NAŠA TfllBUNA Monopolistični pojavi na tržišču Težko jeugotovitl vse škodijive posledice inonopolističnih poja-Vov: žaviranje prometa, s tem pa v koiični posledici tudi proizvodnje; podražitev blaga ozlroma onemogočnnje znižanju cen tudi tedaj, kadar bt se objektivno lahko znižale; uvirauje, da bi s svol>odnimi odnosi uied ponudbo iu povpraševanjem ter z normalno konkurenco prišli do realnfh pogojev prodaje ter do ekonomičnejšega poslovanja; kršenje predplsov in kršenje temeljnih pojmovanj o trgovini v socialižmii; slabljenje iniciative. Vsako sodelovaaje v trgovini ter sploh v gospodarstvu ni liktati tudi monopoli-zem. Ali ^re za koristuo sodelovauje go-spodarskin organizacij ali za škodljivi monopoldzem, je predvsem odvisno od te-ga, s bakšnim smotrom je bil sklenjen dogovor ter kakšne poslediee lahko po-Tžroči na tržišču. Zvezni tržni inšpektorat je nedavno izdelal izčrpnejše poročilo o pojavih mo-iiopolizma na tržišču. Objavfjamo nekaj pritnerov. ki jih navaja to poročilo. Generalna zastopništva Zagrebško podjetje >Autocentaf< je skleiiilo pogodbo s tovaruo avtoniobilov TAM U Maribora, po kateri je edino »Autocentar« upravičen prodajati izdelke TAM na področju Hrvatske. Ko pa je TAM prodajal tudi nesporedno neikaterim podjetjein na Hrvatskeni (>Automobilija«, »Poljoopskrba« ia »AgroinvesU iz Zagre-ba ter ->Poljoopskrba< iz Oaijeka), so mo-rala ta podjetja deliti provizijo z »Auto-centrom«, čeprav ni imel pri teh poslih "nobenega deleža. Jemal je del provizije saiao zato, ker je po pogodbi generalni zastopnik TAM na Hrvatskem. Poaobno pogodbo in podobno prakso ima TAM tudi s jSlovenijaavtoni* izLjub-ljane, »Crvena zastava« iz Kragujevca pa ima kot zastopnika za vso Jugoslavijo »Autosrbijuc iz Beograda. >Autosrbija se je spet zavezala 9 pugodbo, da bo proda-jala izdelke »Crveue zastave« na Hrvat-skem izključno po sAutohrvat&kij. »Auto-hrvatska< je prav tako genefalni žastop-nik FAP. »Poljoopskrbac iz Zagreba je geneialni zastopnik tovarne kmetijskib. strojev »Bratstvo 1 jedinstvo« iz Zeinuna ia je prav tako upravičena do dela prorizije listih podjetij iz Hrvatske, ki kupijo blago brez posredovanja sPoljoapskrbe« neposredno od tovar.ne. jAutornobilija« iz Zagreba je zahtevala od sarajevskega sBosnaauta«, naj ji pro-da neko šterilo vozil TAM ter je dobila naslednji odgovor: »Zal nam je, da vašega cenjenega naro-čila ne inoreino realizirati, ker nam je kot zastopnikom TAM preporedana pro-daja blaga izven našega teritorija, na kar smo bili opozorjeni tudi z ujihovim pis-mom...« Podoben odgovor je dobllo podjetje na poitobno zahtevo tiuli od podjetja »Slore-nijaavto«. Da bi se izognile inurebitnim kazliitn. so nekatere gospodarske organizacije fof-malfto odnovedale take in podobne pisme-ne pogoclbe. namesto ujih pa je ostal ustmeni >gentleman&ki« sporazum. Včasih zagovarjajo tako poslovanje s teni, da se proizvajalnemu podjetiu bolj izplača imeti generalnega Zastopnika, ka-kor da bt samo organiziralo lastno pro-da|no službo. Toda ta podjetja že tako reduu imaju prodajuo službo, razeu tega pa so tudi rnužmjsti za ustanavljauje pt>-sloviiih skupuusti, ki bi se s tem ukvar-jale. Koučno pa, če se tudi lahko zago-varja obstoj generalnili zastoputkuv, je težko zagovarjati praJcso, da dobijo pro-vizijo, ne da bi sodeloVali v prometu, ali pa da se jini po drugi strani ne dovoljuje prodajati izven določenega podtočja. »Lokalni« monupolizem Občinski ljudski odboii včasih ue ptn kažejo potrebne vztrajnosti v prepreče-vaaju nioutfpolističnili pojavov, posameziii pa si> ce-lo prispevali k njihovemu .nasta-janju. Ubilinski ljudski oibor v Prilepu je prep^jvedal prile,ps.ketuu gostinstvu, da bi kupovalo pivo od drugili pivuvarn, razen od prilepake in je ukazal, naj gospodar-ske orgamzacije kupujejo cigarete samo od tobačne tovarne v Prilepu. V Usijeku s« prav tako žailtevali, uaj trgovinska podjetja za prodajo alkohflla na debelo kupujejo pivo saino od pivovarnc v Os«-je.ku, ee gn pa vendarle kupijo od drugiii pivovara, da ga prodajajo po enakih