„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne 4 rodne vrstice (potit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo.
Mladeniški shod v Skalah pri Velenju.
Mladeniči šoštanjskega okraja! Dolgoletna želja vaša se bode izpolnila. Dne 18. julija se vrši v Škalah prvi mladeniški shod. Ta dan pokažite svojo katoliško - narodno zavest. Vsak, katerenn je le mogoče, se naj udeleži tega velevažnega shoda in pripelje s seboj še svoje prijatelje. Tudi stariše uljudno vabimo, da se prepričajo o blagih namenih mladeniške organizacije. Ob 10. uri dopoldne je skupna sv. maša; pridigoval bode podpredsednik S. K. S. Z. g. dr. Hohnjec. Po maši se vrši zborovanje na sejmišču s tem le redom: 1.) Pozdrav; 2.) Pomen „Zveze slovenske mladine", govorita predsednik mladeniško zveze Žebot in deželni poslanec dr. K. Verstovšek; 3.) Volitev odbora za okraj; 4.) Pozdrav mladeničev iz raznih krajev.
Mladeniči, pridite v obilnem številu v Skale!
Vstajenje mladine v Halozah.
Blizu Drave nad zgodovinsko imenitnim gradom Bori zagleda popotnik že od daleč s spodnjega ptujskega polja lepo cerkvico sv. Ane. Tu se je letos na Petrovo zbralo nad 300 vrlih mladeničev iz celih Haloz, od Zavrča do sv. Trojice, da se z medsebojnimi govori navdušijo za narodno delo. Tudi taki, ki še sicer dosedaj niso bili našo somišljeniki, so bili polni hvale o tej prireditvi. V številni procesiji so domači družabniki Mar. družbe prišli od farne cerkve k sv. Ani k poznemu opravilu, pri katerem je o. Benedikt v uprav izbranih besedah navduševal mladino za delovanje po geslu: Prijatelje buditi ne le k znanju ampak izvrševanju, nasprotnike notranje in vnanje poditi ne z litrom in pestmi — to ni krščansko — temveč z značajnim krepostnim nastopom! Misli popolno nove in prilagođene današnjim razmeram, vendar ne take, da bi mogel kdo reči, da so politične. Mimo so se takoj po sv. maši v prostorni cerkveni hiši glasili govor za govorom celi 2 uri in to iz ust kmetskih fantov. Po uvodnih besedah g. podpredsednika S. K. S. Z. Dr. Hohnjeca, ki je opisal pomen mladeniških zvez ter njih dosedanje izborno delovanje po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, navduševal je Žebot mladino za bratoljublje in značajnost, ter razvil v poljudnih besedah program Z. S. M. Nato je zopet g. Dr. Hohnjec povzel besedo in razpravljal o temeljih in ciljih mladeniške organizacije, njo velikem pomenu za ohranitev slov. naroda na Sp. Štajerskem. Bodril je mladeniče, da vztrajajo pri tako lepo započetom dolu. Med velikim navdušenjem so govorili še mladeniči Sešek iz Zavrča, Mlakar iz Sv. Trojice, Rihtarič iz Zavrča, Pungračič iz Zavrča, Ver iz Krčevine in Podplatnih iz Cvetkovo pri Sv. Lenartu. Vsi ti govori so nam pokazali velik napredek naših mladeničev. Haloška mladina vstaja, se zbuja; otresla se je vseh liberalnih in nomškutarskih spon, ki so jo vezale. Osamosvojila se je in tako svobodna stopa proti svojim vzorom in ciljem. — Še enkrat povzame g. Arnuš besedo in z živimi besedami priporoča, da se Štajerca spravi tja, kamor spada. Domači g. župnik Vogrin izraža svoje veselje nad gibanjem mladeničev in želi, da njih organizacija lepo napreduje in se razvija v pravo ljudsko organizacijo. Po zborovanju so se mladeniči še enkrat zbrali v cerkvi, kjer je g. Kraner iz
Zavrča imel še kratek, vzpodbuden govor. To je bil res vesel dan naše mladine. Dal Bog, da bi seme, ki je padlo j na rodovitna tla, obilen sad rodilo Mladeniči v izobraže-i valnih društvih delujte odslej po načelih, ki ste jih vsi odobravali na shodu. Čitajte pridno krščanske liste, pridobivajte članov društvom, začnite s knjigovodstvom pri svojem zaslužku in izdatkih, gojite petje in tamburanje. Ako boste vedno vstrajno delavni, tedaj boste res vsestransko izpolnili te upe, ki jih polagajo na mladino. Zato pa vztrajno naprej za vero in dom!
O pol dvanajstih!
Žalost mi trga srce, ko pišem te vrstice, toda mora biti. Bojim se, da bo prepozno, vendar bolje pozno ko nikoli. Orisati vam hočem veliko nevarnost, v kateri se nahaja naš slovenski narod; preberite vsi, mladi in stari te ; vrstice in si jih zapomnite ter jih tudi svojim znancem razložite.
Že veliko se je po našem časopisju, tudi v „Našem Domu" še letos, opozarjalo na veliko nevarnost, ki preti našemu narodu in ta nevarnost je slabo berilo. Razne judovske in druge spise ,in brošure, opisujoč razne grozovite umore, boje, razne indijanske povesti in podobno blago, so dobro plačani agentje začeli razširjati in ž njimi kar preplavili naše kraje. Bile so to razne povesti, kot: „Grofica-beračica", „Strah na sokolskem gradu", „Živa pokopana", „Beračeve skrivnosti" itd., ki štejejo na stotine zvezkov in v katerih ni ne pravega začetka ne konca. Spisane so na-| videzno v krščanskem duhu, toda vmes je zelo previdno namešan strup raznih hudobij in grdob. K tej vrsti knjig se prištevajo tudi razno indijanske povesti, kakor tudi detektivski spisi, ki se navadno samo pečajo z uboji, umori,
! prebrisanimi vlomi itd. Mladina kaj rada posega po tem čtivu, ne loči dobro od slabega, če je še sploh kaj dobrega vmes, se v kratkem navzame istega duha, zajde na kriva pota in se tako s tem popolnoma pogubi. Žal, da moramo , opazovati že tudi sadove te velike nevarnosti.
V Mariboru se je pred kratkim zgodil dogodek, ki je posebno v nemškem časopisju vzdignil mnogo prahu. Učiteljiščnik Kocbek je ponoči z velikim kuhinjskim nožem zabodel kleparja Wiedemanna in ga smrtno nevarno ranil. V Ljubljani so dijaki naredili zaroto, da postrelijo neljube jim profesorje; na ljubljanskem pokopališču sta se ustrelila v drugi junijevi polovici dva realca iz Idrije. To so žalostni pojavi, žalostni tembolj, ker se pojavljajo med upom naroda, med dijaštvom.
Nemški listi pripisujejo te dogodke na rovaš slovenski kulturi in naznanjajo svetu, da smo mi narod ubijalcev, morilcev, da, ljudožreev. če pa v resnici in natančno preiskujemo, kje je najbolj vzrok tem žalostnim pojavom, se prepričamo, da je temu največ kriva nemška literatura, katera je na tem slabem berilu najbolj bogata. Ako bi tedaj Nemci hoteli nepristransko in po pravici postopati, tedaj bi prišli do zaključka, da so vse ali vsaj veliki del teh žalostnih dogodkov zakrivili nemški spisi, in bi bilo umestno prijeti razne založnike „rauberromanov", ki na ljudske stro ke spravljajo v svet tako blago in vlačijo skupaj miljone.
Kaj pa naj bo naš sklep z ozirom na te žalostne i slučaje? Prizadevati si moramo na vse moči, da pogasimo
vsaj to, kar Se ni zgorelo, rešimo ntopljenja to, kar še ni utonilo. Vsepovsod, pri vseh prilikah mora biti naše geslo: Proč s slabim čtivom! Na pomoč pokličimo tudi naše državne poslance, ki naj tudi v državni zbornici delajo na to, da se to popolnoma odpravi, ali vsaj zdatno omeji.
Veliko upov, veliko nad polagamo na našo mladino. Ako bo zdrava mladina, bo zdrav narod, ako bo mladina popačena in pokvarjena, tudi narod ne bo bolji.
Kličem še enkrat o pol dvanajsti uri: Komur je na srcu blagor domovine, komur še bije vsaj nekoliko rodoljubno srce, ta si naj prizadeva po svojih močeh, da reši dom velike nevarnosti — slabega čtiva I	X.
Nova „Zveza“.
Liberalci snnjejo zvezo napredne mladine. Videli so, kako krepko, junaško in neustrašeno so naši mladeniči in : mladenke nastopali pri zadnjih deželnozborskih volitvah in da je temu vzrok naša organizirana mlada četa, zato hočejo tudi oni uprizoriti in ustvariti nekaj sličnega.
Ko smo lani v Ljutomeru ustanavljali Zvezo slovenskih mladeničev, tedaj je letelo po nas blato in kamenje iz megle i in oblakov liberalnega časopisja. Mi se že takrat, čeravno ; mladi, nismo ustrašili napadov liberalnih klevetnikov, ampak J ne oziraje se ne na levo, ne na desno, smo šli svojo pot j naprej. Pot smo si zelo dobro začrtali, tla dobro pripravili in ne brez uspeha. Dneva 7. in 17. maj letošnjega leta, ostaneta v naši zgodovini zapisana z zlatimi črkami.
Naši lepi uspehi pa so začeli skominati tudi liberalce. Kako priti do tega ? I nu, drugače ne, kot ustanoviti še eno mladinsko zvezo. Tako je prišlo do tega, da se bo ustano- j vila nepotrebna „ZvetfS liberalne mladine". Korake, ki so j jih lani v svojem časopisju na vse načine zasramovali, so sami pobrali, začeli so hoditi po poti, po kateri mi že dolgo časa hodimo. Lovijo kaline, toda ni jih, ki bi se ujeli. Ne bo ga namreč mladeniča, ki bi se obesil na frak mladinski zvezi celjskih škricev.
Nam mladeničem, pa tudi mladenkam naj bo to zopet krepkejši klic: Združimo se v mladeniških zvezah! Naše vodilno geslo pa bodi:
Naj v jezi vije se sovrag, in ruje zoper nas neblag, le naj rohni, le naj grozi — nikogar se mladina ne boji, močna je v svoji zvezi 1
V tej mladi zvezi je pomoč, nezmagana v njej naša moč,
ko za blagor se mladine gre, vse mlade sezite roke, vsi v naše močne zveze!
