SKUPŠČINSKI DOLENJSKI UST za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XV. Novo mesto, 8. februarja 1979 Št. 3 c ■ ■ VSE BINA A MEDOBČINSKE OBJAVE 14. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinskih skupnosti za zaposlovanje 15. Ugotovitveni sklep, da so v občinah Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje sprejeli samoupravne sporazume o ustanovitvi občinskih skupnosti za zaposlovanje 16. Sklepi skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje o ustanovitvi delovne skupnosti strokovne službe skupnosti za zaposlovanje OBČINA KOČEVJE 17. Odide o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela 18. 19. sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini Kočevje Pravilnik o organizaciji in delovanju poravnalnega sveta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Pravilnik o organizaciji in delovanju samoupravne delavske kontrole v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje OBČINA ČRNOMELJ Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za raz-šiijeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Črnomelj 20. 14. Na podlagi 53. člena ustave SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 6/74), 586. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št 53/76) ter 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS, št. 8/78) sklenejo: — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, — nosilci samostojnega osebnega dela in delavci v delovnem razmeiju z nosilci samostojnega osebnega dela ter — občani v krajevnih skupnostih SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem sporazumom se delavci, samoupravno organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samo- upravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter občani v krajevnih skupnostih na območju posamezne občine (Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje) združujejo v občinsko skupnost za zaposlovanje. 2. člen Delovni ljudje in občani v občinski skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) zagotavljajo in uresničujejo svoje pravice in interese ter zadovoljujejo osebne in skupne potrebe na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in socialne varnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in zaposlitve ter usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb in v ta namen ter v skladu z zakonom in s samoupravnimi sporazumi združujejo sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 3. člen Delo skupnosti je javno. Skupščina skupnosti in njeni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu po delegatih ter prek svojih informativnih sredstev in tudi prek sredstev javnega informiranja. S statutom se podrobneje opredeli vloga skupščine in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju načela javnega dela. 4. člen Skupnosti so pravne osebe. Sedeži posamezne občinske skupnosti so: v Črnomlju, Krškem, Metliki, Novem mestu in Trebnjem. 5. člen Ta samoupravni sporazum določa: — delovno področje in naloge skupnosti, - združevanje sredstev za delo skupnosti, - organizacijo skupnosti, organe skupnosti iz njihove pristojnosti — usklajevanje stališč v skupnosti in sprejemanje sklepov, — razmerje med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi, - opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za skupnost, -samoupravni nadzor nad delom v skupnosti. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih oblikujejo v skupnosti delo skupnosti in njenih organov na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. Delovni ljudje in občani v skupnosti opravljajo predvsem naloge v zvezi z zaposlenostjo in zaposlovanjem, s katerimi se uresničujejo pravice in obveznosti delavcev in občanov ter organizacij združenega dela. 7. člen Temeljne naloge, ki jih opravljajo delovni ljudje in ob-č ani v skupnosti, so zlasti naslednje: - oblikujejo osnove in določajo smernice za srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja; — zagotavljajo izvajanje politike zaposlovanja na podlagi njene opredelitve v planih temeljnih organizacij združenega dela in planih družbenopolitične skupnosti in v skladu s samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlo- vanju delavcev, posebno pri ustvarjanju pogojev za uresničevanje pravice do dela, pri planiranju in pripravi kadrov za potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti, pri usklajevanju vplivov in posledic tehničnega napredka in strukturalnih sprememb v gospodarstvu na zaposlenost in zaposlovanje ter pri organiziranem vračanju delavcev z začasnega dela v tujini; - načrtujejo in ukrepajo pri usmerjanju zaposlitve delavcev, kadar je to potrebno zaradi preusmeritve proizvodnje in poslovanja ali zaradi modernizacije proizvodnje oziroma tehnoloških izboljšav v organizacijah združenega dela in posameznih dejavnostih; - načrtujejo politiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter uresničujejo pogoje in možnosti za njihovo vključevanje v delo in življenje; - zagotavljajo poklicno usmerjanje mladine in odraslih pri izbiri šole, poklica in zaposlitve; - uresničujejo načelo solidarnosti in vzajemnosti pri zavarovanju za primer brezposelnosti. usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev in usposabljanju ter zaposlovanju invalidnih oseb; - sodelujejo pri usklajenem urejanju in določanju ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, še posebej za izboljšanje socialne varnosti in pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, za preprečevanje brezposelnosti in za tako zaposlovanje, ki je po strukturi in obsegu ustrezno potrebam gospodarstva in družbenega razvoja; - zagotavljajo izvajanje strokovnih. finančnih, administrativnih in drugih podobnih opravil za skupnost. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI 8. člen Sredstva za delo skupnosti združujejo: — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — nosilci samostojnega osebnega dela in ] — delavci, Id so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela. Sredstva se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja za naloge m programe ter obveznosti in pravice, ki jih de- lovni ljudje uresničujejo v skupnosti. 9. člen Za zagotovitev pravic iz zavarovanja za brezposelnost, priprave delavcev za zaposlitev, zaposlovanje in usposabljanja invalidov ter za skupne naloge združujejo občinske skupnosti za zaposlovanje sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti. S posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti, se določijo osnove in merila za solidarnostno združevanje in prelivanje sredstev ter vzajemno financiranje skupnih nalog. IV. ORGANIZACIJA SKUPNO: ORGANI SKUPNOSTI IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI 10. