PORTRET BREDE BLAZNIK DIREKTORICE RAŠICE-GAMELJNE DOBITNICE NAGRADE BORISA KRAIGHERJA________________________
Predvsem bomo razvijali kult dela
Potem ko smoji v imenu uredništva Javne tribune in njenfh brajcev čestitali k podelitvi pomembne nagrade Borisa Kraigherja, ki se podeljuje posameznikom samo za izjemne gospodarske dosežke traj-nejšega pomena, je Breda Blaznik, glavna direktorica delovne organi-zacije »Rašica« Gameljne med zahvalnimi besedami dejala, da razume podeljeno nagrado predvsem kot priznanje celotnemu kolektivu, ki je sledil njenim ciljem s svojimi prizadevanji in tako največ prispeval k rasti in doseženim uspehom podjetja. Nagrada ji je še toliko bolj pomembna, ker ji je podeljena ravno v teh nelahkih časih gospodarske in splošne krize, ki niso naklonjeni gospodarskemu razcvetu in razvoju samoupravnega sistema.
Breda Blaznik se je rodila v Celju, v družini staršev intelektualcev 1930 leta in tu po osnovni šoli končala tudi gimnazijo. Udeležila se je mladinskih delovnih akcij pri gradnji proge Samac-Sarajevo ter avto-ceste Bratstva in enotnosti. S svojimi sedemnajstimi leti je postala članica Skoja, leto pozneje pa je bila sprejeta že tudi v KPS, sicer pa je njihova družina že vse od začetka sodelovala z narodnoosvobodilnih gibanjem in je tako politično sledila njenemu zgledu. Že na gimnaziji se je predajala želji, da se bo podala po očetovih stopinjah, ki je bil arhitekt, vendar so jo tovariši iz partijske organizacije pregovorili, da
je opustila ta načrt ter se vpisala na ljubljansko ekonomsko fakulteto. Med študijem je njeno življenje obogatila intimna sreča, prišla je družina in z njo otroci, zaradi česar se je tudi njena diploma nekoliko pomaknila tja v 1958 leto. Že pred diplomo se je zaposlila. Svoje prve korake v ekonomsko stroko je napravila kot analitik na takratni občini Šentvid nad Ljubljano in jih nato nadaljevala v Iskri Pržanj. Njena pot ekonomista se je strmo vzpenjala od šefa računovodstva prek finanč-nega direktorja do imenovanja za glavno direktorico DO »Rašica« Gameljne pred desetimi leti. Na vsakem položaju je bila vedno predvsem in samo ekonomist z neizprosno logiko poslovnih učinkov. Prav z njo je v času njenega vodstva desetih let, delovna organizacija doživela največjo preobrazbo v pogledu modernizacije poslovne orga-niziranosti, modernizacije proizvodnje in uresničevanja samoupravnih odnosov. V svojem konceptu organiziranosti delovne organizacije je jasno začrtala razmejitev med upravljanjem, vodenjem in delovnimi nalogami na eni in samoupravljanjem na drugi strani. Ob hudi konku-renci katera vlada v tej panogi, se je »Rašica« pod njenim vodstvom uspešno uveljavila ne samo na domačem trgu ampak tudi v tujini, kjer ustvarja kar 35 odstotkov svojega celotnega prihodka. In kako gleda na bodočo perspektivo svoje delovne organizacije naša nagrajenka?
»Nisem optimist« pravi, »zlasti v pogledu nadaljnjega izvoza naših izdelkov pod sedanjimi pogoji. Kako naj ga intenziviramo, če moramo na uvoženi material, ki ga potem predelanega v izdelek prodamo na tujem, plačevati 30 in več odstotkov carinskih dajatev, ne da bi nam država te dajatve povrnila, oziroma priznala in imamo pri izvozu izgubo. Čeprav so takoimenovani 'lon' posli nekoliko boljši, se tudi ti kaj prida ne izplačajo, ker so osebni dohodki tako obremenjeni s prispevki, da se ne moremo ravnopravno kosati z izdelavnimi plačami v tujini. Leta 1987 smo kljub težavam zaradi raznih predpisov še poslovali pozitivno, kar pa dvomim za 1988 leto, ker je v naših gospodarskih predpisih. vse polno neznank, na podlagi teh pa ni mogoče zastaviti nikakršnih čvrstih ciljev in načrtov. V takem položaju je celotno slovensko gospodarstvo, zlasti njegov del, ki je izvozno naravnan, zaradi česar mu grozi bankrot, da je jugoslovansko gospo-darstvo že doživelo brodolom, pa ni potrebno posebej dokazovati.«
Med pogovorom je nagrajenka posebej pouuarila, da se bodo v njihovi delovni organizaciji ne glede na razmere še naprej prizadevali za ekonomično, racionalno, učinkovito in rentabilno poslovanje, za vzpodbudjanje samoupravljalske zavesti vseh zaposlenih, za razvoj vsega umskega in ostalega ustvarjalnega potenciala, predvsem pa bodo še naprej razvijali čut in odnos do kulta dela.
Ivo Osojnik