Posamezne številka 30 c.
Poštno tek. račun. — Conto corrente con la posta.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—,
Celoletna naročnina L. S — Za inozemstvo L. 22.50.
Naša lira se utrjuje
Danes meni
Res, če se drugačne dvigne, naj se dvigne kot pepel, n.aj do lune svetle švigne, da še vrag jo bo vesel.
Pride revež, premišljuje: Če imel bi tak papir, bilo li za to kaj huje za državo in za mir?
Da se lira zviša in utrdi, so sklenili sežgati kup starih bankovcev.
Tu vam ogenj svetlo šviga, tu kadi se in smrdi, da nato se lira dViga, in se malo utrdi.
Danes meni, jutri tebi.
Tudi »duka«, ko bolan je
star pregovor govori. Včeraj ti je stvar služila, danes že ti pest vihti.
Slabo »olio di rieino«, dobro je, če si bolan; da ga pil ni še nikoli, se dobi li kak zemljan?
se sprijazni morda ž njim; se popači, kislo gleda, dasi ga je dajal vsim.
Danes meni, jutri tebi, če si zdrav ž njim oboliš; . če bolan si, le popi j ga, ' da ž njim dober tek dobiš.
Krasna Veseloigra Poslednji mož na praznik sv. Jožefa ob 15.30 pop. v Trgovskem domu.

Niccodemileva trodelanka
SCAMPOLO
v nedeljo, dne 22. marca ob 19.30 v Trgovskem domu.
»n prepirov, mir se povrne v deželo, draginja preneha, pes čeni piščanci bodo v usta les teli. Vzame pa naj si Mads žarska patent na to iznajdbo, da jo Jugoslavija ali Italija ne
ukradeta, ki vedno stremita, da sta prvi hčerki čtvveške svobode in civilizacije.
Čuk na palci.
Gorica, o božiču, dne 19. marca.
Čuk na palci se ni zmotil, če piše o božiču, kakor bi se ne zmotil, če bi napisal »v ros kavidi«. Zmotil se je samo mraz, ki je začel pihati mesto o svetem Silvestru, o svetem Jožefu, tako da danes naros be življenje živimo. Če bi bili krompir sadili o Božiču, orali pa v jeseni, bi ga bili danes, ko je mraz lahko jedli. Upamo, da bo poleti zopet mokro, da se bodo ljudje lahko nes prestano kopali in niti k Soči ne bo treba iti.
V rimskem parlamentu so baje iznašli poseben pripomos ~ek za preganjanje dolgega asa, ker opozicija noče biti d nikoder, da bi se malo tepli. Vpeljali so po vzgledu raznih gospodov, ki rešujejo narod po kavarnah »trešet«, ki se je prav dobro obnesel. Čuk na palci bi jim raje svet toval ljubo »moro«, ki ima vsaj toliko kričanja, kolikor ga je poslancu za zdravje nuino potrebno„
Sploh pa so danes začeli vsi parlamenti v Evropi mirno delovati. V Italiji opozicija sploh v zbornico ne pride. V Jugoslaviji, kjer capljajo v marsičem za fašisti, so pa kar enostavnejše to naredili. Oni so kratkomalo sklenili, da ras dičevskih poslancev ne potrs dijo. dasi jih je ljudstvo izvolilo. Ljudski glas je sicer res božji glas, ker pa to ni Pašičev glas„ zalo so ga zatrli. Zaprti poslanci ostanejo pri ričetu, d va si prihrani mnogo dei.d,ja pri poslanskih dijetah, vladna večina si ne bo napenjala pljuč„ da bi pres kričala opozicijo. Tako bo zdravje in zadovoljstvo vses stransko in lepo.
Čuk na palci pa s tem še ni zadovoljen. On vedno upa, da se še dobi država, ki bo to vprašanje rešila na lažji način. Čuk na pr, predlaga napreds ni Madžarski, da vse poslance opozicije, kadar so izvoljeni, kratkomalo obglavi. Razpiše naj zopet nove volitve in te poslance zopet obglavi. T as ko naj razpiše volitve za vo« litvami. Ker bo opozicija zbirala poslance vedno le iz svos je srede, jo bo počasi konec.
Tako bo konec tudi nadlog
Do konca sveta.
On: Oh; tako bi se peljal s teboj do konca sveta! Ona: Seveda. Tam bi se ti ne bilo treba bati oltarja.
Dedščina.
Gospa Pelinois se je nekaj dni, predno je izdihnila svojo dušo. izrazila napram mladi služkinji, ki ji je stregla, na sledeči način:
— Ne boj, se, Justina, nisem te pozabila v oporoki. Nočem, da bi odšla praznih rok. Nimam velikega bogastva. Dobila sem ga od svojega rajnkega soproga. Pravično je, da ga vrnem njegovim ne« čakom. Toda s stanovanjsko opravo lahko razpolagam. Zapustila ti bom vse pohištvo tvoje sobe, ali razumeš? In vse perilo in vse stvari!, ki so v njej. Takp boš vsaj imela nekaj, če se boš kdaj hotela omožiti.
Ta Justina je bila poštena kmetica, rdeča in mišičasta, krepko zidana in bolj nerod« na kot pametna. Pet let je že udano služila svoji gospodinji; pri tem ji1 je le tu pa tam pomagala postrežnica. Služila ji je popolnoma nese« bično v temnem nagonu bit« ja, pa tudi iz usmiljenja do te stare ženske brez otrok, brez bližnjih sorodnikov, ki je ži« vela vedno sama zase, vedno zaprta v otožnost stare hiše na deželi. Danes pa, ko je gospa Pelinois spala svoje zad«
nje spanje — včeraj so jo bili odnesli na pokopališče —■ se sužkinja kljub svoji nenadni osvoboditvi ni vznemirjala.
Ker ji ni bilo več treba slu« žiti, je samo mislila na ded« ščino, ki jo čaka. Poznala jo je že vnaprej: razen plače je bila ta oprava njene skromne sobe, železna postelja, miza iz mehkega lesa in črviva o-mara. Žalostno pohištvo! Se« daj, ko se je bližalo plačilo, je skoraj očitala rajnki njeno štedljivost in obžalovala, da ni, ko je še živela, dobila boljše, lepše in več oprave.
Dediči gospe Pelinois, ki so jih bili brzojavno obvestili, se niso potrudili priti na pogreb. Toda brez dvoma bodo mo« rali kmalu dospeti, ker jih je pozval notar. Justina je v pri« čakovanju hodila od sobe do sobe po tihi hiši. Vedno znova jo je začelo grizti in zdiho« vala je pred opravo v salonu in v sobah:	>
— Oj, oj, če bi bila vedela!
Toda naenkrat se ji je pri odhodu zabliskala misel po trdih možganih. Saj vendar še ni bilo prepozno! Dediči ne bodo ničesar videli. Po« strežkinja Melanija tudi ne bo več prišla. To tudi ne bi bila tatvina, temveč pravična na« grada, ki jo je zaslužila za
svojo udanost. In Justina je še isti1 večer, ne da bi se Več obotavljala, napravila malo se« litev.
Nadomestila je svojo želez« no posteljo s težko hrastovo posteljo iz sobe za tujce; svo« >o črvivo omaro s krasno veliko omaro, svojo navadno mizo z izrezljano mizo iz sa« Iona in oba'obrabljena stola z naslonjačema iz salona.
