NEKAJ PRIPOMB V ZVEZI S POMENSKIM RAZVOJEM BESEDE BABA
V zelo zanimivem članku z naslovom Pomenska analiza besede baba' je Milena Piškur poskusila (priznati je treba, da se ji je posrečilo) slediti razvoju pomenov besede baba. V ta namen je pregledala okrog 35 slovarjev slovanskih in drugih jezikov in precej obsežno literaturo. Prav gotovo pa bi veliko novega prispevalo slovensko narečno gradivo, saj bi pomagalo natančneje opredeliti nekatere trditve. Zal je bilo to gradivo zaradi pomanjkanja narečnih slovarjev avtorici nedostopno.
V tem prispevku bi želel v zvezi s člankom Milene Piškur navreči nekaj nadrobnih pripomb.
1. Meteorološki pomen besede baba (prim. polj. baba, babak, fonetično babok, ba- " bun, babiaste chmmy »posamezen deževni oblak«^, č. bdby baby »oblak, ki prinaša dež«, babka »temen oblak«, kar Mächek razlaga z asociacijo na neoblikovanost dn košatost ter po teh znakih primerja oblak z žensko, Holub in Kopecny pa vidita v besedi baba »oblak, ki prinaša dež« nekak simbol rodovitnosti) poskuša avtorica (str. 9 in 10) povezovati z demonskimi, magičnimi močmi, ki so jih pripisovali vražaricam, čarovnicam.
Zdi se mi bolj prepričljivo in bolj preprosto povezati ta pomen s »potepanjem, pohajkovanjem od hiše do hiše« bab — beračic. To domnevo potrjujejo tudi druge poljske narečne besede, zapisane v pomenu »posameznih deževnih oblakov«, npr. besede, kakor: dziady,^ dziadowskie, dziadkowe chmmy, ki so dovolj pogoste v severni Malopoljski in na Mazovšu. Tudi sporadično z istim pomenom zapisane besede: szpiegi »vohuni«, gonce »gonjači«, przodowniki »prednja straža«, przewodniki »vodniki«, swiadki »izsledniki«, ostajajo v zvezi s postopanjem, pohajkovanjem.
2. Povezava pomena »atmosferskih padavin«, npr. slov. hab;'e pšeno, babja jeza »sodra«, polj. baby, baboki »kosmi mokrega, prhkega snega« z demonskimi silami je verjetna, čeprav so tu lahko vplivala tudi ljudska verovanja, povezana s temi meteorološkimi pojavi. Kadar pada vlažen, prhek sneg, na Poljskem pogosto pravijo — to baba piezy- ¦ ne rossypala (Velikopoljska) tj. baba je pernico stresala, ali dziod babe skubie (Pomor-jarisko), tj. dedec babo mlati in še — aniolki podaily piezyne (Zahodne dežele), tj. angelčki so strgali pernico.
V oblikovanju pomenov so se posamezni faktorji križali, prepletali in do različne stopnje vplivali na razvoj.
> JiS 1965, št. 1. str. 6—15
' Poljske primere citiiam iz svoje študije z naslovom Meteorološko besedje v poljskih narečjih in zgodovini poljskega jezika, druge iz članka Milene Piškur.
• Beseda dziad nastopa v poljščini tudi v pomenu »berač«.
152
3. Zadnja pripomba velja kategoriji s pomenom »prazna, nerodovitna, majhna, malo vredna stvar«, tudi »množičnost (česar je dosti, to je poceni«) (str. 10), kamor bi morali uvrstiti tudi polj. baby, babki »plejade«, o čemer piše M. P. v opombi: »Morda gre sem tudi polj. baby »plejade«, za kateire je značilna gostota« (str. 11). Ime baby v pomenu »plejade« je znano razen na Poljskem še na Češkem, v Lužicah in Rusiji;* v severni Sloveniji jim pravijo žanjice.^
Zanimivo je, da se z imenom »skupina žensk« za plejade srečujemo skoraj po vsem svetu. Pri Laponcih je na primer to ime znano kot tovarišija deklic, v Afriki (v Sahari in na ekvatorskem območju) skupina žensk, v Avstraliji skupina deklet ali žensk, ki delajo, plešejo, pojejo, pri plemenih Zahodne Viktorije so to mlade deklice, ki godejo za ples, v severni Ameriki pri plemenih Luisenio je to sedem sester, ki jih je ugrabil Aldebaran, pri severnoameriških Indijancih so to zvezdne deklice, tudi plesalke, pri Čukih so plejade skupina žensk^ ipd.
Ti primeri pričajo o stari asociaciji imen bab (deklic) s konstelacijo zvezd. Pri tem verjetno niso bili brez vpliva obredi in slavnosti, ki so bili morda v času, ko so plejade vidne, saj je znano, da to ozvezdje v posameznih območjih sveta ni vidno vse leto, in pri katerih so bile udeležene ženske.
Wladystaw Kupiszewaki Prevedla Breda Pogorelec