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in obveznosti v skupnosti. V ta namen delegirajo udeleženci tega sporazuma delegate v organe skupnosti. Skupnost ima naslednje organe: — skupščino, — izvršilni odbor, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor samoupravne delavske kontrole. Za opravljanje posameznih nalog lahko skupščina skupnosti imenuje odbore in komisije. 11. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu. Delegate v skupščino skupnosti delegirajo vsi udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposredno preko delegacij oziroma konferenc delegacij. Skupščina ima v Črnomlju 33 delegatskih mest, v Krškem 47, v Metliki 28, v Novem mestu 63 in v Trebnjem 45 delegatskih mest, od katerih imajo krajevne skupnosti delegatskih mest v Črnomlju 11, Krškem 17, v Metliki 13, v Novem mestu 31 in v Trebnjem 16. Skupnosti s statutom podrobneje določijo načine delegiranja delegatov. 12. člen Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje zadeve: - sprejema srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti, samoupravne sporazume o temeljih plana ter delovni program pripravljanja planov; — sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima skupnost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana zaposlovanja ter usklajuje po- rabo s sredstvi, ki jih na podlagi sporazumevanja združujejo delovni ljudje za delo skupnosti po načelih solidarnosti in vzajemnosti; — sklepa družbene dogovore, katerih udeleženec je skupnost; — obravnava vprašanja skupnega pomena za vse delovne ljudi in organizacije združenega dela v občini, ki so v zvezi z zaposlitvijo, kadrovsko politiko in zaposlovanjem in sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti; — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti; — sprejema zaključni račun; — voli izvršilne organe ter odbore in komisije; — sklepa sporazum o medseboj- • nih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo; — obravnava in sprejema poročila o delu izvršilnega odbora ter letna in druga poročila strokovne službe; — sprejema poslovnik o svojem delu; — obravnava in sprejema sklepe o ostalih zadevah v skladu s pozitivnimi predpisi. 13. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ju izmed, članov delegacij za to skupnost izvoli skupš čina skupnosti. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja štiri leta in je stalen. Naloge, pooblastila, odgovornost in način izvolitve predsednika skupščine ureja statut skupnosti in poslovnik za delo skupščine. 14. člen Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor, ki je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini. Člane izvršilnega odbora, predsednika in njegovega namestnika voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij za to skupnost. Izvoljeni člani izvršilnega od-bora imajo stalni delegatski mandat, ki traja štiri letp. Število članov izvršilnega a odbora se določi v statutu skupnosti. 15. člen -Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve: — izvaja in uresničuje sklepe skupščine, skrbi za izvajanje programov in načrta sredstev; — oblikuje predloge in stališča o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina; — usmerja, spremlja in nadzoruje delo strokovne službe skupnosti; — odloča o uresničevanju sprejete politike ali na podlagi posebnih pooblastil skupščine o nujnih zadevah, če skupščine ni mogbče sklicati; — odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje skupnosti; — poroča skupščini skupnosti o svojem delu med dvema zase-danjima; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oziroma spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih. 16. člen Skupnost ima stalen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga voli skupščina. Konstituiranje in delo odbora temelji na določilih zakona in je podrobneje opredeljeno v statutu skupnosti. 17. člen Postopek za uveljavljanje pravic na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmetjanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb določijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma v statutu ali v drugem splošnem aktu skupnosti. Za samoupravno sodno reševanje sporov se ustanovi posebno samoupravno sodišče združenega dela za potrebe članov ene ali več skupnosti in ga skupnosti ustanove s posebnim aktom ter določijo način njegovega delovanja. Posebno sodišče združenega dela, kot samostojen družbeni organ, rešuje v mejah z ustavo in z zakonom določenih pristojnosti vse spore, ki nastanejo v skupnosti iz samoupravnih družbeno-ekonomskih razmerij. V. USKLAJEVANJE STALIŠČ V SKUPNOSTI IN SPREJEMANJE SKLEPOV 18. člen V skupščini skupnosti delegati usklajujejo mnenja in stališča delovnih ljudi in delegacij, ki so jih delegirale. Skupščina odloča na sejah, če je prisotna večina delegatov, delegiranih za sejo, in sprejema sklepe v soglasju z vsemi prisotnimi delegati. V statutu skupnosti se določi, v katerih primerih je potrebno soglasje vseh delegatov oziroma delegacij, la jih delegirajo. Če mnenja niso usklajena in tudi z dopolnilnimi predlogi ne pride do soglasje vseh delega- DOLENJSKI UST št 6 (1539) - 8. februarja 1979 tov, se nadaljuje dogovarjanje med delegati z usklajevalnim postopkom, ki ga vodi komisija delegatov, izvoljena na seji. Komisija opravlja usklajevalni postopek tako, da v sporazumu z delegati sestavi predlog sporazumne rešitve. Če tudi tako usklajen predlog ni soglasno sprejet, se sklepanje o njem odloži. Predlog se ponovno pošlje delegacijam za naslednjo sejo z dodatnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter novim predlogom sklepa. Če gre za zadevo, o kateri delegati morajo sprejeti sklep, ker sicer skupnost ne more delati (programi, plan sredstev in podobno), se usklajevalni postopek nadaljuje, dokler ni sprejeta sporazumna rešitev oziroma sklep. Če pa gre za sklepanje o zadevah, ki pomenijo dodatne programe, predloge novih nalog in sporazumov in podobno in če delegati tudi na naslednji seji po opravljenem usklajevalnem postopku ne sprejmejo predloga oziroma soglasnega sklepa, je možno tako zadevo obravnavati in ponovno predložiti skupščini po preteku šestih mesecev. 19. člen Člani delegacij morajo pred sprejemanjem sklepov in stališč sprejeti pismeno gradivo z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami praviloma 14 dni pred zasedanjem skupščine. 