Ta zveza naša naj zares mogočna bode, srčna vez, brez vseh nezgod, brez vseh prevar, naj se ne zruši več nikdar 1 Bog čuvaj nam mladino!
Joško.
Okoli po svetu.
Državni zbor. Razprava o proračunu se je končala dne 25. jun. in proračun je bil sprejet, čeprav le z majhnim številom glasov. Vladi so pomagali tudi liberalni slovenski in hrvaški poslanci. — Vlada je hotela, da se sprejme trgovinska pogodba z Romunijo in pooblastilni zakon za trgovinske pogodbe z drugimi državami na jugu. Češki kmečki poslanci pa so vložili blizu 70 nujnih predlogov, ki ž njimi hočejo zabraniti sklepanje o trgovinskih pogodbah.
—	„Slovanska Jednota" se rahlja; v vprašanju glede pooblastilnega zakona ni soglasja. Mladočeški poslanci, izvoljeni od bogatih trgovcev, in slovenski in hrvaški poslanci v „Jugoslovanski zvezi" pod pritiskom dr. Ploja, hočejo glasovati za trgovinski pooblastilni zakon. — Nadalje je vlada predložila predlogo za zgradbo 33 novih železnic, ki bodo dolge 729 km, državni prispevek pa bo znašal 95 milijonov.
Poslanci „Kmečke Zveze11 so stavili nekatere mgne predloge v državni zbornici.
Poslanec dr. Korošec je stavil nujni predlog, da se poostri postava o avtomobilih.
Poslanec Roškar je v imenu Kmečke zveze in njenih poslancev storil potrebne korake zaradi preteče suše v vseh okrajih Spodnje Štajerske ter vložil z drugimi poslanci tudi tozadevni nujni predlog. Naši poslanci skrbno zasledujejo gospodarske razmere med svojimi volilci in jim posvečajo vso pozornost.
Poslanec Roškar jo stavil dne 25. junija sledeče predloge:	1. Zahteva, da naj vlada zniža ceno zdravilom
proti davici, ali pa oddaje brezplačno, ker manj premožni ljudje niso v stanu ta mnogokrat prepotrebna zdravila si nabaviti. Ta zdravila se izdelujejo v državnih zavodih. 2. Predlaga, da se naj odpravi zemljiški davek.
Posl. Piš ek je 26. junija stavil nujni predlog, da država za 11. junija po ognju poškodovanim posestnikom v Križeči vasi pri Studenicah zdatno in hitro pomaga.
Posl. Piše k je 25. junija stavil nujni predlog, da država županom in svetovalcem povrne oziroma daje za polovično ceno vožnjo po železnici, kakor drugim uradnikom.
—	 --^  --------------------~— ------------------i—  riTiiisaai
J. ■arkoi.k	LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
Iz Jafe v Jeruzalem.
Sredi julija se začne v goratih krajih že trgatev. Že dolgo poprej se preseli felah iz svoje koče v vinograd v hišico narejeno iz lesa in vejevja, stražit grozdje in drugo po vinogradu nasajeno sadno drevje n. pr. fige, drugače bi mu dolgoprstneži preveč olajšali trgatev. Mnogo grozdja se proda in zavžije svežega. Veliko ga posušijo in prodajo kot zelo okusne rozine. Za pridelovanje vina se mohamedanci malo zmenijo, ker jim ga njih vera prepoveduje piti.
Vendar pa prešajo iz grozdja, ki se je sušilo štirnajst dni na solncu, vinski sok, ki ostane sladek pa je vendar zelo upijanljiv. Palestinsko vino, ki se dandanes izvaža iz sv. dežele, pridelujejo nemški in judovski naseljenci po evropskem načinu. Vino je izvrstno in zelo močno. V starih časih so ravnali z grozdjem zelo priprosto, kakor nam spri-čtge tudi sv. pismo. V plitvem skalnat -m, malo nagnjenem korita zmečkali so navadno z nogami grozdje; sok je tekel v drugo, nižje ležeče, lijaku podobno korito. V nekaterih krajih še nahajamo tretjo skalnato korito, v katero je tekel iz drugega očiščen mošt; iz tega korita nalili so mošt v mehove ali prstene posodo in ga večkrat pretočili, da ni ostal predolgo na starih drožah. Takih preš se najde mnogo po starih vinogradih, pa dandanes povečini niso več v rabi ampak so le trajni spomeniki starodavnih navad.
Prav mnogokrat omenja sv. pismo z vinsko trto figovo drevo; saj ga nahajamo tudi dandanes v obilnem številu sredi vinogradov, kakor pri nas ponekod breskve Oboje je v sv. pismu podoba blagostanja in veselega, zadovoljnega živ^enja. Prerokovaje o srečnih časih Mesijevega kraljevanja pravi Mihej: Vsakteri bo sedel pod svojo trto in pod svojo
: smokvo; in ne bo ga, ki bi ga strašil, ker usta Gospoda i vojskinih trum so govorila. (Mih. 4, 4). Smokva ima veliko življensko moč, pri tem se pa zadovolji s prav slabim tlom, zadostuje njenim koreninam tudi kaka skalna razpoklina. Seveda ostane tam mala, če so pa tla boljša zrase do 30 čevljev visoko in je debela do tri čevlje. Prvi sad se prikaže že v februarju, v aprilu ga že, čeravno še ni celo zrel, zavživajo s soljo, kot rane fige. V maju se nastavi na istem drevesu drugi sad, ki dozoreva že v juliju, kot poletne smokve, pa se drži tudi na drevju do decembra kot jesenske in zimske fige. Eno popolnoma doraslo drevo da, do dvesto fantov fig, katere povživajo bodisi sveže — da so dobre, vem iz lastne skušnje — bodisi posušene in vržejo posestniku lepe denarce.
Počasen pa gotov je naš vlak; po dolgem puhanju po navkreber vodeči železnici dospe na višino planjave Refaimske, kmalu si bo lahko oddahnil. Na levi nas pozdravljajo iz vrtov prijazne hišice nemške naselbine Re* faimske, na desni pa leži precej obširni kolodor — v ozadju pa cilj našega romanja Jeruzalem!
S sv. Bernardom ti kličemo: Bodi pozdravljeno, mesto sveto, šotor, katerega je posvetil najvišji, da bi v tebi odkupil človeški rod. Bodi pozdravljeno mesto velikega kralja, kjer so se godili od početka sveta skoro neprestano vedno novi čudeži. Pozdravljam te, gospo narodov, kraljico zemjjej sedež očakov, mater prerokov, učiteljico vere, slavo krščanskega ljudstva!
Noge, Jeruzalem, stojč prezvesto Ze blizo tvojih vrat!
Lepo na novo zidano si mesto,
Ko zlito v trden grad!
In tje hite Gospodovi rodovi,
Da s hvalo ga slave,
Tam Davidovi sodni so stolovi,
Da pravo vsem delč.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se v prvi polovici meseca julija poda na obisk k rumnnskemu kralju. Spremlja ga prvikrat njegova soproga kneginja Ho-henberg, ki bo i vsemi častmi sprejeta. Že dne 4. julija je kneginja tudi z vsem dostojanstvom nastopila pri krstu bojne ladije Radetzky v Trstu.
Gosposka sbornica je odobrila proračun.
Notarijat nameravajo v kratkem uvesti tudi v Bosni in Hercegovini.
Strafina nesreča na železnici pri Ljubljani. Na
progi južne železnice med postajama Zalog in Laze se je dogodila dne 1. julija t. 1. strašna nesreča. Med obema postajama so popravljali hrvaški delavci železniško progo. V usodnem trenutku so stali delavci sredi tira in so gledali na mimovozeči tovorni vlak. Kar na enkrat pa prisopiha na drugem tiru brzovlak v smeri proti Ljubljani. Radi ropota tovornega vlaka so preslišali popolnoma prihod brzovlaka, katerega stroj je zagrabil delovodjo Juraja Brozoviča, doma iz Selc na Hrvaškem 65 let starega in ga raztrgal na kosce. Poleg njega je obležal smrtno nevarno ranjen 62 letni Grgo Jeličič iz Selc in smrtno nevarne udarce je dobil Tomo Kralič 18 letni delavec iz Bribira. Na kraj nesreče je prihitela kmalo ljubljanska rešilna postaja, ki je prepeljala ponesrečence v bolnišnico. Oba težko ranjena sta med potjo umrla.
Razstavo izvrstnih brezalkoholnih pijač in pa sadnih sokov je priredila v nedeljo dne 4. julija I. kranjska tovarna sodavice v hotelu Union v Ljubljani povodom abstiniemčnoga zborovanja. Razstava je bila zelo zanimiva, zlasti tudi za gostilničarje in kavarnarje, ker so se na njej nahajalo lake pijače, ki se pri nas Se niso upeljale.
Najvišje sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo morilca Siczynskega, ki je umoril ces. namestnika Potockega in bil obsojen na smrt.
Ogrsko. Cesar je odslovil Wekerla in imenoval za svojega pooblaščenca bivšega ministra Lukacsa, da sestavi novo ministrstvo. Pogoji so, da Lukacs postane ministrski predsednik in da notranje in finančno ministrstvo prevzameta dva politika, ki nista prištaša Košutove stranke. Pogajanja pa nimajo zaželjenega uspeha, ker Košutovci hočejo Košuta za ministrefct ga predsednika. Upati smemo, da cesar sedaj ne odneha več.
Srbski zarotniki so baje najeli ljudi, ki naj bi umorili bivšega prestolonaslednika Jurija. Jurij dobiva grozilna pisma, ki ga svare, naj ne stopi v kraljevo palačo in naj se ne vozi brez spremstva.
Vseučilišče v Črni gori. V Cetinju otvorijo meseca kimovca vseučilišče pod imenom „financijalnonpravna škola". Na njem se bodo pripravljali domači slušatelji za višje državne uradnike. Prevladala bo juridična fakulteta. Slušatelji se bodo razdelili na dve kategoriji in sicer s teoretično in praktično naobrazbo in samo praktično. Podu-čevali bodo profesorji iz Rusije.
