGšnico
srednjih let iščem za Celovško cesto. Iz prijaznosti se izve pri tvrdki Perdan,
lesi jeva c. 7. ...... ,
16S?>1-1
| P "vski pomočnik
dobi nameščanje. Nasl. v ogl. odd. Jutra.
165CG-1
Izdelovatelja
iš'" em za izdelovanje voska za jermena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izielovatelj«.
16987-1
Hišnika
iščem breo otrok. Figar, Vošnjatova ul. C.
llCO-12-1
Pek z obrtjo
išče mesto poslovodje ali siupntga deiavea. Dopisi na Ogi. odd. Jutra pod »1P0-slovodja«.	16612-2
Uradnik
vsestransko sposoben, z daljšo prakso, išče kakršnokoli zapo.sle.nje. Periukt-fl v slovenščini, nemščini, srbohrvaščini in knjigovodstvu. Cenjene dopise na. ogl odd. Jutra pod »Sposoben uradnik«.
1j&;-so-2
K lepenki po-moerok
za galanfrijo dobi takoj mts-tio. Pismene ponudbe na C.	proizvodna
kovi.T;-kiii izdelkov ?d>irs':a Scbivta.	isobiiS-l
Fotografskega
pomočniV?
gamo<'op!"ga. Si-rejme t.-Voj foteat Ije icir.itdbe na ogi cdu. Juuij nod »F.ft.''.
K)7d0-1
Eiivsld pomočnik
dobi nameščenje. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16586-1

Moškega
-o^aš^ine prostega z kavciio sprejmem. Ponudbe p~d »5« oglasni r.dd. Jutra.
16988.1
Krojači
saiuoetoini mojstri dobijo konlrkciVKo d»-lo na dum. Okolica Ljubljane, celoletna zapc.slitev. Ponudbe na Alo-m ('omj«ny d. z o. z. Ljubi
lr3>~AA
Pomočnika
asitornebanilia
prvovrstnega, rabim za takoj. ponudbe pod »Prvovrsten« na ogl. odd. Jutra.
lit'977-1
Prodajalka
mešane stroke, poštena in prikupljiva, ki je dalj-.- časa samostojno vodila podružnico. želi nameščenja v večji trgovini najraje v Mariboru ali Celju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Kavcije zmožna«.
1G739-2
Mladenič
nekadilec, trezen in zanesljiv, želi službe trgovskega sluge ali kaj sličnega v Celju ali okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
ieo.16-2
Pek z obHio
išče mesto za poslovodjo ali skupnega delavca. Do pi.si na ogl. odd Jutra pod »poslovodja 15«.
16212-2 Brivski pomočnik
mlad. išče stalno službo v mestu ali na deželi. Naslov v ogl. odd Jutra.
l,6»2-2 Kentorls-inja
vešča slovenske in nemške korespondence, išče službo. Ponudbe pod »Takojšnji nastop na podružnico Jutra Ma.iibor.
1G77G-2
Fant
mlad vojaščine prost išče službo karkoli, vajen vseh del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 10.009«.
16369-2
Gc Th* Rotasasis
ŽMpeJa Jakca Ta&ea
Vidite, otroci,to je Jakec Tnkec; snicScn možiček, jelite da? Sicer mu je komaj leto dni, a vendar je vciik prevejaneek. ki si zna zmerom pomagati, saj o videli. Samo prosim, nikar ga ne posnemajte!
Nekega dne — da, le čudit" se! —n e-kega dne naš Jakec ni hotel jesti kaše, ki mu jo je bila mamica tako dobro pripravila. »Nu, kaj pa je to, Jakec Takee?« je rekla mati in mu podržala žlico pred usta. A Jakec je samo odkima!, češ, ne in ne.
Nagrada
kdor mi preskrbi stalno službo mu dam popol. soma nov radijo £.pa"at. Ponudbe na ogl. odd. J1'''a pod — »Nnirrada 5000«.	1CG28 2
S 50.000 Din
grem kot družabnik sluga skladiščnik ali kaj sličnega ponudbe pod »Pošten 50.000« na ogl. odd. Jutra.	16830-2
nT'ajša šivilja
Mučena pri krojaču, išče mesta pcino'nice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1S300-2
Pošteno dekV
vajeno vseh gospodinjskih del in kuhe. išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	169; >4-2
Varčna gcspodlr fa
srednje starosti išče službo k gospodu samcu, tudi z otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.	163S&-2
Pošten fant
išče službo točaja. sluge ali i.nkasanta Vloži kavcijo. Ponudbe pod »Točaj« na ogl. odd. Jutra.
16906-2
zaposlitve najraje v arni slaščičarni ali kaj
Gospodična
išče
mlekarn. ............ — —,
sličnega. Naslov v ogl >.dd. Jutra.	1GS8--2
Kcntorisfjmj?
vešča vseh pisarniških del sprejme prepisovanje do->a na lastnem stroju za nekaj ur dnevno tudi ureditev knjigovodstva in korespondence. Ti'"-ar Rožna dolina cesta XVII., 30, pritličje.
16S25-2
Kuharica
izučena. z znanjem šivanja in nemščine, stara 33 let. želi službe tudi kot gospodinja k gospodu ali družini kjerkoli. Nastop 1. avgusta. Naslov K. Pola mer. pri F.riavec, Tržaška 31. Ljubljana
Kuharica
boliša. išče službo, gre tudi za eosnodiriio p li "a postreškinio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.
16970-2
Kavcije Din 4,000
položi""i za s1 gum o mesto hišnika, potnika ali kal sličnesa. Sem mlad in posedujem kolo. Ue-n.iene ponudbe na po-rtr"7T,tCo Jutra pod ri->o »Pošten«.	16991-2
Zaposlitev
v knk^m uradu	kot •>rakt.ikiutin.1a ali kot
""troHtelura p-i	kaki
•nrimorrio izobrazbo — Ponudbe na o-rl. oddPlek Jutra ped »Prafkn-nti-jlja«.	16983-2
Trgovec pnporoca
svojo izučeno prodajalno, pridno, pošteno, lepe zuiia-ijosti. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Mešana stroka«.
16935-2
Učiteljica -
abiturijentka
bi poučevala klavir in druge predmete za orano ali stanovanje v svrho nadalj-nega študija na teonserva-toriju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«.
10716-4
Učit. abiturient
bi inštruirafl dijaka za popravni izpit. Naslov v orl. odd. Jutra.
16763-4
Nemščino, francoščino, italijanščino, an-g!e:3ino, podučujem praktično
Konverzacijo v Tivoliju 5 Din uro. Pripravljam titda na izpite. Pavla Ko\'ač, Bleiweisova o/III.
Miši, podgane
Za svoje oblastveno priznane in atestirani: patrone na dimni plin za ugonab-Ijauje podgan miši in Hrčkov ki :majn presenetljivo 'adikalen nčinek iščemo povsod iasto»nike Za zalogo je potrebna kavcija Din !0n0- 2(Wi Ing Scha cherl. Novi Vrbas.
15145-5
Zastopnike
a.gilne, sprejmemo v vseh mestih za dctaljno prodajo k n -ni-e:;n prfdnifta. Po nudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Lep zaslužek«.
15G98-5
Potnika
a.g.il nega in dobro vpeljanega sprejme tvornica alkohol rob pi.ifl č in st>dn?ih sokov. Ponudbe ]>od »Agilen« na og!. odd. Jutra.
16971-5
TrgevsVesrj*. ro*n?ka
ki pozna industrijo im trgovino dravske banovine, spT:memo za prodajo mineralnih oli. Strokovnjaki imajo prednost. Ponudbe pod »PoJirS provizija« na ogl. odd. Jutra.
1(7001-1
'"'O 7. «3Ai?p «oin t epa^sp Oin. ra 5ifro o!l daianir Vaslova 3 0'n Vaimani?! »nesek 1? Din
Z?den čtr-diinik
n-odam za Din .VO. Maretif Matko. Goisposvetska eest.T 5.	16770-6
Podgane, miši,
hrčke itd.
ugonobite radikalno «amo t inženjerja Schae erla patro lami na limn1 Dlin Atesti !D referencp na razpo lago Inženjer Schacherl, Novi Vrbas.	15146-6
Lahka letna oblačila
bonrett kaša. spori hlače, lister perilo itd v lepi iz ber poceni naprodaj pri Preskerju	31 6
Trgovsko opremo
kompletno, poceni prodam Naslov v ogl. odd. Jutra.
167*0-6
Trboveljski premog
bukova drva. karbopakete in oglje, nudi Bartol Anton, Tyrševa c. 46, telefon 3"-l0.