20. člen Delegati, delegirani za sejo skupščine, morajo na seji posredovati mnenja in stališča, ki so jih predhodno obravnavale delegacije o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina. Delegati so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki sojih delegirale. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 21. člen Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in z organi družbenopolitičnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. 22. člen Zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in skupnih nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih ljudi in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb, se skupnost skupaj z drugimi samoupravni- mi interesnimi skupnostmi v skladu z zakonom vključuje v skupnost socialnega varstva. Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri opravljanju zadev skupnega pomena. 23. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti lahko delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti se dogovorijo tudi o programiranju skupnih nalog, o združevanju sredstev po načelih solidarnosti, za enotnost izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev za zaposlitev in zaposlovanje invalidov ter o združevanju sredstev, potrebnih za opravljanje skupnih nalog. 24. člen Delovni ljudje jn občani se združujejo v Zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma p združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in za opravljanje raziskovalnega dela ter za uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju. Prav tako se s samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti določijo osnove in merila za združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje enakih pravic delavcev pri zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in za opravljanje skupnih nalog, po načelih vzajemnosti in solidarnosti. VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST 25. člen Strokovna, finančna, administrativna in tem podobna opra- vila za skupnost opravlja strokovna služba. Strokovno službo ustanovi skupščina skupnosti s sklepom, upoštevaje načela smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti dela. S takim sklepom se lahko ustanovi skupna strokovna služba za več občinskih skupnosti. 26. člen Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila: — spremlja in analizira vire' in rezerve delovno sposobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbeno in poklicno s;e-stavo ter prostorsko gibljivost; — ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja; — pomaga delavcem in delovnim ljudem pri zaposlitvi glede na njihovo strokovno usposobljenost; — zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o osebah, ki iščejo delo; — izvaja strokovna opravila in organizacijske postopke pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine in posreduje informacije o možnostih in pogojih njihove zaposlitve v domovini; — organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev; — izvaja strokovna opravila pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter strokovna opravila pri uveljavljanju njihovih pravic in materialne pomoči med usposabljanjem; — opravlja finančne in administrativne zadeve za' podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju; — izvaja evidenco finančnega poslovanja in vsa računovodska opravila za skupnost; — izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja publikacije o pomembnejših strokovnih vprašanjih in informacije za potrebe zaposlovanja in poklicnega usmerjanja; — vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja; — opravlja druge naloge, ki jih v okviru nalog skupnosti naložijo organi skupnosti. Osnove organizacije, pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih. 27. člen Delavci v strokovni službi, ki se organizira kot delovna skupnost in opravljajo dela za skupnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu s statutom skupnosti in sporazumom o medsebojnih pravicah in dolžnostih in odgovornostih ter na podlagi ovrednotenega programa nalog in opravil ter meril, dogovorjenih z enotnimi standardi dejavnosti skupnosti za zaposlovanje. Za opravljanje dodatnih in posebnih nalog, ki niso v programih, zagotovijo naročniki sredstva po načelih neposredne menjave dela oz. po pogodbi. VIII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI 28. člen Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo strokovne službe . Pri uresničevanje tega imajo zlasti pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti in s sklepi skupščine ter njenih organov in delom strokovne službe. Delovni ljudje in občani se seznanjajo s sklepi skupščine in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredste v javnega obveščanja ali na druj’ način. Neposredno in preko delegatov dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini, izvršilnim organom in strokovni službi skupnosti. 29. člen Organ .samoupravne delavske kontrole, iki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter dolžnosti ude ležencev tega samoupravnega sporazuma, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslov anja, je odbor samoupravne del avske kontrole. Člane oclbora samoupravne delavske ko.ntrole volijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma nepo sredno. Število, naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole se podrobneje določijo v sta tutu skupnosti, IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Skupnosti so ustanovljene, ko sprejme ta samoupravni sporazum (poda pismeno izjavo o pristopu) večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev na območju občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Samoupravni sporazum potrdi pristojna skupščina občine. Samoupravni sporazum velja osmi dan po javni objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. Štev.: 410/1, 2,3, 4, 5-78 Datum: 10. maja 1978 15. V zvezi s 7. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti iz 30. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskih skupnosti za zaposlovanje, medobčinska skupščina skupnosti za zaposlovanje na svoji seji dne 13. 12. 