Nemški državni zbor bo, kakor se trdi z vso gotovostjo, razpuščen.
Na tč in vse ljubimce tvoje lije Naj polne sreče vir;
V zidovih tvojih naj častitost sije,
V gradovih biva mir!
Zaradi bratov in prijatlov svojih,
Ves blagor ti želim.
Gospodov dom stoji na skalah tvojih,
Vsa sreča bodi z njim!
(Psalm 121. Vesel.)
Z radostno nestrpnostjo zrinili smo se iz železniških voz. Kakor šumeči roj čebel vsuli smo so skozi kolodvorski hodnik na precej obširni prostor pred kolodvorom. Tam nam je bilo čakati na druga romarska vlaka, da gremo potem skupno v mesto. Vožna v popoldanski vročini je posušila vsako grlo, ki bi se pa rado zopet malo odmočilo. Takih pripomočkov je bilo pripravljenih obilo. Več prodajalcev postavilo je tu točilne mize. Dobilo se je pivo, ki ga pa niso posebno hvalili pivci; vino v steklenicah, ki pa nf proti žeji ampak jo le zveča. Najbolj so posezali po limonadi ali njej podobni tekočini, ki se je prodajala v steklenicah. Naročimo si eno. Hitro mi jo odpre, postrežljivo mi natoči kozarec in ga mi poda. Steklenico s polovico pijače pa hitro postavi nekam pod mizo. Pravim mu, da bi še rad drugo popil, ker sem plačal celo steklenico, pa mož se naravi, kakor bi nič ne slišal in videl in ne vedel, kaj očem; seveda je ostalo drugemu romarju še enkrat prodal.
(Hall« prihodnji^.]
Boj slabim knjigam I V svetovnem pristaniškem mestu Hamburgu so se vse politične stranke zjedinile v tem, da bojkotirajo vse one knjigarne, ki prodajajo slabo čtivo. Mi ta korak prav z veseljem pozdravljamo. Boj slabim knjigam, časopisju in sploh čtivu! To naj bi bil bojni klic vseh poštenih in značajnih ljudi. Ako se pomisli, koliko gorja, koliko nesreče, koliko razuzdanosti in nespodobnosti pride ravno po slabem čtivu med ljudstvo, potem bi moral vsakdo, kdor ima le količkaj razuma, delati na to, da se uniči ta strup.
Nova vojna nevarnost preti med Grško in Turčijo. Obe državi se mrzlično oborožujeta. Gre se za otok Kreta. Turčija je velevlasti m naznanila, da Kreti dovoli samoupravo, več pa ne. Krečanski upravitelj ne sme biti odvisen od grškega kralja. Položaj se je sila poostril.
Ruska dnma je odgodena do 23. oktobra.
Potres, ki je napravil na Francoskem 16 milijonov frankov škode, je glasom poročil iz Barcelone pretresal tudi barcelonski okraj na Španskem 80 sekund in porušil mnogo poslopij.
Španjolska kraljica Viktorija je povila prince z i n j o.	,
Čuden samomor. Neka Breslei v Londonu je izvršila samomor na ta način, da je požrla 144 šivank. Ko so ji med groznimi bolečinami pobrali v bolnici 134 šivank, je umrla. Raztelesenje je pokazalo, da je prodrla med tem ena šivanka že do srca in ga nabodla, kar je povzročilo takojšno smrt.
Angleška je proti gostilnam. Nedavno je angleški parlament razpravljal o velikem zlu, katerega prinašajo preobilne krčme ljudstvu, in o zgubi denarja in kvarenja zdravja, ter je naposled glasoval, da se ustavijo vse gostilne, katere niso tako potrebne. Po tem zakonu bodo zatvorili in ustavili 20000 krčem, kjer jih je bilo pet, bo naprej samo še ena obstojala dalje.
Med irskimi katoličani in protestanti je prišlo do krvavih bojev, pri katerih je bilo več hiš porušenih, več oseb ranjenih. Policisti so na konjih naskočili množico in zaprli 50 oseb.
V Besarabiji je izbruhnila kmečka vstaja. Vslaški kmetje so pobili približno 100 judov.
Krepkega predsed. deželnega abora imajo v državi Michigan. Imenuje se Campbell. Predminolo sredo je začetkom seje lastnoročno prijel nekega poslanca in ga vrgel skozi vrata. Poslanec Curtis je namreč nedavno kruto razžalil soprogo nekega deželnega uradnika, ki ga je zato na ulici pretepel s pasjim bičem. Ko je hotel Curtis v sredo zopet zavzeti svoj sedež v deželni zbornici in ga je opazil predsednik, šel je k njemu in ga ob splošni tišini poslancev vrgel skozi vrata. Obenem mu je zagrozil, da se mu prihodnjič pripeti isto, ako bi se še kdaj drznil stopiti v zbornico. Nato se jo Campbell vrnil na svoje predsedniško mesto in vsa zbornica mu je burno ploskala.
Koliko vseučilišč ima Švica? Švica, ta mala državica, ki je malo manjša kot Hrvatska in Slavonija skupaj, približno s tremi in pol milijona prebivalcev, ima zdaj sedem vseučilišč; sedma univerza se je pred kratkim, pred enim dobrim mesecem, vstanovila in sicer v „Neuonburg" (Neuchfttel), glavnem mestu kantona „Neuenburg". Izmed teh vseučilišč jih je 6 protestantskih in ena katoliška. In sicer: Bazel, Curih, Berna, Ženeva, Ložan, Friburg (katoliška) in Neuenburg. Skoraj toliko, kakor pri nas v Avstriji. Na švicarskih univerzah je vstanovljenih več stolic za slovanske jezike, kakor v Friburgu za poljski jezik, v Bernu za bolgarski jezik in dr. Tedaj Švica je tako galantna in internacijonalna, da ustanovi stolice za druge narode, ki se tukaj izobražujejo, ki pa niso narodi v Švici, temveč zunaj Švice, — in pri nas v Avstriji pa Slovenci nimamo slovenskega vseučilišča, kar bi morali zahtevati po vsej pravici, Slovenci, ki smo vendar narod v Avstriji, političen faktor, s katerim je tudi treba računati, ako se hoče zadostiti pravici. Pa kaj pravim ? Saj še tistih par stolic za slovenski jezik nam hočejo vzeti ali vsaj omejiti... Nadalje je v Švici tudi ena katoliška univerza. In pri nas v „katoliški" Avstriji? To dfi misliti! Sapienti sati
Razgled po domovini.
Cenjenim naročnikom! Pri pregledovanju naših poslovnih knjig najdemo, da je še mnogo naročnikov, ki še niso plačali naročnine za 1. 1909. Opozarjamo jih, da to blagovolijo v kratkem storiti in še mnogo novih naročnikov pridobiti! Na agitacijo za mladinsko glasilo „Naš Dom" ! Mladeniči, vaša častna naloga je to!
Uredništvo dopisnikom in dopisalkam I Vse cenjene dopisovalce opozarjamo, da mi moramo list že v pondeljek opoldne prod izdajo zaključiti, zato ne moremo priobčiti dopisov, ki nam pridejo pozneje! Zato ponovno opozarjamo, da nam vse zanimivejše stvari takoj in kratko
ter jedrnato porofiate tako, da dobi uredništvo dopise najpozneje v pondeljek dopoldne. Mnogokrat moramo namreč dopise odložiti radi prepoznega prejema, v prihodnji Številki ne moremo objaviti, ker naš list izhaja le vsakih štirnajst dni in v tem časn navadno isti dopisi zgubijo vsojo vrednost. Zato še enkrat: Takoj in kolikor mogoče kratko!
Na mariborski gimnaziji so prične ustmena matrira v petek, dte 9. julija v jutro in bo trajala So v sredo 14. julija.
Ptnjska okolica. Volitveni boj je končan, bode skoraj že dva meseca minolo od veličastne zmage. Po vsakem boju se delijo pogumnim vojakom svetinje in zahvale za zasluge v krvavem boju. Torej malo zahvalo smo dolžni letošnjim bojevnikom, namreč volileem v deželni zbor. Dne 7. maja je veliko občin ptujskega okraja volilo samo Dr. Antona KoroSca. Zmaga je bila veličastna in sijajna. Dne 17. maja pa je bilo hudo pri volitvi. Volilci niso bili edini. Volilci so vse zmeSano volili „štajeroijance in liberalce", potem še nekateri katoliške kmečke poslance. Katoliško narodna občina Spuhlja ima prednost pri zaslugah. Ta občina je skoraj soseda liberalnega in Stajeroi-janskega mesta Ptuja. Pa res radovedni smo, kako so volili ti vrli Spuhljačani? Anton MeSko je dobil 49 glasov in Jožef Ozmec tudi 49 glasov. Drugih kandidatov pa niso poznali vrli in napredni Spuhljačani. Ta občina je edina, ki je tako lepo složno volila v katoliško narodnem duhu. Zasluži prvo narodno svetinjo in zahvalo. Toraj vzgled nad vsem drugim so vrli Spuljačani. Vsem volileem spodnje Stajersko-katoliško-narodne kmečke stranke pa hvala, čast in ponos v tako sijajni zmagi. Vsem drugim naj veljajo sledeče besede:
„Proč z liberalci, proč s štajercijanoi, naj živč samo vrli, narodni katoličani!“
„Vičavski".
Sv. Jurij V SlOT. gor. Tukaj se je minuli pondeljek poročil mladenič g. Franjo Kramberger, posojilniSki tajnik pri Sv. Lenartu, z gdč. Verico Roškaijevo, hčerko g. drž. in dež. poslanca Roškarja. Svojemu najdelavnejšemu članu v Slov. goricah ieli Z. S. M. ob tej veseli priliki: Bog Ti daj mnogo veselih in srečnih dnij v novem stanu!
