—"•"■—*—— * I t	^^m I ■ H B	^ 1 i I
i	M 11 I I I K M	■
TI« ha*t iJ^ti-L- _11_i i	m	I ^	_ M .,_	1M ^^ A ^ ___ ■_ ^	Issued three timet a wetk. fl^
• meuium to t H ^^^ MB MB ^^^ H ^^^ ^BH H ^P ^^B^^Bi' I H VUMp^ft	^U^V H ^K^Ph	f\st' ' 1 A	r
^ 11 Ulrfto<l	^^^^^^^^ IU^^mIL1W^B^ ' ^^ ^ 1A i All	J andOrfut I
NEODVISEN UST ZA 8LOVEN8K^)ELAVCE V AMERIKI.__
>|Q, CLEVELAND, OHIO, MON DA1M|dBRUARY 4th, 1918	LETO XI. — VOL. x7
Vlada odpravi pondeljke brez dela?
■v% • ____
i —'Vlada je prišla do prepričanja, dia pomdeljki ibrez dela j "ne nesejo. Raditega se je fetfklenilo, da se odpravi pon-61 deljke brez Idela i« da se do-f voli vsem delavcem, da delajo tf" kot pirej. Kurivni administra-L tor Garfield in tajnik državne t zakladnice MlcAdoo, ki odločujeta o tem, sta imela prete-iloeiio sojboto konferenco, v ka-ri se je odločilo, da brezpo-Li s/elni pondeljki niso iprinesli l|piti vladi niti delavcem priča-■kpvanih usipehov. Radtega se Smatra, da bo današnji ponde-Blje.k, t. j. 4. februarija, najbrž ' zadnji pondeljek, ko »bodejo ^-tovarne prisiljene počivati. 1 Prihodnji pondeljek, 11. febr. p €e bode najbrž zipet povsod I delalo. Gotovo še ni, ampak plprihodnji torek, 5. feflir. se vrši P" tozadevno posvetovanje vlad-I nih nradnikov, ki bodejq odločili, in kolikor se more sedaj I vedeti, je skoro gotovo, da se ' uvede zopet stari red. Poroča pse nam, da vzrok zakaj vlada j) ni že takoj odločila, da se zo-r pet začne z delom ioib pondelj-J kih je, ker vlada še ni dobila / poročil iz vseh krajev, kako je f vplival brezposelni pondeljek ' na splošno občinstvo. Na vsa'k • foačin (pa bi bil vsakdo hvaležen vladi, da se pondeljki 'brez j dela odpravijo, potem pa tudi, da se draginja zniža in odlo-I či vse drugo potrebno za boljši še življenje4 ameriških delav-( cev. Kot se sporoča, je pred-(T sednik Wilson mnogo imel ) pri <tem odločiti, da se uravna-1 jo delavske razmere delavcem v korist.
/—Iz vojaškega Ky taJbarišia
^JCamp Sherman v Ohillicothe ^sie je vrnilo in se bo vrnilio te K dni ali prihodtnji teden iprecej F Slovencev, ki so dosedaj slu-| žili pri ameriški armadi. Vojni /i tajnik Baker je odločil, da se izupsti iz airmade vse one, ki nikalaor nečejo biti ameriški vojaki in iposlani na bojišče v Francijo. To se tiče vseh onih i Avstrijcev, Nemcev, Bulgairov V in Turkov, ki niso ameriški državljani. Mnogo cleveland1-I skih Slovencev je že pisalo ^ irwojim domov, da v loratkem vidijo. Posebno častno ni za lifiap, da se vpoklicani mlade-f.niči izogibljejo vojni službi, jglttajti današnja vojna ni taka dvojna kot so bile vojske svoje-Klčasa, ampak je višjega po{ tnena za svobodo vseh naro-|/dov sveta nalpram nemškemu </militarizmu in naprafn cesair-ffijiin, in kraljem, ki zatirajo 'ljudstva. Toda postava je pač I »tika, da nikogar ne marajo si-Mlti. Poroča se nam iz GhilH-jUcotli1;!, da je poveljnik odslov-Hene vojake jako ostro nago-Fvoril, da se pametno in ame-|pHŽ'ko zadržijo, ker sicer zna-U jo^čutiti posledice. Odslovlje-I ni vojaki bodejo pod strogim m vladnim naldizorstvom. fj —Voditelji elevelandskih T socijalistov, C. H. Ruthen-Pfeerg, ki je kandidiral za župa-Ikfla, Alfred Wagenknecht, Nemec, in Charles Balker, so bili Ev solata odpeljani iz cleve-plandske ječe v Canton zapore, Sjtjer so zamenjali svojo civilno j obleko z jetniško obleloo. Vsi mlfije so začeli svoj termin v Mjbči, ker so' nasprotovali'vojaški dolžnosti v Z jed. državah. Ipjfaz gre;m v jeao* ker sem za-ligovarjal principe, o katerih sem mislil, da so pravi," je dejal Ruthenberg, ko'so ga ■j^eljali v zapor. ,rMislim, (d*a Kisem prekršil nobene pravic-IS, Jpostave". Dočim bodeita L Wagen knecht in Ruthenlberg fe ječi, bodete njih ženi nada-Htvaii delo socijalkma v Cle-Ivelandu. Državni odbor stiran-gke jima bo plačeval plačo njih llfflož. Pritožba socijalistov, da \ se njih tožba še enkrat zasli-
ši, je bila zavržena od najvišje sodnije Zjed. držav.
^—15 letna Ethel Karpinski se je v sidboto ustfrelila v srce radi "nesrečne ljubezni": Njen fant je pogleldal neko drugo deklino, in to si je 15 letna punčka^ toliko k srcu vzela, da je storila somomor. Stanovala je v Bed fondu. Na njenem truplu so našli listek: "Jaz zapuščam svet radi neke deklice, ki živi v Clevelandu. Ne nadlegujte nikogair. Good bey!"
—Policija je v soiboto pripeljala v'Cleveland »vodja bandit-ske banide, ki je 21. dec. oropala Garfield banko na St. Clair ave. in 79. cesta za $16. '500. Imenuje se Henry Conley in je star 24 let. Aretirrali so ga v Buffalo. Conley je povedal natančno vse, kako se je zvršil rop. Štiri tedne so delali načrte za rop v neki hiši na 55. cesti. Sprva so hoteli oropati tudi White Auto Co. na plačilni dan, toda s o se skesali. Naropani denar so razdelili v šest delov. Conley, kot vodja banditov je doibil $5000. Pobegnil je v Pueblo, Col«c„ odkoder 6e je podal čez nekaj dnij v Buffalo, in iz Buffalo je hotel v Clhicago, ko so na kolodvoru detektivi pograbili. Na vprašanje; če tma lrtaj denarja, je pokazal dva tiketa za cestno železnico is 70c. Vse drugo je baje zapravil. Rekel je, da je imel ''good time".
—'Opozarjamo na maške-radno veselico dr. Sava, • 87 Slovenske S v ofaoldiomiselne Podporne Zveze dne 9. febr. v Gffdinovi dvorani. Društvo ima mnogo krasnih" aartr 7S pomembne maske. Rojaki so uljuduo vabljeni na» ta zabavni večer.
—Clevelandski »republikanci so se izjavili za kandidaturo sedanjega župana Davisa kot governerja države Oihio. Republikanci po ostalih mestih države pa hočejo kandidirati
Frank B. Willisa, (bivšega governerja in 'gorečega zagovornika prohibicije. Tako se je stranka razdelila v dva dela.
—Slabo zidtravje in slaba trgovina je napeljala George B. Taylorja',1515 Riojbinwood ave. da se je v soboto ustrelil, ko je njegovih ipet sinov in žena sedelo pri večerji.
—Clevelandski jgroceirji .so morali v soboto vzeti inventar vse svoje zaloge sladkorja, moke in drugih žitnih pridelkov. Do pondeljka mora Ibiti poročilo v uradu administracije živil. Objednem do-bijo groceristi karte, katere jih bodo upravičevaie za nakup moke in sladkorja.
—Pri ulpravi mestnih tr/.nic je nastal škandal, in mestna vlada je (bila prisiljena spoditi 'ri najvišje uradnike tržtffT Kaj je pravzaprav vzrok temu, ne povedo, toda m h zbornica bo zahtevala, da se občinstvu pojasni vsa zadeva.
—V nedeljo opoldne so ognjegasci razvili ameriško zastavo na zastavnem drogu, ki se nahaja na svetu novega mestnega kopališča na St. Clair ave. in 63. cesta. Zastava je na pol drrogu, v znamenje žalovanje. Umrl je namreč Bert "Heller; prvi Tfrtačfentč rz 23. varldte'v Camp Sherman. Njegovo truplo je bilo v soboto pripeljano v Cleveland v vojaškem spremstvu.
—Vlada v Washingtonu je določila dan 15. februarija, ko pokliče nove vojsko novince v službo. Najmanj 100,000 mo? po poklicanih. Preskrb-
vinci nemudoma obfeke in
vse drugo potrebno. Mnogo tisoč vojakov iz posameznih držav bo poslanih naprej. Nadalje se gotovo pričakuje, da se bodejo morali registrirati vsi oni, ki so* od 5. junija lanskega l£ta naprej postali 2 z let stari.
Avstrijci so umorili v ki at-
kem nad 40.000 Srbov.
Washington,3. febr. Glasom uradnih poročil iz Soluna so ,se prvi boji začeli na balkanski fronti po dolgem času. Srbske, francoske in angleške čete cfperirajo v dolini Va/rdar, zapadno od jezera- Doiran. Srbi so porazili Bulgare po hudem boju pri .Seresu.
Zavezniki severno od Mona-stirja.
Zavezniki so začeli z operacijami tudi severno od Mona-stirja (iBitolj), kjer so prisilili Bulgare, da so spraznili mnogo važnih postojank. Splošna ofenziva na tej fronti se prične najbrže drugi mesec. /Novi vir-hovni poveljnik balkanske fronte, general Guillmant, je znan kot energičen, ofenziven, brez miru. V kratkem bo nmogo poročil iz Balkana.
Angleži dvajset milj od Jeruzalema.
London, 3. febr. Uradno se naznanja, da je angleški armada v Palestini ponovno prešla v otenzivo.Angleške čete so osvojile mesto Bireh dvajset milj severno od Jeruzalema. Pričakuje se v kratkem padca zgodovinske vasi Jeriho.
Na laškem bojišču.