1978 ugotavlja: 1. da je v občinah Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje sprejelo Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje nad 50 % organizacij združenega dela in TOZD, v katerih je zaposleno več kot 50% delavcev na območju občine, za katero se ustanavlja skupnost:, 2. da se dan ustanovitve šteje datum sprejema ugotovitv enega sklepa na skupščinah občiinskih skupnosti za zaposlovanje, in sicer: — za občinsko skupnost Cmo-' melj 22.11.1978 — za občinsko skupnost. Krško 23.11.1978 — za občinsko skupnost Metlika 21.11.1978 — za občinsko skupnost Novo mesto 24.1,1.1978 — za občinsko skupnost Trebnje 23. il 1.1978 3. da se pristopne izjave o sprejemu samoupravne ga sporazuma o ustanovitvi občinskih skupnosti za zaposlovanje nahajajo in hranijo z originalom sporazuma. Štev. 410/6-78 Datum: 13. 12. 1978 F’redsednik: ALOJZ KOPINA, 1. r. 16. Na podlagi 25. člena samoupravnih sporazumov o ustanovitvi ob činskih skupnosti za zaposlovanje Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje so skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje: Črnomelj dne 22. 11. 1978, Metlika dne 21. 11. 1978, Novo mesto dne 24. 11. 1978 in Trebnje dne 23. 11. 1978 na svojih sejah sprejele SKLEPE o ustanovitvi delovne skupnosti strokovne službe skupnosti za zaposlovanje 1. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil, potrebnih za uresničevanje dejavnosti občinskih skupnosti za zaposlovanje Črnomelj, Metlika, Novo mesto im Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) se ustanovi delovna skupnost strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba). 2. člen Strokovna služba opravlja strokovne zadeve za skupnosti s področja: - zaposlovanja in posredovanja zaposlitev, - zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb, - vračanja delavcev iz tujine in zaposlovanja v tujino, - strokovnega izobraževanja, - poklicnega usmerjanja, - štipendiranja, - analitike in statistike, - zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu z zakoni, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, statutom skupnosti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, - finančna, knjigovodska, administrativna in druga opravila s področja dejavnosti skupnosti. 3. člen Skupnosti ustanavljajo enotno strokovno službo za zaposlovanje na območju medobčinske skupnosti za zaposlovanje NOVO MESTO. Strokovna služba ima svoj sedež v Novem mestu, Trdinova 10. 4. člen Strokovna služba opravlja za potrebe skupnosti na sedežu skupnosti vsa temeljna operativna opravila. 5. člen Kot operativna opravila, ki se opravljajo na sedežu občinskih skupnosti, štejejo zlasti: — sprejemanje iskalcev zaposlitve ter mladine in odraslih, ki iščejo pomoč pri zaposlitvi oziroma poklicni usmeritvi; — zbiranje in poslovanje z dokumentacijo pri evidentiranju in napotovanju iskalcev zaposlitve; — evidentiranje in zbiranje podatkov za invalidne osebe, ki se napotujejo na strokovno obravnavo; — sprejemanje in preverjanje dokumentacije zahtevkov v zvezi uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — informiranje mladine in od-ralsih o možnostih šolanja, usposabljanja in zaposlitve ter nudenje strokovne pomoči; — nudenje strokovne ‘pomoči iskalcem zaposlitve, brezposelnim, invalidnim osebam in drugim osebam v zadevah s področja zaposlovanja in uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — opravljanje operativnih opravil v zvezi s štipendiranjem učencev in študentov za potrebe podpisnic samoupravnega sporazuma; — priprava in zbiranje osnovnih podatkov za predpisane evidnece s področja dela; — opravljanje drugih strokov- nih, administrativnih, tehničnih in podobnih opravil za skupnost v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti ter sklepi samoupravnih organov skupnosti. 6. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po sprejemu, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. 7. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o ustanovitvi strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Novo mesto št. 01-7/4 z dne 11.6. 1975. Štev.: 452/1 Datum: 18. 10. 1978 Predsedniki skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje: Črnomelj: KOČEVAR JOŽE, l.r. Metlika: PODREBARAC NIKO, 1. r. Novo mesto: ŠONCROŽCA l.r. Trebnje: JEVNIKAR FRANC, 1. r. Občina Kočevje 17. Na podlagi 125., 138. in 160. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/74) in 51. člena zakona o ljudski obrambi ter 12. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 23/76) je skupščina občine Kočevje na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1978 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini Kočevje 1. člen Ustanovi se svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito kot stalno delovno telo občinske skupščine Kočevje. 2. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (v nadaljnjem besedilu: svet) ima predsednika, podpredsednika in člane, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta. Člani sveta so po položaju: predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov, predsedniki občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, občinskega sveta Zveze sindikatov, občinske konference Zveze socialistične mladine, občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin, predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, komandant teritorialne obrambe občine, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, član izvr&iega sveta občinske skupščine, odgovoren za področje družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, komandir postaje milice in pooblaščen delavec službe državne varnosti. Podpredsednika sveta imenuje skupščina občine izmed članov sveta. 3. člen Svet vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delavcev, delovnih ljudi in občanov temeljnih organizacij in drugih orgai ndzacij združenega dela, krajevni h skupnosti, samoupravnih inl terasnih skupnosti ter drugih sai noupravnih organizacij in skupi isoti za delovanje v vojnih razr nerah; skrbi za uresničevanje • načel splošnega ljudskega od} 3>ora, predvsem pa, da se vsi orga u ni, organizacije in skupnosti pri . svoji redni dejavnosti pripra vljajo na splošni ljudski odpor in zagotavljajo, kar je potrdimo* za življenje in delo v vojnih razmerah. Svet skrbi za u resničevanje in izvajanje naJog, ki jih ima v okviru svojih p ra vric in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev. Svet usmerja iri usklajuje pripravljanje im delovanje pristojnih organov, organizacij in skupnosti za odpravljanje nevarnosti, za reševan je in preprečevanje širjenja po sledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih raznr ter. Razen tega opravlja svet tudi druge naloge in zadeve skladno z določili zakonov in določili statuta občine. Svet sprejmi s* letne načrte materialnih nabav in finančne načrte za feritni rialno obrambo ter družbeno gospodarski in politični sistem o bčine na podlagi srednjeročnega družbenega plana občine.. 