Naslednji dan dedičev še od nikoder ni bilo. Justina se je s tem okoristila in napolni« la omaro s perilom in obleka* mi. Drugo jutro Parižani še vedno niso bili tu. Dekli je bilo to prav in prenesla je v svojo sobo dve stenske ure, štirinajst svečnikov, vse slike in vse okraske v hiši. Ko je zvečer zaspala, si! je mislila:
—	Na ta način bo vse moje, ker mi zapušča rajnka go« spodinja vse, kar se nahaja v moji sobi.
Slednjič sta dospela mladi gospod in gospa Pelinois in se oprostila, da prihajata tako pozno. Bila sta na potovanju.
Po naglem obisku na poko« pališču sta si ogledala hišo in se čudila, da ni nobenih dragocenih predmetov, zaničlji-vo sta gledala železno poste« ljo tujske sobe, mizo iz meh« kega lesa in stare stole z raz« trgano slamo v salonu. Do podstrešja pa nista šla razis-kavat. Sicer sta pa mislila na nekaj nujnejšega. Justina jih je vedla k notarju.
Ta je pozdravil prišlece, a ko se je hotela služkinja od« stranitl jo je zadržal:
—	Gospodična, ostanite! V oporoki rajnke gospe Pelionis je tudi odstavek, ki se tiče vas.
Sedli so okoli pisalne mize. Notar si je popravil naočni« ke, potegnil iz predala velik zapečaten ovitek, zdrobil pe« čate, odprl papir in začeti čita-ti. Kot so pričakovali, je umr« la zapustila svoje bogastvo nečakom. Nihče se ni zganil in notar je nadaljeval:
—	Kar se tiče stanovanjske oprave, določam sledeče:
Mojim dedičem je vsa na razpolago, izvzemši one, ki^se nahaja v sobi Justine, moje zveste služabnice. To pohi« štvo, kakor tudi! vse druge stvari in perilo, ki se nahajajo v njej. se ji morajo izdati, ne da bi ji bilo za to treba plača« ti kake pristojbine
—	A ... a! je vzkliknila Justina blaženo.
—	Vendar pa, je nadaljeval notar, č'e moji vnuki, ki se nikdar niso brigali zame, ne pridejo k mojemu pogrebu, se bo pohištvo razdelilo druga« če. Vse pohištvo moje hiše
pripade Justini in samo revno opremo, ki se nahaja v njeni sobi, dobi postrežnica Me k« ni j a ...
— A ... a! je spet vzklikni« la Justina.
A to pot ne iz zadovolj-nosti.
Nova peč.
Leta 189... sem začel svoje službovanje kot suplent na goriški realki. Bil sem razred« nik II. B., kjer je 40 razposa-jencev grenilo življenje svo« jim profesorjem.. Eden izmed profesorjev je opetovano iz« javil, da bi riajše gorel v vicah kot pa »odgajal« to goriško
mularijo v II. B____ Jaz sam
sem si moral priboriti ugled s svojo — telesno močjo. Sin« ček nekega zobozdravnika, lep, plavolas dečko, je bil že od hudirja: ni maral ne za prijazne opomine ne za kazni. Nekoč sem ga radi nagajivo-sti poslal pred vrata na hod« niku. pa smrkavec ni hotel ubogati. Naposled ga r>rimem zta ovratnik na suknjiču, ga strgam od klopi, ktere se je krčevito držal in ga s krepko desnico ne sem tistih par ko« rakov do vrat, kjer «a med burno ovacijo celega razreda postavim pod kap. Naj omenim, da sem bil dober telova« dec in da sem lahko dvigal bučico 40 kg. To sicer rtepe« dagogično sredstvo je poma« galo, da sem mogel vnaprej nemoteno poučevati, kar je bilo v obojestransko korist. Za šolsko poslopje je služilo današnje skladišče in vežba-lišče mestne požarne straže. Pritlične sobe so bile nepri« jazne, temačne, okna zamre« žena, kedar je pihala burja, je bilo mraz ko v ledenici, kuriti pa se ni smelo pred 1. de« cembrom vsakega leta, Ako
ŽREBANJE za nagra(*e v ^kovem
_ ^	koledarju se vrši nepreklicno
dne 31. marca 1.1. Zamudniki, pohitite in pošljite odrezke z rešenimi ugankami, če hočete biti deležini lepih daril. Čukov koledar stane L. 3.20. Požurite se.
je šolski sluga Trarnpuš v sta« ri, razpokam peči zakuril, se je kadilo, da v gostem, smrd« ljivem dimu ni bilo močj izhajat ne dijakom ne profesor« jem. O neki taki priliki grem do ravnatelja Sehreiberja in ga opozorim na te nedostatke v razredu. Ta pa je po svoji navadi mencljal in dejal, da goriški municipij, čigar Ikst je še danes omenjeno poslop« je, prav gotovo ne da popraviti peči do prihodnjih počit«
nic, zato da moramo potrpeti dotlej, ako se peč sama ne zruši morda že poprej... Tak odgovor sem prinesel v svoj razred in nisem hotel opaziti hudomušnega nasmeha na o« brazih nadebudnih dijakov. Ko pridem drugi dan pred osmo v šolo, prideta dva di« jaka s poročilom: »Bitte, Herr Professor, die, (!!) Ofen schon hat (!!) gebroehen!« (Gospod profesor, peč se je že zrušila!) — To javim rav-
Tudi orožje.
Gospod: Kaj se tudi ti učiš igrati klavir, Ela? Ela: Seveda, gospod. Poročena sem in proti možu moram imeti katero orožje.
natelju, opustil pa sem vsako preiskavo med dijaki. Imeli smo ves dan počitnice, a diru« gi dan je stala nova lepa peč v šolski sobi ...
OTROČJEGA ŽIV« LJENJA.
Oče: Štelvo! Danes se ne smeš iti kopat, ker se pritožu« ješ, da te trebuh "boli!
Števo: Oj oče, to nič ne škodi, saj znam na hrbtu plavati.
SAMO KOSTI.
Naddesetnik (feldvebelj): »Gospod stotnik, vojaki se pritožujejo, da dobivajo premalo mesa — pa preveliko! ko« sti«.
Stotnik: »Kaj i eveč kosti! — Jaz imam kosti, vi imate kosti, nezadovoljneži imajo kosti, sploh vsak ima kosti«. PREVIDNOST.
Hraber: »Povej mi, stari prijatelj, bi mi H mogel sto lir na štiri tedne posoditi? Jaz bi sicer denarjev od mojega strica na posodo dobil, pa on tir j a 4 lire obresti«.
Boris: »Vedi prijatelj kaj? Tukaj imaš 4 lire pojdi in si izposodi druge pri stricu«.
ISKANI ZDRAVNIK.
A.:	»Doktor VeseJkovič je posebno iskan zdravnik!«
B.:	»Res je, kajti, ako ga potrebuješ, moraš ga po vseh gostilnicah iskati!«
EDEN, KI VELIKO LJUBI.
Mozes: »Povejte mi gospod baron, kaj hočem li početi z baronom Nemaničem? Pet tisoč kron mi je že dolžan, dva tisoč mi je hotel že pretečeni četrtek poravnati, pa me zme« raj odpravlja s praznimi ob« fjubami!«
Baron: »Da, moj ljubi Mo« zes, res je žalostno, ako člo« veka sreča zapušča, kateri toliko obljubi!«
/t. St-i.
Divji in nedeljski lovci.
Komedija v štirih dejanjih s petjem.
Oder predstavlja del gozdnega lo« višča kneza Sakraydolskega, Na levi mala lovska koča. V ozadju gozd, na desni grmovje. Predno se vzdigne za« vesa, se sliši lovska fanfara, nato pa zapojejo (jneobl.) povbljeni gostje in logar kako pesem, n. pr. V. Šonc, LoV« ska (Lovec, letnik 1922, str. 133).