Rim, 3. febr. Italijani so prizadjali napadajočim Avstrijcem in Nemcem teške zg-ube. Skupna avstro-ogrs'ka armada se je zagnala {«roti najnovejšim laškim postojankam, katere je doto-ila laika armada pretekli teden. Naval
je bil odbit s krvavimi zgu-bami za Avstrijce in Nemce. Ujeti avstrijski častniki tožijo o silnem pomanjkanju hrane in obleke v avstrijski armadi Mnogo ujetih avstrijskih vojakov je imelo na sebi las'ke suknje, katere so dobili še ok-!, tohra meseca, ko >so se Lahi u-maknili iz Furlanije. Neka avstrijska - strelska divizija je abubija pettisoč lil dveh dnevih. 166. regiment je zgubil 70 ■ procentov svojega moštva.
KAKO POČENJAJO AVSTRIJCI S SRBI.
Laška fronta, 3. febr. Laški ujetniki, ki so pravkar prišli iz Avstrije, in ki so tako ranjeni, da niso zmožni več za vojsko, katere je avstrijska vlada zamenjala za ravno toliko število avstrijskih ujetnikov, pripovedujejo o skoro ne-vrjetnih grozovitostih Avstrijcev napram ujetim Srbom. Por9čil0 se glasi: Avstrijci z ujetimi Srbi ^veliko strašneje postopajo kot z Italijani. Vse to. priča, da je Avstrija odločena uničiti Srbe kot narod. 40.000 Srbov je umrlo v dveh letih v avstrijskem ujetništvu. Avstrijci jih imajo kot zverine v ozkih kletkah. Skozi o-mrežje teh kletk jim stražarji meči jejo ostanke slabega kruha, korenje in repo. Noben bolan Srb ne dobi zdravnika, mrtve pokopljejo kot p«e. Na enako krut način postopa Avstrija s civilnim prebivalstvom v Srbiji.
Nemilim delavcem na štrajku preti smrt.
PERM«
HT
Published and distfibut«d under permit Ne. IV authorized by the Act of «t«ktr 6th, 1917, on file!* the Pest Office of ClftleUnd, Ohio.
By order ef the President, A. S. Bur won, < Postmaster General
Amsterdam, 3. f«. Tisoče nemških delavcev b»ustreljenih, če se ne vrnejofV ponde-Yjek na dekv 0 To flfcožnjo je sporočil javnosti glmeral ven Kesselvojaški ptoveljfec Bran-( derobutrg province. ^ ®fclasti >so prepričane, da se Bodejo delavci padali. Proklamacija generala vtofi KesseJ :jse glasi: "Delavci, ki se neknejo na delo, pridejo prek® vojaško sodnijo, ki ima dovajenje, da naloži smrtno kaze jI katera se izvrši 24 ur pozffije." štrajki poneh|li. ,
Vsepovsod se opazuje, da s«e delavci vračajo iL tovarne. < Mnogo tovaren že •iratuje s! polno paro.	ffi
Izjava angleškega generala.
General 'W. A. Vw|ite, ki se sedaj nahaja v Amftoki, se je I izjavil: "Govor o n§u, ki pri-' ha j a sedaj iz Nem<Me,je humbug. Ali vrjamete,! da če bi bili v Nemčiji »res #ki nemiri in štrajki, da bi vlada pošiljala cele divizije zrakoplovov nad
'dft se konca to vojno hitro, je
udariti INVmce z vso silo.
Nemiri na Dunaju.
Geneva. Švica, 3. febr. 'Sem so dospela poročila, da se (prebivalstvo na Dunaju ponovno punta radi živeža. Prebival-«tvo je optenilo mnogo sto trgovin, policija- in vojaštvo je streljalo na ljudstvo.
Štrajk pri Kruppu.
Amsterdam, 3. febr. Sem se poroča, da je dvajset procentov delavcev v Essentt, v Kruhovih tovarnah, na štrajku. Ljudje se pritožujejo radi slabe hrane.
Vqjastvo vlada v Nemčiji.
Lonldon, 3. febr. Če je vrje-ti pdročilom, ki prihajajo iz Nemčije, in ki so strogo cenzurirana, tedaj je gotovo, da je militarizem praznoval vrhunec svoje slave, kajti nemško vojaštvo se je dalo pregovoriti, da strelja na lastne ljudi. Po vseh večjih mestih je vojaštvo ugnalo štrajkarje in ne-zadovofjneže, in v Nemčiji vlada mir in red.
Izjave socijalistov.
Po poročilih ki so dospela iz Nemčije v Kodanj, so nemški siccijalisti inscenirrali pretečene štrajke. Izdali so pamflet, v katerem pravijo med drugim: "Naše časopisje je dofoilo torbe, naši sodrugi so 'bili vrženi v ječe. Možje in ženske delavskega razreda! Nobenega časa nimamo zgubii. Pto vse)h strahotah, katere smo prestali zadnja leta, grozi našemu ljudstvu nov -sferah, da, vsemu človeštvu, ne samo nam. Samo mir brez odškodnine in aneksije nas more rešiti. Ura je prišla, ko morate vi dvigniti svoje glasove za tak mir. Ob- (tej uri mora nemško prebivalstvo demonstrirati svojo resno voljo, da konča vojno in sklene mir."
Berolin v obsednem stanju.
Pamflet je pisan od socijalistov kot Edward Bernstein, Hugo Haase, Wilhelm Dit-tmann, Georg Led^bour " in drugih 90c. voditeljev, Švicarska, norveška in švedska (poro-
čila naznanjajo, da se generalni štrajk razširja v Nemčiji kot v Avstriji. V Berolinu je bilo proglašeno obsedno stanje. Vojaštvo uboga vlado. Vlada j e dala ultimatum delavcem.
'Nemška vlada je razposlala št raj kujoč i m delavcem ultimatum, v katerem jih' opominja, da se morajo do pondeljka do 7. ure vrniti na svoje delo, ker -sicer jim preti smrt.
Nemiri v Spandau.
'V veliki nemški trdnjavi Spandau siq zbruhnili veliki nemiri. Množica je napadla policijo, razbila tovarne, ople-nila trgovine ter (razdejala železnice.	* Dittmann je aretiran.
Neokhisni socialisti se organizirajo, da protestirajo napram aretaciji njih sodruga Wilhelm Dittnianna, člana rajhstaga, ki je podpisal pro-klamacijo nemškemu ljudstvu •naj se upre vladi. Socijalisti so apelirali na kancelarja von Hertlinga, ki pa ni hotel posredovati, z izgovorom, da j« brez moči, ker vojaštvo vlada v mestu.
štrajkarji ne dobijo hrane.
Vlada je izdala povelje, da družine štrajkarje v morajo dobiti pol manj hrane kot si-xfcJL—iiasi je 'razdelitev hrane v (Nemčiji že itak pičla, pa je novo popelje še bolj razdraži-lo štrajkarje. Stotisoče nedolžnih žensk in otrok mora trpeti lakoto.
Štrajkarji so izdajalci.
Nemško časopisje pozi vi je vlado, da izda še \ bolj drastič-
ker se puntajo , ob času, ko
grozi deželi pogin.
Boji med Rumunci in boljčeviki.
•iLondon, tf. febr. Neka ru-munska armada je osvojila KišineV, glavno mesto »ruske province Besarabije. Ccte boljše viko v so pa okupirale Odeso in Orenburg, glavmo mesto province .Orenburg, kjer je važno železniško križišče, Meščani mesta Kišinev so se sami podali Rumuncem, katere so pirosili, da jih rešijo vlade boljševikiov.
iN a Finskem se položaj zbolj&uje. Rudeče garde bolj-sevikov se povsod udajajo ''beli ^gardi". Boljševiki kontrolirajo le 'še glavno mesto Hels-ingfors.
Oblasti boljševikov v Pet-rogradu trdijo, da so uničili novo zaroto. Dva poročnika armade, Smebrukov in Volk sta v Petrogradu nabirala čast nike, da *ta j*h> pošiljala generalu Kaledinesu, hetmanu dOnskih kozakov. Sinebrukov je pobegnil, Volka so pa zapr-fi in mornarji' so ga spotoma ubili na ulici.
Rusko pol-uradno ponočilo naznanja, da so poljski legijo-ifcrji, 26.000 po številu porazili boljševike pri Rogačevu, 72 milj ju-žno od Mohileva. Boljševiki so poslali Poljakom ultimatum, da nemudoma spraznijo mesto.
Iz Petrograda se poroča, da mesto Vladikavkaz gori. O-gen> so povzročili ilivjaki iz okoliških step, ki stjdaj plenijo po mestu.	/
Mirovne konference v Brest-Litovsku so brez uspeha. (Nemci so sklenili, da boljševi-kom ^ne (pripustijo ajgitirati med Poljaki. Prihod1 ruskih delegatov v Varšavo je bil prepovedan.
Avstrija je kriva.
Nadalje obdolžuje nemskio časopisje Avstrijo, da je ona kriva vsega tega, ker je zahtevala, da dobi moko iz Nemčije.
Razvoj revolucije.
Prvi nemiri so se pripetil! v Budimpešti, nakar ?/o se prenesli na Dunaj in v Prago. Ženske in otroci so paradirali (Po cestah in zahtevali kruha in miru. Pozneje se je štrajk zanesel v Mionakovo na Bavar-s'kem in 'konečno v. Berolin, sedež (militarizma. Ceho-Slo-vaki se očitno puntajo v Avstriji.
Nemška vlada je kriva.
Prazaiprav je nemška vlada sama kriva, da je prišlo d-o nemirov. Ko se je z Rusijo sklenilo premirje, je nemška vlada obljubila, da ne bo prestavljala čet iz »ruskega fooji-šča na zapadno bojišče. Nemški vojaki na ruski fronti so 'se bratili z ruskimi revolucijo-narji, in tako je padlo marsi-•kaftero seme revolucije v sirce neinškiJi vojakov. Ko so bili ti vojaki premeščeni na zapadlo fronto, 60 začeli pridigati juske reyolucijonarne nauke Svojim tovarišem na zapadni fronti. Če bi Nemčija držala vojaštvo na ruski fronti, ne hi
*
vojaki na zapadni fronti ničesar zvedeli o tem.
Razočarani Nemci.
Druga krivda je ta, ker Nemčija absolutno ne mor z dobiti živeža iz nevtralnih dežel. Kot znano, je ameriška vlada prepovedala v%m nevtralnim parnikom voziti živež v Nemčijo. Suibmarinski l>ojr o katore,m so nemški zelotje pripovedovali ljudstvu, da lio (prisililo zaveznike v treh mesecih na kolena, se je popolnoma izjalovil. Vsak teden je manj .parnikov torpediranih.
Ameriške čete na fronti.
Ameriška atrinada v Franciji, 3. febr. Ameriške čete so i zasedle del fronte v Lorraine. Nemci so včeraj s teškimi to- , .povi pričeli obstreljevati ameriške postojanke, in Ameri-kanci so dogovarjali strel za strelom. DVa Amerikanca sta bila ubita, devet ranjenih, iNemški strelni jarki so bili tako razbiti na fronti več' kilo- , metrov, da jih Nemci niso mogli več zasesti.