Norfiinci pri Ljutomeru. Kakor krasno pisana preproga, se mi zdi naša lepa slovenska domovina, posipana z dragocenimi biseri. Ti biseri, ki ti, potujočemu po slovenski zemlji, vsepovsod mičejo oko in prijazno blestijo z zelenih gričev in gora, iz pisanih poljan, iz zatišja mirnih dolinic, svetlikajo iz srede naših vasi, so naše cerkve, kapele in kapelice. Tak biser je po požrtvovalnosti prebivalcev dobila naša vas, novo, prav lično jubilejno kapelo z visokim vitkim zvonikom lurški Mariji v čast. Dolgoletna želja vernih vaščanov se je slednjič izpolnila. Blagoslovljenje kapele se je zelo slovesno vršilo ob zelo obilni udeležbi, skoro cele župnije. Tisočeroglava množica so je udeležila procesije, dekleta so nesla kip lurške Gospe, ki ga je prav lepo izvršil domači podobar Golobič. Preč. g. dekan so blagoslovili kapelo, č. g. O. Škamlec, lurški romar, pa so nas v svoji pridigi vspodbujali k češčenju lurške Marije. Bil je to gotovo eden najznamenitejših dogodkov v zgodovini te starodavne vasi, dan, ki bo vsem ostal v trajnem spominu. Mladeničem in mladenkam pa naj vedno kliče v spomin geslo slovenske mladine: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
Poljčane. Dne 24. junija t. 1. je porodila v Spod. Poljčanah žena Ana Ranciger štiri deklice, ki so prejeli pri sv. krstu imena: Terezija-Amalija, Marjeta, Magdalena in Ana. Mati in otroci so dosedaj zdravi. Oče Stefan Rancinger je reven delavec, ki je že delj časa bolan.
Hotel pri belem volu ▼ Celju se je po svoji notranji upravi in na zunaj v marsičem pronaredil, tako da lahko zdaj ustreza vstm zahtevam. Za poletni čas se je priredil senčiat vrt z vrtno dvorano. Za letoviščarje se oddajo mesečna stanovanja, na kar se letoviščarji opozarjajo, ker v Celju ni druge slovenske hiše, ki bi nudila take ugodnosti.
Slivnica pri Celju. Na predvečer slov. apostolov smo žgali tudi mi kresove. Najvišji in najlepši je bil na Gaber-nici na zemljišču g. Mat. Vrečko. Odtod smo šteli in opazovali druge kresove v daljavi izmed katerih nam je najbolj ugajal oni na vrhu žusemskega hriba.
Pil&tanj. Smrt ne zbira, sploh pobira; to se je pri nas vresničilo. V kratkem času smo imeli več pogrebov; pred dobrim mescem smo pokopali dobro, pridno gospodinjo in mater Nežo Bevc (Krčko) iz Dobležič, kmalu za njo mlado deklico, ki je šla zdrava spat drugo jutro je bila že mrtva, in 12. junija smo spremili k večnemu počitku pridno blago deklico 181etno Miciko Strašek (Sto-kovko). Bila je tiha in ponižna, zato si je izvolila samo-stanko življenje, pa neozdravljiva sušiea ji je končala mlado
življenje. Udano in potrpežljivo je prenašala bolezen, nad njo so se pač izpolnile besede: kdor je zvest otrok Marije, smrti on se ne boji. Na praznik presv. Rešnjoga Telesa, ko so dekleta pri procesiji v boli obleki spremljala Jezusa, je ono ležala na mrtvaškem odru. Bil je lep pogreb, gin-Ijivo so ji tovaršice zapele na grobu. Spij sladko, draga Micika! Tvoj zgled pa nas naj vabi za teboj tja, kjer Jezus naš živi. Zraven žalostnih ur imamo tudi veselje, saj nam ga narava sama v obilni meri v spomladi deli, pa duhovnega veselja. V mesecu majniku smo se zbirali pri Marijinem oltarju ter častili majnikovo kraljico, v prav obilnem številu smo opravljali Alojzijevo pobožnost, lepo je bilo videti, kako so zraven dobre pridne mladine tudi starši se udeležili te lepe pobožnosti. Ganljivo je bilo na praznik presv. Srca Jezusovega, ko je cerkev bila polna faranov, posebno pa v nedeljo, ko je bil sklep Alojzijeve pobožnosti. Naša mladina se bo kmalu očitno posvetila po Marijini dražbi, ki jo naš vlč. g. župnik nameravajo ustanoviti.
Mozirje. Podolgi, mučni, 17 tednov trajajoči bolezni, je nam trnavskim dekletom nemila smrt pobrala eno pridno in zvesto tovaršico. Ana Goltnik šele v 17. letu svoje starosti je morala dati slovo temu svetu.
Prihova Ko prebiram Tebe, dragi mi „Naš Dom", in vidim, s kakim navdušenjem prireja naša vrla mladina shod za shodom širom lepe naše domovine, se mi pač nehote vzbuja v srcu želja, da bi se kmalu tudi pri nas na našem prijaznem hribčku priredil tak mladeniški shod. S tem bi se tudi naša mladina probudila in se navdušila za svojo krasno domovino in mili narod slovenski. Saj tudi naša mladina hrepeni po izobrazbi! Gotovo bi imel tak shod krasne uspehe tudi pri nas 1 Mladeniški pozdrav!
Slavin.
Železnica PolzolarMotnik zagotovljena. Vlada je 30. junija predložila državni zbornici načrt zakona o lokalnih železnicah. Med1 železnicami, katero se bodo na državne stroške zidale, je tudi projekt Polzela— Vransko—Motnik; Vlržava bo prispevala k zgradbi okoli tri milijone kron. Ta proga se jo še le v zadnjem Času na odločno zahtevo naših poslancev vzela v načrt. Podaljšanje do Kamnika se pridrži poznejšemu času; 1 cela proga Polzela—Kamnik bo stala okrog 13 milijonov kron. Z ozirom na velike stroške in velike tehnične težave na progi Motnik-Kamnik se izvršitev te proge odloži za nekaj Časa. Ta vladna predloga pride Še le jeseni ko razprave.
Kresovi so goreli 4 t. m. na predvečer praznika naših apostolov sv. Cirila in Metoda, po širni naši domovini. Povsod, kjer prebiva slovenski rod, kjer bije slovensko srce, povsod tam so goreli njima na čast kresovi, topiči so pokali in prelepe slovenske pesmi so donele daleč širom slovenske zemlje. Ko je nastopila tema, je zamigljalo po vrhovih, in kamor si pogledal, povsod si videl plamen čuječega očesa slovenskega. Ako si gledal s kakega vrha na okoli, se ti je zdelo kakor v bajni noči. Migljajoče lučice in plamena ognjev si opazil po Pohorju, po Slovenskih goricah, posebno se je pa odlikoval Kozjak. Bil je naravnost posut s kresovi-
Koroške novice.
Slovenska zmaga. V občini Blato pri Plibrku so se na kres vršilo občinske volitve. Zmagali so v vseh treh razredih zavedni slovenski volilci.
Družba SV. Mohorja se bodo letos ponašala z najvišjim številom udov, odkar obstoji; danes jih šteje 84.93l> torej za 542 več nego leta 1908, in za 333 več nego leta 1904.
Št. Vid V Podjuni. Poštno upraviteljstvo za našo krajevno pošto je podeljeno g. Valentin Picej-u pd. Voglu v St. Primožu.
V Šmarjeti pri Velikovcu se je zgodila na Petrovo huda nesreča. Krčmar Hernetter je kupil kor\ja in ga vpregel v voz, da bi ga poskusil za vožnjo. Konj se je pa ustrašil psa, ki je lajal v njega, skočil naprej, ter zdirjal z vozom po cesti. Voz se je prevrnil in hlapec je padel tako nesrečno z voza, da si je tilnik zlomil. Bil je na mestu mrtev-Gospodar se je pa tako težko poškodoval, da je drugi dan v bolnišnici umrl.
Celovec. Zborovanje delavskega društva v soboto dino 26. m. m. v benediktinski kleti je bilo pi’a^ živahno. Ob zvoku tamburic in krepkih, svežih gla' sovih moškega zbora slovenskega delavskega društva se je razvila prav prijetna, domača zabava, v Smodej je govoril o priklopitvi Bosne in Hercegovine, poslanec Grafenauer pa o političnem položaju državnem zboru. Govornika sta žela za zanimiva i * vajanja živahno pohvalo. Zborovanja celovškega <1 ' lavskega društfva so vedno zanimiva in poučljrv
Želeti je le, da bi se jih celovSki Slovenci brez razlike stanu udeleževali v prav obilnem Številu.
DruSfvena kronika.
Slivnica pri Maribora. Ustanovitev mladeniške zveze. Praznik sv. Petra smo slivniški mladeniči zelo lepo proslavili. Že dolgo časa je bila naša želja, si ustanoviti zvezo, kakor jo imajo že po mnogih župnijah, v katerih bi se lažje shajali, poučevali in izobraževali. Vedno večja nevarnost preti ljubemu domu od domačih in tujih, notranjih in zunanjih nasprotnikov. Treba se je krepko postaviti v bran z uma svetlim mečem potrebne izobrazbe, te si pa je treba pridobiti iz raznih knjig in časopisov, podučnih shodov in predavanj, katere nam mladeničem najlažje oskrbi mladeniška zveza. Ravno zato smo si slivniški fantje že do'go želeli to zvezo in se nam je na Petrovo ta srčna želja izpolnila. K ustanovitvi zveze sta prihitela razven mnogoštevilnih domačinov, fantov in deklet tudi č. g. kaplan Kranjc iz Hoč in tajnik Šut iz Maribora, ki sta v navdu-ševalnih govorih vzpodbujala mladeniče k krepkemu delovanju. G. Kranjc nam je v kratkem a lepem govoru pojasnil, zakaj to mlado gibanje, kak pomen da ima in kak strah imajo nasprotniki pred njim. Bojimo se organizirane i mladine, slišimo iz njih vrst in to popolnoma opravičeno, i Mladeniči so svoje vrednosti tudi vedno in povsod zave- i dajte! Tajnik Šut oslika v kratkem raznovrstne Turke in i cigane, ki na razne načine nadlegujejo našo domovino, i nam hočejo ugrabiti vse, vero, dom in našo nado - mladino, i Proti temu moramo postaviti močan jez, ob katerem se ■ bodo razbili vsi sovražni naklepi in nameni. Č. g. kaplan j Belšak povdarja, da se je s to -ustanovitvijo mladeniške i zveze izpolnila njegova najsrčnejša želja. Zveza je tukaj, a to ni dovolj. Reklo se bo tudi delati. Iz Slivnice morajo naše mlado gibanje čutiti tudi v vseh sosednjih župnijah, j Govori še mladenič Cvahte iz Slov. Bistrice in navdušuje ' mladeniče, da ne omagajo v započetem delu. Vmes med ; posameznimi govori je dajal lepe nauke mladeničem tudi J navzoči drž. in dež. poslanec Pišek. Prijetno zabavo so nam i priskrbeli mladeniči-igralci z predstavo „Vodežavalka11 in ! z lepo ubranim tamburanjem, a dekleta z lepim petjem, i Bil je dan sv. Petra zgodovinski dan za slivniško mladino in i ji bo ostal dolgo v spominu.	X. :
Ruška koča. 11. julija se vrši pri Sv. Arehu in Ruški koči planinska veselica po sledečem vsporedu: 1. ob 10. uri sv. maša (č. g. dr. Medved); 2. po maši odkritje Romanovega studenca; 3. planinska veselica z mnogobroj-nimi, zanimivimi, a — tajnimi točkami.