I. PRIZOR.
Knez Sakravdolski, princ 1 fijero« nim., logar, povabljeni gostje, Laskar, obšit z mahom ali pa smrekovim luba« dom, na glavi ima vrh kape izdolbeno drevesno gobo, stoji nepremično pri drevesu kraj kolibe, da ga spričo- take maske nihče ne opazi. Kraj njega Štefe, skrit za grm.
KNEZ (ima 60 tet, osivel, z dolgo brado. Govori počasi in jecljavo, po« navija zadnje besede, vidi se, da ni do« ber govornik): Čislani in dragi lovci in takorekoč danes moji tovariši! Cenje« ni gostje, gostje, povabil sem Vas danes na imeniten lov, da, na znamenit lov, na čast svojemu sinu, Njega Visokosti Hi=hi«jeronimu, ki bo moj naslednik in se je vrnil na dom, na dom. Jaz Vam želim dober po«pogled in lovski blagor, lovski blagor. Logar, Vi boste vodili lov in imate besedo, besedo.
(Vsa družina se mu globoko prikloni, knez si briše čelo, princ Hijero« nim zehaj
LOGAR: Vaša knežja Visokost me je s tem izredno počastila, da mi je po« verila vodstvo današnjega lova. (K lov cemJ Kot vesten in vdan vslužbenec Njegove knežje Visokosti poznam to krasno, obsežno lovišče in upam, da od« kažem vsakemu povabljenih gospodov
lovcev tako čakališče, da pride vsakdo do strela in plena. Vi, gospod baron, boste čakali na Preseki, g. grof na Klan« cu, Vi pri Koritu in Vi na Razpotju. Poganjačem, ki čakajo z braki onstran Golega hriba, bom dal z rogom zname« nje za pogon, ko Vam odkažem prosto« re v gozdu. Po končanem pogonu se sni« demo vsi pri gozdni koči v Zalesju. Tam bo zajutrek. Nato začne drugi1 pogon. Po lovu Vas vabi Njega knežja Visokost na »zadnji pogon« na svoj dvor.
KNEZ: Na svoj dvor.
PRINC (zeha),
LOGAR: Vaša knežja Visokost, princ Hijeronim, blagovolite ostati na tem zalazu. Baš po oni preseki pride Vam srnjak«šesterak; na štirideset ko« rakov ga boste imeli. Vašo knežjo Vi« sokost in gospode goste prosim za mano-, da Vam odkažem prostore. Omenjam še, da se strelja na srnjake, lisice in zajce, na srne pa se ne sme streljati.
Pojdi in stori enako!
Korupcija, ta bohotna ko* priva, se ne širi samo v da« našnjih modernih časih, temveč je poganjala svoje krepke korenine za vladanja ce« sarja Jožefa II. in še mnogo prej, kar nam dokazuje, da se ta nežlahtna rastlina ne da ta* ko lahko izkoreniniti.
Ko je cesar Jožef II. neki dan po svoji navadi sprejemal stranke in prosilce v zna* nem »Kontrollorgangu« v sta* relm dunajskem cesarskem dvoru, pride med mnogimi drugimi tudi neki finančni uradnik z lepo pisano prošnjo za — povišanje plače, ker da s svojimi pičlimi dohodki ne more izhajati in rediti svoje družine. Pri tem se med cesarjem in uradnikom razvije naslednji razgovor.
Cesar: Koliko dobivaš me* sečno?
Uradnik: Veličanstvo, sa* mo 51 forintov in 33 krajcar* je V.	1 i '
Cesar: In Tvoji tovariši?
Uradnik: Baš toliko!
Cesar: Kako pa ti izhajajo?
Uradnik: Zdi se mi, da prav dobro; toda ... (Hotel je o-meniti. da njegovi tovariši ni« maj o čistih prstov).
Cesar: Razumem. Plače Ti ne morem povišati, ker bi to po pravici mogli zahtevati, tu* di vsi ostali. Toda vedi: ako nasujem oslu polne jasli ovsa in ta crkne pred jaslimi, je znamenje, da je žival poginila, ker je bila — osel!
Uradnik odide, toda odsih« dob se je tudi njemu dobro godilo, ker ni hotel več posne* mati osla pred polnim korn tom ovsa...
Poroka za greti.
Jaz deklica sem mlada in fante imam rada; marsikaterega jaz sem že v svojo mrežo spravila smeje. Pa prišel je tud' mlad fantič, ki v žepu ni imel prav lrič. On deklico zase je zbral in na dom jo svoj peljal. Minuli v sreči so tedni medeni, da niso bili enaki sreči nobeni. Kmalu pa je deklica domov prišla in nazaj več iti ni hotela. V mladosti se s fanti norčevala, na stare dni se bo pa jokala. Pa ta ni zadnja, da se to jej zgodilo sedanji rod nam jih dati obeta obilo.
Jože Smuk.
Izpod kuclja,
K dekletom tu pri nas zahaja malo fantov v vas;
zato jim pisma pišejo, na razne »viže« kličejo. Najbolj gori na sred' vasi, gorje! oj mali angel j ti...! Nesrečna si v ljubezni ti, ker fanta od nikoder ni. Po cesti blatni fantič gre, o j -zdaj dekle, le na noge! Če hočeš ga za pust vlovit, moraš za pomoč prosit. Po cesti pride fantič mlad — najraje skril bi bil se rad! Prepozno — oj, gorje! oklepajo se ga že dve. »Oj dragi moj! poroči me! Nikar ti ne-zapusti me!« — »Zapustim jaz te ne nikdar* a zate malo, mi je mar.
Če tisočakov 'maš deset, za drugi pust se čemo vzet. če druzga nimaš pa kot « ptič le naj te vzame sam hudiči Oj draga, ve dekleta vse, nikar verjeti vsega ne! Se cele pustse ženite — na koncu ploh vlečete.
Urša mpa Mksr.
Urša: Serbus Mica! Kaku je ki?
Mica: Dabra! Na Karitnc se je zlegla, tkaj mladih Ču-kau, de buo magu ta star hrna« lu le mučat. U pietk, ka sn brala negau časnk, sn se pa ž je tkaj smejala, de sn mislna, de bam puoklna, pa ne zauol kešne smišne reči, le zatu, ka se m' zdije tel Idje tkaj muodr.
Urša: Tač sa, kokr pa tem« bejčm usi na tem sbit; če jem pabiš kešna nmala bel pa« metna, pa sa jezn'. Se še pr-gauar prab, de »resnica u ači kojle«.
Mica: Tu jemaš pa tud ti prou!
Urša: Za tele Idi b' biu ku« me deb' hadila usak tidn pa« sebna prluga »Čuka na palc«. Tkaj b'jem jeh lahna pabidal, deu' magl bit drgačn.
Mica: Tače, jest prabm, de je narbujš pr mieru pustit, se sa tkaj prfrkan, de ka grieš pa klancu na bližnca še žbež« Sat na smis, če ne set' kmal kešna taka zgadi, kokr tistm dbom atrakam.
Urša: Ki se je biu zgadila ž nem?
Mica: A, se skara za prabt ni. Ka sta šla s šule damou, sa ieh pr 'n hiš ablil z na taka uada, ka i jemaje useruod prbeč; se žie zastuopš če češ!
Urša: Patle ie pa ris nar« bujš, de sua tiha! Kadej se boua spiet ki bidele?
Mica: Morebit duga ne, lahna pa tud hmal, Sreljčna!
Urša: N srejčn dan Buh dej!
Ženski odvetnik.
Ženski odvetrtik: Vse bo šlo dobro. Le tako dalje ta« jite. Par solz bi tudi ne škodilo.