__^ v
—Pivovarniški delavci v Cleve'andu «so grozili s štraj-kom, čf e se jim plače ne povišajo. Pivovarne so se v soboto udale in dovolile $4.00 vsakemu uslužbencu več na teden.
Dr. Vosnjak na agitacijskem potovanju za Slovensko Narodno Zvazo
Poročila iz vseh večjih slovenskih naselbin ZjedinjeniJh
il^i^n a«Miim'JM .....imiiMl'
nir>redck /1 Slovensko Na*
rcKil Zvezo v zvezi z Jugoslovanskim odborom. Kiju b vsem nasprotnim očitanjem od sbrani S. R. Z. naša jugoslovanska stvar krasno, napreduje vsepovsod, kjerkoli se narodu odpro oči. Dobili smo sledeča uradna poročila o gibanju med (Slovenci v Ameriki za svclbodo in demokracijo, za svobodno Jugoslavijo: Dne 28. j an. seje vršil v Chicagi shckli zaupnikov, z dr. Vošnjakom na čelu. Zborovanja so se udeležili zastopniki iz Chicage, "Jolieta, Waukegan in Sheboygana. Sklenilo se je marsi'kaj dobrega glede organizacije Slovenske Narodne Zveze. — Dr. Vošnjak je razložil delo Jugoslovanskega Odbora v Londonu, principe; krfske deklaracije in naloge za bodočnost. Našo taktiko naipram nasprotnikom. Namreč da jih je treba pri miru pustiti, radi njih silovitih osebnih napafdOv.Čim-bolj so oni nedostojni v napadih, tem finejši moramo biti mi pri delu in agitaciji.
Dr. Vošnjak bd govoril v Chicagi in South Chicagi v diružfbi z dr. iLeonticem. Dne 3. febr. se je nahajal v Jolietu. Istega tedna ibo v La Salle. 12. fefor. v Milwaukee, 17. febr. v 'Sheboyganu, nakar od'de v Minnesooti. Od tu se napoti v Cleveland, lcjer bo sodeloval pri pripravah za 'konvencijo S. N. Z. v marcu nreseca. Sej se je vdeležil tudi (dr. Drago Martišič.
S podvojenimi silami gremo naprej za Slovensko Narodno Zvezo. G. Trošt obišče Min-nesoto, Ely, Eveleth, Duluth, Virginia, Chisfholm, Tower, Biwabik, Hibbing itd.
'Kot naznanja sporočilo na drugi strani lista, je bil sprejem sjbske misije v Chicagi presijajen. Na shodu je bilo nad 400 Slovencev. Celo iz Indiane so pff&li Slovenci. Governer Lowden, prvi uradnik Jdlržave Illinois, je jokal pod vtisom manifestacij v avditoriju, kjer je sedelo 450
prostovoljcev za Jugoslovansko armado, med njimi deset bratoK iz Gar v ilntL To ie bi-
ske misije. Amerikanski časopisi, Chicago Tribune, ExamiA ner in Herald ter Journal in D/aily News so prinašali največja poročila. Po vseh gledališčih kažejo slike desetih (bratov —jugoslovanskih prostovoljcev.
Dr. Vosnja'k je na potovanju po Ameriki za boljšo organizacijo Slovenske (Narodne Zveze. Poglobili Ibc/diemo tudi kulturno stran našega narodnega dela.	v
Kot je razvidno iz Kržeto-vega govora (v "Prosveti" dne 28. in 2*). j an. kar je bilo silovito klaverno poročilo), postajajo "republikanci" ne-le smešni v ovojem politikovanju ampak tudi škodljivi narodu z razlago naših narodnih in državnih potreb. Toda na srečo niso nevarni. Kajti .pri njilh je vse <brez podlage. To se je sijajno dokazalo v Chicagi, sedežu "republikancev". Več kot pet tednov so bobnali po vseh časopsih s širnimi oglasi, dopisi ' in novicami za veselico v Chicagi v prid Rep. Združenja. Toda od 3. ure popoldne, ko bi se veselica morala začeti pa do 7. ure zvečer se je naJbralo komaj 100 Slovencev! Ko je bil potemtakem ves "kulturni" del programa izvr-. šen, j e prišlo nekaj Poljakov in Oelhinj — plesat na republi-čansko združenje. Tddia Slovencev ni bilo nad 100, In v Chicagi imajo, ti "gospodje" in samodržci štiri "svoje" časopise in baje "vsa društva". Poročali) se je celo, da je bilo 2000 Slovencev navzočih Sto jih je bUo res zraven, vsi dru-So šli k stprejemu Srbske misije.
Delo za Slovensko Narodno Zvezo gre v sporazumu z a-meriško vlado naprej. Narod je pretehtal delo (te in; one stranke, (konečno je sprevidel, da le v Slovenski Naroktoi Zvezi ima pričakovati rešitev in svo/bodo. Pogumno naprej, narodni junaki, vztrajnost pripelje do cilja!
CLEVELANDSKA AMERIKA
•	IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNIN Ai
J a Ameriko - $3.001 Za Clnfd. po polti f4.00
a Evropo - f4.00\Vosamexna JtefilKa - 3c
V«. plnu itn>M I« tall nsj n mUtJ. M "a«T.lmn4.k« AwrlU"
... % imir.cuutAuit i . olbvkland. ohio tsutnioHS cut. phincoton it*
EDWARD KAUSH. Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNBSDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
*	Entered as second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland.
Ohio under the Act <4 March 3rd. 1879 *	_
Tjjfri KB	Wo. 14. Mon. Febr. 4th, 1918.
"Monarhisti" in "Republikanci"
O shodu, na katerem je govoril g. Frank Kc-rze iz Chicago, dne 20. januarja, poročajo elevelandski dopisniki, <la se je shud vršil .mirno, vse IJrugače kakor shodi za Slov. Nairod-njo Zvezo.
Da, Keržetov shod se je viršil mirno, 'ker "monarhisti", kakor nas naiziyajo nevedneži, vrjamejo v svobodo tiska in govora, kar je pa "republikancem" neznano. To se je pokazalo v Clevelandu. v Collimvodkhi, v Waukegan, Chicagi, kjer V so ''republikanci" skušali razbiti shode ali vsaj preprečiti organiziranje S. N. Z., kar .se jim je seveda temeljito [ponesrečilo.
Raidi bi videli nase navdušene fante, ki pokvarijo toliko papirja zastonj, kako bi molčali na 'kakem ameriškem shodu, samo m«ed svojimi rojaki ne verjamejo v svobollo — govora.
Ako naj bi taka svoboda vladala v Jugoslovanski republiki, kakršno znajo naši slovenski in hrvatski sockiigi, ki so si sami med seboj v laseh, potem Ihbmo res morali 'biti (hvaležni, ako bi bil kralj Peter toliko prijazen, da bi splcJi hotel vladali naše "izobražene" republikance.
Vemo pa, da je ljudstvo v starem 'kraju zadnja leta dovolj pretrpelo radi nesloge in se politično hr>lj irazvilo ko poprej v 50 letih, zato si bodo izbrali vlado, katera jim bo najbolj pri-jala. Ameriški Slovenci jim bodo svetovali, da si izberejo re-publikio, pomagali jim bomo pa tudi, če si izberejo kako drugo demokratično vlaido.
*
Chicago je jugoslovansko mesto.
Dne 27. januairija je Chicago prazracval svoj jugoslovanski dan. Zgodil se je čudei Kdo bi mislil od Chicage, odkoder prihaja toliko abnormalnosti, prepira, nesloge, itd., kar Se tiče jugoslovanske ideje, kdolbi mislil, da se znajo Jugoslovani v Chicagi tako zjediniti, da so v resnici s'koro 'enega mišljenja in ravnayja, Nihče niti sanjal ni, da je v Chicagi mogoča tafco impozantna manifestacija jugoslovanske misli, da ima Jugoslovanski Odbor v Chicagi tako priarčno naklonjenost, toliko; tisočev jugoslovanskega občinstva. V.se Ibtesede so pfeslahe, da javnosti opišemo le majhen del onega, kar se je pripetilo v Chicagi, 27. jan. ob priliki prihicda Srbske misije. Naj govorijo i namesto (besed številke in citati iz ameriških listov, ki so sifcer navadno napram nam jako pomanjkljivi v epitetih in pohvali.
Največja, najleipea dVorana mesta Chica<ge je brez >dvo-ma ''avditorium". Toda lah'kio rečemo, da niti tedaj, kadair se uprizori v Chicagi primiera kake opere, niti tedaj, kadar se vršijo velike ameriške slavnosti, ni« bilo toliko občinstva navzočega kot icb priliki prihoda Srbske misije.
Računa se, da je bilo pri sprejemu navzočih nad 12.000 (reci: dvanajst-tisoč) samih Jugoslovanov. The Chicago Daily Tribune konštantira ta fakt in pristavlja: "Hundrefclis stood outside in the oold for Ihours clamoring for admission." Pomislite: "Audi tor rum!" Največja, najbolj kirasna dvorana milijonske Chicage. Oder, platforme, lože, balkoni, galerije, hodniki, predsobe — vse je bilo natlačeno, preplavljeno. Vsa in-1 tervencija celih regimentov policije ni pomagala ničesar, ni mogla ustaviti mcirja ljudstva, ki je stalo nad tri, ure v najhujšem chi'kaskem mrazu', željno, da ne zammli enega samega prizora, kakoršnjihi v Chicagi ne bo več videti.
Chicaški list '"Tribune" donosi na prvi strani veliko, sko-ro detajlno slenografiirano ponecilo shoda, z velikimi portreti dr. Milenko Vesniča in .generala Rašica:
" When»k\ Milenko
Vesnič, Serbian Ambassador to France, and Head of the Mis-. sion, declared the Slavic peoples again would be one nation after the war — a nation as free as the United States — there was pandemonium.
Na prizorišče je prikorakalo tristo jugoslovanskih prostovoljcev, Idfisciplinvranih korakov, s častniki in godbo na čelu. Prihod 'telht jugoslovanskih junakov je izzval med občin- 1 stvom v avditoriju tako strahovit aplavz in navdušenje, daje moralo z odra 300 ravnateljev miriti nestrpno, od veselja prevzeto ljudstvo.
Govor generala Rašica, s katerim je poz-dravil prostovoljce in "že obstoječo Jugoslavijo", ko je poljubil ameriško ter \ slovensko, hrvatsko in stfbsko zastavo, je bil vrhunec navdiuše-\nja.