315-6
Prodam
novo petrolejko pe? za mali prostor najnovejši izum: dalje "lektrični kuhal nik in en zaboj za kuhanje 'Koehkistpt s tremi večiimi jiosodami. Vprašanja pod »Kuhalnik« na og! odd. Jutra.	16552-6
Pe^i jska nreproga
.Tsoahan« 276-^370 cm se proda Resni rpflekta.nti preproco lahko od«'ajo od 1—2 popoldne. Naslov v >gl. odd. Jutra.
1670S-6
Strešne epeke
prodam čez 2900 kom. =t.are. Poizve se opekarska c. 37.	16838-6
Vrtne stole
zlo^liive. nove proda Tribnč. Glinoe. Tržaška 6. telefon 2605.
16872-6
Mizo
šest stolov ln dve omari v kmetsVom sloe-u ter 1pt>o postelio. umivalno mizo in nočno omarico iz medenine poceni prodam. Nasl. na ogl. r^d. Jutra.	16836-6
Poceni prodam
svetlobno reklamno tablo, posodo za dežnike, lestenec, kozarce za ku-marce itd. Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inventar«.	18941-6
Otrcški voziček
globok, dobro ohranjen prodam. Verstovškova ul. 16 Mirje priti.
17019-6
Kopalne kadi
oblike in velikosti 00 Vaši želji Vam napravi lahke, trajne in najcenejše klepar A. Cokert, Ljubljana, Vido vdan ska c. 1.
iromi-6 Otroški voziček
rabljen poceni prodam. Poizve se Vrtača 4, vrata št. 8.
16980-6
Blagajna št. 2
ma.lo rabljena v brezhibnem stanju p.>ceni naprodaj pri Koutnj", Hcdvedova 28.
.10332-6
Športni voziček
nov. dolga peresa. I>i.n 2S0. Naslov v ogl. dd. Jutra.
109-38-6
Beseda 1 Din. daveh 2 Oln. ta MFro ali laianje naslov? 5 Din NalmaniŠi znesel-17 Oin
Klane škodlje
kupim za streho 250m-'. . Predpogoj prvovrsten mecesnov ali borov les. Fonudbe pod ^Planinsko kočo« na ogl. oddelek Jutra.	16767-7
Trebam
rabljene zubčanike le-žaje i transmisije u svr-hu gradnje mlina ili pilane psmoču voaenog pogona, nadalje trebam 1 gater punojarmeni promjer 65 cm. Ponude slati na r.dre.su »Povje-reništvo hrvatskih sc-Ijačkih zadruga Sanja-Luka.«	16759-7.
8 rabljenih sodov
od C00—S59 lit. In enega od 30—50 hI v dobrem stanju kiipim takoj. -Ponudbe pod šifro »So-d« na podružnico Jutra v Trbovljah.
16795-7
Hišno telefonsko
centralo
rabljeno kompletno s 4-7 postajami kupim. — Ponudbe z najnižjo ceno in podatki na oglasni odd. Jutra pod »Te. lefon«.
16816-7
Hrast
6 in pol m. dolg, premer na tanjšem koncu najmonje 75 cm se kupi. Ponudbe ua Železarno. Muta.
1S189-7
Sadjevec . kupim
Naslov na ogl. cdd. Jutra.	16805-7
Motorno kdo
g prikolico v novem stanju proda Itepič, sodar, Ljubljana, Trnovo.
10168-10 Tovorni auto
težak, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na il. Jo&t, Celje.	16561-10
Auto »OpeS«
dvesedežni v brezhibnem stanju zelo ekonomičen prodam. Vzame se motorno kolo s prikolico v račun. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16818-10
Nemščino .angleščino, francoščino, italijanščino in klavir
poučuje dipl. učiteljica Kolodvorska ul. 11. pritličje.	16791-4
Motorno kolo
malo. dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov na ogl. odd. Jutra.
16873-10
Auto Ford
tovorni za 500 kg prodam ali zamenjam za rezan les, prodam tudi mot-ocikel F. N. 050 ccm v najboljšem stanju, poceni. Ponudbe na Podružnico Jutra Trbovlje pod šifro »Auto«.
16801-10
Motorno kolo
Indlan brezhibno prodam za 3090 Din. Opekarska c. 26.
16852-10
Majhen anto
4 sedežen v zelo dobrem stanju, poraba 9 1 na 1*j0 km, se proda proti gotovini a.lii hranilnim knjižicam Mestne ali Ljudske posojilnico Poizve se v Mestni plinarni.	KfflO-UD
Motorno kolo
Ariel 500 ccm O. H. V. z najnovejšo prikolico poceni prodam. - Ogled pri Jugo auto.
16969-10
Auto
netsedežen popolnoma 'ntakten predam tudi za knjižice na obroke ali blago. Dopise na Jugo-kemosteh Ljubljana VII.
16947-10
Vsled vpoklica k vojakom oddam v najem na prometnem kraju dobro vpeljano
Uložniee
do Din 150.000 kupim na mesečna odplačila. Ponudbe 1 na podružnico Jutra ilari-Trgovino in gostilno bor i«od ».Sigurnost«.
^	^ • .	H09G7-16
pod zelo ugodnimi pogoji. Poizve se na ogl. odd. Jutra pod »ugodna prilika na murskem polju.«	16317-17
Danes vsi k
Plankarju!
Dolenska cesta na koncert dobra vina piske. -Priporoča se gostilni-čarka Repanšek štim.
16764-18
Kupim knjižico
Mestne ljubljanske do P-in 100.0X), prodam Kmetsko ali zamenjam Ponudbe na ! ogl. odd. Jutra pod »Tudi manjše vloge«.
170IS-U6
Brivnica in
frizerski salon
moderno urejen z vsemi potrebnimi ;qa.ra.ti naprodaj radi družabnih razmer Salom se nahaja v centru Maribora. Ponudbe na podružnica Jutra Maribor pod »Bodočnost«.	l/G7$2-:9
Lokal
Platnene obleke
poletne obleke peremo hitro_ lepo in poceni v I. Mariborski parni pralnici »-Pelikan«, Krekova ul. 12.
1.70O0-13
'.eseda 1 Din. davefe 2 Din. 1.3 (ifro ali .lajanje naslova i Dio. Nafmaniši cnesek 17 Din
Večjo vlogo
Ljubljanske kreditne banke jako povoljno prodamo. (Tud.i manjše zneske.) Kre-ditbiro, odjel U , Zagreb, Jurišičeva 7.	10570-16
Financiera
ali kompanjona iščem za i ustanovitev b rezko nk uren č-| neza in d-običkan.^snega . industriisketra podjetja. Po-i treben kapital 100—200.000 Din v gotovini ali hranilnih knjižreah Ponndbe pod »Rentabilno 100%« na ogl. odd. Jutra.
10006-16 Vložno knjižico
Mestne hran. ljublj. za 35.000.— in Kmet ke pos. ljublj. za 100.000. — prodam za takojšen denar. Javite naslov in naj-višlo ceno na ogl. odd. Jutra pod »Mlinar«.
17008-16
Knjižico
Ljudske posojil, ljublj. 70 tisoč prodam za gotovino. Sporočite naslov in najvišjo ceno na ogl, odd. Jutra pod »Ameri-kanec«.	17007.16
. primeren, s stanovanjem, takoj poceni odda.ni .a kakršnokoli obrt Cesta v Rožno diolino št. ^G.
Itj7'30- ID
Antcmobili
o=ebni in tovorni: Essex, Clii-vsler. Pencreoit. Pont.iac, Ford. Chevrolet avtobus ter nov Sachs m^tociikl, na.i-cemeie tudi t^roti hranilnim knjižicam žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
1701.7-10
Električno žico
rabljeno 16 kvadratno 'Kupim. Naslov na ogl. odd. Jutra.
16804-7
Vinske sode
letos cementirane. dobro ohranjene kupim "ečjo množino proti ta kojšnemu plačilu. Josip Razboršek. gcstilna in trgovina, Trbovlje.
16810-7
Cevi
od 80—100 mm. litoželezne ali vlečene do dolžine 100 m. kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stare cevi«	1GS8S-7
Obi°ktiv Tess^r
4.5. 1i? cm. malo rabljen. Weitwinkel !eče 12 cm. frodno prodamo. Sprejemamo v prodajo in kupujemo nVVnp fotoaparate i.n r>o-treh^rno. — Fotot.ohni.ka, T/uhl ja na. Prošornova 9.
16005-6
Otroški voziček
^lobok. prodam. Osled od 9 do 9 pouoldan. — Mi^iška Ogrinova. Sredina 15.	16923-5
Otroško nost^iir«
belo. prodam. Naijode. Oer-kvena ul. 21/1. (
1606M
Beseda 1 Din. daveb 2 Din. »a Sifrn ali dalanie naslova ^ Din Nalmanišl »nesel-17 Din
Nov radio anarat
5 cevni zamen 'am za motorno kolo 2CO—."»V ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »7.000«.