4. ičilen Za obravna vanje določenih nalog iz svoje puistojnosti lahko svet ustanovi s tulna ali občasna delovna telesa. Svet s sklep om o ustanovitvi delovnega tele: a. določi njegovo delovno podre č je in število članov. Predsednik delovnega telesa mora biti član sveta. 5. Člen Za opravlja nje zadev iz svoje pristojnosti in a a svet pravico in dolžnost zaht e vati od nosilcev obrambnih pr i]prav in družbene samozaščite ' v občini poročila in podatke. 6 . člen Svet sprejn ae svoj poslovnik, s katerim se natančneje določi organizacija d lela in načina dela. 7 . člen Strokovna dela opravljajo za svet v mejah svoje pristojnosti in na podlagi letnega programa deh sveta upi ravni organi občinske skupščine >, občinski štab za teritorialno o hrambo in občinski štab za civ ilno zaščito. Administra tivna tehnična dela opravlja za svet občinski upravni org jan za ljudsko obrambo. Tajnik sve ta je predstojnik občinskega uj pravnega organa za ljudsko obran o bo. 8. člen Svet dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik 9. člen Svet je za svoje delo odgovoren skupščini občine in ji je dolžan poročati o tvojem delu najmanj enkrat na leto. 10. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sestavi in imenovanju sveta za ljudsko obrambo, varnost in druž-bepo samozaščito občinske skupščine Kočevje, ki je bil sprejet na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora dne 17. 2. 1977. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 801 /3 Datum: 20. 12. 1978 Predsednik skupščine občine Kočevje: SAVO VOVK, dipl. ing., 1. r. 18. Na podlagi zakona o samoupravnih sodiščih (Ur. 1. SRS 10/77), 40. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje ter 30. člena statuta SSS občine Kočevje sprejema skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na seji dne 13. 7. 1978 naslednji PRAVILNIK o organizaciji in delovanju poravnalnega sveta Samoupravna* stanovanjske skupnosti občivie Kočevje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poravnalni svet je kot e,n,a od oblik samoupravnega so dišča samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda, in vseh delovnih ljudi opravlja sodno funkcijo v mejah svoje; pristojnosti, določene z ustavo, zakonom in aktom o ustanovitvi. 2. člen S tem pravilnikom se v skladu z zakonom določijo pristojnost, sestava, sedež: in organizacija poravnalnega sveta ter postopek pred poravnalnim svetom, ki je stalen organ Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. 3. člen Poravnalni svet se ustanovi za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med občani, med člani delovnih skupnosti ter med občani oziroma delovnimi ljudmi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Poravnalni svet posreduje 'v sporih o pravicah, s katerimi občani prosto razpolagajo in so jim poverjene, razen če zaVcon določa, da določene vrste sporov rešujejo izključno rer’ina so dišča. 4. člen Poravnalni svet jo pri opravljanju svoje funkcije neodvisen in deluje v skladu z ustavo, zakonom in samoupravnimi splošnimi akth ter v skladu s socialistično moralo. 5. člen Poravnalni svet posluje v slovenskem jeziku. Vsakdo ima v skladu z zakonom pravi,co v postopku pred poravnalnim svetom uporabljati svoj jezik in pisavo. Poravnalni svet ga je dolžan seznaniti z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku, če je njegov jezik eden od jezikov narodov in naio dnosti Jugoslavije. 6. člen Poravnalni svet sestavljajo trije člani, ki imajo vsak svojega n.arnestnika. Člane poravnalnega sveta in njihove namestnike; izvoli skupščina Samoupravna stanovanjske skupnosti obči-me Kočevje. Mandatna doba članov poravnalnega sveta traja štiri leta vzporedno z mandatno dobo delegatov skupščine Stanovanjske skupnosti. Če članu poravnalnega sveta iz kateregakoli razloga preneha mandat pred potekom mandatne dobe in je bil namesto njega izvoljen drug delegat, traja temu delegatu mandat samo toliko časa, kolikor bi trajal mandat njegovemu predhodniku. 7. člen Član poravnalnega sveta se razreši: 1. če sam zahteva razrešitev, 2. če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora 6 mesecev aii več, 3. če se ugotovi, da je moralnopolitično neprimeren za opravljanje funkcije člana poravnalnega sveta, 4. če se ugotovi, da je hujše kr Sl funkcijo člana poravnalnega sveta ali njegov ugled ali če je z svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije člana poravnalnega sveta, 5. če se ukine poravnalni svet. za katerega je bil izvoljen. 8. člen Samoupravna stanovanjska skupnost je odgovorna za škodo, ki jo je storil član poravnalnega sveta udeležencem v postopku s svojim nezakonitim delom. Samoupravna stanovanjska skupnost, ki je škodo povrnila, sme zahtevati od člana poravnalnega sveta povračilo plačanega zneska, če je član povzročil škodo namenoma. II. POSTOPEK PRED ^PORAVNALNIM SVETOM 9. člen Poravnalni svet zaseda redno enkrat na mesec ali po potrebi v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Člani poravnalnega sveta izmenično vodijo postopek v funkciji delovnega predsednika. Obravnavanje pred poravnalnim svetom je javno, vendar lahko poravnalni svet sklene, da bo pri obravnavanju določene zadeve javnost izključil, če to zahtevajo koristi vojaške, uradne ali poslovne tajnosti, oziroma varovanje pravic osebnosti in koristi javnega reda ali razlogi morale. 10. člen Postopek pred poravnalnim svetom se začne na predlog delovnih ljudi in občanov, organov in odborov skupščine Stanovanjske skupnosti, ustanoviteljev Stanovanjske skupnosti in vseh tistih, ki kažejo utemeljen interes, da poravnalni svet posreduje v sporu, ne glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe. V smislu prejšnjega odstavka je vsak udeleženec v sporu tudi udeleženec v postopku. Udeleženci v postopku lahko dajo poravnalnemu svetu predloge in vlagajo pravna sredstva. 11. člen Poravnava, sklenjena pred poravnalnim svetom, je izvršljiva, če zakon ne določa drugače. Predlog za izvršbo poravnave sklenjene pred poravnalnim svetom lahko vloži vsak udeleženec v postopku. Poravnave, sklenjene pred poravnalnim svetom, ki so primerne za izvržbo, izvršujejo redna sodišča. 12. člen Predlog, naj se spor obravnava pred poravnalnim svetom, vloži predlagajoča stranka pri SSS in je naslovljen na poravnalni svet. Predlog mora biti sestavljen v pismeni obliki in mora vsebovati: — opis dejanskega stanja (spornih dejstev) ter potrebno dokumentacijo, - predlog, kako naj se spor reši. En izvod predloga pošlje poravnalni svet skupaj z vabilom nasprotni strani, kije udeleženka v sporu s pozivom, naj pripravi morebiten nasprotni predlog. 