r.iiinina platana > e«t«riai Ljubljana. 21. mara« 1941. — Leto X. — Št. 9. LOVE Uredništvo in uprava: Ljnbljsua. Gosposka 12 — Naročnina četrtletno 15 din. za pol leta IH) ilin. za vsa loto fitl din — Posamezna štev. 2 din — V zamejstvo za vso loto 90 din — Pnštnoček r#č.: Ljubljana 1(>.l”fi — Rokopisov no vračamo — 0«lasi po tariln — Izhaja vsakega 1.. 11. in 21. v mesecu — Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani Poslanica slovenski mladini pred štiridesetimi leti V začetku pomladi 15)01. leta je izšla 71 strani obsegajoča knjižica »Kaj hočemo« s podnaslovom Poslanica slovenski mladini . Knjižica je obsegala tri dele: v prvem Kaj hočemo so tedanji mladi idealisti orisali na splošno svoje misli in hotenje, v drugem so podali svoje idejno stališče nasproti liberalizmu, klerikalizmu in socialni demokraciji«, in v tretjem delu so priobčili prevod Idealov vzgoje profesorja dr. Fr. Drtine. Knjižica je bila prvi sad dela tistih slovenskih \ isokošotcev. ki so se učili v Pragi in tam spoznali Masarykove ideje, s katerimi so hoteli seznaniti tudi Slovence. 12. septembra 11)00. so sklicali v Ljubljani zaupen shod, ki se ga je udeležilo mnogo slovenskih visokošolcev in srednješolcev. Shod je organiziral Anton Dermota, glavno poročilo je podal Dragotin Lončar, udeležili so se ga med drugimi: Oton Župančič, Ivan Prijatelj, Josip Ro-"ali, Janko Žirovnik, Josip Fe rt'olja i. dr. S tem shodom so vzbudili med dijaštvom toliko življenja, da so na novega leta (11)01) dan sklicali še en prijateljski shod. Potem so se odločili, da povedo svoje misli vse tisto, kar jim vre in kvasi v mladih dušah , v posebni knjižici, ki so jo namenili slovenski mladini, v prvi vrsti seveda divjaštvu . In knjižica se je res močno razširila med mladino, medtem ko nekaterim starinom ni bila nič kaj všeč. ro je mi prvi omm 'nastop tntantrp šlo-" venskih masarykovcev ali realistov. Kajti misli, ki so jih povedali in se jih tudi oprijeli, so bile v glavnem Masarykove. Ko človek danes, po štiridesetih letih, bere to knjižico, vidi, da so bili tedanji mladi ljudje resni in da na domišljavosti niso Ivoiehali: Ne podajamo bogve kaj novega. Prav za prav nič: saj drugod si' o lem že davno razpravlja, so zapisali v uvodu. Niso bili zadovoljni z delom starih vedeli pa so. kaj morajo sami početi. Izkušnja nam kaže, da je ves napredek prišel iz nezadovoljnosti s starim. I mi smo nezadovoljni z. dosedanjim in iščemo novega, a boljšega. Vzroke sedanjih nezdravih razmer pa vidimo glavno v samih sebi, ker smo slabi ljudje, ker nismo boljši nego naši stari, in po sedanjih pripravah sodeč, večina tudi ne bo boljša...- Potrebujemo revolucije v svojih mislih in sirih«1, tako so zaznamovali svojo pot. Politika jim ,je i,j|a ^do, ne radikalno govorjenje, ki samo razburja i ti vzbuja čustva, kakršnih prav govornik potrebuje ... /ato nam je treba politične izobrazbo-, ki je pa slovenski dnevni listi ravno ne dajejo, so ugotovili. /avtacali so nestrpnost in zagrizeno sovraštvo zaradi strankarstva. Vse politično delovanje moramo opirati na kulturni temelj. Komenskega izrek: Človek samemu sebi, temveč Bogu in 10 k' ljudskemu rodu , so si izbrali za vodilo vsega svojega delovanja in s tega gledišča so gledali tudi na socialno '':">je, ki jim je bilo hkrati ctič ^ trnje. 