160M-9
Radio
dobro ohranjen kupujem Naslov v ogl. odd. Jutra.
167409
Radio aparat
Tntrelen. 3 cevni, priključek 220. prodam zti Din 1'tOO. Avgust šulc. Medvedova 38.
16963-9
Vsakem človeka
prisili metod« »Spoznaj sebe«. da doseže? uspehe smotrene.ga d<>la. !W1 stran? Din RO. Ljubljana T . "S« (g. Len asi).	157!0-8
Auto Ford
priimeren za gasilske čete in trgovce ter kompleten kino-apa-rait fna.ilepši do.ho<!ki za društvo) ugodno proda Brenčič, Pragersko.
16780-10
Rabl.jen auto
dvosedežni BMW po jako ugodni ceni na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Mali auto«.
16844-10
Tovorni anto
Ford l'A tonski, nrod.am. Natančne1?; politki se dobe Krekov trg 7.
Motorno kolo
predam za Din. 3.000._
Aljaževa c. 3. Sp. šiška.
16986-10
Bulck
serija 4i0, 5 sedežna limuzina. zadnja tipa, vož^n komaj PPflO km ugodno na prodaj. Informacije pri Dolenc & Tonnies, rh-orakova 3-	lC972-.:0
Fiat 519
šestsedežni. odprt, v brez, Ilibne.m stanju, za malo de" na rja.
De Soto Six
5 sedežna limuzina vožen 28.000 km v brezhibnem stanju, po ugodni ceni proda Dolenc & Tonnieis. Dvorak ova, telefon SP-30.
160C3-.10
l
OTROČKI VOZIČKI
moderni in poceni pri
S. Rebolj & Drug
G-osposvetska 13
204-6
KOLESA
zelo poceni pri
S. Eeboij & Drug Gosposvetska 13.
204-6
Družabnika
v veliko trgovino, z večjim kapitalom, sprejmem. Trgovina je v velikem prometnem kraju. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Veliko prometa«.	16527-16
Vložnlce vseh bank
nakup prodaja ln zaloga, vseh vrst posojila kulaut-no m zanesljivo. »Finan-cier«. Zagreb Preobražen-ska 2, telef. interurb 44-00.
Naročila za dravsko banovino sprejema zastopnik Grašek Jože. Ljubljana — Gledališka ul. 4. telefon interurb. 33-04. 190-16
Naročila za dravsko banovino sprejema zastopnik Grašek Jože, Ljubljana — Gledališka ulica 4, telefon-interurb 33-04.
Bančne vloge!
Nakup prodaja - posojila • vnovčenje za gotovino najugodneje Poslovni zavod d d. Zagreb Praška 6/TI tel. inter. 38-38. Vse informacije brezplačno.
312-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh lenarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana,
Gledališka 12. telefon 38-10
Za nismen odgovor priložite 3 Din v znamkah 206-16
Knjižice Celjske
posojilnice
kupim d-o Ti.POO Din proti takojšnjemu izplačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	36728-16
Moško kolo
poceni_ naprodaj. Sp. Šiška, Železniikarjeva ul. 6.
168S2-.U1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ea 5ifrn ali dajanje naslova a Din. ^'manjši toesek 17 Din.
Velika izbira
vsakovrstnega pohištva Vam nudi najceneje - Gospodarska Zadruga mizarskih mojstrov. " -Vegova ul. 6.
16840-12
Spalnica in kuhinja
malo rabljena je naprodaj Rožna dolina XT-15. _ 16867-12
Prodam pohištvo
rablleno. Cesta v Rožno dolino 3 4.	16913-12
Lepo pohištvo
jedilnico, spalnico kuhinjo prodam ugodno. Dopise na podružnico Jutra Maribor i -rx:! »Ugodno«.
1C90S-.12
leseda 1 Din. daveb 1 Din.
»,a !itrn aH daianie naslova • Din. Nalmanišl znesek 17 Din.
Vilo
enodružinsko (6 sob) s komfortom, garažo, vel. vrtom, oddam z oktobrom v na i cm. Naslov v ogl. od£. Jutra.
. • J6863-17
Hranilne vlos:e
velebank. posebno Jugoslovenske banke Zagreb, kupuje in prodaja Merkur banka in menjalnica Pan-čevo.	10523-16
Vlagatelji pristopite
v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev« Ljubljana, Miklošičeva oeeta št. 7/IT.
176-16
Posojila do
15.000 Din
dobijo državni samoupravni ln upokojeni uradniki, brez porokov. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoročno«.
16834-16
Vlogo
Ljubljanske kmetske posojilnice za 200.000 oddam na prvo vknjižbo, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe nod »Vloga« na ogl. odd. Jutra.
16837-16
Iščem poso jila
80.000 Din
Din gotovine, na novo devetstanovanlsko hišo v Ljubljani VII z mesečnim <1ono=om 4.000 Din. Vkližba na I. mesto. Obrestujem 7»/o in vračam redne mesečne obroke 3.500 Din. — Prodam tudi knjižice Mestn? LltibUanskP naj-boHšomu ponudniku. -Ponudbe T>osl"t1 na orl. odd. Jutra pod »varno naloženo«.
16745-16
Drnžahnika
Rčem s 50.000 p>:n p^n^fl^e na ogl. odd. Jutra ped »Zelo rentabilno pod ;«tie«.
1(7018-16
Hranilne knjižice
Knptslte hranil. Ljub. ljsna. p-o^am^ im^na kom. zavod. Marihor.
16994-16
Družabnike
ZA HSTANOVITEV tehnično kornpre^^np^a z zeio dobrimi za"toip=tvi s ko-nltalom "pimnni 50 000 iščem. —
np rvr1_ (yJd Tutra p"d »de!o<». f 16959-16
Posodim Din 100.000
"otovinp prot' vknližbi. Ponudb* na	rdd.
Jutra tw1 ^fo rj '11 -''ka ali trgovska ni*** 16933-16
Več ie zneske
Tod 50.000 j>in n^prei"* posodim na 10 do 1K W-. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vknjižba prvo mn^to«.
aU60OMl6
Prodam delnice
IS kom. Za.natske ba.nke takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.	lfJOai-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke, Hr anilnice in posojilnice v Kočevju ter Celjske posojilnice kupimo Gotovina tako.i. Bančno kom. zavod Maribor.	IjCGjO-!«
Konkurze
poravnave
plačan j a dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanje kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, revizije, bilance in vse druge trgovsko - gospodarske posle izvede in zvedeniška mnenja oddaja konceslonirana
Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Komcnskega ulica št. 17. (Za pismeni odgovor Din 3 v znamkah.)
17012-16
3e<,eds 1 Din. davek l On. ia Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesel. 17 Din
Danes vsi na Vič
v gostilno Ogrič pred gasilnim domom na žegnanje 7. domačo zabavo in gedbo. Za zabavo in postrežbo preskrbljeno. Se priporoča gostilničar. 16858-18
Danes In jutri
vabi Vas vse Sv Jakob ob i Savi, gostilna »Pečnikar« na | žbgnansko rajanje. Pripravljene bodo pečene in cvrte ribe, piske i.n izborna kapljica. Autobus Mestni dom oba dni ob 3, pol 5. pol 7 popoldne.	16003-18
K Čarmanu
v Zg. Šiško
gremo danes, na otvoritev dvorane Tam bo vesela zabava in dobra postrežba. Se priporoča Marija Čarman.
1KJS77-1'8
Anica
priredi danes dom.ičo veselico pri »Štajercu«. Fužin« Godba, ples.
1763618
LokalM
Vsaka t>ese<ta < DLn; m dajanj« naslov* •Ji a iifj» p« S Din. (19)
Lokal
primeren za kakršnokoli obrt. oddam na Dolenjski cesti 48 E.
lflT.57-20
Mesnico
dobro vpeljano na prometnem kraju vzamem v najem s 1. novembrom ali decembrom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Siguren promet«.
16o77-:;>
Pekarna
tik ob cerkvi in šoli, vodovod. elektrika z inventarjem vred naprodaj. Naslov * vseh ncsiovaimVah Ju tra.	15G04-19
Trgovski lokal
n god on. s stranskimi prostori v Ljubljani. Stari trg 17, oddam v najem. Ponudbe pisarni dr. Ivana Lovrenčiča. odvet. v Ljubljani Tavčarjeva ul. 12.
165S3-19
Prodam gostilno
radi odpotovanja, t vsem inventarjem na prometnem kraju pri Brežicah, v Kolodvorski ulici. Cena in vsd dnieri pogoiji po dogovoru. Naslov v ogl. odd. .Tntra.