\ Governer države Illinois je objel g. Vesniča in generala Ra'sica. V kirasnem govoru se je spominjal mučeniške Sr1)ije, i Jugoslovanov, in s solzami v očeh je klical svobodo Srbiji in tragični usodi Jugoslovanov.	<
Kaj naj se še reče in napise?
Banketa v »hotelu La iSalle se: je udeležilo 1400 ljudi. V * eno isamo dvorano ni mogel iti ves ita svet, računali so le na 800 udeležencev. Hitro so merali odpreti še eno dvorano in jo prirediti. Ljudstvo je bilo mirno, navdušeno, veselo. Najmaj-šega nesporazuma ni bilo kje opaziti.
Predsednik Wilson je brzojavno naročil, da se mu pošljejo štiri slike jugoslovanskega banketa. Na, eni izmed teh slik je srbska misjga z jdesetimi brati — prostovoljci, ki so vsi isti dan odh&jalr na balkansko fronto. To so moderni Jug Bogda-noviči, po imenu: Rista, Jurij, Stefan, Simon, Masko, Trvino, Simon B. Mihajlo, iSava in Jurij L. Vajagič, deset bratov junakov, ki so s>e vsi naenkrat prijavili med prostovoljce in se nahajajo sedajte na potit na Balkan. Predsednik Wilson je naročil to sliko za spomin. Vsi časopisi so na najbolj odličnem mestu (prinesli te slike, to tfivnio epizodo jugoslovanske
ifestacije v Chicagi, reportarji velikih listov so se kar trgali za čast, kdo (bo lepše in hitreje dbbil njih fotografije. Pod naslovom "Slavs oheer ten brothers going to wair" prinaša Chicago Examiner z velikimi črkami topli pozdrav našim dičnim Jugoslovanom.
Ko človek o vsem tem premišlja, pride nehote do preri-čanja, da so višje stvari, ki so pripeljati|te prostovoljce do odločilnega koraka, da odidejo na fronto. To niso vsakdanjosti, v katere se mi tako lahko podajamo, Sto niso prazne besede, katere naši dopisntti v taki obilici po Časopisju trosijo, to so svete ideje junakov za svobodo naroda., Jugoslovanski odbor ima pri tem neprecenljive zasluge. Kaj mislite, da bi sledilo tisoče Slovencev, Hrvatov in Srbov iz Amerike, kjer imajo vsega dovolj, v puste afriške poljane, da se vežbajo v orožju in pomagajo domovini do svobode, če bi bili prepričani, da je vse skupaj — prazen nič! Nikdar/ne. Jugoslovanski Odbor, ki je znal v kratkem Času 8 mesecev poslati 6000 prostovoljcev Srbov, Hrvatov in Slovencev v boj za domovino, 'stoji čist, nedosegljiv med nami, zastopajoč najviije ideje — ideje svobode. Kako majhni, neznatni, brez pomena, rjičevni in slabotni so voditelji Slovenskega Repuibličanskega Združenja, ki v vsem svojem priza/devanju do »danes niso pokazali niti najmanjše trohice narodne ljubezni, narodne požrtvovalnosti, 'ki z ogabnim seperatizmom skušajo razcepiti slovenski narod v dva dela. In pri tem je edina zavest, jdia je slovenski irek, ki pravi, <la imajo Slovenci bister razum, v polni ineri tu resničen. V današnjih časih ni prostora, ne mesta za seperati-zem, za psovke in žaljenje, ampak čas velikega dela, sloge, združenja, bratske ljubezni in požrtvovanja. Zato pa ima S K. Z. vse svoje, kar sploh ima, le na ipapirju, na jeziku, a v resnici je vse njih delo strašno pusta duševna praznina, ki se je že ob rojstvu razblinila v sanje fantazije, neplodnosti. Nasprotnici temu: Jugoslovanski Odbor je uresničil željo naroda : zbral je tisoče junakov v Ameri'ki, dobil si j«e spoštovanje in priznanje od1 strani.ameriške vlade, dočim S. R- Z. tega ni moglo doseči. Vicditelji Rep. Zdriuženja so sami priznali svojo onemoglost in ničevnost v tem, ker se niso drznili napisati niti ene sam« vrstice o veličastni manifestaciji Jugoslovanov v Chicagi, ker vsaka črka, ki bi jo zapisali, bi morala biti kredit Jugoslovanskemu Odboru. Zato so raje molčali, ker resnica strašno bode v oči.	f
Kako bi končali?
Duša in srce nam je polno svetih .spominov. Ohicago in okolica se čudi še Idanes, da je bilo vse to mogoče, d'a se je vse I v resnici storilo.
Chicaška naselbina* naj služi za primer bratom širne Amerike, 'kaj se lahko zigodi in naredi, kadar je narod zaveden, složen, bratski! Narod v Chicagi j»e dejansko, v iresnici na strani Srbije, na strani Jugoslovanskega. Odbora, s trdnimi odločnimi svobodnimi cilji, upoštevan, priznan povsoldl In narod ibo korakal naprej ipo tej poti, zahtevajoč svobodo, samostojnost preko lcričačev velikega petka: Križaj ga! Kirižaj i ga ! Narod v Chicagi j'e .dne 27. jan. spregovoril o tem odlo- \
dilno Ibiesedo.	JUGOSLOVAN: IZ CHICAGE. <
(
Grozna smrt v sne-- žnem viharju.
Gospa Neža Perme, njen desetletni sin in (Jo letni Frank
1 Škulj so zmrznili v snegu.
>
Iz Pueblo, CdLo, se mam po-
r Pacific železnici, leži mala
>	ikmetiijslka naselbina Arligbcin,
•	Colo. In še idalje proti vzhodu, ikaikih 35 milj od Arligto-
. na, pa je nekoliko veqje me-j tsito Eads, Colo. Tu skozi vozi . Misouri Pacific železnica. V . siredini nneid) Arlingtonom in Eads se • razprostira navadna . ameriška pne.rija, to je tista r večna ravnima, kjer ni naj-l manjšega hribčka, kjer nima . veter niti -majmanjše zavite, da . bi odjenjal, ampak buči dalje . kot bi hotel uničiti ves svet. . V tej toikolici živi nekaj far-i marjev nai svojih homesteadih, . kajti zemlja v teh krajih je
■	jako rdrfbvitna, .samo če 'dobi dovolij dežja. Farmarji v teh
-	krajih so jako redko oaselje-i ni, živijlo po dve Ub pe»t milj
>	eden od» druzega. Ta okolica . je znana (pod imenom I romam, 1 Colo.
s V tej okolici na I nimam. Coilo., živi na svojem hlčune-
-	steadu tudi naš rojak John
-	Jenko, po vdomaiče 'Lovrenček,
-	ki je' pudbjskim Slovencem ! jako dobrlo znan, ker je pred 1 svojim odhod on] na farmo živel v Piu<elbli. Te farme so le
■	tedaj dbbre, kadair jim pošlje
■	v poletju nebo dež, ves pride-. lek zgtari, farmar ne prildtla
nič in na jesen «si mora iska-1 ti drugega zaslužka, če hoče , .{>reživie,ti s-ebe m družino preko zime- Tako leto je bilo tudi 1917 za farmarja v Inumam, Colo. Deija ni Ibilo skoro celio \leto, radiičesiarc- so farmarji na t jesen iskali drugega zaslužka.
>	Talko se je tudi naš slovenski
-	farmar Jenko podal za zaslužkom v mesto in je prišel v
■	Piueblo, kjer je dobil tPelo <v ; jelklarni. Spomladi pa je hotel i iti zopet na farme. Saj je pa
-	lahko brez ^knbi zapustil far-, mo, iker donifi mu je pridno
■	gospodarila njegova žena, do-Mer ni nevarno zbolela, ,in ravno sedaj ko to ipišem, >se
•	M|rs. Jenko bori s smrtjo in : je le malo itparoja, dai bi ozdravela.
1 Da sem dal kratek apis kraja in družine je ibilo potrebno ti ?a nadaljevanje naše povesti.
To je torej (kratek opis kra-
ja, Ikjer se je pripetila) silna ntesreča, da je v velikem snežnem viharju zgubilo troje Slovencev svoje življenje, in sicer v moči med 9. in 10. januarjem. Neki Frank škulj, star 60 et, Mns. Neža Perme, stara 37 det in njen desetletni sinček France.
Kot sem že prej omenil, je prišel John Jenko p v jeseni v Pueblo, ikjer je, v jeklarni ves čas pridno delal, misleč si, da čez par mesecev se bo trdba vrniti na faimio in prijeti za plug in brano. Po naiva-di je dobival otdi dbma vedno dobra poročila, da so vsi zdravi in da se: (d^bro ikomandirajo. Tako je delal napiiej (brez veičjc skrbi. Poltem pa neikaij časa ni bito od njegove žene nobenega poročila in začelo ga je skrbeti. Nekega dne pa dobi ddl svoj<eiga soseda na farmi brzojavno naznanilo, da je njegova žena nai smrt zbtalela, da je neobhodno potrebno, da pride takoj dbmov. Seveda se je Mr. JenJko takoj odpravil na pfo-t, in z njim je šla tudi MVs. Zdravje, »sestra od MVs. Jenko in njen mož Andrej Zdravje, da mu v vsakem slučaju kaj pomagata.
Medtem j'e preteklo nekaj dni in sorodniki v Puebli, t. j. Frank Škulj oče Mrs. Jenko-tove in Mrs. Neža Perme, sestra Mr. Jenkota so nestrpno pričakovali novic iz farme. Radi bi vedleli kako je Mrs. Jenko. Kmalu potem pride iz farme Jernej Zdravje in prinese žalostno novico, da ni Mrs. Jenikjo kar nič okrevala, in da se naha(ja na smrtni postelji. To je povedal svojemu tastu Fran/k Škulju, ojčetu bolnie Mira. Jenko. Poveldlal je, če hoče svojo hčer še živo _ videti naj se nemudoma odpravi k njej. Mleliko, očetovo srce se je takoj odločilo, "da gre k smrtni postJelji svoje hčere, d'a pa ne bi sam potoval, se'je na-1 potil (k Permetovi družini, in ko 'je tam povedal kaikto hudo je bolna Mrs. Jenko, se je tudi 'Mrs. Piefme odločila, da gre pogledat svojo svakinjo. Ko pa je tto slišal desetletni Permetov deček,, da bo šla mati .na farmo, jo je pričel prositi, naj tudi njega s seboj vzamejo, in dobro materino srce mu ni mJogk) Aaga odreči, 1 in je budi oče dovolil, da j« dečko smel iti. Odločili so se da dcfide(jo še isti večer ob 8. tiri z Missouri Pacific železnico. In odšli so. Reveži niti slutili niso, da gredo narav-
- ^oTiTure popoldne s* je
, nebo (precej poblačilo. Sneig , je pričel po malem naletavati, ) nato pa je sledil vedno veaji
•	vihar. Sneg je padal čimdalje
>	"gosteje, kakor moka skozi si-
>	to. Naši znanci pa sio bili trd-1 no prepričani, da bodejo lah-i ko prišli na farmo, ker tam i morebiti ni tako hudlega vi-. harjia, in če je, pa bedejo vse-■ eno lahko, prišli iodi železnice
•	pa do farme, ker je samo dvaj-i sdt minut hoda. Sorodniki so
jim branili, še, posebno pa Mr. Perme, mož zmrzle soproge, nia(j nikar ne htodijo nocoj, naj raje j'utri igredo, Iko se vreme kaj ispremeni. Toda nesrečni ljudje niso slušaili, ampak so se odpeljali na postajo in odšli z vlakom.