1’osledi'o temu je bilo njihovo stališče "bsproli nacionalizmu: ter,*0'‘-'"j llul’- ,;i £a "1'glašamo in o kamin "t ‘K* prešine našo mladino. ‘ 1 o izšel nov svet. V tem novem svetu bota razpored in moč političnih strank tudi drugačna, kakšna bota. tena nobena stranka ne ve. vsaka ju oa presoja optimistično. Zato so predstavniki političnih strank podobni maskam. ki čakalo na trenutek. ko l.o treba maske odložili. Tudi taki maskiranci M težko sklepni; kompromise ž.e zato. ke>-bi se vsak bal blamaže v času. ko bodo maske snete. Ta proces, iz katerega se poraia nov svet. ie '»a politične stranke Unda preizkušnja. Pred očmi imamo zglede, ki bode -.,i /merom v zgodovini ostali kot naj. beli značilni poučni zgledi. Učitelji zgodovin e bedo nrieevoH0„n|i učencem, da se v časih, usodnih za domovino, politične stranke ne smeio obnašati tako. kakor «n obnašale francoske politične stranke pred in med sedanjo vojno. Bolje bodo odrezale pred sodbo zgodovine angleške stranke. V sedanjih razmerah l)i tudi ne bilo lahko napraviti politično koncentracijo. ki bi imela podlago v ljudskih množicah, po vsejl priliki bi se mogla napraviti kvečjemu pri zeleni mizi pogodba med nekaterniki, ki so slučajno srečni posestniki politične moči in vpliva. To bi bil izrazit kabinetni dogovor. Tak dogovor smo ('(.živeli v slovenski politični zgodovini neposredno po zadnji svetovni vojni, ko so bili določeni na tak način zastopniki v začasnem narodnem zastopništvu. Tudi ta dogovor v zgodovini ni zapustil prijetnega spomina. Pri vsem tem pa lahko ugotovimo veselo dejstvo, da politične stranke oziroma njihova vodstva gredo svojo pot, ljudske mno-žce pa ludi svojo. Kdor ima priložnost, priti bolj v stik z množicami našega ljudstva, vsak vidi, da je tu koncentracija popolnoma izvršena, da so ljudske množice strnjene kakor morebiti še nikoli v naši zgodovini. Naši ljudje tako zrelo presojajo zunanjepolitične dogodke in ves položaj in se tako dobro, zavedajo, da lahko nastopi vsak čas trenutek preizkušnje, ko bomo kot narod dejani na tehtnico in pretehtani, ali sploh zaslužimo biti narod ali ne. Vsi so edini v tem, da bomo vse storili, da, se izkažemo biti vredni narodne samostojnosti. Gotovo si vse vroče želi, da se ohrani mir in nevtralnost, nikogar pa ni, ki bi hotel lo za vsako ceno. Nihče ne bi mogel prenesti, ako bj se skušal ohraniti mir na račun narodnega ponižanja. V tem pogledu ni razlike med Srbi, Hrvati in Slovenci. Mi do sedaj nismo v vojni, smo pa že ves čas v križnem ognju živčnih napadov. S ponosom lahko rečemo, da smo do sedaj v tej živčni vojni stalno napredovali, da je naša javna morala stalno rastla, da je z naraščajočimi gospodarskimi žrtvami, ki jih nalagajo vojne razmere, naraščala ves čas tudi ljubezen do naroda, do domovine in do države. Vojna in politika Sf Naša nevtralnost Z zasedbo Romunije in Bolgarije se je naša meja z Nemčijo dejansko močno podaljšala. Na jugu in jugozahodu smo razen !('■ a mejaki dveh vojskujočih se držav, Gr-(iio in Italije. Očitno je torej naš položaj ■ ! 'di med obema' močnima vojskujočima sv skupinama dovolj kočljiv in zahteva največje čuječnosti, ozirnosti. diplomatič-"ega takta, pa tudi odločne volje. Od vse-oa začetka je stala naša država na stališču stroge nevtralnosti, in danes je zanimivo ugotoviti, da se v teh dneh naša stvarna nevtralnost priznava od obeh strani. kljub temu, da je bilo prej večkrat slišali glasove, ki so hoteli naši nevtralnosti prigovarjati to ali ono. S tem pa še ni rečeno, da I i naša nevtralnost ne bila nikoli izpostavljena pre-skušnjam. Posebno zadnja preskušnja, neogibni nasledek zasedbe Bolgarije, je bila dovolj huda, in slišalo se je, da je ne bomo prestali. Kakor že tolikokrat v zgodovini, kakor tudi v zgodovini prav te vojne pa se je pokazalo, da je trdna in brezpogojna odločnost, vztrajati pri kedaj razglašenem političnem vodilu, in sicer vztrajati tudi za najvišjo ceno, še zmeraj najboljše poroštvo za mir in neodvisnost. Ne mislimo še s tem reči, da se podobne, preskušnje ne bi mogle ponoviti — vojna 1» še dolga. A gotovo je, da