Potepuh: Vse storim, kar hočete, le pojokajte se raje vi mesto mene; vam bo to lažje.
KNEZ: Tebi, dragi princ, dober pogled! Izkaži se tudi kot dober loveč! (Odidejo na desno.)
PRINC HIJERONIM (blažiran, bled in suh fant, 24 let star. Sam): Tako zgodaj sem moral vstati! (Zeha). Če« mu? Da si okrepim zdravje, zlasti živ« ce, pravi moj papa! Srnjaka itak ne bo, in če pride, ga ne zadenem. (Pripravlja lovski stolček, zeha, ogleduje se v žep« nem zrcalu, občuduje elegantno lovsko obleko in suha bedra v gamažah.) V resnici smo lepi in elegantni! (Sede, iz--vleče pecivo in steklenico.) Cognac fi= ne champagne! Pecivo je izvrstno! (Je 'in pije). — Tu se bom dolgočasil morda celo uro! Potem pa zopet hoja na drugi pogon! (Prižge cigareto, izvleče drobno knjigo in čita.) Kako pikantno!
LASKAR: Al vi s, Štefe, de hos-puod feršner ne pozna naše jahe? Samo baron bi znal priti do strela, ker za Pre« seko se rejs pase an fajn kuos od srnja«
ka, ta druhi pej ne. Ti, Štefe, pejd' hor na SmrejkoV laz in boš metu drobne ka* menčke po drči, de odžieneš ž'vau'co pred braki an jahri. To«le po oni stezi bi tiid' znou prit' — pej buom žie jest to an buom ahtu (pazil), de buo use prou. Pej kejšno huob'cd poberi, čie b' Te kdo zamirku,
ŠTEFAN: Dobro. Kako pa bo na drugem zagonu?
LASKAR: E, hospuodje bojo fri« ještkali an jest buom žie kej zvejdu od trajbarju. Le pejd'.
(Odide za koliboJ
II. PRIZOR.
Hijeronim in Laskar.
HIJERONIM (čita): .... mladi grof je mislil, da je na cilju svojih želja, kar nekdo izlije na njegovo glavo škaf deževnice ali kar je že bilo v posodi. Hahaha!
LASKAR (se med tem Uho pomika
proti ptincu; zdi se kot da hodi gozdni štor. Za hrbtom skriva gorjačo. Od da« leč se sliši lovski rog in takoj potem zvonenje brakov.*)
HIJERONIM (zagleda Laskarja, se silno prestraši »gozdne prikazni« in omahne s stolčka): Mon Dieu, kaj je to? Na pomoč!
LASKAR: Pst, pst! Neč nej se ne bojijo, haspuod in nej ne šrajajo takuo na mouč, de se srnjak ne preplaš'! Glih tod jo buo ubrau an Uoni ha buodo puoč'li!
HIJERONIM: Pa kdo si Ti, gozdna pošast? Stoj, sicer stisnem!
LASKAR: Kej me šie ne poznajo haspuod, no, haspuod...?
HIJERONIM (ošabno kot da se
*) Op. Ako kdo izmed igralcev ne bi znal posnemati zvonenja brakov, naj kupi pripravo za to, ki jo dobi po ceni v vsaki večji trgovini z lovsko opremo.
Cuk na palci je obiskal Kostanjevico.
Čuk na palci je pred krat* kim časom obiskal našo vas. Čital je namreč v »Goriški Straži« pohvalo o liških fantih kako da so letos, ker je sveto leto, odpovedali se vsakor* šnemu pustnemu razveselje* vanju in norenju ter da so ce« lo na pustni torek ostali tre* zni ter mirno vršili svoje vsakdanje delo.
Čuk na palci pa je zelo ra* doveden ptič, zato ie prišel k nam da vidi dleželo, kjer pre* bivajo najnovejši spokorniki in spreobrnjenci.
Ni šel pa naravnost v Lig, ker Čuk na palci ni vreden, da bi stopal s svojimi kremplji po zemlji, kjer prebiva cel ducat svečenikov, ampak udaril jo je v bližnjo vas — Kostan* ievico.
Tu se ustavi pred srenšče* novem skednjem, kjer so si pridobili liški fantje slavo spokornikov,
Bilo je na pustni torek. Vsa mladina je hitela dati zadnje odduške veselju v čast po* slavljajočemu se pustu. Edino liški fantje so vse to od daleč gledali in se premagovali.
A ko je ura odbila polnoči, tedaj pograbi vsak svojo če-čo in ob milih zvokih harmo* nike in basice plavali v divnih vrtincih, vživaie rajsko vese* lje, da so napravljeno obljubo slavno prestali, dokler jih va* ški petelini niso opomnili, da bo kmalu treba iti — po
pepel._________
• ŽALOSTEN SPOMIN.
Vedite, ravno na temle pro? štoru sem imel leta 1890 gro* zovito nesrečo. Pri veliki po* vodnji sem zgubil svojo po* kojno ženo in klobuk. In klo* buk je bil še čisto nov«.
NJENA BRADICA.
Pred nekoliko dnevi sem dobil v roke nekaj listov od rastrganega dnevnika, ki ga je spisoval nekoč carsko kralje? vi profesor Pankracij Abra-kadabra. Pričenjal se je ta* kode:
»Njena bradica je fina, di* šeča, koprneča nekam na* prej, Bog vedi kam, jaz ne vem. Kadar pride k meni, jo najprej vprašam, kako in kaj je z njeno bradico. Ona mi odgovori: »Ah, dobro, čisto dobro!« Pa ti zamiga z bradi* co, da bi od samega koprnen-ja kar odgriznil bradico! V šoli, po dnevi, po noči, na ce*
sti, na polju, na plesu, povsod je pri meni njena lepa bradi* ca. In čujte, ljudje božji, sre* di te bradice leži jamica, čisto majhna jamica, ki ji ne vem posltanka. Kolikokrat sem že v šoli med grščino in latinšči* no premišljeval, kako bi na* pravil ekspedicijo do tiste jamice, da bi jo kot nadebudni arheolog in prirodoslovec preiskal natančno. Pa vraga! Ona je vendar preveč ... vro* ča! Ne, gotovo bo vulkanič? nega izvora! Saj je, čisto po? dobna je vulkaničnemu žrelu. Ampak ne, da bi bil to ugasli ognjenik, to pa že ne, ker je videti mlajše tvorbe. In na* sprotno bi se morali javljati
Premala porcija.
Natakar: Kam hitite gospod? Saj	klobas še niste po? jedli.
Gost: Očala sem doma pozabil. S	prostim očesom jih
ne morem zagledati.	1
še vedno izbruhi in potresi. O, izbruhi pa se ne javljajo, to je gotovo, da se ne, pač pa je gotovo, da je ta jamica povod, da se javljajo izbruhi v mojem srcu in grozni vzdihi iz mojih prsi. To pa že to ! In da se javljajo včasih potre? si, to moram tudi ugotoviti. Včasih tako salam en sko stre* sa svojo bradico, zlasti kadar pridem k nji brez bombonov in čokolade. O to pa to, potre, si se že javljajo. Ampak prav katastrofalnega pa še vendar ni bilo, takega kot ga včasih napravi Vezno-. Okrog te ja? rnice se vrte vse moje misli, vse moje Sanje se pletejo o krog tega arheološkega vpra? šanja. Zadnjič v šoli sem mi slil vprašati samega gospoda profesorja prirodopisa Čelu* loža, kakšno mnenje ima on o tvorbi te jamice na njeni bradici. No, hvala Bogu, da sem se še prej spomnil, da ni* ma on v takih stvareh sploh nobene prakse in pravzaprav niti pojma — kot profesor namreč.