13. člen Pred poravnalnim svetom lahko dajejo pojasnila poleg prizadetih strank tudi drugi, če to lahko prispeva k sporazumni rešitvi spora. Če nasprotna stranka ne pride na poravnalni svet, ne pristane na posredovanje poravnalnega sveta ali poskus poravnave ne uspe. poravnalni svet na zahtevo predlagatelja pismeno ugotovi, da poravnava ni uspela. 14. člen Postopek pred poravnalnim svetom je usten, hiter in braz-plačen. 15..člen Udeležba v postopku pred poravnalnim svetom je prostovoljna. HI. STVARNA PRISTOJNOST 16. člen Poravnalni svet lahko kot stalen organ stanovanjske skupnosti posreduje v vseh sporih, la nastanejo na področju stanovanjske problematike, predvsem pa: — posreduje v sporih, ki nastanejo med posameznimi stanovalci, — posreduje v sporih, ki nastanejo med stanovalci in hišnimi sveti, — posreduje v sporih, ki nastanejo med SSS in stanovalci zaradi neplačevanja stanarin in med lastniki na posameznem delu stavbe (etažni lastniki) zaradi neplačevanja zakonitih in pogodbenih obveznosti, — posreduje v sporih, ki nastanejo v zvezi s spremembami v stanovanjih, ki so v družbeni lasti, — posreduje v sporih, ki nastanejo v zvezi z dodelitvijo solidarnostnih stanovanj, — posreduje v sporih, ki nastanejo med strankami v zvezi s sklepanjem stanovanjske po-godbe, — posreduje v sporih, ki nastanejo med stanovanjsko skupnostjo in etažnimi lastniki v zvezi s sklepanjem pogodb o plačilu prispevka za stroške investicijskega vzdrževanja stanovanjske hiše, tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah in stroške upravljanja s skladom stanovanjskih hiš, - posreduje v sporih, ki nastanejo v zvezi s krivdno povzročeno škodo na stanovanjih v družbeni lastnini in na skupnih prostorih (do vrednosti 1.000,00 din), - posreduje v sporih, ki nastanejo v zvezi s preureditvijo skupnih prostorov, - posre duje v sporih, ki nastanejo m'ed hišnimi sveti oziroma zbo'rom stanovalcev in delavci za' opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše (hišniki.- kurjači, snažilke), - posreduje v pogodbenih sporih med hišnimi .sveti in strokovnimi služban.ii Samoupravne stanovanjske skupnosti, - posreduje tudi vr drugih sporih, ki jim jih stranke poverijo v skladu z velja vnimi predpisi. IV. PRAVNA SREDSTVA - POSTOPEK S PRITOŽBO 17. člen Zoper poravnavo, sklenjeno pred poravnalnim svetom, se lahko vloži predlog^ za prei2’fcus zakonitosti, če s posebnim z.a-konom ni drugače določeno. Predlog za preizkus zakonitosti lahko vložijo: - udeleženci v postopku, - družbeni pravobranilec samoupravljanja, - javni tožilec. 18. člen Za reševanje sporne zadeve je pristojno tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev v sporu, če v sporu ne bi posredoval poravnalni svet. 19. člen Predlog za preizkus zakonitosti se lahko vloži, če je bila s poravnavo sklenjena pred poravnalnim svetom prekršena 1. ustava, 2. zakon, 3. samoupravni splošni akt, 4. občinski odlok. 20. člen Predlog za preizkus zakonitosti se lahko vloži v treh mesecih od dneva, ko je bila sklenjena poravnava. 21. člen Poravnalni svet vodi zapisnik o svojem delu in redno obvešča skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje o opravljenem delu. V. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina SSS občine Kočevje. Pravilnik se objavi v glasilu občinske konference SZDL (Skupščin is ki Dolenjski list). Kočevje dne 13. 7. 1978 Predsednik skupščine SSS: ALOJZ ERŽEN, 1. r. 19. Na podlagi 107. člena ustave SFRJ, 132. člena ustave SftS, ustreznih določb zakona o združenem delu, 48. - 50. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, ter 41. — 45. člena statuta SSS občine Kočevje sprejema skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti na seji dne 13. 7. 1978 naslednji PRAVILNIK o organizaciji in delovanju samoupravne delavske kontrole v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine I^očevje. I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v TOZD in drugih organizacij združenega dela ter stanovalci v družbenih stanovanjih imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po samoupravnih organih Samoupravne stanovanjske s kupnosti občine Kočevje in po p*osebnem odboru Samoupravne delavske kontrole. Odbor Samoupravne delavske kontrole je . samoupravni organ Samo-upra1 vne stanovanjske skupnosti in je za svoje delo odgovoren ustanovitelj SSS občine Kočevje- 2. člen Organizacija in delovanje samoupra vne delavske kontrole ne izključuje ali zmanjšuje odgovornosti delavcev temeljnih organizacij združenega dela in stanovalcev v prizadevanju za uresničevanje in uveljavljanje samoupravne delavske kontrole v celoti. 3. člen Osnovna načela delovanja odbora samoupravne delavsice kontrole so: — javnost dela, - kolektivno delo , - sodelovanje in i iktivnost vseh članov, - družbena in ost; bna odgovornost, - preventivno ukr epanje, - ukrepanje v prir neru nepravilnosti. Delovanje, Jri je : v nasprotju z navedenimi načeli., je lahko razlog za sprožitev postopka za odpoklic posame zi lega člana ali celotnega odbora ISamoupravne delavske kontro’/e. 4. >č len Samouprav na delavska kontrola izhaja iz družbene odgovornosti delavcev in stanovalcev ter njihovih o rganov pred družbeno skupnostjo za zakonito in pravilno poslovanje skupnosti glede — uresničevanj ja in uporabe splošnih akte ov, — uresničevanj a dolžnosti in pravic delav cev lin stanovalcev, določe nih v splošnih aktih, — izvajanja in uresničevanja sklepov deleg atov in organov upravljanja t er izvršilnih in poslovodnih c )rganov, — odgovornosti za ;&konito in smotrno upo rabo družbenih sredstev. II. ORGAI 'IIZACIJA SAMOUP RAVNE DELAVSKE I iONTROLE 5. č 1 en Odbor samouij »ravne delavske kontrole v SSS o 'bčine Kočevje se oblikuje na način, ki ga v skladu z zakonon i določa samoupravni sporazum i o ustanovitvi Stanovanjske sku pnosti in sicer na delegatskih osi novah. 6. čle n Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo ustanovitelji Samouprav ne stanovanjske skupnosti na p redlog občinskega sindikalnega sveta. Občinski sindikalni sv< ;t daje tudi predlog za odpc »klic odbora delavske kontrole ali posameznega člana na pot iudo skupščine SSS. Istočasno; i odpoklicem opravijo ustanovit elji SSS tudi nadomestne volitve:. 7. fileti i Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedor na izvoljen v odbor samouprav 'ne delavske kontrole. 8. Člen Odbor samoupra ivne delavske kontrole šteje 5 čl anov, od katerih ima vsak nami sstnika. Mandat članov organa traja štiri leta. S >.