Podravska podružnica slov. pl. dr.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje bralno društvo naz- j nanja, da priredi dne 11. julija t. 1. veselico s petjem in gledališko igro „Deseti brat“.	j
Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru priredi v nedeljo 11. julija v dvorani g. Fer. Kukovec (restavracija) po večernicah ob 3. uri popoldne šolarsko predstavo s sledečim vsporedom: A. „Slava do- ; movini“! Spevoigra z deklamacijami, dvo in triglasnimi j zbori s premljevanjem harmonija. Sestavil A. Kosi. B. „Čašica kave“. Veseloigra v 1 dejanju. Vstopnina: I. sedeži 1 K; II. sedeži 80 vin.; III. sedeži 60 vin.; stojišča 20 vin.; galerija 30 vin. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Iz Zavrča. Dno 20. junija je imelo bral. društvo v Zavrču veselico, pri katerej so dekleta iz Marijine družbe predstavljale igro „Lurška pastarica“. Res kaj takega še Zavrčka fara ni videla. Pa saj se je tudi vsaka tako oglobila v svojo ulogo, kakor da bi res bila tista oseba katero je predstavljala. M. Šešek, preds. M. družbe je deklamirala „Lurški Mariji", za katero je žela splošno pohvalo. Prav ginljivo je bilo gledati pobožno Bernardko, Kako je pobožno molila v skalni dnplini, ter prosila zdravja sleporojeni hčerki neverne grofice. Do solz so bili gledalci ginjeni, ko so slišali, kako se jo grofica (L. Futura) izpre-brnila in svojo vero tako odločno pred mestno županjo (M. Pravdič) zagovarjala, da se je tudi ta spreobrnila. Sliši se da bi ljudje radi to igro še enkrat videli in če se zadostno Število jih oglasi, se bo igra ponovila. Tudi zlobnih jezikov ne manjka, kateri si vedno svoje jezike brusijo tam, kjer ni treba. Ve, dekleta iz Marijino družbo, pa stojte trdno in vse zasmehovanje darujte k večji časti Marijini. Drage dekleta, le tako naprej. „Z Bogom in Marijo, za slovensko domovino."
Škale. Dno 1. julija t. 1. je začela poslovati kmečka hranilnica in posojilnica. Kmetje poslužujte se vsi svojega domačega zavoda!
„Kres" T Gradcu. Ker se je slov. društvo „Domovina" poliberalilo, zato so si Slovenci v Gradcu ustanovili novo društvo pod imenom „Kres". Dan ustanovitve 27. jang, ostane trajno zapisan v zgodovini organizacije
katoliških graških Slovencev. „Kres" bo gorel nad trhljim ogrodjem „Domovine". Po prečitanju pravil je takoj pristopilo 36 udov, ki so si izmed sebe izvolili odbor. Osnovala se bo tudi „čebelica", ki bo ude navajala k varčevanju. Knjižnico bo društvu preskrbela „Slov. dijaška zveza". Društvo je pristopilo k slov. kršč. socialni zvezi v Mariboru. Novo društvo, slovanski otok v potujčenem morju, naj vzdržuje in obvaruje slovanske brate pred sovražnim navalom tujca!
Sv. Križ tik Slatine. Dne 13. junija po večernicah je imela dekliška zveza sestanek. G. govornik je vnemal dekleta za delo, učenje in zanimanje za gospodinjska opravila. Kdor hoče kaj znati, se mora učiti. Deklica, ki hoče postati spretna in vrla gospodinja, se mora tudi učiti. Opazovati mora starejše: mater, gospodinjo, kako kuhajo, šivajo, perejo, predejo itd. Samo od sebe ne pride. Treba je gledati, se učiti, poskušati. Deklica, ki se vedno uči in pridno dela, se varuje greha in lenobe in si lažje obvarje čistost in nedolžnost srca. Kamor jo postavi božja previdnost: ali nastopi zakonski stan, ali ostane samica — povsod bo na svojem mestu in kruha ji ne bo manjkalo. Cisto, nedolžno srce, pridne roko, bistra glava: to je največ, da, naj višja dota slovenske deklice. M Zbil je lepo prednašala Gregorčičevo pesem: „Kmetski hiši" in nas tako navduševala za ljubezen do slovenske rojstne hiša. Vrli domači pevci — mešani in ženski zbor — so prepevali milo in ljubeznjivo. Dekleta! pridite prihodnjič še v večjem številu 1
Slov. Bistrica. Slovensko izobraževalno društvo in mladeniška zveza priredita dne 18 julija v hotelu „Austrija" veliko narodno veselico, kjer bo čisti dobiček namenjen v narodne namene. Mladeniška zveza so že pridno pripravlja za to veselico, za to ne pozabite priti v nedeljo 18. julija v Slov. Bistrico na veselico! Uljudno vabi odbor.
Gornja Radgona. (Polletno poročilo Dekliške zveze). Zveza je priredila v prvi polovici tekočega leta že šest poučnih shodov in dve lepi slavnosti Prvi poučni shod se je vršil dne 2. februarja. Vspored je bil sledeči: 1. Pozdravni govor voditeljice; 2, „Kakšna mora biti slovenska mladenka" je govorila N. Zemljič; 3. „Slovenska mladenka in domovinska ljubezen" sta govorile T. Kovačič in K. Pintarič. Drugi poučni shod je bil dne 14. februarija. Vspored: 1. Govornica K. Pintarič posveti vso petrovsko narodno mladino Devici brezmadežni; 2. „Lurški Gospi", deklamira M. Topolnik; 3. „Slovenski svet Marijin dom" deklamuje N. Zemljič „Brezmadežna in mladina" govori L. Pelci. Tretji poučni shod je bil dne 14. marca in vsebuje tole:	1. „Šopek Marijinih čednosti"
govori N. Osojnik; 2. „V pepelnični noči" deklamuje T. Hrašovec; 3 „O marljivosti'1, katero si naj pridobi vsaka mladenka, govori A. Gomilšak; 4. ,Izobražujmo se" govori A. Osojnik. Četrti poučni shod se je vršil dne 4. aprda Vspored: 1. „Goreča ljubezen do Boga" govori L. Osojnik; 2. „O delavnosti vrle gospodinje" govori K. Pintarič; 3. „Velikonočna" deklamuje M. Petovar; 4. „Iz obednico k oltarju" govori T. Petovar; B. „Marija vzgled trpljenja" govori K. Pintarič; 6. „Zakaj peša vera" govorita P. Kovačič in N. Osojnik. Dne 2. majnika je priredila Zveza lepo slavnost v čast majnikovi kraljici. 1. Voditeljica otvori slavnost s pozdravom ;	2. „Kraljica rož" predstavlja
pet belo oblečenih deklet; vsaka izmed njih položi šopek cvetlic pred krasno okinčano Marijino podobo in se ji posveti s primernimi besedami; 3. „Mesec cvetlic" govori Krašovec. „Naša ljuba Gospa" zapojo dekleta; 4. Spominčice za maj" deklamuje K. Pintarič Nato se je vršila lepa igra „Majnikova kraljica", ki so jo predstavljala tri dekleta. Konečno še zapoje ženski zbor: „V lepoti čisti slavljena". Peti poučni shod dne 23. majnika vsebuje to-lfti „Iz šopka Marijinih čednosti" govori T. Ulil; 2. Pesem „večer" deklamira M. Fridau; 3. „Kako naj deklica ljubi snago in red" govo.i M. Jaušovec; 4. „Mladenka in izobrazba" govorita A. Gomilšak in Hrašovec. Šesti poučni shod je bil dne 6. junija. Vspored: 1. „Ljubezen do bližnjega" govori I K. Pintarič; 2 „Le krepko" deklamira T Kovačič; 3 „Devica orleanska, francoska junakinja" govori T. Petovar. 20. junija je priredila Zveza zopet krasno slavnost in sicer v čast Srcu Jezusovemu. Vspored: 1. Pozdrav voditeljice; 2. „Presveto srce, slavo" poje ženski zbor; 3 „Pred podobo presv. Srca Jezusovega" deklamira gospica Ana Šek iz Dunaja; 4. „Slovenija se poklanja presv. Srcu", prizor v enem dejanju, predstavljajo dekleta. Med posameznimi točkami je nastopal ženski zbor in pel mične pesmice; 6. „Zapuščena ljubezen" deklamuje N. Osojnik. Pri obeh slavnostih so mladenke bralno sobo okinčale s cvetjem in j drugim lepotičjem. Drage tovarišice, če se ozremo nazaj v ! tekoče leto, pač vidimo, da smo že storile mnogo, in sicer vse v blagor ženske mladine in v prid naše mile domovine, i Drage, le tako naprej, naj nam tudi odslej ne izgine i navdušenje za toliko potrebno izobrazbo, temveč stopajmo
vedno krepko naprej po tej krasno začrtani poti, da bomo pozneje kot značajne žene in gospodinje rabile to, česar se bomo sedaj v mladosti nančile!
Mladlnli
Pesem slovenskih mladeničev.
Na nebu zora vstaja, napočil bo veselja dan.
Ves dom in rod zaraja, ko tujec naš bo zakopan.
Stoletja se borila slovanske majke hrabra hči, sovrage je pobila, za dom je tekla njena kri.
Pravice naše svete kratiti nihče nam ne sme.
Sovražne sile klete
jedinstva moč in zmaga stre.