Ko je sprevodnik prišel dlo njih in jih vprašal za 'tikete, se je kar začudil, ko je, videl, da imajo tikete do Imman, Colo. Ker v takem vremenu potovati do omejene postaje U'e nekaj nenavadnega, ker tam spk'h ni postajališča,ampak navadna stranska proga, kj'er (kakšen farmar vstopi ali izstopi k vlaka. Zato jih je sprevodnik začel takoj svariti, da ne smejo tanf stopiti iz vlaka, ampak naj izstopijo v Airligton, Colo.^ t. j. kakih »pet milj1 prej in tam naj počakajo druzega dne, da se vreme spremeni, In ko sb prišli do
Arlingtona, jih je sprevodnik Dalje na tretji strani.
>	Liniment.
Z« dobro in uspefino dom&do ra- | ' bo bi morala vedno Imeti to zdra- ' I vilo vsaka družina, kajti to zdra- 4
vilo kmalu odpravi bolečine v pr-1 tih. v križu, v kolku, ali kjerkoli < I si že bodi, če so te bolečine na- 1
•tale vsled revmatizma, ali pre-1 hlada.	<	<
I	1
Several
Gothard Oil
1	<
1 (Severovo Qothardsko olj«) je , znano kot izborno mazilo pri
>	zdravljenju revmatizma, okore- < 1 losti udov, hrbtobola in krčev. To ,
.je zelo uepe&en lek, kojega naj bi melajpri ro^^vsaka^drujtoa. '
Cena 80 in 60 centov. i Na prodaj v vseh lakarnah. i
Ocenite se!
Poiljll« SOc. Im mi vi,m poiU««« ■•jno-T«jii ienilovan jtki kalaloa b im4i, našlo t i in slikami mnog« lapik daklat in a-dor, ki ialijo sakon Pollaao Id lajn«. Polljlta BOe na
Reliable Clul>
D apt. 14, Bos 455 Los Aaislos, C al.
Mir. lt--'l*.
National Drug Store I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceatt S posebno skrbnostjo irdehijt-mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljii lekarni.	(40)
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
L A K E SHORE BANK
la f pravilih plaSamo do
' 4%
St ClaJr and 58th /Sl h aspatl unI Haron
•V-*.''iPf." I¥rs':IteV.- — ' v ,. .-'f^f
Or. F. J. KERN,
8202 ST. CLAIR AVE.	*
SLOVANSKI ZDRA VNIK
Zdravi y$c moške in žeaske bolizoi. Operacije. |
Uradno uro*	Urad XOprt
^sSSC: ^ *r*do in nedeljo popof-7—dne m xx)ečer.
, Tololon: Uradi Ohio Stat« Princ slon 1628 W Bali: Rom dala M33 i Stanovanja; 9109 KEMPTON AVE. Tololom Princ.lan 1911 L
Čudovita ponudba. ;
Doctor Oowdrfck, el&md X-Ray dpecljallst nudi svoje skuftnje ve«kl bolni osebi, da je lahko vsakdo deležen te ftudovtte. ponudbe, tador ee \ je 1 brez uspeha »dravii pri drugih zdravnikih in tro&N denar,
II	"a^V^I^bI^^^	m°J u^ad Ima voe potrebne, mo
Ki	/'"iižeiiEiisF^l ■ II	deme In amumtvene Instrumente sa ^
ri	I M	popolno preiskavo in sdravljenje bo- i
I	^^V H	teznl' W d°1«0 toahUo. MoJ namen jjfi
B	pJV H	Je uapedno zdraviti vaakaga bolni* ,
|j	ffjfijl	En maa oblek vm pr»pj"lča. Ne
(L.?]	jj^j^^^^lpJ j	S. čakajte svojega zdravnika, da vas ^^^^^Č^Bj^ŽilV^^ »apugU, ampak pridite takoj k ntm
Posebno naznanilo. i
Jaz želim, da mi zaupate. Jaz Želim; da pridete In ml razlo&ite svojo bolezen v vašem jeziku. Pomnite, jaz nibem navaden zdravnik, ampak § špečljallBt z mnogimi leti skufinje, da zdravim bolezni kakor je Vala te .'vi katere so drogi nehali zdraviti Dalj Caea ste bili bolni, bolj je zapletena 1 vada bolezen, tem večje zanimanje imam. Jaz naredim rad kar drogi ekiK \ šajo narediti in ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vee zdravljenje l je prijetno in vam <ne povzroča bolečin. Imam itevllne čudovite stroje i* 1 zdravljenje vsake brezni. Kadar ee oglasite pri nas, ste sprejeti s idejo, ' da bodete ozdravljeni v najkrajšem čaau. MOja 'popolna preiskava z X-Ray vam pove o važeni položaju. Ce so drugi ugibali, pridite k meni. Go- t tovo pridete pozneje, zakaj ne bi priili sedaj. Ne računamo za nasvet In , preiskavo, če se zdravite.
2047 E.9th St. DOCTOR COWDRICK Med Euclid \ 4. nadst.	»pocijaiiai, Cleveland, o.	in Proapect
Uradno oni 9. «jutra> do t. bt. Ob a.daljak od 10 do 1.
-_____ ________š. ■■ " '. < ■ »'ti^l^^^^l
Dr. J. V. Župnik
SLOVENSKI
ZOBOZRAVNIK
6127 ST. CLAIR AVE.
>
KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINVO TRGOVINO Najboljše zobozdravniško delo po nizkih cenaL
Uradne ure: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer.	#
Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile.
g^ Sprejemam Liberty bonde h) ~~ ptačilo xdra*OniJtKJh računov)
■ J. S. Jablonski
H SLOVENSKI FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
"'j
Izdeluje slike za Ženitbe in družinske slike,otrolke alike, po najrovejii modi in po nizkih cenah. Za I
vrednostnih slik (en dncat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. J
VSE DELO JE GARANTIRANO.	M
Čistenje in likaije oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Moiks obleke.........m......$1jOO Ženske kiklje.................SOc
Moiks suknje ..............Ji.00 Ženske dolge suknje ...—$100
Jopiči.............................. JOe Ženske obleke.................9U*
The DAMM DRY CLEANING Cd.
Cs^73a.w J574 g. 55th ST. ^ 2024
A. J. DAMM, posloroctfM.
*Roja,Kj tn rojaKinje!
Ideja za zgradbo ,Slov. Narodnega Doma se je (precej razširila, trelba pa jo je še bolj .oživiti, da se bo čimpreje pričela dvigati toli potrdbina stavtba S. N. D. Kakor ste čitali v zapisniku zadnje tetne sej«e in konference S. N. SD. je večina (zastopnikov Idiruštev — delničarjev izrekla željo, da se kakor liitro mogoče prične z zgradbo. Vsi veste, da nujno potrebujemo poslopja, ki (bode odgovarjalo današnjim potrebam. Naša sve-k' ta dolžnost j'e torej, da zastavimo vse svojci sile, da se uresni-► či naša goreča želja in da pridemo čimpreje d)o zaželjenega
cilja.	„	.....
! * Stariši! — Vi se trudite za svojo deco, želite ji, Ida se izobrazi in napreduje, želite, in privoščite ji pa tudi zabave, ka-katera je mladini potreibna, kakor ribi voda; zatorej podiprajte naše podjetje povsod, in kadarkoli morete, da se čimpreje uresničijo naš»e želje. Zadovoljni ibodete ako se bolde Vaša mladina razveseljevala v prostorih, modernih in Ihiigijeničnih dvoranah, ter se vam ne bo treba bati, da tbi zahajala v slabo druščino.
J Da pa dosežemo naš cilj je treiba še dela in dela, treiba je ie pispevkov, vsled česar Vas vse mljudno poživljam, tiia se pri vsaki priliki "spomnite na S. N. D. s tem, da nabirate darove. Vsak tudi najmanjši dar je dbbrodesel. Se vedno je v ve-{ Ijavi pregovor: "Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — / palača", in "kdor hitro ida, dvakrat da". Prej ko bomo nalbra-' li zadostno* svoto, pirej se bo pričelo z agratiibo. I S. N. D. je ipopolnoma nepristransko in nepolitično podjetje, zatorej vas naj ne odvrača od dela ^morebitna nesimpa-j| tija db ene ali druge osebe. Vsi na krov in na delo za S. iN. D. — «brez »razločka na politično mišljenje, 'katero naj stopi popolnoma v ozadje. Kadar delamo za Dom naj nam bodie le 'korist in potreba Doma pred očmi; uspeh pote,nl ne more iz--ostati.
(Vabimo vse one, ki so že prispevali za Dom, da tudi za-naprej ostanejo zvesti započeti akciji, in jo po svojih močeh še nadalje podpirajo, vabimo pa tudi one, ki se še doslej niso odzvali vabilu, da čimlprej stopijo v naš kinog S. N. D. ter pomagajo uresničiti začrtani cilj. —
Narodni paddirav,
LUDVIK M-EiDVfešEK, tajnik.
OPOMBA: Uradne ure so ob torkih in petkih od 7. do 8. ure zvečer na 6018 Glass ave. —
__* •' - .
Dalje na drugi strani. ___,_
opomnil naj izstopijo, toda niso hoteli, pač pa so silili, da pridejo na- vsak način š»e igt' večer. In vlak je zopet odpeljal dalje. Ko so prišli v okolico Imma| jih je sprevodni-tat prosil, naj nikar ne bodejo tako predrzni in naj ne izstopijo iz vlaka, ker v tem .snežnem viharju bodejo gotovo zašli, in to je njih smrt. r Tudi tega zadnjega opomina niso (hoteli (poslušati. Izstopili so. Kam? V sneg na ameriški preriji! Vlak je odpihal dalje, naši znanci 90 se nahajali v snegu, zapuščeni tod vsega »veta, prepuščeni usodi strašnega viharja* ki jim je pihal mrtvaško pestem v zadnji pozdrav. V nekako takem položaju so se nahajali oni trenutek, ko so stopili iz vlaka. In potem....