Tako še je končal prvi list dnevnika, ostali listi pa so bili raztrgani; važen je še zadnji list, ki je bil pisan več let za prvim.
>Danes mi je pero težko, o-korno. ker me vedno nadle? guje njena brada. Njena brada dioi po česnu in čebuli, ker je navajena bolj štedilnika, kakor pa- mene. Obrastla je tudi s kocinami, ki tvorijo- po hribovju in dolinah nabrekle kože cel gozd, tako da bo mo? rala Italija še izvažati les. Po* leg tega redi moja žena celo vrsto krtov, ki rujejo po njeni bradi in napravljajo krti* ne! Pej! Pri kosilu, pri ve* čerji, v gledališču in v krčmi, povsod me straši njena ostu? dna brada! Poleg tega pa ne razumem, kako je mogoče, da se tako stara škatlja, kot je njena brada, more še tako hi?
komu predstavlja): Njegova Svetlost, princ Sakraydolski.
LASKAR: Kej šie nejšo neč slišali o Laskarju. haspuod princ Sakrabolski?
HIJERONIM: O tistem nevarnem divjem lovcu in tatu?
LASKAR: Neč t.at, pruosm od za? mire, haspuod Svetloba. Jest s'm biu nim'r an poštenjak, pousod me 'majo ra? di, vejo.
HIJERONIM: Čemu pa si tako na? šemljen?!
LASKAR: Vejo, haspuod Sakrabol-
ski
HIJERONIM (s poudarkom): Vi? sokost princ Sakraydolski!
LASKAR: Pruosm od zamire, vejo, es s'm malo gluh!
HIJERONIM: Čemu si tako na? šemljen?
LASKAR: Vejo, zato, de s' me srne ne bojijo, ko pobiram jiirč'ke, borouni? ce an zeliša po hojzdu. Prou kruotke so
ko ouce vejo, an neč se ne plašijo. Tam za Golim hribom, vejo, je ana muočna srna, k' je zgebila mladiča — ha je žie kejšna strejla od lesjaka zadešila, an s'm jo žie an par buotu — pomouzu, ve? jo, de s' ji mlejko ne zapieče. Ano duo? buo dejlo s'm doprniesu, drhač bi b'la srna ukrepala.... Še Nem napraum anu tejšno oblejko, pej buojo vsac'ha srnjaka dobili!
HIJERONIM (posluša z vidriim za? nimanjem): Ti gotovo lažeš!
LASKAR: Jest de lažem? Me j duš* ka, mien' pej nej potrejbno lahat, k' jih vejm. za ano brenčijo prou rejsničneh. Zdej pej nej čiit'jo: jest poznam hojzd buolš' ko Neh haspuod feršner. Psi žie honijo srnjaka, glih. pred Neh Svetlobo pride, nej fajn pociljajo u plat, vejo, pa bo Neh!
HIJERONIM (zase): Da bi to, res bilo tako! (Zvonenje brakov se sliši bliže. Tupatam pade strel). To fei bil,
moj prvi srnjak! (Kima neverjetno z glavo). Kako ponosen bi bil moj pleme? niti gospod papa!
LASKAR: Vejo, jest Jem buom s to pafco pokazu, kam nej držijo miiho na flinti, an buom šteu: ana, dva, tri — an na tri nej spruož'jo petelina. Mene sr* njak ne buo zamirku, ka 'mam tejšno fajng uniformo, Neh pej jest na pou skrivam. Pej če naj' tiid' vidi, srnjak mora bit' Neh, žlahtni haspuod Svetloba
HIJERONIM: Če- bo tako, dobiš lepo napitnino.
(LASKAR: Pst, pst, čut'jo, kakuo psički huonijo! (Med grmovjem vrh preseke se pokaže srnjak, pa zopet iz* gine, psi zvonijo bliže, srnjak se prikaz že z glavo in vratom, postoji za hip, ne vedoč, kod naj jo ubere. Laskar meri s palico. y kteri je skrita puškina cev). Ana, dva, tri. (Hijeronim in Laskar izprosita. da se Sliši en sam strel. Srnjak P »de....)
tro sukati in — migati. Moj Bog, včasih se mi zazdi, da je zbezljala in bojim se zares, da se nekoč ne bo mogla ustaviti. Zlasti je gibčna, kadar pridem zvečer tako*le kot se krščanskemu — profesorju spodobi — malo pozno do« mov od vesele družbe (v ka* teri mi pa vedno kali veselje in prijetno razpoloženje njena — brada). Takrat pa ne po* m a ga noben »srček« »dragica«, ali kak drug tak nebodi* gatreba. Najboljše je v takem slučaju, če skočim hitro v po* steljo. potegnem odejo čez glavo in si tiščim prsta v uše* sa in mislim na krokodile v Afriki in na vodne konje v Gangovi dolini. Takrat se za* sanjam ob zamolkli muziki, ki je podobna ropotanju auto-mobilov po afrikanskem pes* ku. Včasih pa se mi nenado* ma pojavi pred očmi — njena brada, ki deluje z najelemen* tarnejšo silo in skače iz ene* ga konca na drugi, kakor da bi jo gonilo sto vipavskih e-lektrik. Če se prav sporni* njam, sem nekoč poiskušal, da bi razjasnil, kakšnega po* stanka je tista široka jama na sredi brade. Zdaj mi je či* sto jasno in kot profesor znanstveno utemeljiujem in bom zato tudi navedel doka* ze, da je njena brada najprej vulkaničnega izvora in pozneje še ledeniške tvorbe, na* zadnje pa še oboje skupaj, vulkan v gorečem stanju, le* denik pa še vedno v jami, o* ziroma vsaj ostanki njegovi. Da je vulkaničnega izvora, mi pričajo nenadni in zelo po* gosti potresi, ki postajajo vedno hujši. Včasih, zlasti kadar dosezajo — kuhalnico, so tako hudi, da mi pretijo s po* ginom. Najbolj pa bljuje, do* ni in rjovi zgornje žrelo, ki je podaljšek brade in meče ob izbruhu naokrog vse polno bomb, za katere poznamo mi prirodoslovci tehnični izraz »vulkanični pljunki«. To je drobni dež, ki je ob hudih iz* bruhnil tako gost, da si ves premočen v obraz, če se preveč približaš. Poleg tega je nastal v vulkaničnem srednjem, do sedaj vgaslem žrelu na bradi nov stožec, kakor se pri vulkanih večkrat dogaja). In po mislite: ta stožec bruha.... vo* do. Ampak kaj če bruha, to še ni najhujše! Najžalostnej* še je, da moram jaz (pokorni sluga in profesor svoje žene) večkrat stisniti tisti stožec in pomislite, ali je to dostojno za profesorja? — Da je ta ja* ma ledeniške tvorbe, sklepam naravno iz tega, ker je moja žena tako mrzla proti meni. (Soj je meni tudi tako prav, a kaj, ko ne doživim tega ve* se" a, da bi ji mogel to pove-
dati). Ljubezen se je čisto o* hladila in jaz celo menim, da ie zmrznila v ledeniških o* Stankih, ki so ohranjeni v tej bradi. In seveda,, radi tega je tudi moja ljubezen do nje zmrznila. (Ampak tega ji ne smem povedati). — In nazad* nje, če vzamemo vse to sku* paj, je pač skupaj: led in o-genj. kar pa vseeno ne gre skupaj in vendar gre. To je pač čudna logična nelogič* nost, ki jo pa neznam razvoz* ljati, kljub temu, da poučujem na gimnaziji poleg znanosti
Pravijo.