16742-19
Prazen lokal
n« TvrSevi cesti se išče. Pooudbe na Aloma Coimpa-nv d. z. o z. Ljubljana, Aleksandrova 2/1.
mensiis
Ugoden trgovski
lokal
s postranskimi prostori v Ljubljani, Stari trg. 17, se dajo v najem. — Ponudbe pisarni dr. Ivana Lovrenčič-a, odv. v Ljubljani - Tavčarjeva ul. 12.
16535-19
Lep trgovski lokal
na Iiimski cesti 2, trosobno stanovanje in garažo takoj oddam. Več se poizve pri hišnici.	jfciMKO
Lokal
v oentrumu mesta oddam s 1 avgustom Pojasnila Še-lenburgova ul. 6 hišnjk
16881-19
Sklcdišče
dvoriščno, lokal za pisarno ali delavnico, dve sobi v pritličju za pisarno ali delavnico, oddam. T vrše v a 86. Pojasnila daje hišnik istotam_	1IGS79-19
Pekarijo
dobroidočo s stanovanjem oddamo. Pojasnila daje Realitetna pisarna Adamič, Ljubljana. Gosposvetska 8-II. Za odgovor 3.— Din znamk.
16934-19
Gostilno
oddam takoj na račun samski ženski pod ugodnimi pogoji. -Potrebna svota Din. 2000. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16940-19
Pisarniške prostore
obstoječe iz 2 sob. odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi cestj. Informacije isto-tam v družbeni pisarni.
1X3912-10
Prodam brivnico
tudi za damsko, brez konkurence, ugodno. Naslov v ogl. odd. Jutra
li0901-19
Damski frizerski
salon
vpeljan, na Mestnem trgu, oddam v najem tudi za drugo obrt ali trgovino. Naslov v ogl. odd. Jutra.
170:6-19
Lokal
primeren za čevljarstvo išče mlad obrtnik v okolici Ljubljane ali Maribora. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju ped »Primerna najemnina«.
16992-19
Brivski salon
prodam (18 let obsitiječ) dobroidoč. bre^ konkurence. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10948-19
Pekarna s hišo
dobro idočo poceni na-nrodaj. Ponudbe na ogl. Sdd Jutra pod lOO.OCO.
16761-20
Hišo z mlekarno
dobro vpeljano na deželi orodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina in hran. knjižnice«.	16765-20
Kupim hišo
3-4 stanovanjsko ali trgovsko z vrtom na peri-ieriji mesta Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«.
Nova hiša
naprodaj ali se da v nant z nekaj zemlje in sadnim drevjem ob glavni cest :n 20 minut od postaje. Mali Gaber št. lil. pošta Št. Vid pri Stični.
KJ75U-20
V Celju
naprodaj nova hiša za Bin «}.OC0. Potrebno I/in 43.'' 0. Donos Bin 8.400 letno_ Mastna k Sp. Hudinja, Celje, pred Majdičevim mlinom.
16775-30
Prodam
novo enodružinsko hišo z nekoliko zemlje v bližini me^ta Celja. Cena Bin 27 i tisoč. Vanovšek. pri \Vest-' novi tovarni 18. Celje.
16774-30
Ilišo
z nekaj zemlje proda Ko-dela. Cret št. 07, p. Teharje pri Celju.	115697-20
Sevnica
Prodam posestvo ali hišo z vrtom 500 kv. m zemlje, hiša nova ob vodi. Cena 5:1.000 Din. Ugodnost imaio železi i farji. Nas cv v ogl. odd. Jutra.	15693-20
Kupim hišo
blizu mesta do 60.000 Din. Ponudbe na ogla -nt oddelek Jutra ped šifro »Lepa hiša«.
16829-20
Vila
enodružinska _ centralna, plin, garaža, velik vrt z bazenom - naprodaj ped ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. Jutra.
168S4-20
Kupovati ali
prodajati
nepremičnine pomeni riski-rati Ma.lo riskiraite. dovolj prilike se Vam nudi. Brezplačen popis posestev, trgo-| vin, podjetij, rabljenih stro-j jev. Pišite: »Baravarčan«, i Daruvar.	1>3871S 38
Posestvo
prodam v bližini P0I3-čan, novo stanovanjsko hišo s 4 sobami, ku, hinjo in vežo, pod hišo obokana klet z velikim gospodarskim poslopje 11, 16 johov s skupnim zemljiščem vse pri hiši cena 75.C00 Din, potrebno 40.000 Din ostanek 00 dogovoru. Posega Fra-njo. Laporje pri Slov. Bistrici.	16950-20
Vsaka beseda l Din; j a dajanj« naslova
za šdfr« pa 6 Din. (20) j
Večjo vilo
z 8 sobami, vsemi pritikli-nami in gospodarskim poslopjem ter velikim vrtom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila 7«.
15390-30
Lepo posestvo
okoli 16 oralov, _ hiša. gospodarska poslopja, delavnica za bruse, zaloga brusnih kamnov itd. ob glavni cesti, 16 minut od postaje Rogatec, radi smrti posestnika poceni naprodaj even tualno v najem. Pojasnila daie dr. Kolterer. Rogaška Slatina.	16503-20
Rnonadstropno hi-io
z gostilno in parno pekarno. sredi mesta ceno proda Bernhard Adolf, vfaribor Aleksandrova 31.
16744-20
Prodam hišo
s 4 soba.mi, kuhinjo, kletjo in velikim vrtom v Zavodni št. 63, pošta Celje, 10 minut od postaje Celje. Cena se izve istotaim.
1X1560-20
Nova vila na Bledu
naprodaj v mirnem centru z vsem komfortom. Poizve se pri Franc Pangerc, zidarski mojster, Bled.
16724-20
Stavbne parcele
ob Večni poti tik strelišča naprodaj. Lega idealna, razgled krasen. Informacije pri vrtna.r:u Herzmanskv.
15691-20
Prodam hišo
z mizarskimi stroji ali oddam v naieim. Gostilna Pri-stovnik. Slovenska Bistrica.
16513-20
Kupim posestvo
za knjižico »Zadružne zveze« v Ljubi iani io iznosa 18.000 Din. Ugodno za onega. M bi se rad oddolžil imenovanemu zavodu Naslov v ogL odd. Jutra.
1B50030
Enodružinsko hišc»
prodam. Ilovši. štradon 37, ob Ižanski cesti.
16950-20
Krasno parcelo
na Kodeljevem. zelo ugodno proda Fakin, Jugolut-z, Šiška.	16S55-30
Predam hišo
Poizve se M. Švajger, št. Vid pri Ljubljani.
100115-30
Vilo
z velikim vrtom, ugodno prodam. Cisti donos letno 32.000. Poizve se pri zavarovalnici Anker, Kralja Petra, a	169U1-30
Enodružinsko hišo
prodam. Pojasnila trgovec Krmelj, Dravlje pri Ljubljani.	16974-20
Malo vilo
za poletno bivanje urejeno^ z gospodarskimi poslopji, vrtom, njivami im 30 ha gozdov ob vznožju Booa v poljčanah prodom za izjemno nizko ceno Bin 300.000 ali /amen jam za hišo ali parcelo v Ljnbljani ali Mariboru. Vzamem tudi bro-nilne knjižice. Anton ?.ni-deršič, Peka-tebe, Ljubliaro.
1CST0-20
Hišo - vilo
kupiim v Ljubljani- Natančen popis iin ceno prosim na ogl. odd. Jutra pod »Okoli 200.000«.
169719-30
Trgovsko hišo
center Ljubljane, v hiši so 2 trgovska lokala. 1 velika
restavracija, večje število stanovanj, letni donos fc-iže l:>0.000 Bin. prodaj na en milijon Bin P^racfhe pod šifro »Pozor na «^.nar in knjižice«	"^7010-30
Hiša v Kamni gorici
pri Radovljici suha in sončna lega, nasproti Pemzi m Jelovca, z vrtom za ze!e_ njavo, event- s tremi gozdnimi parcelami, se ugodno proda. Informacije pri županstvu Kamna gorica nr^ Radovljici.
26996-30 Mlin naprodaj
večji kmečki prometni in dobičkanosni mlin brez vsake konkurence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ajProroeU.
t
Parcele
prodam 5 stavbnih parcel v Ljubljani primerne za 1 ali dvostano-vanjske vile ob cestni železnici ter dvodružin-sko vilo s 700 m2 zemljišča. Center mesta. — Delno plačilo. Hranilne knjižice. Pojasnila Gra-žek Jože. Gledališka 4.
17009-20
Hišo kupim
za samo vlogo Kmetske posojilnice. Kraj: Ljubljana ali njen rob. — Kornič, Ljubljana. Prečna 8.	169-84-20
Barako
novo, lir no, primerno za sfa.nova.nje pretim. Andlo-vic, Tvrševa 47.