Živa tluša ne ve kaj se je pote,m zgodilo, le toliko- moremo soditi, da jih je strašni vihar premetaval na vse strani, jim zm'esal um, da niso vecteii v kateri smeri je hiša. Če ne bi bili zmešani, <bi gotovo našli hišo, ki je (komaj e-no miljo od železnice. Tako so tavali okoli po preriji in ponoči iskali "Ihiiše, dokler niso utrujeni eden za drugim popadali na tla in zasipali za večno. Že večkrat smo slišali, da utrujen človek v mrazu, ko se hoče počiti, rad zaspi. Navadno se vsede, da se (odpočije in tako zaspi in potem zmrzne. Sodi se, da jih je vi-jjhar tako znrešal, da s zgrešili eden dtuzega, Kajti ko so jih našli mrtve, so bili vsak za. sebe. Gospa Permetova j^ •bila pol milje od hiše, njen desetletni sinček je ležal po-Ikrit s snegom kakih sto jar-dov od svoje matere. In Mr. Skutlj je. pa ležal pol mi]je od Mfs. Permetove v nasprotni smeri. Njega so našli mrtvega v neki stari podrti koči. Revež je prišel do koče, kjer je gotovo zguibil zavest. Kaj'ti ko *bi se foil zavedal, bi bil gotovo zakuril ogenj in se tako rešil smrti. Lahko si mislimo globoko žalost, 'ki je zadela Jenkotovo družino, ko so zvedeli kaj se je zgodilo. Seveda bolni gospej Jenko niso ničesar povedali, da ji je zmrznil oče na poti, kp jo je šel obiskat. Briidkio b6 ulboga žena razočarana, kadar ozdravi, ko ji po-i yedo grozno nesrečo. 1
,Ko so šli drugi dan ro. ja-nuatrja Jenkotovi otroci v šolo so videli tam blizu reke dva ročna kovčka. In ko so prišli domov iz šole, so to povedali očetu. Mr. Jenko, nič hud«ega sluteč, se še zmenil ni za to. Druga dan, rr. januarija po-
da so našli nekega moža zmrznjenega, da j'e ta mož najbrž oče njegove žene. In ko so šli pogledat so se prepričali, da je to bridka resnica. Priš.li so mu na misel tisti kovčki, o katerih 90 mu otroci pripovedovali, in takoj je slutil, da je morala biti š<e ena oseba zraven. Iskali so celo popoldne, pa vse zaman, našli niso ničesar. Drugi dan so začeli zopet iskati, in res kake pol milje od (hiše j e našel Mr. Jenko zmrznjeno svojo sestro. Lahko si mislimo kafko silno ga je to presenetilo. Za malega (Bečfca (pia še niso nič, vedeli, da je bil z njimi. Šele ko je pfi-šlo .poročilo o ponesrečenih v Rueblo, ko se je odpravil na mesto nesreče Mr. Perme, mož nesrečne žene, in povedal, da je šel z materjo tudi desetletni sinček, so pričeli zopet iskati in so ga našli pokritega podf snegom. Bil je kakih sto jardov oddaljen kjer je ležala njegova mati. Nesrečni Perme se je skoro onesvestil old! gronze nesreče, ki ga je tako nenadoma zadela. Trupla so pripeljali v Eads, Colo, in old) tamkaj v Pueblo, Colo., kjer se je vršil veličasten pogreb 17. januarija'.
Ranjka 'Mrs. Perme je spadala k društvu Slovan, k dr. sv. Trojica, N H. Z. in k dr. Rešnjega Telesa, Katoliških Borštnaric. Ran^ki deček pa je spadal k šolskemu društvu sv. Alojzija. Mr. škulj pa je bil član nekega ameriškega društva- Vsa ta društva so priredila ogromien ipiogtreb,katerega se je udeležilo tudi dr. sv. Jožefa, št. 7 SKjPJ. Krste so ležale v cerkvi ena poleg (druge. Ko je občinstvo prisostvovalo maši se ni moglo zdržati solz. In ko je slovenski pevski zber 'Prešeren'" zapel: "Človek, glej dognanje svoje!" je pa občinstvo ihtelo na glas, in slednji si je mislil, da na -tej poti bomo vsi prej ali slej.
Ranjka Mrs. Permef zapušča tukajj 'žalujočega soproga In tri nedorastle otroke, štiri brate in eno sestro. Rojena je bila v vasi Vrh. fara Zelimlje, stara 37 let. Frank Škulj pa zapušča tukaj enega sina in dve hčeri, star je ibil okoli 60 let- Vsi trije so pokopani na Roselawn pokopališču.
S tem je končana povest strašnega viharja v noči 9. januarija.	JOHN GERM*.
-o--
Želja Mr. Bryana.
Wa^hingiton, 29. jan. William J. Bryan, znani zagovornik prohiibicije »v Ameriki se Ije izjavil, da Amerfta ne bo prej srečna in zaktarvoljna, dokler ne zgine zadnji sak»p. In
Bryan se je iztjajvil tudi, da ne more prej uimreti, dokler tega ne doseže.
Ženske ne smejo v Evropo.
Washington,, 29. jan. Državni oddeldk je prepovedal ženskam potovati v Evropo, raz ven po nujnem vojaškem poslu. Vlada naznamja, da žensiloei delajo nadlego v Evropi. Tu'dJi ženam častnikov se je prepoviedalo potovati v Evropo.
> Ruske puške zaplenjene.
Washington, 29. jan- Ameriška vladia je dala zapleniti oine puške, katere je ruska vlada naročila v Ameriki. U-porabilo se jih bo za ameriško armade^ Ruske puške so le
malo različne od^ameriških.
Zjed. države tožijo,
Washington, 29. jan. Državni tajnik Lansing je obdolžil nemško vlado, da ne drži mirovnih pogojev z Rusi, ker ima dokaze, da Nemci neprestano pošiljajJo svoje čete i/ ruske fronte na zapadno.
Kaznovani izkoriščevalci.
Golumlbus, Ohio, 31. jan.— Ker je General Baking Co. kljub pne.povedi pekla in prodajala premajhne hlebe kruha in ga p hoda jata ravno tako drago kot dr uge kom pan i-je, katerih hlebci so težji, je bila oM držarvč kaznovala $3000. Plačana kazen seje podarila 'Rudečemu Križu.
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
- Ball Phone	C»r-rfc<>»*
Main 130«	C*otr»l 2481 R
pCRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI |
URADNE UREi Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. Ob nedeljah od 10 do 12
308 Permanent Bldg. 746 Euclid Aro. near Eaat 9th St.
fHFlZA ČlSTFNJF OPI FK!
POKLIČITE) S AS PO.TELLF - ..............
v>	Ai SAM PRiNKsn;:
NASE DOBKO DEI.0 IN' POSTREŽBA JI' u V. tET POZNANO KO!_ N UBOLJE
The Frank's.Dry Clean r- Co.
URAD IN tlEl AVNICO	COl.LINWOOU r»CJ > <-( ..'.NICA
l.'tiil East 55th Street	1551.'} Waterloo I! >:id
\ »»proti I.rtkf* Sh.trr tUiikr	i,iav<0 Ifii-'.h SI
_T^QNi-:S!SBi!:g 5694.........
PAIN -EXPELLER Z
je postal domaČa beseda v vsaki slovenski družini radi neprenosljivega čina pri tolikih bolečinah in -nadlogah.
■ Sedajne razmere so nas primorale, poyisati ceno n |Tu1 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, ds ostati K|£££ljH iste kakovosti in da enako učinkuje, fiszrf I S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo * ist IHKjJS močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti k niij
HI Stari,Dpre^1^LPEx^Uer'dobete le v zavitku kot j
H tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamk« If!MH' na besedo Loxol in na nase ime.
Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekai IHMjl, nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvskra fc	toliko.
jftk F. AD. RICHTER & CO. At
fV 74-SO Washington Street, New York
: Tet. Main 2063 Cuy. Central 1690
»
John Li. Mthelich
SLOVENSKI ODVETNIK
'	{ATTORNEY AT LAW)
9	\	4
9	*
902-04 Engineers 2l/<&. m	5514- St. Clair A>%fe. ,
>
BELL MAIN «173	CUY. CENTRAL 14«5
MIHAEL S. ČEREZIN,
Hrvatsko-slovenski odvetnik
■wi m.—m
PiMTtia: 1208 ENGINEERS BLDG. 12. NADSTROPJE. VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO.
Dr. M. C. HAASE,
ZOBOZDRAVNIK
5391 ST. CLAIR AVE., VOGAL MARQUETTE
Odpeto zvetci. do 8. Ob nedelioh od 10—12 dop.
TEL. PRINCETON IUU
FRANK ČERNF
JL	SLOVENSKA TRGOVINA	Mmd
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Are.
, Kadar ielite kupiti dobro uro In drugo slatnfuo, Columbia grafofone, ploičev vseh jezikih, posebno Importirsne slovenske plošče iz stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se saupno na svojega rojaka. Prodajam tudi aa mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine In grsfbfonov. Vsako blagojsjataieBO.
Uabilo ^ Uapo
NA VELIKO
MASKER AD0.
KATERO PRIREDI *
SLOV. PODP. DR. "SAVA" 1
....................murni.......................................m..............................................................
Štev. 87 S. S. P. Zveze
V JOHN GRDINOVI DVORANI
V SOBOTO, DNE 9. FEBR. '18.
Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Na tej maškeradi m bodo razdelila lepa darila za najlepše in pomembne maske. Da se ne bode pozabilo na lačne in žejne, bode vsestransko dobro preskrbljeno.
VSTOPNINA 35c PO OSEBI.
Godba bode igrala pod vodstvom g. F. Butala, za stare in mlade, na poskok in počasni valček, po staro-kranjsko in Ameriško.
Vabi najuljudneje
Društvo "SAVA", štev. 87.
• • ■'; ' ' '"".v? L, ....Jj	I	■■ ..