Pravijo v Št. Vidu, da so se do-bravske in poreške matere zelo jezile, na svoje sine, ko so prišli na pondeljek brez robcev in kravat domov.
Pravijo, da je zadnjega dopisnika v Čuka na palci pri belem dnevu luna teknila, ko je poročal, da se ni plesalo, ker niso še bili krofi pripravljeni.
Pravijo, da je breginjska pošta preobložena s prometom, in da vsled tega breginjski fantje oddajajo v Kobarid svojo korespondenco, posebno pa tisto, ki je rudeče pisana: za »Amore«.
Pravijo v Breginju, da so vse čeCe šempjaste, ker bi vse rade imele tistega feist fanta, ki ie prišu iz Jugo* slavije in ki pravi, da ga čuk ne pozna, pa se vara.
Pravijo v breginjski dolini, da so vsi peki brez hlač; nujna potreba pa bi bila, da bi si vsaj komandant teh pekov hlače oblekel.
Pravijo v Ravnah (Bate), da so mali in odrasli pretakali krokodilove solze, ko so> zvedeli, da jim je odvzeta — ravno sedaj v postu »riba« (pešce), ter expedirana na sever.
Pravijo istotam, da niso bili nikdar navajeni na »ribe«, ter se istim tudi niso mogli privaditi; boječ se kakšnega črevesnega krča, so dali »ribi« Laufpas.
Pravijo v Ravneh, da je ribariti po »terenu«, na katerem so skale mesto ladij, grmi mesto čolnov, robida mesto trnkov ter brinje mesto mrežje zmožen le oni, ki je v možganih svež.
Pravijo, da verhpoljska P. in J. mislijo otvoriti v Sanaboru trgovino od biksa in metlic, da bodo delale konkurenco onim ženskam, ki imajo
za odkrivanje novih ledeni* kov in potresov tudi logiko. Moj Bog, kaj mi še preostane drugega na tem božjem sve* tu, kakor znašati se nad — nad ženo mislite? O ne, Bog nas varuj! nad študenti v šoli vendar. Bog mi je priča, da nisem kriv jaz, ampak moja žena.
Do tu je bil list popisan. Bog ve, če je profesor Abra-kodabra prenehal s spisova* njem svojega dnevnika, ali pa je ostale liste zalotila njegova brada.
trgovino v jerbosah. Pa od samih skrbi da ne dobijo patenta imajo že sive lase.
Pravijo v B£tah, da se je začelo ozračje čistiti,
ljudstvo množiti, družine seliti, gospodje kmetovati, njive orati
s strganimi »korati«. ,
Pravijo, da so kanalci jako ponosni, da se je celo Čuk zanimal za njih plese. Pravijo, da se bo drugo/ leto še bolj govorilo o njih plesu, na katerega povabijo »Čuka na palci«. Amen.
Pravijo, da v Ladrah pri Kobaridu delajo tak sir, da bodejo čez Sočo most podirali in s sirom kolone delali.
Pravlio, da so v Ladrah neka^re dekleta tako ponosne, da fantje za njimi plakajo.
Pravijo v Studenem, da kar hodi g. dr. F. v Strmco učit »Galilejsko špraho«, tam nekateri ljudje niti Čuka več ne zastopijo, akoravno vse tako »ajnfah« pove.
Pravijo v Strmci, da so vstanovili pevsko društvo iz samih »kontrabasov«, za podučevanje si nabavijo »pompardon«, ker so harmonij poslali v Pariš.
Pravijo tam, da je razpisano mesto Čukovega dopisnika in razlagalca. Pot v Postojno in Studeno samo eden posebej plača. Toraj »fahma-ni«, pozor!
Pravijo, da je v Studenem čuden ptič z imenom »Kontrabantšnabel«, kateri zelo čivka in razteza svoj široki kljun, ter stresa kar cele žaklje učenosti, ki si jo je nabral na »Culu-kaferski« univerzi. Zares Afrikanska izobrazba! Ljudje so v začetku pridno pobirali odpadke. Kmalu bo pa revež osamljen. Nekateri so mnenja,
da mu bo treba napraviti kljunski nagobčnik, da te sorte ptič ne pogine. Na kljun mu bo treba natakniti stara polomljena šoferska očala in pred nos knjigo o europskem vedenju.
Pravijo v Postojni, da je gosp. V. S. ves obupan radi nezvestobe svoje drage, zato pa vedno hodi v stude* ne.c, da si hladi srce.
Pravijo, da je v Ilovcu sestavljena tajna policija, ter bo Čuka zasledovala, a ima prezamašen nos, ni ga izslediti kos.
Pravijo istotam, da dekleta še ne vejo, da je konec pusta. Zakaj? Zato, ker še vedno tango plešejo, pravo! Videl jih je čukov namestnik.
Pravijo, da je še! neki rutarski mehanik — Zižo na Strmi breg v temni noči in velikem dežju sreče iskat, a jo ni našel, — kljub vsemu čakanju.
Pravijo istotam, da je ravno isti »fant«, nekoč ponoči sam s seboj govoril na sledeči način: Prokleta ljubezen, in tvoje neusmiljeno srce! Zakaj je to govoril, ni znano drugemu kakor čukovi podružnici, kjer ga je čukov namestnik dobro slišal?
Pravijo, da je v Batah neko zna* no dekle, ki šteje namišljenih ducat »žena« nekega gospoda. To je izvedel Čuk na palci, ki pravi, da je o nji že dvakrat lepe dopise v koš zagnal. Ker pa v zahvalo neumnosti klepeta, ji Čuk na palci pove, da bo priobčil imena in slike vseh njenih fantov, kakor hitro jih bo skupaj zbral in bo prostor dopuščal. Saj se razumemo!
Pravijo v Gožonu, da tisti, ki se hoče za pustne dneve smejati, da naj pride v Gažon bivati. Vsako leto napravimo veliko smešnega, da se razlega daleč v druge vasi.
Pravilo na Ubeliskem, da namerava neka tuk. kompanija vzgajati žabe po lužah — in luknjah po poti od vasi do »malna«. Na mostu je že nekaj lukenj, menda za strokovno opa-zovališče — žabjih krakov.
Pravijo istotam, da je bil pusten pondeljek nek posoben cirkus z sedmimi konji; eden od njih ie bil — udarjen, šest je bilo gluhih.
Pravijo, da odkar hodijo vrabška dekleta v Št. Vid k maši, da so postali Št. Viški fantje tako silno pobožni, da same pobožnosti kar glave stičejo pod korom. Te preklicane punčare so pa tako trdosrčne kljub temu, da nekateri pobalini kar sline cedijo, dasiravno so iz Vrabč doma. Pravijo, da so iz kraja takega, ki ne ljubijo fanta vsakega.
Pravijo, da sta dve prav lepi dekleti na Kalu pri Št. Petru na Krasu jako zadovoljne, če pridejo fantje z iuga k njim vasovat.
Tja daleč v tuje dežele, se bodo dekleta podale, in nikdar več iih ne bode, oh, nikdar več nazaj!
Pravijo, da je neko dekle iz Kola pri Št. Petru jako zadovoljna s svojimi zapeljivimi očmi; če fanta samo pogleda pa je njen. Vsi fantje pridejo k nji in vsak ž njo govori.
Pravijo, da hodijo hrastovski fan* tie na Kal zaradi deklet, ker se iirn kalska dekleta dopadejo.
Pravijo, da so grgarska dekleta toliko plesala, da so si vse noge zdržale, tako da sedaj ne morejo več hoditi, aii'pak se kar valijo.