I«)2f7.30
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia Šifro ail dajanje naslova 5 Din NajmanjSI tnesek 17 -
4 sobno stanovanje
sončao, g kopalnico, v bližini Stadiona. odam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poč »Tvrševa c.« ^ '	16.361-21
Sobo in kuhinjo
oddam V Ljubljani, Dete-lova 4 (desno iz Linhartove).	16567-31
Trisob. stanovanje
lepo, v bližini Banske nprave, odam za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nadstropje«.
16262-31
Trisob. stanovanje
komfortao v centrumti, oddam s 1. avgustom. Naslov T ogl. odd. Jutra
16i5S-21
Štirisobno
stanovanje
• koipalnico v vili sredi Ljubljane, oddam takoj. l'<rolno tudi za zdravnika sli zobotehnrka. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16739-31
Stanovanje
»vidram na Gorenjskem dvema strankama. Treznost imajo sadjerejci. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Sad-
6 sobno stanovanje
lepo solnčno s kopalnico nasproti opere oddamo po zmerni ceni s 1. avgustom. Pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica V Ljubljani.
16753-21
Dvosob. stanovanje
majhno, čisto, solnčno 1 — 2 osebama poceni oddam zraven obrtne šole. Murnikova 18.
16766-21
Dvosob. stanovanja
lepo, oddam, veranja, vse pod enim ključem. Cena l)in S.V». Naelov v vseh ~t ..-ji valmeau Jutra.
16733-31
Dvosob. stanovanje
lepo. oddam, s kuhinjo Ln pnitiklmami za 1. avgust Prednost zakonci brez otrok. Poizve se v ogl. odd. Jutra.	16>32h31
Gospodinjam
tn h:.šnim uslužbenkam za obisk se priporoča posredovalnica v Šelen-burgovi ul. 7-1. — brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica« telef. štev. 30.53.	167.89-21
Dvosob. stanovanje
oddam za 1. sept. Vprašati v podpritličju Pov. šetova ulica 37, Kodelje-vo.
16848-21
£
tanoianja
Beseda I Oin, davek 2 Dla. t a Silro ali dajanje oaslova S Oin. Najmanj« or>eb n Dla.
Za 1. avgust
išče sončno stanovanje 3 sob s kopalnico mirna stranka v bližini Tabora. Naslov v ogl odd. Jutra.
16604-31a
Stanovanje
dvo ali trosobno, komfortno, ce-nter, takoj ali november, išče trotlanska odrasla družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno. tisto, točno«.
16131-31» Stanovanje
pritlično, suho, sončno, a
pritiklinami vrtom, Uče v Celju ali okoliških krajih ob železnici mirna stranka. Ponudbe z navedbo velikosti sob. gled cene na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Roden plačnik«.
165o0-21a
Stanovanje 2 sob
z vrtom iščem za november. Ponud.be pod »Redni plačnik« na ogl. odd. Jutra.	15668-ila
Sobo
prazno, sončno, v centru b souporabo , kopalnice, oddam. Naelov v Ogl. odd. Jutra.	16566-23
Opremljene sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam takoj. Naalov v ogl. odd. Jutra._16533-23
Sostanovalko
iMem solidno k domači hčeri v lepo sobo v sredini rae«ta. Naslov v
ogl. odd. Jutra.
16754-23
Komfortno
stanovanje
samsko, v mestu išče star gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »55«.
16601-31®
Stanovanje
3—4 sobno iščem s pritiklinami, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. pod =Z. K.«.	l6849-21a
Enosob. stanovanje
evnt. s kabinetom iščem za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novoporočenca«.
16866-21a Enosob. stanovanje
išče uradnik v mestu ali okolici. Ponudbe in ceno pod »September 1-935«.	16790-21a
Dvosob. stanovanje
in pritikline iščem za takoj. Ponudbe na če-mažar, Igriška, 6.
16814-21a
Trisob. stanovanje
komfortno celo I. nadstropje vile ugodno odda mirni stranki za september. K'.emenčič -Glince c. II. št. 2.
16808-21
Dvosob. stanovanje
kabinet, kopalnico, pri-zwino. oddam za avgust ali september. Naslov pove ogl. oddelek Jutra..
16871-21
Dvosob. stanovanje
z vrtom se takoj odda. Stažice 99.	16841-21
šatl v pritličiu Povšeto-va ulica 37, Kodeljevo.
16848-21
Stanovanje
Dvo ali trisobno oddam L septembra. Pritikline Herbertsteinova 18, Stadionom. 16792-21
Enosob. stanovanje
kletno suho oddam v Dravski ul. 18.
16851-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v vili oddam takoj. Naslov v cel. odd. Jutra.	16919-21
Enosob. stanovanje
oddam v Zvezni ul. 10. Zelena jama. 16957-21
Enosob. stanovanje
s prostorno 'cuhlnjo ln z vsemi pritiklinami od-<*amo za 1. avgust. Mil-činskega 62.
16938-21
Trisob. stanovanje
vse pod 1 ključem takoj oddam, pltn, elektrika. Naslov v ogl. odd. .Tutra.
16936-21
Komfortno
stanova« ?e
P«*w>bno, v vili na Vrtači, odAvm z avgustom ali novembrom. TeWon in garaža v hiši. Tobačna ulica __16813-31
Sibo in knb}7iio
parket,irano. oddam 7,1 september manjši stranki v bližini n-ove cerkve v Šiški, Podjunska ul. 31.
10815-31
Stirisob. stanovanje
z verando, kopalnico, se clda za n"enst ali pozneje na Bleiw. c. 3.
17004.21
Dvosob. stanovanje s kopalnico lfičeta zakonca. Ponudbe: oglasni oddelek Jutra »November«.	16832-21a
Enosob. stanovanje
snažno, iščem za takoj. — Ponudbe pod »Mima stranka 100« v Jutra.	t
Stan oran je
3—3 sobno iS5e	za aivgust
odrasla družina.	Ponudbe pod »čedno na ogl. odd.
Jutra.	Ifl898-31a
Dvosob. stanovanje
sončno, v centra išče učiteljica ki 2 reebi. Ponudbe pod »Kopsilnica, november« na ogl. odd. Jutra.
16885-3:»
Kabinet
oddam gospodu, fivabi-
čeva 12-1. desno.
Opremljeno sobo
solnčno oddam boljši stranki takoj. Vprašati Trnovo, Kolezijeka 18.
18767-23.
Opremljeno sobo
lepo zračno oddam s krasnim razdgledoan in po&eb-njm vbodom d avgusta. Pod gozdom 1« (poleg hotela Be-llevue).	167tf7-i3
Dve sostanovalki
iščem v veliko zračno sobo. Nasl. v ogl. odd. Jutra.	16793-23
Sobo in kuhinjo
ali sobo s štedilnikom oddam. Idrijska 9.
16822-23
Stanovanje
majhno. 1—3 sobno, v centru, iščem » vselitev 1. novembra 10O5. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .Točna plačnica«,	16983-3la.
Stanovanje
sobno išoe mirna stranka. za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«.
3IQ876-31» Trisob. stanovanje
s kopalnico ln pritiklinami išče za november rodbina treh odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Točen plač. nlk«.	16975>21a
Stanovanje
eno ali dvosobno Išče zakonski par brez otrok za avgust ali eeptember. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bedno plačujem«.	16925-21a
Stanovanje
dvo do trisobno v centru iščem. Ponudbe pod »November« na ogl. odd. Jutra.	170l4-21a
Dijo\ikt s ob t
V Kranju
iščem stanovanje 3 18. za
ma.lo učenko. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Boljša rodbina«.	16714-32
Dva dijaka ali
dijakinji v Ptuju
dobita skrbno nadzorstvo in prvovrstno oskrbo pri boljši družini ]*> zelo zmerni ceni Nemški in slovenski obče-valni jezik. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Ge-wiesenhaft«.	104S7-32
Dva dijaka
ali dijakinji
sprejmem z vso oskrbo, dobro hrano ln vestno nadzorstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredina mesta«.
16842-22
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo se odda solidnemu gospodu ali dami za 200 Din. Dvofakova ul. 3 -III. nadstr. levo.
16847-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16854-23
Opremljeno sobo
lepo in čisto s souporabo kopalnice, vhod iz stopnjišča oddam boljšemu gospodu s 15. avgustom. Livarska 5.
16856-23
2 prazni sobi
zelo lepi, in eno opremljeno solnčno oddam gospodom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16835-23
Sobo
oddam dvema gospodičnama na Kongresnem trgu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16865-23
Opremljeno sobo
solnčno s kopalnico bli fsu kolodvora oddam gospodu ali zakoncem. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16846-23
Opremljeno sobico
oddam gospodu. Naslov r ogl. oda.