Prihodnjih dni srečnejših prelita kri nam je porok.
Trenutkov ni resnejših, skeli udarec nas globok.
Naj sliši bistra Sava, jadransko vidi naj morje, naj čuje brhka Drava, da sile naše več ne spe.
Posavski.
Mladenkam. Mama, ali pride Jurče res v pekel, ker se zjutraj kar skrije, kadar ga teta kliče k jutranji molitvi? Jaz bom pa raje vselej molila in potem gotovo pridem med angeličke, kaj ne mamica! (tako je kramljala mala Barbika in izpraševala mater). Kdor neče moliti, ta sam ne mara v nebesa; ako pa lepo moliš in vselej rada ubogaš, gotovo te ponese angelvarih med svoje tovariše k ljubemu Bogu v nebesa. Ali si že pozabila, kaj so zadnjič povedali gospod katehet? Kdor uboga, lepo moli, v pekel ne pride nikoli. Ubogati se pa pravi, vse storiti rada in z veseljem, kar ukažejo stariši in učitelji v šoli. Vidiš Barbika, tvoje delo je sedaj v šoli poslušati, doma pa ponavljati in storiti, kar ti ukažem. Kar je gibanje telesu pri delu, to je gibanje duše pri molitvi. Oboje mora biti, da bo človek zdrav na duši in telesu. Ker je človek iz duše in telesa, mora moliti in delati. — Srečno dete, ki ima tako mater, katera ne kaže svoje pobožnosti le o lepih besedah in v posedanju po cerkvah, temveč z vzgledom vodi otroke k dobremu. Pobožnost je za vse dora, iz oči odseva človeku in ga priporoča; ona je nevenljiva cvetka, ki pomlaja velo starkino lice, ona je nebeški žarek, ki ki osrečuje vsakega in mu vliva v srce veselje za dobro in lepo. Pametna gospodinja, ki hoče imeti v redu hišo in družino, si mora najprej pridobiti pravo pobožnost. Ta cvetka jo bo ohranila blago, milo, mirno in veselo vsak čas. Pobožnost je kakor korenina, iz katere vzraste zdravo drevo, rodovitno in čvrsto; le ta nas vodi k Bogu, zato tudi pobožna gospodinja ni nikdar čmerna, nikdar razposajena. Vse, kar dela, ima, rekel bi, nebeški pečat miru, sreče, zadovoljnosti. Naj jo nebo obsipa z veseljem, naj ji nakloni vse zemeljske zaklade, ne bo se prevzela, pa tudi ne obupala v tugi in britkosti. V nesreči celo na se pozabi, da pomaga bližnjemu. Ker je pa človek tako zelo slab, zato je odredil Bog vsakemu primeren stan, katerega si izberemo zato, da nam je trdna opora v življenju. Stanovske dolžnosti so nam vsakdanje opravilo in dobra gospo dinja skrbi, da se jih vsak ud družine zaveda in je izpol-nuje. Ker je odgovoraa za družino, zato skrbi, da vsi v hiši izpolnujejo dolžnesti do Boga in do bližnjega. Kjer je Bog, tam je sreča, kjer Boga ni, je nesreča, nemir. Pametna mati vcepi otroku v srce strah božji in ljubezen do Boga; ta ljubezen neti v otroškem srcu ljubezen do starišev. Otrok ne sme biti razposajen — pa tudi v pričo njega ne-smejo biti razuzdanci. Prava pamet, olika in omika bodi merilo za življenje.	B.
m
* *
Krščanske mati in njeno delo. Slovenska domovina če govorimo v priliki, je podobna drevesu, ki je zraslo iz malega stebelca v mogočno drevo, da svoje veje razprostira na okoli in rodi sad. Slovenska domovina, to mogočno sveto in dično drevo, tudi razprostira nekako veje v daljni svet. V senci svoji ima ljudi vseh stanov, slabih in močnih bitij, revnih in bogatih, učene in neuke osebe blagih, nežnih čustev; ima pa tudi bolj pomilovanja kakor obsodbe vredne zaslepljence in nemarneže! To drevo pa daje od sebe nek poseben prijeten vonj. In kdo je ta dišava?
Mladina, slišiš, je, ki daje vrhovno lepotico, je cvet in sad tega drevesa, ako je življenje in delovanje mladine uravnano v smislu verskega in narodnega prepričanja. Ona je tudi nada bodočnosti. A, žal da ravno njej prete ravno v naših časih prav mnogi sovražniki, ki skušajo ukončati sadove, ki jih hoče roditi. Odstraniti jih je treba, preprečiti njihove zlobne in pogubne nakane. Kdo pa to za-> more storiti? Ali ne mati? Da! Materin upliv na svoje i dete ima nezmerno moč. Ves razum in vedenje otroka ti j že jasno predstavlja, katero je glavno znamenje tudi matere!
Materina ljubezen in skrb, zdi se, da sta dva nerazdružljiva { in istovetna pojma, ki prekašate vse drago. Materino srce ; je ono, na katerem je počitek tako sladek, materino oko j je, ki nas spremlja z milim resnim pogledom. Kiy je verna \ mati, to vam povedo najlepše oni, ki so jo že spremili J k večnemu počitku, ki so jej zatisnili trudne oči. O, ko-j liko pa štejemo takih mater in koliko nepokvarjene mla-j, dine ? Žalostno, malo! Pred kratkim idoča po cesti doidem | dve deklici v starosti 12ih in 15ih let. Pravim njima: i „Zapojta si eno!“ In res. Pojeta prvo, drugo, ker mi je bilo že odveč, zapovem resno: „Pojta Marijino zdaj ravno zvoni Ave Marija!" Odgovor seveda: „Na zna ve 1“ Da sta peli zaljubljene in pohujšljive, si ne boste lahko mislili in vendar bilo je tako. Zdaj presodite. Ali se nam ne more zgražati nad početjem takih nežnih otrok ali nad delom materinim?! Mati, kaj seješ v srcu svoje deoe?! Pomni, otrokovo srce je tvoja svetinja. Dobra mati je najgotovejši porok naše sreče, je angel varih, ki nas spremlja povsod in nam vselej prav svetuje. Materina prava ljubezen je ono prisojeno mesto, na katerem se ogreva človek, ono angelsko j krilo, pod katerega senco raste dete, ona obramba, ki za-| kriva dete pred sovražniki, pred dihom pokvarjenega sveta, 'j Še več, vrtnarica, ki skrivaš cvetke pred ostrim pogubljivim | mrazom. Nasprotno pa je spridena, malomarna mati predpogoj časne in večkrat tudi večne nesreče, ki neguje v srcih, trnje in osat, kateri sika in zbada otroke in mori še starke . in starčke, ko sta že srebrnih las; spomnite se še živo de-i lovanja svoje brezskrbne matere. Iz vsega tega uvidimo, i da modra mati gleda v svojem otroku svoje življenje in zato mu tudi posvečuje vse svoje misli in čuvstva in polaga z neutrudno skrbjo v njegovo srce dva draga kamena, ki imata biti zastava njegove blažene bodočnosti. In ta draga kamena se zoveta: Ljubezen do Boga in ljubezen do naroda in do domovine. Prav pravi pesnik:
„Slasti v srcu večje ni,
*	če za vero, domovino,
dobro vzgajaš si mladino, blažiš rod prihodnjih dni."
Slavka.
Cerkvene zadeve.
Imenovanje. Č. g. Jož. Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor., je imenovan za kn. šk. duh. svetovalca.
f Franc Brelih. Dne 1. julija je na svojem posestvu v Slivnici naglo umrl vlč. g. Franc Brelih, vpokojent profesor veronauka na mariborski realki, kjer je služboval 36 let. V pondeljek je bil še v šoli — poučeval je namreč še kot upokojen profesor slovenščino na zavodu
■	— v torek proti večeru mu je pričelo prihajati slabo.
! V sredo zjutraj ob 9. uri pa je že bil mrtev. Zadela ga f je kap.
Romarska vlaka iz Celja in iz Brežic k Mariji Pomagaj sta zagotovljena. Te dni se bodo razposlali lepaki na katerih bo naznanjen vozni red in cene. Vlaka bodeta vozila iz Celja in iz Brežic dne 26. julija zjutraj.
Ptujska okolica. Pretečeni teden so njih Ekselenea, milostljivi gospod knezoškof Dr. Mihael Napotnik birmo-vali po ptujski dekaniji. Po nekaterih župnijah so jih sprejeli krasno in slovesno, celo spremljali so jih slovenski mladenči na brzih konjih kot izvrstni jahači v narodni noši-! V župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju so binnovali v pon-I deljek dne 28. junija. Po slovesnem vhodu v cerkev so j naj poprej blagoslovili novo podobo sv. Frančiška Serafins-! kega. Potem so služili tiho sv. mašo in imeli pridigo, v » kateri so goreče in krasno razlagali, kaj še bode iz tega | otroka, potem o. sv. Frančiška, nadalje o življenju sv-Janeza krstnika, nazadjo so pridjali še dva pretresljiva i*-: gleda tako, da so vsi poslužaloi se jokali. Birmancev j® ! bilo 337 dečkov in 391 deklic. Potem je bilo že spet slovo
■	in odhod knezoškofa. V torek dne 29. junija, praznik bv-‘ Petra in Pavla smo slovesno obhajali godovanje dveh apostolov, katerima je posvečena naša cerkev. Pozno pridigo so imeli vlč. g. dr. Anton Korošec, deželni in državni po* slanec, slovesno sv. mašo so služili vlč. g. P. Janez Nep-Piks provincijal očetov minoritov iz Dunaja. Ta dva krasna dneva raznih svečanosti ostaneta župljanom sv. Petra iQ Pavla v trajnem in neizbrisnem spominu.
_Vičavski.#
Ljutomer. 0. o. Krizolog Špur iz frančiškanskega reda bo dne 8. avgusta pel novo sv. mašo.
Ribnica na Pohorju. 0. g. kaplan Franc Mandeliček je umrl dne 3. julija.