Pravijo, da se B. B. prišteva k najbolj srečnim in zadovoljnim. To pa ne le radi tega, ker da ji je odločena »korenova medaja«, temveč vsled je milosti, da je z J. P. na Krtinovec plesala baje najmodernejše plese.
Pravijo, da so neko postno nedeljo poskušale dekleta v Branici, o-mamljene še od »krtinovske plesne zabave«, v kleti hšt. 4. moč vina. Da bi ne bilo konkurence, so se raje zaprle v njo. Kot priča je bil očividec.
Pameten predlog.
Sodmk: Torej vi trdite, da je popolnoma nemogoče, da bi z vašo ženo še dalje skupaj živeli.
Gospod: Popolnoma nemogoče. Če tega ne verjamete, gospod, vam jo pripeljem samo za tri dni, pa se boste pre*
Pričali.	■ | J I ,	1 ■' | -' ' i '
Pravijo, da mislijo na Koritnici ustanoviti poleg dekliškega krožka tudi fantovski krožek za žvižganje.
Pravijo istotam, da teče v slabem vremenu precej vode po klancu, pa še premalo za oblivanje, tako se morajo posluževati druge vrste vode.
Pravijo, da v Vrhovem pri II. Bistrici M ... kontone podpira, ker se boji, da bi se hiša ne podrla in bi ne mogli fantje hoditi k nji.
Pravijo, da je v tolminskih grapah neki »pob«, ki je -v par mesecih pozabil celo moliti po naše, ali pa je pred Bogom svoj jezik tajil. Cuk mu svetuje, naj še vero zataji, ter naj jo mahne na turško, kier ga bojo goto« vo po zmagi vstašev za »kalifa« postavili.
Pravijo, da je neki fant iz plesne vasi ponujal za »čečo« kar tri milijone. Če jo je dobil, tega Cuk ne ve.
Pravijo v Godoviču nad Idrijo, da lepa in elegantna gospodična še vedno žaluje in pretaka krokodilove solze za ubeglim tajnikom.
Pravijo, da je T. iz Godoviča pri-vandral nazaj s Francoskega, kjer je imel preveliko ljubezen do domovine.
Pravijo v Godoviču, da se je letos v predDustu vsled lepe in tople zime priklatil s toplega brloga v vas go-drnjavi medved mrcina ter ugrabil in odnesel lepo devičico.
Pravijo, da je bil pred kratkim »Cuk .na palci« v Godoviču na obisku, kjer je marsikaj videl in slišal, se razume da bode po njegovi stari navadi marsikaterega okljuval in opt-kal. Za enkrat toliko, pa drugič še kai: brez zamere!
Pravijo fantje, da so se jim zelo dopadla pobeljena in pofarbana ko-privska dekleta, posebno ker so zelo usmiljena. Čukec bi jim lahko zapei: »Čeveljčke na biks, v žepu pa niks.« Pravijo, da v prelepi vasici Brje, še lepša rožica cveti, ki pa^ porabi mnogo za negovanje svoje že uve-nele lepote.____
RAZGLAS. Vsled velikega števila deklet na Dol. Zemonu, se naznanja slavnemu občinstvu, da se bo vršila v nedeljo, dne 22. t. m. javna dražba istih.
Dražbeni odbor.
it............1111111111 n 1111 li ■■ ■ ■ i ■ 111 ■ 111111
Poslednji mož.
Poslednji mož se bo predstavil še enkrat vsem onim, ki ga želijo videti in občudovati njegove »moške« vrline v četrtek, na praznik Sv. Jožefa t. j. 19. t. m. ob 3x/2 pop. v Tr* govskem domu.
Možje pridite, da boste vi* deli moža. ki je mož in ni mož, da boste vedeli, kakšni ne smete biti, .ako hočete veljati za moža.
Žene pridite, da boste vide* le v koliko ste ve krive, kako ravna z vami zakonski mož.
Fantje pridite, d.a boste ve* deli, kakšni ne smete biti v zakonu, ako imate trdno voljo, kedaj stopiti v jarem sv. Lukeža.
Dekleta pridite, de se kaj naučite za vaš pravi poklic.
Zakrknjeni samci, pa ki mi* slite, da vas ne bo nikdar no* bena ženska ovila okoli prsta, pa lahko ostanete doma in če že prav hočete pa pridite v Trgovski dom, da boste videli vse dobre in slabe strani lju* bežni in zakonskega življe* nja.
„SCAMPOLO"
to je jedna izmed najbolj zna* menitih italijanskih iger. Ke-dor hoče videti dovršeno pe* sem prave, neomadeževane priproste dluše. in ljubezni, ta naj se udeleži predstave v ne* deljo zvečer ob IVz v Trg. domu. Pod okriljem »drama* tičnega društva.« bo uprizorila tržaška Šentjakobska čitalnica to najbolj znamenito igro. Cene navadne. Prednrodaja vstopnic za obe predstavi v Narodni knjigarni.
tišina.
IZ CIVITAVECCHIA.
Spodaj podpisani slovenski fantje, ki služimo pri četrtem ženijskem polku, začasno odstavljeni v Civitavec-chia pri Rimu, pošiljamo srčne pozdrave starišem. bratom, sestram, sorodnikom, dekletom, prijateljem m znancem, ter naznanjamo, da se bomo kmalu povrnili _spet k našemu polku v Bologno. Letniku 1905 pa že« limo vse najboljše; upamo, da bodo kmalu prišli poslušjt starovojaško^ Desem:
Vieni, vieni inilenovecentocinque, tutte le porte sono aperte, pagliaricio, le coperte e tavolacio della prigion.
Čavdek Josip, Vrtojba I.; Hlede Vladimir, Števerjan; Škvarče Josip, Sp. Idrija; Miklavič Jernej, Postojna; Cacli Andrej, Trst; Ladič Ivan, Ra-čice; Martelane Viktor, Barkola; Skrin:ar Franc, Merče.
IZ MILANA.
Dragi novinci in domačini!
Zbrani v veseli družbi vinskih bratcev, pri polnih čašah se spomnimo na vas, dragi novinci let. 1905, ki ste še uod okriljem domačega ognjišča, da se spomnite tudi na nas, ki smo oblečeni v tisti kroj discipline in recite našim slovenskim dekletom, ki se zabavajo z različnimi elementi človeške družbe, da mi slovenski fantje ne slišimo in ne vidimo nič, naj pazijo, da se tudi mi ne spozabimo in ne pripeljemo kakšno Lombardko domov. Želimo, da bi se dobro zabavali in vživali velikonočne praznike. — Slovenski- fantje 68. pešp. v Milanu. Maraž Koštantin, Gorica; Čargo Bogomil, Gorica; Jenko Jožef, Tominje; Kumar Avgust, Studeno; Zenko Fr„ Slavinje; Tratnik Karol, Zerovnica; Samsa Anton, Starašiča; Dolinar Rafael, Govejk; Filipič Luka, Sp. Idrija; Felc Franjo, Sp. Idrija; Čeč Alojzij, Postojna; Čeč Andrej, Hrušica; Ko-vačič Jožef, II. Bistrica; Kog.ovšek Jakob, Zavratec; Požar Jožef, Bel-sko; Slavec Jožef, II. Bistrica; Bizjak Ivan, Postojna; Markovčič Matevž, Laže.
MALO ODGOVORA ASTRONOMU NA ROJANSKEM TURNU
IN EVENTUELNIM NJEGOV1IM SOTRUDNIKOM.
Dolgo sem prenašal izrodke bolne fantazije rojanskega astronoma, oziroma filozofa, ki ga menda prav dobro poznam, ali končno se mi zdi stvar že preneumna.