Zaupno zdravilo dela čudeže.
i
Skono že trideset let se Tirinerje-va zdravja rabijo z največjim zaupanjem. A bo tudi radi pravega vzroka, k<e«r zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislainje od strani številnih odjemalcev. Maiio povišanje cen je sedanja • potreba, da se ohrani zainesjiva vsebina izdelkov. Branili smo ae dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavefc mam je spod-ibil še zadnji steber in morali smo ceno nekojiko" (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov .prizniawa brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veiitoo več iplačati za potrebšlcine, in tudi lekarja stane veliko vec, ni mogoče droginji v okom priti. Zato bo vrednost Tdnerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar voč plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
•
torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, Iker <učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želoldicu. Trinerjevo Zdravilno Grtenko Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drobovja vse! mabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih ipravrlno delovanje d«rpbovja. Trirteirjevi leki so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninica ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nep«re-bavnosti, glavobola, pol-iglavoboda, nervoznosti, navadne slaboče, Ikakor tiudi v želodčmah neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskte; ob premembi žitja ali rudarje ali druge kJelavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j'e v vseh lekaoiaih,
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, afli revmatizma, ntvragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč*. Jaloo dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla iru st; isCotako za čiščenje ran,, izpuščanje in, drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefhl lekarnah.
Naj novejše nagrado so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix —Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, DL
•	•	•	■•XSi'it&ki'- ,	• J.' .•• t. t.2lM
4 1 •
Andrej Cerrasev,
Roman
Spisal: JULIUS ZEYER '	Poslovenil STANKO SVETINA
"Oh, poznam ta občutek, slakiiek in (bolesten obenem 1" je zašepetal Aleksej. "Kako pogosto se spominjam "tihega parka in starega gradu, v bližini Etinslkega jezera* 'kamor one je nelkoč oče kmt otroka pdjjal na obi»k k Luibeškemu škofu —'' Umolknil je naglo in se je trudil, napeljati pogio vor na druge predmete. Imela sta, ikakor se je videlo iz razgovora, mnogo skupne naklonjenosti, ta dva mlada človeka sta kmalu čutila veliko zaupanje drug k drugemu; govorila sta sedaj z zamolklim glasom in sta .pozabila na ostak) družbo. Našla sta toliko zanimivih predmetov, našla sta toliko skupnih nazortov drug pri Idlrugem — prišla sta tudi na svoje ljubljene (knjige — Z navdtišenijem je pripovedoval Aleksej o VoJtaireju, zaupal Andreju, kako željno je "požiral" pisma igo-spe de Se-vigne", kako ga veselijo mie-moari Brantomejevi, kako ga. zaninu PerefJklsovo "življenje Henrika IV." in kako ravnokar študira "duh zakomov". ,
Ko sta bila v najlepšem razgovoru, siei jima ije (približala Ana N&itišna, tki ju ni celi čas spustila z oči. • "Ali |je mogiočev Andrej," je rekla, "da sta postala z Aldk-sojem Ujičem v (kratkem času tako dobra prijatelja, da nas, ulboge ien'ske, že popolnoma zanemarjata, kakor da ne bi bile niti tu, O, seidlaj vrjjamem Levu, da nimate človešikega srca, ako nas naša (krasota niti v najmanjšem ne razgreje," se je hotela le šaliti, toda
nele kakor očitanje.
"Andrej, vi se Ibiaje še ni-nikdar zaljubili?" je vpraša ' natJp z nasmehom, kakor da ne bi verovala tega.
"Nisem sie zaljubil," je odgovoril viprašanec kratko in se čudil, da ga ni vest grajala zaradi laži, ke r je vendar mislil, da ljubi Agrafeno, ikar je navadna zmcxta mlalJeničev, ki menijo, da je vsako naravno občudovanje, ki ga izkazujejo mladi, ikrasni deklici, tudi že ■ ljubezen.
"Tudi mojiei srce 'je ledeno," se je oglasil' s smehom Aleksej, "povejte nama vendar, Ana Nakitišna, znamenja ljubezni, da <bi se cib času, ko se je treba varovati—''
"Ljubezen je propast brez dna, je rekla ta zamišljeno, "ki se mondia. ikonča v peklu; zato ise vsakdo trese, 'ki .je na njienem robu — in venldlar se vržemo v njo z blaznim viese-ljem!"
Pri teh besedah so počivale rojene oči, iz katerih je vzpla** polala rastoča rast;kalkor vdu-šen plamen, na Andrefju, širile so se kakor ona ijvropast, o kateri je ravnokar govorila in so se .pošastno svetile 'kakor oni pekel, katerega je omenita. Andrej in Alt&sej, ki sta z začudenjem poslušala Anin W>vor, sta se instinktivno obronka od nje, njune oči so se srecjMf! in oba sta se nehote stresla. Ani ni ušlo to"— obledela je.
"Prokleto!" je mrmrala med zobmi, "sama pomagam Levu, medtem ko se hočem upreti njegovemu peklenskemu načrtu, ki mi je seld'afj že popolnoma »jasen!"
V tem je Ikriknila Izmailova na drugem koncu salona s tako pretresljivim glasom, da sta Andrej in Aleksej od1 strahu slkočila pokonci. Izmailova je imela namreč * talko močno idiosinkrasijo do parfuma, da se je je polastila omedlevica, kakor hitro ga je začutila; Lev pa, kateremu se je zdelo, da zabava nekoliko ponehujje, ji Ije nepričakovano vrgel v obraz robec, ki je bil močno parfumiran z ambro. Izmailo-
va je poskočila in mu je hotela ubežati, toda Lev je mahal z robcem in jo preganjal jpo salonu, dokler se ni slednjič potuhnila, za naslanjač, kamor 'je AJdksej zope sedel, in si za-kril obraz,
''Kako barbarstvo tfe to, tako mučiti ubogo ženo!" se je smehljal Aleksej.
Lev je stal sreldti sdbe, začel je pridigovati z močnim glasom in je jkurodiral pri tem vse,ni znanega francoskega u-čenjaka, ki se je raivno tisti čas mudil na petrograjskem dvoru in kateremu so se splošno vsi smejali zaradi njegovih vednih citatov.
" O barbarstvu govorite?" je <kričal Lev, 'potem pa vam povem: ona, da , ona ye bar-barka, zakajj sovražiti parfume pomeni toiiko, kakor odrekati se civilizaciji, odrekati se človečanstvu! V čem se tedaj razlikujemo od živali, če ne v radosti, ki nam jo nudi vsakovrstni tfluih? Ali morda v govorni'■, kakor nekateri 'trdijo? Zmota, laž! Balaamov o-sel je govoril, toda kdo je slišal. da je osel duhal rožo? Plinius nam pripoveduje o čebelah, ki so se veselile pesmi, njim na čast prepevanih, Por-(pjhiyrius govori o slonih, ki so razumeli jezik Indijcev in še neki drug "us" o levih, ki so razumeli Mauretance. Govor toreij ni naš privilegij. Morda torej nasmeh, kakor trdijo drugi? 'Laž! Lactanius ali kdo Idirugi z neizogibno končnino "us" je opazil nasmeh živali. Ako sem rekel, da dopadenje nad parfumom loči človeka od nižjih stvari— še gisem povedal zadosti— to dopadenje ga dviga k bogovom. Cardanus ipravi, da se mu zliii voh edini čut, ki je skupen telesu in duši T.a naš del, ki je baje božanstven, se veseli vonlja in zato zažigamo txaje 'bogovom kadilo. Plato-novci, Egipčani in Kaldejci so trdili, da s/ladek vonj pripravlja zralk za sprejem bogov s katerimi hočemo biti v stiki. Kaj ne stoji v bibliji sami zapisano: ta ogenj1 je gospodu prijeten vonj ?" Glej, in ta nesrečna žena sovraži parfume, ki so uživali pri prvih narodih {•/postopanje — idldkaz za to je Italija za" časa renesanse, ko so pri javnih sla'vnostih par-fumirali v-se, da, tudi mezge. In morda godi le v spomin na one čase,, da se še dandanes kak potomec onih živali paT-fumira. Oh, najomikanejši človek vseh časov je v mojih omejit Gasimo I„ oni veliki mož, ki je poslal pesniku zavitek sladko parfumiranega denarja; najjbrže je božanstve-ii i Ftorentinee slutil veliko resnico, ki sem jo šele jaz odkril, da je vonjj — poezija nosa! Da, moje dame, a m bra pomeni za nos, Ikar opera' za sluh; kadiilo je himnh, katero duhamO; vonj jasminove e-sence je enak najelegantnerj-šim Horacijevim verzom in epitalamijam, ki jih dihajo nežni pomarančni cveti, pro-rOku[jejo bolj trdno slavo nego Petrarkovim sonetom 1"
"Bravol Bravo!" so' tleska-le dame.
"Zato častite nos kot naj-plemenitejši del svojega telesa," je nadaljeval Lev s har-lekinsko kretnjo; ''nekateri hvalijo nos, drugi roko, posebno veliko častilcev je našla roka Katarine — Katarine Medicejske," je pristavil čez nekaj časa, (ko je že bil Andrej opazil, da je (prijatelj A-leksej hitro umaknil z naslanjače vega roca'ja svojo .prekrasno rdko, roko take oblike, kakoršne doslej še ni videl pri ženski.
''Pesnfki so opevali, kalkor pravi Brantome, "rožnate pr-' ste Aurorine", je naicflaljevail
Lev, "toda Aurono je zasenčila Katarina" — položil je roko na Alekseja, — Katarina Medicejska!" .je pristavil in se spustil v smeh. Aleksej je bil v zadregi in Andreju je kakor blisk šinila skozi m ozek mfsel o kateri sedaj ni razumel, da mu ni prišla v glavo že prej ob pogledu na ženslko obliko Ale/ksejeve postave in ob njegovi sumljivi podobnosti s podobo velike knežnje, 'kar ije šele sedaj opazil. Zato so se mu zdeli obrisi one slike tako znani!
"Vaisi igovori," (Je segel na-mišljeniAleksej Levu v 'besedo, "imaljo vedno napako, dia so preveč dolgi! Govorite kolikor časa hočete, toda jaz odidem."
Lahno je (pomignil s krasno roko damam, obotavljal se je še nekaj časa, obrnil se je k Andreju in je rekel:
"Iskala sem zabavo in našla se,ni prijatelja. Upam, dia o-stanete to še naprej, ko napravim šali kionec in vam zaupam, da ni nobenega Alekseja in da sem Katarina sama!"
Ni čakala odgovora, ampak hitro je zginila za vrati, <ka-moT so ji dame sleldiile^in odkoder »se je razlagal prešeren smeh Leva Nariškina.
Dalje prihodnjič.
Bavarski delavci ne štrajkajo.
•Aigitacij'a za siplošni štrajik v Monakovem, glavnem mestu Bavarske se je ponesrečila po jako Ifourni debati, -toda štrajk se ije razširil v Nurem-bergu in Eurthu. Od zadnje^ ga torka zjutraj nemške obla-sti ne pustijo nikogar preko| švicarske meje. Privatna poročila, fki prihajajo iz Švice, naznanjajo, da je položaj v Nemčiiji jako obupen. Herr Walraff, minister n'otranjilh del, je zavrnil pogovor s štraj-iktarji, kar je štrajkarje še bolj raztogotilo. Mnenje v Švici je, da bo štrajkarska kriza kmalu dospela do vrhunca, in sicer ali se bo 'štrajk razblinil ali pa bo vlada prisiltjena na kodena.