ce-uali kakor pivo iz Osjjeka, ki je zaradi zastarelosti pivovarne dražje. V Titogra-du je ljudski odbor zahieval, iiaj cigarete nakupujejo samo v titogra;sk» tobačni tovarni. To nLkakor ne poineni, da vse podobne iteritorialne« oinejitve izTirajo iž Ijud-skih odborov. Nasprotno, v rečiui prinie' rov irnajo ljudski-odbori pravilno stali-šce, sama jx>djetja pa ga nimajo vedno. Med >Sloveuijavinomc iz Ljubljane in podjetjera za izdelovanje brezalkoholuih pijač. »Sare Bertičt iz Osijeka je bila skleiijena pogodba, po kateri je »Sloveni-javinot odstopilo »Stari Bertiči pravico tlo zakupa licence za proizvodujo kokte pod pogoiem, da dobi 8»/» od prodajne cene ter da »Sara Bertič< ne more proiz-vajati ter produjati nobenih drugih brez- ' alkoholnih pijač (sodavice,- mineralne vo-cle itd). »Slovejiijaviuo* se je po svoji strani zavezalo, da ue bo prodajalo na podroeju. ki jpripada« »Sari Bertič«. Belje se je pismeno dogororilo z beo-grajskimi veleheovinskimi podjetji >Kou-zumom:, sDorčalo« in »Delikatesoi:. da ne bo nikomur drugemu v Beogradu proda-jalo svojega masla. Nekoristne (mik> povedano) dogovore sklepajo včasih tudi glede cen. Torarne olja so dogovorno sklenile. da bodo olje proclale za 3 din dražje. Kjnetij*ke za-druge v Martonolu, Mali Pijaci in Hor-gosu (okraj Senta) so se dogovorile, po kaklnih cenah bodo prodajale svoje pro-i/t\rode subofiški tovarni konsetv >Vojto-dini«. »Zadružni« monopoiizem Same zadruge niso nikoli iniciatoTJl ta-kih dogovorov. ki bi vodili k monopoli-. zrau, razen fedkih izjem. Drugačna pa je zadeva z fiekaterimi poslovnimi zvezami. Vfiasih so edini no?ilec monopolizma na svojem področju, Lztisnejo (vendir ne s koakurenco) iz odkupa vse druge organi-zacije ter diktirajo cene in druje pro-dajne pogoje. Živinorejska poslovna zveza v Zaječar-ju je sklenila z zadrugami pugodbo, da niorajo vse odkupljene kmetijske proiz-vode ponuditi jiajprej njej. Okrajna po-slovna zveza v Paučevu je s pugodbo za-dolžila zadruge, da morajo vso odkuplje-no kocuzo prodati samo DJej. Zadruge » področja Garešnice (Hrvatska) so bile T januarju primorane razveljaviii skienje-ue pogodbe s trgovsklmi podjetji in se zavzeti, da bodo v prihodnje prodajale odkupij&ne proizvode le pTek _po^k>vne zveze. V Bjelovarju je direktor zadruiue hra-ailnice sporočil zastopnikom zad-ug. da ne bodo dobile odkupnega kredita, ko-likor ne*bodo svojih proizvodoT proda-jale le prek poslovne zveze. Poljedelsko-semenarska zveza iz Bjelovara jim je po svoji stfani sporočila. da mx>rajo proda-jati odkupljeno blago prek n]e. kolikor pa že irnajo sklcnjene pogodbe it dobre poslovne zveze s kakininii *trgovinskimi podjetji, da laliko nadaljujejo poslovanje z njimi, vendaf pod p>ogojem. da dajo od tega poslorni zvezi jprovizijot v vi-?ini 6 odstotkov (čcprav, kar je razum-ljivo, zveza pri teh posiih nima nobe-nega deleža). Kmetijske zadruge iz ošijelkefa okraja so po pogodbi z iivinorejsko paslovtvo zvezo dolžne. da j«i prodajo rsa jajca in ppnitnino, ki jo odkupijo. Živinorejska perutninarska poslo\na zve-za v Vinkovcih se je doecvorila i obra-tcm zapredclavo kmetijskega pos^stva v Vinkovcih za zvišanje cen svinjskega niesa v nadrobni prodaj.l od 250 na 280 dinarjev. (Zveza je zahtevala, naj se ce-na poviša na 300 din, vendar obrat na to ni pristal.) Da bi pred podražiivijo xt-zvali umetuo pomanjkanje. jo 2. tnafca odštfanili iz srojih prodajaln vef.e koli-čine mesa. Kaj je mogočc storiti Objavili snio \t puročila tržne inšpek-cije nekaj primerov lnonopolističnib. te-ženj, ker srno muetija.da jih je treba za-radi njihovih škodljivih posledic skrbflo spremljati in iznašati v javnost, ki je r naših ražmerah najucinkoritejša kon« trola. Državljani-volivci lahko po svoji srrani veldko storijo za pceprečevanje ta-kih pojavov, na kolektive, o katerih smo govorili, pa bo nedvomno rplivala kritika javnosti. S predpisi in aktivnoatjo pristojnlh or-gonor je prav tako mogofe dijscči nadalj-nje režultate pri zatiranju mt-niopoltzma, Uogorarjanje glede cen in tržišča je mo-g