V kolikor astronom venomer blati na najpodlejši način društvo »Zora«, in to brez povoda, ga smatram naj5 nesramnejšega podleža, ki ni vreden, da ga solnce obseva.
Saj se dobro poznamo, g. post-zug in kompanija.
NARODNA KNJIGARNA
GORICA
via Carducci št. 7
priporoča cevj trgovcem.
Velikonočne razglednice
s slovenskim napisom po L. 9. za sto kom.
dalje.
Razglednice za šaljivo pošto in drugo od L 4. -za 100 kom. in dražje. :-: Slikanice za otroke!
•TO
Kaj se nisi, g. Co-co, pred časom vsiljeval v »Zoro«, in tam skušal izvrševati svoje hinavsko, razruševal-no delo?
Sčasoma smo te spoznali, čeravno smo imeli pred seboj dokaze tvoje umazane preteklosti, in te bacnili, kakor si že davno zaslužil. To ni bilo nič novega, ker smo le posnemali ukrepe drugih društev.
Sram bi te moralo biti samega sebe, da se hočešmaščevati na tako hinavski način! Če so te moje vrstice zadele in če imaš še kaj časti v sebi, opogumni se in razkrinkaj svoj psevdonim!
V tem slučaju se bova bojevala, če
imaš poguma, na drug ~ oolju, ker »Čuk« je pri tem nedolžen.
S tem boš pokazal, da se ne bojiš laži, ki jih trobiš po »Čuku«, kar s1; tiče mojega društva.
Evo me!
Boris Plesničar,
PAMETNO.
»Slišal sem, da se hočete s svojo gospodinjo oženiti, katera V.am že več let krade«. — »To je res! Pa vidite, to je pametno. Ako jo v zakon vzamem, dobim z lepega vse svoje reči nazaj!«
IVAN TEMU • Gorica
Via G. Carducci štev. 6 BRUSAR in NO Ž AR
V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d.
Nožarnica „S O L I N G E N"
Prodaja tudi toaletne predmete
V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože
in rezila.
ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.
POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren.
NOVI SLUŠATELJ.
Ko so na b«ski univerzi ustanovili katedro za sanskrit, je dotični učeni' profesor imel samo — enega slušatelja. Na* Vzlic temu je profesor preda« val z vso vnemo. Nekega zimskca dne Opazi Z velikim zadovoljstvom, da se je pičlo število slušateljev pomnožilo m enega. Po prcd;ivanju gre učenjak k novodošlemu »dija= ku« in mu izrazi svoje veselje nad tem, da se še on zanima za sanskrit. Novi slušatelj pa mu bdgovori: »Jaz sem koči-iaž profesorja R., pa sem prb šel tu noter, ker je prostora dovolj in ker je tako prijetno zakurjeno«r...
DOBER IZGOVOR.
Kmet se poda, med tem, ko je vihar močno pihal, v svoj
vrt, d-a tamkaj pri Veže mlada drevesca h količem ter zapazi, da njegov sosed krojač misli ravno debelo repo iz grede iz* puliti. »No, krojač, kaj mu sliš z mojo repo narediti?« — »Jaz se samo za njo držim, da me veter proč ne pihne,«
Slamnati Itiož,
Zgodaj zjutraj Minka vStang, oči zaspano si pomahej prejšnji dan je bil paš pust, se cedilo je od ušt; in plesalo se tako je, da zares prav luštno b'Io je. Če Minka pa na ples dospe, ko j. s fanti plesati začini Cel pust po plesih se. vrttšiif, ker ženina bi rada vjela; Minka je moža. iskaia nemila usoda ni ga dala.
V mislih Minka na prag stopi, zagleda nekaj tam na klopi. Ta slamnati ,mož je . in Minka dobro zdaj-le ve, moža poslalo ji nebo, da ploha vlekla vam ne bo.
Jože Smuk.
Nova trgovina z raznim blat oin.
za'O0a lkan'ne 'moško m ženko blago) srajce, maje, noc avica, razne obleke, ter krama; dežniki, čevlji, klobuki, kape; nadalje: posor^d. porcelan, steklo, sipe, (češko blago), svetilke, elekrične priprave ler žarnice naji oljših znamk. __^Mizarske, Šolske in pisarniške potrebščine I. t. ct.
Vse po konkurenčnih cenah.
Priporoča se slav. občinstvu
F. Prencis, Solkan
na glavnem trgu.
Angleški pnnč a L. 13— steklenica liter. Rhum Kingston a L. 13.50 stekle'
niča liter. Jajčna maršala a L. 12.— steklenica liter. Mafšata Trapani najfinejša L. 5.-1. Vermouth turinski - beli vermouth ž L. 5,— liter. Likerji: Curacao, Chartreuse, Maraškin, Hruškovec, Bnedicinie, janežev, Sibilia. - Vzo* rec Sirega, China a L. 15.50 sle-kiefiiča lilef. Kognak fini šampanjec a L- 10. steklenica 7/10. Domače žganje a L, 11 liter.
Žganjarna na trgu Sv. Antona štev 7.
PRP0U1 VARNO mm
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. z. z o. z.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trg. štev. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S%
ter Jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom.
Obrestuje tudi višje po dogovoru'
Manufaktjro. perilo, izdelane obleke
po cenah brez konkurence
kvpite pri dobrozneni
Br ct l1 © Mose
Via Rasieilo 7 - GORICA • Via RasteHo 7
AKO ŽELITE NAKUPITI DOBRO BLAGO IN ELEGANTO IZG0T0VLJENE OBLEKE PO NAJNIŽJI CENI,
OBRNITE SE EPINO NA DOMAČO TVRDKO
NDREJ
VRIC
Via Carducci 3 — GORICA — Via Carducci 3
O d
o
TJ
c3
5
Tam dobite blago po sledečih cenab:
Družinsko platno 150 cm. .
Madonna 150 cm.....
Madonna 80 cm.....
Medapolan Reclam 80 cm. .
„ Sposalizio 80 cm. Kuhinjske brisače ....
Prtiči ........
Brisače .......
Odeje volnene.....
„ finejše vrste . Koltre ........
Posteljna pregrinjala bela in
barvava .......
Gradi za postelje .... Zephir za srajce .... Perkali rožasti.....
Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah.
Velika krojačnica, katera sprejme vsako naročilo ter ga izvrši točno in po zmernih cenalrt. Za vsako naročilo se jamči.
od L	8.— naprej j	<	Krminsko za srajce . . .od	L	3 50	naprej
n »	8.— „ «		Saten črn in barvan . . . „	»	5.50	n
» »	3.50 „ i		Naglavne rute......	»	2 50	t?
t tf	3.- „ )		; Panama za srajce boljše vrste „		4 80	n
H ,,	4.50 „		\ Popelin za ženske obleke . ,,	»	14.50	n
	1.90 „		p Volna fina Gaberden . . . „	»	28.—	n
H »	2.50 „		Moške hlače.......	v	14 —	n
H »	3,— „		! „ srajce ......	»	15.-	y>
n H	34,- „	1 .	spodnje hlače . . . „	n	9.-	n
H »	65,- „			V	8,—	»
n "	50.- „		i,amet moški.......	»	9,-	n
			Hlačevina ....... „	»	4.—	n
» v	25,- „		i Moške obleke.....„	ff	60,—	v ■
	3 20 „		Obleke za birmance . . . „	»	30,-	>7
n n	3.- „		Izgolovljene štramace . . „	»	50 —	»
n »	3.20 „		Velika izbira moškega sukna „	n	10.—	r
S
P P-
CD
cr
CD
Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani
Andrej Mavric - trgovec.