(Washington, 31. jan. Tekom zafd'njUi osmih mesecev Pt je v Zjedmjffftth državali izvežbalo 56.000 mladih nilskih za častnike. Tekom tega tedna bo imenovanih 11.000 mladeniče v častnikom.
—Policija je zavohala, da ima gostilničar Starlight Boyd na Central ave. doma sto funtov sladkorja. To je seveda protipostavno. Raditega je dobil Boyd policijski obisk, in iposledica je bila, da je Boyd moral dati 50 funtov zavodu za siromašne deklice in 50 funtov zavodu za stare ljudi na Woodland ave.
POZOR !
Spodaj podpisani naznanjamo cenjenemu občinstvu, da uljudno prosijo vse odjemalce, da plačujejo svoje račune vsakih štirinajst dnij. Neznosna draginja mesa in mnogi Idirugi 'Stroški nam skoro ne dovoljujejo, da bi riskirali zgubo pri trgovini radi neka-terili odjemalcev, ki ne plačujejo več mesecev ali celo ne plačajo. Zatorej uljudno prosimo, da plačuje občinstvo račune na vsakih štirinajst dnij-(16) Zveza slov. mesarjev.
čedna soba se odda v najem.
1201 Norwood Rd.
DELO
dobijo dekleta za hišna opravila. Vprašajte pri Jewish Orphan Asylum, 5000 Woodland ave.
NAPRODAJ
je jako lepa hiša z dobrim lotom, furnace, plin in elektrika v hiši. Proda se za $3500., Vprašajte na 1446 E. 174th St.	(16)
po svoji raajki zeni Mariji Knaus, fc*|era me je prerano zajpastila s četverimi otroci, te sem iportom zahvaljujem društvu sv. Ane, št. 4. SDZ. Zaihivaljujem se sestram orne-njienega društva (za požrtvovalnost in s^pložh vso radodar-! nost napram ^oj* ranjki ženi. Društvo je v resnici neprecenljivo. Želez društvu dobrega napredka, se zahvaljujem
Frank Knaus, soprog, Mary, Frankie, Agnes Jennie, dtroci.
Več hiš
naprodaj od 53. do 80. ceste, med 'St. Clair in Superior ave. Za eno ali več družin. JNove hiše na lahka odplačila. Vprašajte pri J. Krall, 961 Addison
^_09)
Naprodaj je dobra grocerija. ki se proda rad:i bolezni ipo jako niz'ki ceni- (Vprašajte na 4303 Superior ave.	(15)
NOVO PODJETJE!
Prva mednarodna posredovalnica za moška in ženska dela na 214—16 Superior ave. N. E.
Slovencem, Hrvatom, Srbom in sploh vsem zmancem in prijateljem tem potom naznanjam, dia je naša državno inkonporirana posredovalnica za moška in ženska dela začela poslovati z dnem 1. januarja, 1918. Kdor išče kako delo naj se obrne na našo pisarno, 214—16 Superior ave. N. W. Jaz sem vedno tam 11a razpolago 'ter tbodiem pred vse m gleedaV n a to, da- Slovenci, oziroma Slovani, dobijo dobra in stalna Idlela, kadar jih iščejo. Se priporočam, 23	Frank Strehovec.
^ . . , i Denar se pogojuje na stav-
binvstvo hiš po 6% obresti, na<
lahke mesečne obroke. Hiša
se vam postavi na vsalk lot, ki
ga imate plačanega. Pokličite
po telefonu ali pa pridite o-
sebno po 6. ufli zvečer,
Anton Salamon,
8217 Rosewood ave.
Tel Union 974 K (40)
^ POZOR SLOVENCI!
*
Naznanjam da razproldlajam fine zimske moeike suknje in obleike, katere d'obite s^daj pri nas jalco poceni. Deške suknje za dečke od 13 do 16 let dobite j>ri nas jako poceni. lXa razprodaji imamo tudi dobre, (trpežne čevlje. Pridite i-rt prepričajte se. VAkdo si ■prihrani denar, Iki -priidle sedaj v našo trgovino. Mi potrebujemo denanja, t raditega smo se odločili prodajati precej ce-nieje.
JOSIP GORNIK, 672 E. 152nd St. (17) Collinwood.
DEKLETA, POZOR!
Mi vam plačamo, dočim se učite telefonske službe1 in vam večlkrat povišamo plačo. Damo vam priliko, da naprddtajefce v1 službi. Dekleta od 16—18 let dobijo $8.00 na ted>en za začetek , 48 ur dela na teden, dnevno delo. Dekleta stara nad 18 det, dbbijo $9.50 na te-dlem, delajo 36 do 42 ur na te-U!en. DeJkleita nad 21 let ddbijo $10 na teden za 45 ur dela v tednu. Nočno delo. M|i vam dah>o počitinice s polno plačlo vsako leto, in imamo ^ačrt, da vam plačujemo za časa vaše bolezni.
THE CLEVELAND TELEPHONE CO. Šola za začemice, The Old Arcade, vzemite elevator na Euclid ave. do Room 782.
SRCA MARIJE(STARO).
i*
Društvo je na redni mesečni seji sklenikx, da sprdjema žene in dekleta od 18. d!o 40. leta (brez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in april. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z irojstaidan Ustom ali pa s zaipri-l sezeno izjavo pri notarju. Druiš,tvo uJaje $6.00 bolniške podpore ma teidlen in $300 smrtnine za vsako umrlo članico. Me sečnin a znaša samo $1.00 na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spričevalom, poleg mesečnine1 $1.00, pa plačuje še 25 c in a mesec, in ako mož! umrje, dtoibi že«ia $150 smrtnine.
. To društvo je eno najstarejših tu iv Cffetvelandu', članic šteje preko 300,. premoženja ima nad $9000. Zene in dekleta, sedaj se vam nuidi prilika, da pristopite v rto društvo bree vsake pristopnine. (Mon-Fri.50)	ODBOR.
■......j 1 »i.
NAZNANILO.
Naznanjam članicam društva St. Clair Grove, št. 98 W. O. W. da se redne mesečne seje vrše vsallc druigi pondeljek v mesecu. Po sklepu sester *bo samo ena seja v mesecu,ne dvakral kot dosedaj, Plačujte redno mesečne asesmente, da se ne bo treba jeziti radi sus-pendacij. Vsak naj plača na seji, ali pri meni na doiiTu.
Sestrski pozdnav (18) Mary Jančigar tajnica.
Fantje, stari nad 16 let, dobijo delo. Skušnja nepotrebna.
Prilika za napredovanje. The Reliance Electric & Eng. "Co., 1088 Ivanhoe Ro.	(14)
P Tronft C+	/icv
■	"^'J
Štirje fantje se vzamejo na J stanovanje, ibrez hrane. 1315 E. 55th St._(14)
~ ZGUBLJEN DENAR.l r
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim
ljudem, ki svoj denar doma • hranijo. £emt* imeti dtenar doma? Ali ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem ift vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinske^i in Posojilnem društvu, 631-5 St. Clair ave._ (X151)
NAZNANILO.
Rojakom v Claridge, Paf. ii» v okolici naznanjamo, da je naš tamošinlji zastopnik Mr, Jacob Janršek, Box 401, Cla«4 ridge, Pa., Iki je opravičen l pobirati naročnino. Ga vsem \ toplo ipripcxrocamoi.
Uprava Cl. Amerike.
Svoji k svojim
je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo? LaKko pa to dokažete, če vložite svoj dienai^" v slovensko podjetje. Slovensiko Stavbin-sko in Posojilno društvo.
(Xi5I>
-^
Delo dobijo strojniki in tool-makers Prve ivrste delavci. Mi pilajčamo vecfno najvišje cene. Stalno delo, nobenih de-lavs)kihi nteprilik. Imamo kon-trakt tofl vlade Zjed. drž'av za veliike topove in šrapnele šest palcev. Mi vam povrnemo vožnje stroške, če delate naj-mlanj trideset dnij pri nas. O-glasite s« pri American Brake Shoe & Kounldlry Co., 713 State St.,- Erie, Penn.	(1$)
Merchants Red znamke	mm M	Slovenski oddelek na balkonu,
dajemo pri vsakem	vPrašaite za slovenskeva
Velika razprodaja tovarne in za delavce.
JKl ■	t	.	. w	JT ' >■■
-i- -i' i' 4- -f !■ -h * * * t-1 i' i' -H' t- {mM '! } I ■!■ ■!■ ■!■
BLAGO SKRAJNO ZNIŽANO V CENI. f *	SEDAJ JE PRILIKA ZA VAS.
1 1 *1 '1' ■!■ I1 fW"!1
Imeli smo. sezono izvanrednega položaja in sicer vsepovsod. Velike tovarne in delavnice so se pripravljale za veliko trgovino kakor navadno, toda naročila niso prišla, ali pa so bila odpovedana ali zmanjšana v številu.
(Naši kupovalci so obiskali zadnje Čase tovarne in delavnice, kjer so vimeli blago nakupičeno v ogromnih kupih. Lastniki tega blaga so bili prestrašeni, ker je bila sezona slaba za nje, in ponudili so blago po smešno nizkih genah. Mi sm0 se poslužili te prilike in kupili smo za tisoče in tisoče dolarjev vrednosti blaga
To blago je podloga naše ogromne
Tovarniške razprodaje
delavce
in se začne v torek, S februarija, v skoro vsakem oddelku naše trgovine.
<W*">Ker smo kupili blago po tako krasno ugodnih pogojih, smo zmožni, da razproda jamo blago po čudovito znižanih cenah in s tem damo našim odjemalcem polno vrednost, da Si prihranijo denar ter s tem pomagamo, da se borijo proti draginji.
*	Pazite na časopise za druge rszprodaje.
Tovarniška razprodaja vsak dan na sledečem blagu:
Pohištvo,	otročje suknja	čipke,	ženske obleke,
zg^ori,	otročje obleke,	pralne obleke,	iženska krila,
dtaperije,	moške obleke,	rokavice,	ženske bluze,
preproge,	deške obleke,	moški klobuki,	pletenje,
slike	čevllji,	(brušeno steklo,	zlatnina,
spodnje perilo,	otročja oprava,	robci,	toaletne potrebščine,
otroč. spodnje perilo,	muslin,	blago za obleke,	umetnine,
Pfctno,	iS™*	ženske obleke,
usnjeno blago,	hišne obleke,	moska
posteljna oprava,	milinery,	Ždeznina,	P^ >
Savice	svila,	ženske suknje,	< drobnarije.