Opremljeno sobo
s vhodom Iz stopnic oddam eni ali dvem osebam. Večoa pot 14.
16826-23
Opremljeno sobo
parketlrano, a posebnim vhodom ln postrežbo oddam na Bimskl c. (sedaj cesta 29. oktobra) Naslov v ogl. odd. Jutra. __16821-23
Dve opremljeni sobi
s kopalnico, overit, uporabo kuhjnje takoj oddam v vild. Naslov v ogl. odd.
Opremljeno sobo
oddam v Pleteršnikovi ulici 26-11. pri Sv. Krištofu.	16928-23
Opremljeno sobo
s stopnjišča v bližini tehnike oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16946-23
Sobo
lepo parketlrano tako] oddam. Križe vali ka ul. 7-n.	16926-23
Opremljeno sobo
na Miklošičevi cesti, oddam s 1. avgustom. Uporaba kopalnice, lift, centralna kurjava. Vhod Pražakova 8-III vrata A.
16909-23
Opremljeno sobo
oddam. Bleiweisova 4, pritličje - levo.
16934.13
Opremljeno sobo
oddam tudi s hrano. — Gradišče 17. pritličje . desno.	j9a2-23
Prazno sobo
leoo veliko oddam takoj ali 1. septembra. Nasl. v ogl. odd. Jutra.
16937-23
Delavnica
10x5 s 7 velikimi okra. po potrebi tudd nada-l.ini prostor na razpolago, veliko dvorišče ter nekoliko sitotin sbž-njev zemljišča, napeljan moSna tok, pripravno za vsako industrijo, posohn o ia pletilnloe. Ima-m obrtni list za pleitoliMOO. Vpraaait.1 Zagreb. Prt.rova 172, hišnega lastnika
10833-10
Lepo sobo
s po<wbnim vhodom takoij oddam. Naslov pm-e ogl. odd. Jutra.	116870-33
Sostanovalko
rn'pTon=tot pocAni sprejmem.
Naslov v ogl. odd. .Tut.ru.
.....-J—
Mirno sobo
oddam za avgiiftt irra<*i<fltn (iici). Naslov v vse* poslovalnicah Jutra.
16815-59
Sobo
iščem prazno aU pa opremljeno s souporabo kopalnice v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«.	16916-23a
Sobo za pisarno
za takoj Bčean. Pocnndibe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj soba«	163U-33a
Opremljeno sobo
tražim sa upotrebom kuhinje, po mogučneeti na prizemlju za vzna-kom cene, ponude slatl na admlnistraclju Jutra pod »334«. 16978-23a
2 opremljeni sobi
išfe<m kjorkoli. narvedbo cene na ogl. odid. Jutra pod »Sobe«.	lfl896-2E3a
Manjšo sobo
mirno, t ia.j trk otn UW?em za avgust. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Za stalno«.
16093-33»
Gospodična
trgov, naobražema, stara 31 let, s primernim prihrankom, se želi poročiti s trgovoem ali držav, uradnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naobra-žeoa«.	166&1-35
Gospodična
srednjih let, simpatična, razumna ln Inteligentna. z lastnim pohištvom ln gotovino, želi te*n potom poročiti držav-nega uradnika ali drugega stalnega uslužbenca tudi vpokojenca. — Vdovci niso Izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Zadovoljen boš«.
16732-25 Možitve . ženit ve
posredujem« najaolidneje te najuspešneje. Informativne proapftkte racpoHljamo proti nakazilu 10 Din ▼ poštnih znamkah. »Tidos«, Za-sreb, TkaJčičeva.
lena-as
77 i
Beseda t Din, davek 1 Din, ia Iifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Učitelj
3S Men, Srti resno ljubav-no znanje s čedno, {repro-■to mlad «n k o, svobodno za (»lete Odgovor do konca juMJa ogl." odd. Jutra pod »ljubim planine«.
1OT1P-3*
Gospodična
dobro aiituVrana, »talne »!nž-be, želi znanja 1 istota-kim gospodom od let dalje, aikademsks izo+traabe. za sprf+ode In izlete. Ponudbe n«v ogl. odd. Jufcr?. pod šifro »Izlet 1373«.	16475-34
A!i se kje
najde pošten gospod, ea revno ločenko? ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Srčna kultura«.
10839-24
Domek
dvfc>tirta piamo v egl. odd. tatra.	fl«>5-34
Gospodična
starejša, mirnega značaja, S nekaj prihrankov, se želi poročiti s sfcurejšim vdov-oem ki ima boljšo pokojnino. Besne ponudbe na sel. odd. Jutra pod »Mirna«.
16S57-33
Gospod
»rele moške dobe, marljiv fmepodar in javni drfavec ter dober dTuža-bnik. želi v svrho skupnega gospodar-sbva in harmoničnega življenja, spoznati dobro situ-imno. s plemenitimi čuvat vi fltodairoivaino dam-o. C-o<nj. do. pdse prosim na ogl. odd. Jutra pod »Ljubaiv in delo«.
16016-35
Gospodična
g doto Din. 30.000.— »o Seli poročiti s starejšim drž. uslužbeneem. Anka Oeršak, Limbuš, 10.
16999 25
Trgovec
41 let, želi spoznati samostojno goapo (diifno), s pri-hVižno Din 30.0T10 ia sodelovanje v uvedienMn podjetju. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija, LjublVana^.
Enkratni poizkus z malim oglasom V »Jutru« Vas pouči, da ima mali oglas dvojno vrednost, če ae Javi nanj dvojno itevilo interesentov. Zato oclajajte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največ uspeha.
Pletilni stroj
&t 12, 100 cm doJg, s 4 nitovodi, št 10, 100 cm fang im noppen aparat in entlerica št. 8, vse znamke Popp, v najboljšem stanju zelo poceni prodam. Pletilj-etvo Maribor Gregorčičeva 7.	" J.50&5-39
Sedlarski in
čevljarski stroj
nasproti 18. pri Resman. prodam. Knezova 59.
16857-29
Plinski motor
z c ca 20 HP v dobrem stanju kupim takoj. — Ponudbe s točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod iifro »Motor«.
16874-29
Jutra.

Opremljeno sobo
lepo zračno, s posebnim vliodoim in souporabo kopalnice, oddam na Aleksandrovi cesti. Naslov v ogl. odd. Jutra.	169&4-23
Dve sobi
s predsobo primerno sa pisarno taJcoj oddam. Pojasnila Sedenburgova ul. 6. hišnik.	16880-33
Gospodična
alii gospod se sprejme na stanovanje Breg 16/111. Vrankar. "	16895-33
Lepo sončno sobo
oddam takoj s posebnim vhodom. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16943-23
Opremljeno sobo
z dvema posteljama oddam takoj v centru mesta. Naslov v vseh posredovalnicah Jutra.
16914.23
Lepo sobo
opremljeno se odda v Ilirski ul. 29-1. levo.
16912-23
Lepa soba
solnčna se odda Cez počitnice, poseben vhod souporaba kopalnice vrt. Naslov v ogl. odd. Jutra,	16956.23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam gospodični. Karlov-ška cesta, 20. de=no.
16964-23
Sobo
z vso oskrbo oddam na Bleiweisovi c. l-II. levo.
16965-23
2—3 dijake (inje)
srednje šole sprejme v do. bro oskrbo. Strogo nadzorstvo. pomoč pri nčeniu, v centmnra mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra.
JI7002-22
f?e«eda t Din. davek 2 Din •a Sifrr aH dalanle naslova 1 Oin NaimanJSI znesek 17 Din
Opremljeno sobo
oddam, lepo, z zajutrkorn, posebnim vhodom. Na razpolago je dobra hrana. Naslov: ZIbertova ulica 30. I. i n^tUtropi«.
8)5712-33
Opremljeno sobo
solnčno, v mestu s posebnim vhodom oddam solidni stalni oeebl. — Poizve se v Rebri 5.
16961-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16968-23 Opremljeno sobo
v centrumu mesta oddam. Kur?nt., Bethov-nova ul. 11-IV.
16976-23
Lepo sobo
v sredini mesta s strogo separlranlm vhodom takoj oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16944 23
Separirano sobo
oddam v sredini mesta. Na.lov v ogL odd. Jutra.
16920-23
Separirano sobo
lepo opremljeno, parket, elektrika, vhod s
stopnjišča, oddam tp.koj. Cesta 29. oktobra i Rimska) št. 2, levo, jI. nadstropje.	16982 23
Sobo
lepo ln solnčno s posebnim vhodom oddamo ob Resljevl cesti. Naslov pri ogl. odd. Jutra.