Svetinje pri Ormoža. V nedeljo, dne 20. junija smo obhajali pri nas slavnost, kakoršne že dolgo ne. Ta dan so nam preč. g. dekan J. Caf blagoslovili krasni sohi najsve-tejših src Jezusovega in Marijinega. Že na predvečer je na znanjalo slovesno zvenenje in streljanje, da se pripravljamo za nekaj posebnega. V nedeljo ob pol 10. uri so prenesli fantje in dekleta Marijine družbe v spremstvu štirih č. g. duhovnikov med slovesnim zvenenjem podobe najsv. Src iz župnišča v cerkev, ki je bila z venci okrašena, da tako menda že desetletja ne. Ko so je pomikala procesija med vrstama belooblečenih deklet z družbenimi znaki in gorečimi svečami v rokah, je bilo marsikatero oko rosno. V cerkvi so najprej podobe blagoslovili in postavili na odločen prostor, ki je ob straneh velikega oltarja. Kako navdušenje in veselje je navdajalo takrat naša srca, se ne da popisati. Na to so nam č. g. dekan v pridigi kaj lepo opisali najsvetejši srci in nam priporočali, naj bi ti najsv. srci častili, in so jim v vseh potrebah in nadlogah izročali. Omenili so tudi, da se v letošnjem letu res veliko bolj živahno gibljemo kot prej. Kajti v januarju smo imeli slovesno vmeščenje novega župnika, kmalu nato ob svečnici tridnevnico, dne 13. junija je bil mladeniški shod, ki se je tudi začel s slovesno sv. mašo in pridigo, en teden pozneje pa je bila slavnost, ki presega vse prejšnje; kajti presveti Srci Jezusovo in Marijino je kinč ne le za cerkev, ampak tudi za celo faro. Vsa čast gre č. g. župniku F. Bratušeku, ki so se morali res veliko truditi, da so zbrali precej visoko vsoto, ki je bila potrebna pri tem tako imenitnem delu. Pa pri pogledu na prekrasne podobe je pozabljen ves trud.
Drugo hrvatsko romanje ▼ Lurd. — Iz Reke smo prejeli: Slavno uredništvo: V imenu bratske ljubezni, ki nas veže in v imenu Device Lurške Vas prosimo, da izvolite priloženi program našega letošnjega drugega romanja v Lurd po možnosti v svojem cenjenem listu priobčiti. Dobro bi bilo, da bi se temu romanju pridružilo čim več Slovencev, ker že sami ne prirede letos takega romanja. To jim bo tem lažje, ker je med brvatskimi božjepotniki veliko takih, kojim je slovenski jezik materin jezik. — Slovenci se lahko pridružijo v Sv. Petru ali pa v Nabrežini. Kdorkoli bi želel kaka pojasnila, naj se obrne na O. Bernardina, provinciala kapucinov v Reki, ki je organizator romanja. — Hrvatje odpotujejo dne 9. avgusta iz Reko pod vrhovnim vodstvom mil. gg. škofov Dr. Antona Mahniča in Dr. Jurija Cariča. Cena za vožnjo in vso oskrbo je v prvem razredu K 460'—, v II. K 360‘—, v III. pa K 260—. Čas zglasitve je do 18. julija; kdor se zglasi, mora takoj poslati predplačilo K 30 — in naznaniti, v kojem razredu misli potovati. Oglase sprejema uredništvo »Naše Gospe Lurdske1* v Reki.
Duhovna gredica. Kresovi iz slovenskih hribov in planin so naznanili dne 4. julija vernemu ljudstvu, da se praznuje prihodnji dan za vse Slovence imeniten praznik svetih bratov Cirila in Metoda. Katerega Slovenca, katerega Slovana srce ne vzkipi v pobožnem spominu na solunska brata! Ona sta nam vodnika, ona sta naša patrona, ona sta naša dobrotnika. Kaj sta nam dala, kaj sta prinesla našim pradedom ? Vero in z vero vse! Prinesla sta nam napredek, izobrazbo, dala sta nam prostor v zgodovini. O vsem tem bi se dalo veliko pisati in govoriti! Govoriti, pisati bi se dalo o njiju veliko, ker nam zgodovina pove toliko gotovega in zanimivega o življenju in delovanju teh dveh slavnih bratov. A vi veste njiju zgodovino, veste, kaj sta ona nam vsem Slovanom; zato jima naj bo tu le kratek, a hvaležen spomin, nam pa naj bodeta ta dva blaga, sveta brata v spominu. — Ljubezen do bližnjega in do resnice ter sveta gorečnost za čast božjo ju je gnala iz domovine v kraje naših pradedov. Veliko sta morala trpeti, celo najhujše, krivično preganjanje od strani duhovnih bratov prenašati; pa ljubezen, ki ne išče svojega in se veseli resnice, vse pretrpi in vse prenese. — Ljubimo svoj narod, kažimo mu Pot resnice, pomagajmo mu po svojih močeh do časne in večne sreče. Mi iščemo pri tem ne sebe in svojega, ampak skupno blagostanje in čast božjo v pravi ljubezni. Prosimo pa tudi za razkolne sobrate na Ruskem, da bi bili kmalu 1 nami v enem hlevu, pod enim pastirjem. Bratje, prosimo *a te, prosimo za se s slovenskim pesnikom:
„A, bratje, mi prosimo zdaj Gospoda, zemlje vladarja, ter neba višav, da na prošnje Cirila in Metoda nas reši zmot, nesloge vseh skušnjav,
ki naša so poguba, večna škoda------------,
naj vera prava reši nas zmotnjav, naj Rim v ljubezni bratski vse zedini,
Slovene vodi k rajski domovini!“	C.
Razno blago.
Za kadilce. Časopisi zadnji čas poročajo, da je kažnjivo, Če kdo drugemu daruje cigaro ali cigareto. Par. 426 colninskih in monopolskih določb namreč prepoveduje, da bi kdo sprejel v svojo posest od oseb, ki niso od države določene za prodajo in sicer na onem mestu, kjer se ta posestna premena zvrši kot monopolni predmet. Kakor neki dvorni dekret pojasnjuje, spada v te določbe tudi darovanje. Isto kakor za cigare velja tudi za sol, poStne znamke, ko-leke itd.
Kako se reiii bradavic? Te dni ni je kazala
dobra znanka svoje roke, ki so bile prejšnje leto kar posute z bradavicami. Kam si pa djala one nesrečne izrastke, jo vprašam. V 8 dneh sem si je odpravila brez bolečine; poskusi še ti. Hrastovo lubje razreži v kosce in deni kuhat; kuhaj dolgo in v vročo zavrelico vtakni parkrat na dan ■ roko z bradavicami, z mrzlo zavrelico pa splahni. Ako še | niso zelo stare, izginejo v 4 ali 6 dneh, v 8 dneh pa tudi stare, kakoršne so bile moje.
Sredstvo proti kačjemu piku. Profesor Riehl je na Dunaju sestavil izvrstno sredstvo proti kačjim pikom, ki ga vsakdo lahko uporablja. Sredstvo dobiti je v priročnem zavitku in opremljeno z natančnim navodilom v C. Haubner-jevi lekarni, Dunaj I, Bognergasse 9, za ceno 8 kron. Kogar je pičila strupena kača, ta naj si dotični ud nad rano takoj krepko obveže z jermenom, žepnim robcem ali kako slično stvarjo. Ta obveza je naj večje važnosti, kajti profesor Riehloro sredstvo — vbrizganje raztop-line klorovega apna — uniči kačji strup le, dokler je še omejen na dotični ud in se še ni razširil čez vse telo. Nato razstopi pastilo klorovega apna v določeni množini vode, posrkaj to raztopimo v brizgalnico, ki je v zavitka, in natakni na brizgalnico iglo. Potem naprvi krog rane toliko injekcij, da porabiš vso raztopimo. Injekcije napraviš naj-lajše, če dvigneš in napneš z dvema prstoma kožo. V tako nastalo gubo vbodi iglo in vbrizgaj tekočino. Gotovo bo vsakdo rajše napravljal te izvrstno učinkujoče injekcije, kot pa da bi izsrkal rano ali jo celo izrezal in izžgal, kakor se je svoj čas nasvetovalo. Šele ko so dovršene injekcije, sme se odstraniti obveza. To prof. Riehlovo zdravljenje kaže izvrstne uspehe. K sreči se pojavljajo pri nas kačji piki večinoma na okončinah, roki in nogi, tako da je lahko mogoče podvezati dotični ud in hitro uporabiti Riehlovo sredstvo. Kačji piki, ki so bližje osrednjim organom, osobito piki na glavi, pa so mnogo opaanejši. V takem slučaju ali če se kažejo znaki splošnega zastrup-Ijenja, če postaja bolniku slabe, če bljuva in se ga loti driska, če težko sope in dobi krče, pokliči takoj zdravnika ali pa pošlji ranjenca v bolnišnico. Dotlej pa mu dajaj alkohola v obliki kogjaka ali žganja. Alkohol se je izkazal kot izvrstno sredstvo proti kačjim pikom, ki v mnogih slučajih še reši življenje, ker krepi srce in vzdržuje dihanje. Tako nas nekako varuje kačjega strupa, ki postane osobito s tem pogubonosen, da omrtvi osrednje dihalne živce v možganih.
Reilfev besedne zastavice v 13. ifev. „Haiega
Poma“.
D
vrt s 1 A n a tajni o a popotniki Gruškovnjak Ana b a K e r Celovec O g e r s k o Primorska Odreš en ik nadzve zdam i Slovenc inaboj
Pravilno rešili: Jožef Šteloar in Marija Gruškovnjak v Mariboru, Božidar Petelinšek, Dragotin Vodovnik, Jožefa Kranjc, Ivan in Rozika Vahter Nikolaj Bezovnik in Alojzij Majcen v Oplotnici, Marija Pfeifer v Schwanenstadtu na Gornjem Avstrijskem, Franc Gujznik na Keblju, Janez Ce-rinšek, Ciril Mohor, Ana Bevc in Ana Maček v Mariboru, Alojz Balaškovič, Sv. Anton v Slov. gor.
Književnost.
Umetniški spomeniki lavantinske škofije. Drugi zvezek. Konjiška dekanija. Spisal dr. Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja in c. kr. konservator v Mariboru. Vel. 8°, Vlil + 300 str. s 75 nariski v tekstu in 94 slikami na 59 priloženih tablicah. V Mariboru 1909. Založil pisatelj. —
Pojasnila o inseratih daje
apravnifitvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v. 0S£- Vsaka beseda stane 3 vin.