člen Volitve čli inov odbora samoupravne del; avske kontrole so praviloma sc rčasno z volitvami skupščine. L fstanovitelji SSS izvolijo poseb ej tudi predsednika odbora sam oupravne delavske kontrole in i rrjegoveg.a namestnika. 10. člen Za člana . odbora samoupravne delavsb e kontrole ne more biti izvolje n delegat v skupščini SSS, član izvršilnega organa, kot tudi r. le član delovne skupnosti strok ajvnih služb SSS. 11. člen Delo c) dbora samoupravne delavske k ontrole vodi predsednik odbor; L V primeru odsotnosti predsec Iniika vodi delo njegov namestnik: a li drug pooblaščeni član odbo ra. Predsednik pripravlja in sklicuje sejo odbora, predlaga dnevni red, v odi ;«je, podpisuje zapisnik, poročila, sklepe., predloge odbora ir. i upravlja druge zadeve v zvezi z delom enih dogovorov, — izvajanje sklepov skupščine delegatov, — izvajanje sklepov organov upravljanja ter izvršilnih ter poslovodnih organov skupnosti, — skladnost aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami., dolžnostmi in interesi delavcev, — javnost dela samoupravne stanovanjske skupnosti, — izpolnjevanje delovnih iin samoupravljalskih dolžnosti organov in služb skupnosti, — odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljanje družbenih sredstev in razpolaganja z njimi, — uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. 15. člen Z opravljanjem nalog odbor samoupravne delavske kontrole zagotavlja zlasti; — ustavnost in zakonitost delovanja vseh organov in posameznikov v SSS, — da je sprejemanje samoupravnih aktov v skladu z ustavo, zakoni in interesi delavcev, — da se v praksi uresničujejo samoupravni splošni akti, sklepi samoupravnih organov v skladu z interesi delavcev, — uresničevanje samoupravnih sporazumov, statutov in družbenih dogovorov v skladu s sprejetimi cilji in interesi delavcev in organizacij združenega dela, — uresničevanje poslovne politike skladno s sprejetimi letnimi, srednjeročnimi in dologročnimi programi, cilji in načrti ter sklepi Samoupravnih organov, — ustrezno ravnanje in obnašanje organov upravljanja, kolegijskih in individualnih izvršilnih organov v mejah svojih pooblastil in v interesu delavcev, — da se namensko in smotrno uporabljajo družbena sredstva ter pravilno in učinkovito finančno posluje, — uresničevanje dogovorjenih družbenoekonomskih odnosov med zbori skupščine, zbori stanovalcev in hišnimi sveti ter vlagatelji stanovanjskega in poslovnega sklada, — izvajanje obveznosti do družbenopolitične skupnosti in poslovnih partnerjev, spoštovanje poslovne morale ter .dobrih poslovnih navad. 16. člen Nihče ne sme biti klican na odgovornost niti ne postavljen v manj ugoden položaj, ker je aktivno sodeloval pri opravljanju funkcije samoupravne delavske kontrole. IV. PRISTOJNOSTI IN NAČIN DELOVANJA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 17. člen Odbor samoupravne delavske kontrole je pri svojem delu samostojen in ukrepa po lastni iniciativi na osnovi svojega programa dela in tudi na pobudo delegacij oziroma konferenc de-lagacij, na predlog skupščine SSS in njenih organov ter sekretarja SSS. Pri uresiičevanju svoje samoupravne kontrolne funkcije ima odbor samoupravne delavske kontrole naslednje pravice: — zahtevati od samoupravnih organov in strokovnih služb ter posameznih delavcev organov in stroikovnih služb podati« in informacije, ki se nanašajo na delo in poslovanje SSS in tudi v zvezi z delom in nalogami Samoupravne delavske kontrole, — povabiti k delu organe samoupravne delavske kontrole strokovne službe, družbenopoli-tičme organizacije, notranjo stroko to o kontrolo ter posa-mezjoe delavce, — sprožiti pobude navzven do organizacij in or ganov zunaj SSS, do organov javne kontrole, do javnega pravobranilca, do družbenega pravobninilca samoupravljanja, samoupravnih sodišč združenega dola, službe družbenega knjigovodstva, družlienopolitičnih s kupnosti z namenom, da dobijo člani odbora ustrezno pomoč' in si za-gotoidjo sodelovanje. 18. člen Vsak član samoupravnega organ a - ali delavec str okovnih služb je dolžan nuditi pomoč oziroitna sodelovati z odborom samoupravne delavske kontrole. Odfdonitev sodeloval nj a in posredlovanja zahtevanih podatkov, kakor tudi. oviran je dela samoupravne delavske kontrole se šteje za hujšo kršitev .samo-upravljalske funkcije in delovnih obveznosti delavcev, Id so dolžni podatke posredovati, poslovodnega organa in delavcev is posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 19. člen Vsi delavci, službe in organi SSS, katerih izpolnjevanje delovnih oziroma samoupravnih dolžnosti se kontrolira, so dolžni nuditi odboru samoupravne delavske kontrole vse potrebne podaitke, dokumentacijo in obvestila, ki so potrebni za uspešno delo samoupravne delavske kontrole. 20- člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolž- nost obrniti se na organe in organizacije družbene kontrole izven SSS, kadar po postopku ugotovi, da v SSS zahtevanih podatkov ali strokovnih analiz ne more dobiti, čeprav to zahtevajo interesi delavcev, delegatov in drugih samoupravnih organov SSS. 21. člen Odbor samoupravne delavske kontrole je za svoje delo odgovoren ustanoviteljem SSS, ki ki so ga izvolili. O svojem delu mora poročati skupščini SSS najmanj enkrat letno. Na upravičeno zahtevo sindikata, družbenopolitičnih oziroma drugih organizacij združenega dela, organov upravljanja, zbora stanovalcev pri krajevni skupnosti ali hiaiih svetov ali ob ugotovitvi hujših negativnih pojavov ali dejanj poroča organ samoupravne delavske kontrole tudi v krajših časovnih obodbjih oz. po potrebi. 22. člen Odbor samoupravne delavske kontrole sprejema ugotovitve, predloge, mnenja, stališča in smernice na svojih sejah z absolutno večino vseh članov. Organ je sklepčen, če je na seji prisotnih najmanj 2/3 članov. O poteku seje se piše zapisnik, ki ga odobrijo in podpišejo vsi člani odbora. Poročijo o ugotovljenem stanju in razmerah mora vsebovati zlasti naslednje podatke; — kratek opis zadeve, ki je bila v obravnavi in prisotnih oseb; — kratek in čim bolj značilen opis morebitno ugotovljenih pomanjkljivosti, nepravilnosti ter njihove nosilce (kršitelje); — opis nastale škode in kakšne posledice še lahko nastopijo, če se napake, vzroki in ovire ne odpravijo; — predlog ukrepov za odpravo posledic oziroma preprečitev škodljivih posledic ali pojavov in kdo je dolžan ukrepati; — navedbo kršiteljev, odgovornih oseb in predloge ukrepov zoper odgovorne osebe, organe ali družbe ter kdo jih je dolžan in pristojen obravnavati oz. sankcionirati, — način in obliko obveščanja, seznanjanja delegatov, vlagateljev ali hišnih svetov v svoj/h ugotovitvah in predlogih za odpravo napak in pomanjkljivosti; — drugi predlogi, ki se nanašajo obravnavano temo, pro-blei.u ali napako. V pr. dogo zapisnika sodijo vsi potrebni dokumenti o obravnavani zadev i- 23. člen Če pristojni organi, službe oaroma pos?jnezniki v roku 30 drfi po prejemu pismenega poročila organa samoupravne delavske kontrole ne odpravijo pomanjkljivosti, na katere je opozoril organ samoupravne delavske kontrole, mora odbor samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino SSS. Če skupščina SSS ne sprgme sldepa o ukrepih za odpravo ugotavljenih pomanjkljivosti, mora odbor samoupravne delavske kontrole v nadaljnjih 30 dneh obvestiti o tem ustanovitelje stanovanjske skupnosti in d: |'/•»enega pravobranilca samo-up' janja. 