16990-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom, v centru, oddam takoj. -Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17003-23
Opremljeno sobo
sonCno, čisto, iščem g separatnim vhodom v bližini tehnike t 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademik«. J673l-33a
Opremljeno sobo
čisto, iš6a uradnica banske
uprave. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »200«.
16o68-23a
Prazno sobo
1 hrano in postrežbo, išče vpokojenka. Ponudbe pod »Udobno« na ogl odd. Jutra.	J65o0-23a
Sobico ln kuhinjo
preprosto, iščeta gospodični
s 1 septembrom v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalne«. 16475-23a
Stanovanje in hrana
Državni upokojenec vdovec, srednjih let Išče stalno stanovanje, hrano in oskrbo v Ljubljani pri zelo čisti družini če mogoče kje blizu Do-
lenskega kolodvora. _
Nastop v septembru. — Ponudbe z zahtevo mesečnega plačila, poslati pod značko »Stanovanje« na ogl. odd. Jutra. ___16819-23a
Opremljeno sobo
posebni vhod, souporaba ko.
paJnice, iščem za 1. avgust.
Ponudbe na opl. odd. Jutra pod »Srednje mlad gospod«.
l«KI7-23a
Opremljeno sobo
iščem, event. tudi hrano v Celju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bolj« ljudje«	36806-23»
Iskati poznanstva
pomeni riskirati. Malo ri-skirate, polno upov na uspeh Vam daj« izbira ženi-tveno-motitvenih ponudb za Din 16 (v znamkah). Naknadne brezplačne. Pišite: »J3gruvarčaji«, Daruvatf.
l«J75-34
Javna dražba
konkurzne mase Kogoj Albina, Tavčarjeva ulica 3 (razno novo pohištvo in ostala oprem« za trgovino) se vrši 31. jnlija 1935 ob 4. uri popoldne. Ugodna pri; lika. KonkurcnJ upravitelj dr Maček Viktor, odvetnik, Tavčarjeva 3.
16057-32
Znanja želim
s samostojno deklico, brez vseh predsodkov, nezadovoljno z vsem obstoječim. Dopisa pnd »Beg iz kaosa« na ogl. odd. Jutra.
17015-21
Zastopnike
same s dobrimi priporočili išče ta vs« vrsta tavsro »anj velika domača tava rovslnioa. — Ponudba aa Aloma Companj 4. % o »., Ljubljana.	97-1
Gospodična
ljubiteljica narave simpatična trg. Izobražena, g premoženjem vrednosti 250.000 Din. Želi znanja
z boljšim značajnim ln-tellgentom starim do 32 let, ki poseduje moto-cikelj za skupne Izlete. Dopise prosim na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izlet«.
17005-24
f*froditi
beseda 1 Din, dsvsft i Oin. as Utre ali dajanja oaslova i Din. NajmanJU aosaek 17 Dla.
Planino
poceni prodam, svetovne znamke, črn, skoro nov, krasen glas. Dobnajc, Maribor, Tatteobacbova 31.
116779-38
Beseda 2 Din, davek 2 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din.
Frizerko
mlajšo dobro moč, išče mlad mojster. Cenitev ni izključena. Ponudbe s fotografijo prosim takoj na ogl odd. pod »Dobra moč 16TE0-35
Gospodična
prava, bogata čist« prehodno« ti bi poročil« 32-30 letnega gospoda stalno nameščenega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krka«. 16406 23
Opremljeno sobo
iščeta zakonca. Ponudbe isr jOgL odd. Jutra, * 16910-23a
Gospodična
zdrava, bogata čiste preteklosti bi poročila 32-lefcnega gospoda, stelno nameščenega. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Krka«.
.6196-35
Gospodična
n 00 madeže vame preteklo««, poroči državnega wuws6&e»-ca. Dopise na ogl. odd. Juti« pod »filovttks«.
Nemšld kratkodlak
s rodovnik 001, leto star, u jod no naprodaj. Turk, Metlika.	[6743-27
Velik rnjav pes
se je zatekel. Nosi znamko št. 136. Sporočiti Velopič Ljubljana, Ižanska e. i.
iem-srr Psa ~~
dobrega čuvaja bi po možnosti že dreeiranega, kupim. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Ouvaj«.
16574-37
Psa volčjaka
3 in pol Veta starega, prodam. Dober čuvaj. Vprašati v ogl. odd. Jutra.
16162-37
Tri malde mačke
oddam brezplačno. Nunska ul. 17. pri hišniku.
16860-27
2 pava
samca stara 15 mesecev prodam po Din 150.—. Janežič, Domžale.
16809-27
Samostojen
inteliegnt
išče mlado damo lepe ru-nanojsti, najraje učiteljico, tudi brezposelno za skupne izlete ali letovanje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Morje«.
16506-37
Več mladih pavov samcev ln samic prodam. Istotam več sta-pohlštva. Galle Zg. 1.	16061-27
Psa berahardlnca
predam, 3 meenoe starega. Naslov: Medija Istake SU.
16930-37
Tekstilni stroji
■a vas, tudi za izdelovanje filoa, poceui naprodaj. Komhaust*, Tavčarjeva a, tel. 32_77.	aOWd-U)
Fotografi,
fototrgovine
stroj sa visoki lesk (Hoch-gtanimaachine) 50x00, ugodno naprodaj. Foto Grabjec Ljubljana.	17U20_39
Ameriški stroj
za aiiitolifanje, Škropljenje.
Posebej motor (Drehstrom). Vse poceni na,prodaj. Kolodvorska ulica 35.
16932-39
ObH
Krojaški obrtni list
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Obrt«.
16š>7-30
Informacije
Preklic
pšeoičnik Emdlija, poseet-nikova hčerka v Li bel i (ah obžalujem, da s*tfn obdolžila v dopisu na Direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani g. šlebnik Ivana, pismomošo v Libeličah, d« je odprl neiko moj« pismo. Preklicujem to obdoliitev kot neresnično ter se zahvaljujem zasebnemu tožilcu, da. je odstopil od bazenske tožbe proti meni.	U9531-3H
Preklic
Podpisana Ježe Marija, žena želeoničairja, H ruši ca pri Jesenicah, prekani jem in obžalujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla napram go-f.pej Dolenc Olgi, soprogi čevljarja n* Hrušicl Izjavljam, da ne morem o gospej Dolenc Olgi reči ničesar nečastnega in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od moua. Jo&a Marija.
10303-31
Ječmen In rž
v vsaki množini kupimo in plačamo najboljše. Ponudbe na: »Jugopražarna« d. z. o z.. Ljubljana, Dolenjska c. ■SSa.	3tfc09-33
Beseda I Din. davek 2 D' u Slfro alt dajanj« naslove » Dta Najmanj« tnesek 17 Dia
Da bo lepo, dobro in poceni
zgrajena Vaša zgradba, je predvsem potreben strokovni načrt in proračun ter strokovno nadzorstvo gra % banik daL Strokovnjaštvo vse |o preskrbi in izdatek sa vse to prištedi. Tehnični biro, Nunska ulica 17 — telefon 27-96. 185-37
Nabavna zadruga
»Poroka«
nudi svojemu članstvu na obroke vsakovrstno pohištvo, oblačila, posteljno in oblačilno perilo, kuhinjsko galanterijo, šivalne stroje dvokolesa, kompletne »Bale« za poroke. Ža kakovost izdelkov strogo jamčimo. Zajamčeno je kapitalno kritje. Vse nadaljne informacije pri zadružnem pooblaščencu: Korošec Franjo, Maribor, Mlinska 16. Za odgovor priložite znamko sa Din 3.	16512-37
Krasno letovišče -
klimatsko gorsko Begunje poleg Lesc-Bleda. -Leži pod Karavankami 580 m nad morsko višino. Dlvnl sprehodi v prirodi. Kopališče Pen-sion 40.— Din dnevno. . Restavracija »Begunj-ščlca« Begunje na Go renjskem.	16939-38
Letoviščarji
Za ča* letovanja v Poljanski dolini Vam nudi domovanje in dobro prehrano z uporabo kopnli^a za Din 30 gostiln« Inglič. Srednja vas. Poljane nad Skofjo Loko.	MftjS-3?
Letoviščarji!
Resta vratfi j* Med ven. Lesce 7. od.lsja sobe s prehrano od Si—SO Din na dan za ooibo.	16807-38
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 2 Din. is Hfro sli dsjanje naslova 9 Dla. Najmanjil znesek 17 Dla.