Cenik zastonj. —---=^—
Krasna birmskauraS K
z verižico.
Vse pristno niklo, se jamči, da ostane belo, skleni-n&sta številčnica idoča v 6 kamenih, z drugim plaščem proti prahu. 14 dni na poskus, na željo denar nazaj. Srebrne ure k K 6-č0, srebrne nrezdvojnimjplaš-čem a K 9’60, srebrne tula-ure & K 13*—, zlate damske uro k K 19'—, srebrne verižice k K 2*—. 8 leta 36	jamstva.
A« HJIFmaiiii,
taloga nr, MARIBOR.

Denar si prihranite!
Za 3 H. 50 v
krasna žepna ura z verižico
30.000 komadov
pokupil, vslcd tega odpošiljam 1 krasno 36 ur ido-čo gloria srebrno anker - remontoir uro, švicarsko kolesje, lepo graviran okrov s sekundnim kazah cm z lepo pozlačeeo ali posrebmjtno okl >pno verižico, natančno idcča za samo 3 K 50 v. Zraven ponujam tudi pristno pozlačeno 36 ur idočo veloprima švicarsko anker-remontoir uro s pozlačeno verižico za samo 5 K. Za vsako aro Slelno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju S. Mohaiae, I. švicarska eksportna hiša za ure Krakov Št. 284. Neštevilno zahvalnih pisem in poznejših naročil dobil. Za neugajajoče denar nazaj.	33
Naznanilo.
Vslei posebno ugodnih priložnostnih nakupov konkurznih mas je podpisana tvrdka v prijetnem položaja, oddati čudovito ceno, priatnobarrno, solidno blago. V lastnem interesu ste prošeni, da so z naročili požnrite. 1000 m čipkastih zastorov, 100 cm široki, prej K 1*—, sedaj 44 h, še boljši prej K 1 40, stdaj 65 h m. 800 m lepo vzorčnih modrih drnkov s svilnim bleskom, prej 90 h, sedaj 50 h. 800 m dvojnonitastega plavega platna za predpasnike, prej 85 h, sedaj 65 h. 1000 m krasnih, modernih pralnih štofov, svetli in temni, prej 85 h, sedaj 50 h. Krasni atlasovi satini, različne barve in vzorci, prej K 110, sedaj 78 h. 600 m gladkih volnenih štofov, 120 cm široki, vso barve, prej K 1 90, sedaj K 1 20, še lepši prej K 2*90, sedaj K r90. 450 m modernih pepitaštofov, veliko in malo karirani, 120 cm široki, prt j K 1*85, sedaj K 1*15. 300 lepih, modernih volnenih kril, vsake širokosti in dolgosti, serija I. prej K 7 —, sedaj K 5 50, ser. II. prej K 13—, sedaj K 9—. Moderna pralna krila prej K 5*—, sedaj K 3 —. 320 bluz za pomlad in poletje, svetle in temne, prej K 3-20, sedaj K 2 30, jako fine, prej K 6*—, sedaj K 4 50. 10(0 lepih ženskih pasov, črni, prej K 1*60, sedaj K 98 h. Krasni gumasti pasi iz čiste svile, vse barve, prej K 3 50, sedaj K 1 35. 540 gospodinjskih predpasnikov, široki in mnogorabni, prej K 1 30, sedaj 90 h. Jednaki v težjem dvojnem druku, prej K 1*90, sedaj K 1 30. Dobre ženske srajce iz cesarskega platna s čipkami okrašene, prej K 195, sedaj K 1*30. Jednake z vezenim naplečnikom, prej K 2*70, sedaj K 1*45. 420 parov dobrih črnih ženskih nogavic, prej 75 h, sedaj 45 h, še boljše 60 h. 380 parov kratkih nogavic, prej 60 h, sedaj 35 h. Šali iz krasne svilene imitacije vse barve, prej K 1*90, sedaj 1 35. Dobri domači črevlji za moške in ženske, prej K 1 50, sedaj 90 h. 800 dobrih drilastih čre?-Ijev za cesto, sivo, rnjavo in črno z usnjatimi podplati za moško, prej K 3*—, sedaj K 190, za ženske prej K 2*70, sedaj K 1.50, za otroke do 6 let 95 h, do 10 let K 1*10. Isti popolnoma z usnjem obšivan pri paru za 40 h več. Lepi reformni damski predpasniki prej K 3’—, sedaj K 170. 460 trpežnih brisač prej 60 h, sedaj 35 h, še boljše prej 75 h, sedaj 45 h. 1000 m tirolskega platna, prej 65 h, sedaj 44 h, še boljša 62 h. Močno debelonitkasto kmečko platno, prej 80 h, sedaj 55 h. Krasno rumbnrgersko platno, 82 cm široko, prej 85 h, sedaj 55 h. Težko, 150 cm široko kmečko platno, prej K 1*95, sedaj K 1*35. Isto 140 cm široko, m K 1*60. Dober oksford za srajce, 1000 m, prej 70 h, sedaj 45 h, prav težek prej 95 h, sedaj 60 h. Dobro tkalsko blago, navadno široko, prej 60 h, sedaj 44 h, cela tnhentova širokost, prej K 1*30, sedaj 90 h. Težke plahte za škrinje, dobro povoščeno platno, lepo rožasto, 11x570, prej K 2 90, sedaj K 1*70. 400 lepih biretnih garnitur, 2 postelji, 1 namizni prt, hordo in zeleno, prej K 13*—, sedaj K 9 —. 300 močno pisanih tunis zaves, prej K 3 80, sedaj 2 80. 650 m preprog, prej K 1—, sedaj 60 h m, še boljše prej K 1*30, sedaj 95 h. 900 dneator barvastih dobrih žepnih robcev, prej K 1-90 V, tucata, sedaj K 1*10. Lepi beli žepni robci z barvastim atiasovim robom, prej K 1’70, sedaj K 1*— pol dneata. 350 zarobljenih, belih rnh, brez šiva,
prej K 3*—, sedaj K L 90. Zelo težko, iz tirolskega platna, prej K 3 60, sedaj K 2*60. Poletne flanelske posteljne odeje, prej K 4*50, sedaj K 2 70. 5000 velikih klobčekov dobre pletene volne, vseh barv, prej 20 h, sedaj 10 h klobčič. 800 vebkih štren pletene volne, vseh barv, prej 58 h, sedaj 40 h. 350 tucatov rožnega mila, vsi voji, prej pol tacata K 110, sedaj 72 h. Lepa, velika mošnja za nakup z okroglim držajem, prej K 210, sedaj K 1—, krasne poletne naglavne rute, svetle in temne, prej 68 h, sedaj 45 h. Krasne pclsvilnate naglavne rute, vseh barv, prej K 3 90, sedaj K 2 30. Iste čistosvilene, prej K 5-80, sedaj K 4*20. Kompletne velike lovske srajc«, vsake vratove širokosti, prej K 1*60, sedaj 98 h. Lto z dvojnim oprsnikom K 1*10. Lepe tnristovske srajce iz flanela in cefira, prej K 3*—, sedaj K 1*70, še lep e K 2 20. Isto za dečke K 1*10. Dobre močne srajce, vsake širokosti, prej K 3'50, sedaj K 2 30, z lepšimi prsi 50 h več. Moderni lepi kolirji, prej 40 h, sedaj 26 h. Elastično naramnice, prej K 120, sedaj 70 h. Zajamčeno dobre oksfortne srajce za moške, prej K 210 sedaj K 135, še boljše 1*85. Dobre trpežno vrhnje hlače, prej K 5*90, sedaj K 3*90. Krasna otroška obleka iz perilnega štola, 1 vel. K 1*40 s 30 b zvišanja. 250 lepih matroznih oblek za dečke, K 1*95 s 40 h povišanja. Lepe čepice za deklice in dečke, prej K 1*30, sedaj 78 h. Moderne moške čepice, prej K 1*20,
sedaj 70 h.
Od tega navedenega blaga se viorci ne morejo pošiljati, vendar se, kar ne ugaja, brez zadržka vzame nazaj. Vsak odjemalec, ki naroči blago za vsoto nad 10 kron, dobi zastonj praktičen dodatek. Čez 20 kron se pošlje poštnine prosto.
K^gsna hiša y»Zur Sudbahn*1
GRADEC, Annenstrasse 68,	ss
■;—  Prosi se za razločen, natančen naslOY. .
mr Obstanek trgovine od leta 1850. 't*ii
zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikolnasta ali jeklena re-
montoir-ura 80 ur tekoča K 8*60
Roskopf..................... 6*—
Št. 2. N i kel-anker-remontoir (regulator) ..........................„	8—*
Srebrna....................„	12*—
Srebrna a tremi pokrovi . „ 8*— Št. 24. Nikel-anker-romontoir „Tula" a tremi močnimi srebrnimi pokrovi.......................„	8'-'
Št. 34. Srebrna damska rem.-ura . „ 6*-' Št. 11. Srebrna remontoir-ura za
gospode..................... 6*80
Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov .............................
Ista z dvojnim pokrovom Št. 102. Budilka z dnevnikom .
10—
12-10
8—
8*40
Št. 107. Kuhinjska ura
Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila n»' ::	:: ::	:: tančno, vestno in jako ceno. ::	:: :: ::
k Tli. Fchrcnbacli, X
84 TVa jvečja, tovarniški«, zaloga, ur
Maribor, Gosposka ni. 26.	: Filialka, Dravska ni. 2>
Vinske in sadne stiskalnice
z zboljšanim dvojnim pritiskom ročno delo, se zaprejo z zapahom.
grozdni mlini grozdni reb-lerji, sadni mlini
v naj novejši, naj izdatnejši konstrukciji izborne vrste ter stroj* za pripravo krme, hekslerji, re* zalnlce za repo, šrotni milu*« dampferji za krmo, gepeljnl, ver gelege iz tovarne poljedelskih strojev in livarne železja F 8AN0 EISENSCHIMHEL & Comp. R»nd' nltz a/E. Glavna prodajalna p1' sarna
Franc MEL1CHAR, Rudolf SACHER
Dunaj III/2, L6wengasse 37.
Natančni ceniki zastonj in franko.
Mr Išče solidne zastopnike In naprej-prodajaloe.