24. člen Program dela samoupravne delavske kontrole se sprejme v začetku vsakega leta za tekoče leto po sprejemu programa dela samoupravne stanovanjske skupnosti, Id ga sprejme skupščina SSS. Program dela samoupravne stanovanjske skupnosti sprejme skupščina SSS. Na osnovi programa dela sprejme odbor samoupravne delavske kontrole podrobni operativni plan za tekoče leto. 25. člen Proeram dela samoupravne delavske kontrole SSS upošteva oziroma vsebuje zlasti naslednje naloge: — izvajanje Diana in programa dela SSS in njenih zborov, — obravnava vsebine’zaključnega računa in poročila o delu in poslovanju SSS s pozornostjo na tista vprašanja, kjer je bilo največ problemov, — kontrola uresničevanja samo-upavne zakonodaje, izvajanje sklepov organov samoupravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov, — določitev načina in oblike obravnavanja poročil inšpekcijskih služb, SDK, sodne in druge odločbe itd., — dogovoriti se za način, vsebino in metodo sodelovanja samoupravne delavske kontrole s sindikalno organizacijo in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini in v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti (aktiv zveze komunistov), — druge delovne naloge. 26. člen Pri opredelitvi posamezne naloge iz programa dela odbora samoupravne delavske kontrole SSS mora skupščina SSS zlasti določiti: — od katere službe, orgaria ali posameznika bo zahteval informacijo ali poda tke ter določiti vsebino zahtevka, — rok, v katerem se mora informacija ali podatek posredovati odboru samoupravne delavske kontrole, — kateri član odbora samoupravne delavske kontrole je zadolžen za zbiranje informacij, podatkov ter za izdelavo poročila, — morebitno potrebo po sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v okviru SSS ali občine Kočevje, — rok, v katerem bo odbor samoupravne delavske kontrole zadeve obravnaval in sprejel stališče, — način, na katerega bo odbor samoupravne delavske kontrole odgovoril na podatke ali informacijo. V. ODNOS SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ TER SAMOUPRAVNIH ORGANOV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE 27. člen Družbenopolitične organizacije, zlasti sindikati in ZKJ, samoupravni organi, individualni in kolektivni poslovodni organi SSS morajo s svojo organizirano aktivnostjo zagotoviti pogoje za nemoteno in uspešno delovanje samoupravne delavske kontrole in stalno sodelovati z odiborom samoupravne delavske kontrole. 28. člen Izvršilni odbor skupščin č samoupravne interesne skupnosti občine Kočevje, aktiv 2,veze komunistov v stanovanjskem gospodarstvu in občinski svet ZSS vo dijo stalen pregledi nad možnimi kandidati za funkcijo v odboru samoupravne delavske kontrole, aktivno sodelujejo v kandidacijskem postopku ter zagotavljajo izvolitev delavcev, ki imajo zlasti naslednje lastnosti: - d?, so idejno opredeljeni za samoupravljanje in družbeni razvoj, - da imajo moralne kvalitete, - da na podlagi proizvodnega in družbenega dela upoštevajo ugled in zaupanje delavcev in stanovalcev, - da ustrezajo socialni strukturi delegatov in stanovalcev, - da bodo svojo funkcijo opravljali vestno in dosledno. VI. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati do- ločbe dosedanjih samoupravnih aktov, ki so v nasprotju z določbami tega pravilnika. 30. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina SSS občine Kočevje. Pravilnik se objavi v glasilu občinske konference SZDL (Skupščinski Dolenjski list). Kočevje, dne 13.7. 1978 Predsednik skupščine SSS: ALOJZ ERŽEN, 1. r. Občina Črnomelj 20. Na podlagi 11. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. 1. SRS št. 5/72), občinskega programa stanovanjske izgradnje in 175. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1978 sprejela ODLOK o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reproduk-djo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Črnomelj 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organiza-dje, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovenci (v nadaljnjem besedilu: organizadje), id niso podpisale Samoupravni sporazum o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977 — 1980, izločajo v sklade skupne porabe najmanj 6 % od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo. 2. člen Izločena sredstva v predhodnem členu se delijo po naslednji stopnji: a) 0,3450 odstotka za gradnjo dijaških in študentskih domov; b) 2,2620 za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo delo v organizacijah; c) 1.3572 odstotka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; d) o,9048 odstotka za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj ; e) 1,1310 odstotka za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v stano\ /anjskih soseskah. 3. člen Sredstva, izločen la po 2. členu tega odloka, se odvajajo mesečno ob izplai iilu osebnih dohodkov v sklatfe skupne porabe, in sicer: a) sredstva za g graditev dijaških in Študentski!, i domov na posebnih računih piri izobraževalni skupnosti ob < Mne Črnomelj; b) sredstva za re: {isvanje stanovanjskih potreb dk slavcev, ki združujejo delo v org; inizadjah, na posebnih računi! i skladov skupne porabe organ ia 'acij; c) sredstva za dnu: fcbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, pri Samoupraiv rni stanovanjski skupnosti obč ine Črnomelj, na poseben raiču n za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; d) sredstva za kreditiranje in nakup stanovanj pid samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj, na piosebutn račun za graditev pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto, poslovna enota Č momelji. 4. čl .en Občani, ki o pravljajo samostojne dejavno.1 rti, upora vljajo dopolnilno del