Dra£ba nepremičnin
Dna 90 julija 1905 ob 10. nri dopoldne, soba št. 16. tuk. »rezkega sodišča se vrii dražba nepremičnin vi. It. lftS k. o. Karlovško predmestje (dve hiši z zemljiško parcelo) Dolenjska cesta 8t. 94 in 94a. Pojasnila v pisami dr. Vovk — dr. Urbane, Tavčarjeva ul. it. L	Ifl!i29-3S
Sodna dražba
gozdnega kompleksa Bukova gora se vrši dne 31. t.
s. ob lil v Kočevju pri Sreskem sodišču soba št. 3.
16163-32
Posestvi ce
v Moetah, Zaloška cesta, Stev. 88, se bo po f>o»amez-nih Miotah pro>lajalo na ievmlni dražbi pri sreskem sodišču v Ljubljani, v torek dine 30. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne, soba štev. 16. Dražbeni popoji so na vpogled pri oaaiačeaem sodišču.
16332-33
Smederevsko
grozdje
namizno Tafel Trauben kakor tudi slive I. ka kovostl morete dobiti v vseh količinah. Obrnite 9e na Ješl Ced. Marica, trg. Smederevo. Dunav, banovina.	16827-34
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sena
več vagonov prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Seno«.	16735-03
Štajerski krompir
po nanjnižjl dnevni ceni
dobavlja Brenčič, PTager-sko.	16781-33
Za letovanje
v Poljanah
Vam nudi dobro brano in stanovanje, dnevno 30—32 Din gostilna Maček, Polja-ne nad Skofjo Loko.
15229-38
Še 10 mest
prostih v koloniji na Notranjskem ar>0 mesečno. l*i&ati na: Tabor - liotottr-šica pri Logatcu.
16583-38
Letovišče na Krki
Za Din 200 dobiš opremljeno sobo, kuhinjo in kurjavo ali Din 20 (»ension. Mir, sprehodi, kopanje. Pojasnila daje Josip Zaje, Stična.
16730-38
Sobe za letoviščarje
v vili v Bistrici pri Limbušu oddam. Informacije daje Kovačič, glavni kolodvor, Maribor.	163M^J8
Se 10 mest prostih
prostih v koloniji na Notranjskem. 300.— mesečno. Pisati: Tabor — Hotedršlca pri Logatcu.
16583-38
Letovišče na Tinju
Miren od počitek in poceni letovanje vam nudi penslon Navl tlnjski dom Celodnevna oskrba Din 25 do 30. Odlična domača hrana, lepe in zračne sobe. Kopališče na razpolago brezplačno. Dopisi: Novi tlnjski lom,	aio
strica.	16786-38
Tretjega avgusta
auto-i«M na G-ro^sglockner ('auto-tekme) otvoritev- nove ceste na Oroe*glockner. Cena STO Din za 2 dni. Pis. mwv» naročila M. Juvan. KMtnj«ka gora.
(UC0?9-3R
Zdravstvo
Moški
W trpite na seksnalnf ne-vrasteniji, ezir imjiotenri. nezadostni funkciji spolnih flez. daševn! lepresijL poskusite
OKASA TABLETE
Prospekt na zahtevo, '""»na 110.— Din Razpošiljamo diskretno
Lekarna Delini
Beograd. Knez Mihajlova 1. Oglas registriran S. br. 38/ 19«.	S06-40
Kmečko dekle
staro 17 let, vajeno vseh
domačih del, se želi izučiti šiviljstva s celo oskrbo v hiši. Ponudbe prosim |>od »Korošica« na ogl odd. Jutra.	1uTJi-H
Pekovskega
vajenca
z oskrbo sprejme takoj. A. Smrekar Mokronog.
167i>i-44
Trgov, vajenca
za takojšen naftop sprejmem v trgovino metam-ga blaga z najmanj 2 dovršenima razredoma ar;dn.,e šole Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na p<viruž-nico Jutra Maribor pod »Pošten«	lfc.777-14
Dragocenosti
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenab
Černe — juvelir
LJubljana, Wglfova nllcs 3
Učenca
sprejmem poštenih sta-riiev v trgovino v Ljubljani. Ponudbe na ogL cdd. Jutra pod -Marljiv«.	16831-44
Vajenko
za modni salon damtkih klobukov takoj sprejmem. Vprašati v ogl. odd. Jutra.	16358-M
15 letni fant
se želi izučiti trgovine ali mehanične obrti z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten fant«.
16391-41
Dekle
z 2 razr. meščanske Šole, odllčnakinja. se želi izučiti v trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
16802-44
Učenca
s primerno šolsko Izobrazbo fprejmem V ve'rjo trgovino na deželi. Dopise pod ^Marljiv učenec« na ogl. odd. Jutra.	16452-44
Vajenca
brivskega sprejmem takoj, stanovanje in hrano v hiši. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16949-44
Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Kmečko vajenko
prikupljivo in pošteno potrebujem za trgovino. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16575-14
Vajenko
s i razredi meščanske šole, zdravo, močno in staro vsaj 15 let, sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajen k a 11S«.	06573-14
Pekovskega vajenca
pridnega in poštenega sprejme pekarna Ivan ailih Slo-veojgradec.	lOTltl-44
Vajenko
t.akoj sprejmem. Fr. Kenk, krznar, Židovska ul. 3, Ljubljana.
169!/7-il
Učenko
šteparico za čevljarsko obrt s hrano ln stanovanjem v hiši sprejme takoj Dominik Uršič, čevljarna, Celje, Breg.
16993-44
Atelje Bazanella,
Gajeva 6. L
17006-M
sprejme vajenko.
Inserirajte
v »Jutru«!
Specialna Izdela va »PETKO« samo na vijalcev v vseh dimen zijah.
ROLETE, 2ALUZIJE
vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna in lesene rolete » vsakih konstrukcijah izdeluje solidno tn najceneje tvrdka
Kobal Peter, Kranj
dravska banovina
* uLikiliau.l v
..PETKO'
Stmonjuiialec-Selbstrener
Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe m cenike.
GOSTILNIČARJI - MESARJI, POZOR !
Zaradi družinskih razmer prodam takoj enonad-stropno vogalno hišo na križišču, prav prometna točka v sredini Celja z vsemi pritiklinami in orodjem. V hiši gostilna, mesarija, klobasičarna in zajtrkovalnica s kompletnim inventarjem. Obrat velik in dobičkanosen.
Vse druge podrobnosti dam na zahtevo pismeno. Oziram se le na resne kupce !
JOSIP GORENJAK, mesar - klobasičar, gostilna pri »Jelenu«, Celje, Kralja Petra cesta 37.
ZASTOFMIKE
sposobne, agilne, z dobrim nastopom
l i čem o za prodajo orig. angL blago v
za vsa sreska mesta v Sloveniji in Prekmurju.
Obširne ponudbe je poslati s sliko na >Publicitas« a. d., Beograd, pod »Stalna ln sigurna zarada«. 6900
Beseda 1 Din, davek 2 Din •a iifro ali dajanje oaslova i Din. Najmanjil tnesek
Elektromotor
9 KS u ljubljanski teme-
tok ka; m Ku-stlar.
Ljubljana, Lopi pot ^
^5707-29
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob priliki bolezni blagopokojnega, gospoda
Mudolfa (PotočniQa
sodnega svetnika v pokoju
in nam ob njegovi smrti izrazili svoje sočutje in ga spremili na zadnji poti — prisrčna hvala !
Prav posebna zahvala pa požrtvovalni gasilski četi Kaplja vas in Sokolskemu društvu Št. Pavel za spremstvo, pevcem za žalostinke ter g. šol. uprav. Stefanciosa Tonetu, ki se je v imenu Sokola Rogatec v iskrenih prijateljskih besedah poslovil od blagopokojnika kot Sokola in nacionalnega moža, nadalje vsem darovalcem vencev in šopkov. Hvala vsem!
Kaplja vas — St. Pavel pri Preboldu, Gornji grad, dne 27. julija 1935.
Žalujoči ostali.
S
i
V vodo...
poletje
Grška sandala iz hunting-calfa
Platnen čevelj s kombinacijo laka
Zračne sandale z usnjenim podplatom
Za vroče poletje nosite
zračne čevlje
Pisan basket s specialnim podplatom
Pisan basket s specialnim podplatom
Pisan basket s specialnim podplatom
Zračen platnen čeveljček s kombinacijo usnja
Poljedelcu
sa polje
Iz hunting-calfa ali rjavega boksa
Platnen čevelj z gumijastim podplatom
Kupite sebi in vsej rodbini naše lahke platnene čevlje l
Sandale z močnim gumijastim podplatom.
Za nedeljo in izprehod nosite naše zračne in udobne čevlje
Sandale s krep - podplatom
Zračne sandale z usnjenim podplatom
Ure ju)« Davorin Ravljea. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« &doU Ribnika*.
Za tnaeratnt del je odgovoren Alojz Novak. — Val i Ljubljani.