jim bomo kos samo po dosedanjih načinih. In kar je še prav posebno važno, kar nam bo te preskušnje močno olajšalo, je dejstvo, da stoie vsi trije jugoslovanski narodi zavedno in z bolj in bolj rastočo odločnostjo za nevtralnostim politiko svoje države. Amerika na potu v vojno Dogodek, ki ima izmed vseh v zadnjih tednih brez dvoma največjo težo v svetovni politiki, četudi ni prišel niti malp nepričakovano, je sprejem tako »imenovu- nega zakona »lend and lease«' — zakon o posoji in najemu — ki je bil sprejet te dni v Ameriki. Zakon pooblašča predsednika Roosevelta, da sme posoditi zoper sile osi vojskujočim se državam ves potrebni material, oziroma jim ga dati v najem. S tem so dali Američani Angliji in njenim zaveznikom na razpolago skoraj vse ameriške vojne in industrijske sile, Te sile gotovo niso majhne, kakor je seveda po drugi strani gotovo, da bo trajalo še precej časa, preden se bodo mogle uveljaviti na bojiščih. Gotovo pa je tudi, da Amerikanci zdaj, ko so se odločili, nočejo več zgubljati časa. Mesece je trajalo posvetovanje in prerekanje med pri -jatelji Velike Britanije in ameriškimi osanmiki »isolacionisti , ki so hoteli, da ostane Amerika za vsako ceno v svoji osami. Ko pa je bil zakon sprejet, ga je podpisal Roosevelt že čez. petnajst minul! Zadnjo nedeljo, Id. t. m., je govoril Roosevelt na slavnostnem obedu časnikarjev, poverjenih pri Beli hiši. Govor je važen posel 110 zato, ker pomeni tudi oblikovno konec ameriške nevtralnosti. Med drugim je napovedal v njem: Pomoč se je že začela. Bo zmeraj večja in še večja, dokler Angleži in njihni zavezniki ne zmagajo. Diktatorji Evrope in Amerike naj ne dvomijo o naši enodušnosti. Povedali smo svetu, da se kot narod zavedamo nevarnosti, ki nam grozi, in da je začela naša demokracija delati, da stopi lej nevarnosti nasproti. To kar imenujejo diktatorji novi red, ni niti novo niti red. Zakon o pomoči Angliji pomeni konec vseh poskusov pomiritve z diktatorji in pozivov, naj sp sporazumemo z njimi. Ko bo naša proizvodnja v polnem teku, bodo lahko demokracije dokazale, da diktature ne morejo zmagati. Čas je danes posebno važen čini-telj. Zato bomo poslali čez Atlantik vsako orožje, ki ga lahko pogrešamo. Naš napor mora biti celoten. Če bi bila premagana demokracija, bi postali svoboda besede in svoboda omike prepovedani stvari. Pomoč ' omo dajali Angliji, Grčiji, Kitaju, pa tudi vsem vladam v pregnanstvu, katerih dežele so začasno zasedene. Britanci so močnejši kakor kedaj prej, za seboj imajo pomoč svojih dominionov ter nebritauskih narodov vsega sveta, ki žive še svobodno. Naša država bo po volji našega ljudstva orožarna demokracije. Ko bodo padle diktature, bo imela naša država svojo veliko vlogo pri obnovi sveta. Svet ne ve, kaj bi začel z narodom, ki trdi, da ima pravico do gospostva nad svetom. Vsak narod, pa če je še tako majhen, ima naravno pravico do obstoja kot narod. Japonska in vojna Japonski zunanji minister Matsuoka je v teh dneh na potu v Evropo. Državi osi jPaul Cohen-Porih'im: Nemec o aayieSkcm zastaja (Nadaljevanje.) Anglež je »nenaraven« v tem pomenu, kakor je človek sploh nenaraven. Čisto »se izživlja« samo divja žival, domača že ne več; človeka, ki bi popolnoma sledil svojim nagonom, bi ljudje kmalu morali narediti neškodljivega. Napredujoča kultura se f/raža z naraščanjem zapovedujočega brzdanja. Zapoved: Ne ubijaj! in pravilo: Ne čisti si nosa s prstom! — se ne razločujeta v bistvu, temveč samo v stopnji važnosti. Angleške šege in navade, zapovedi in prepovedi so zato osvojile tako velik del sveta, ker prihajajo z zelo visoke stopnje razvoja in pospešujejo prav ta razvoj. Da ima luč tudi senco, je samo ob sebi razumljivo; olikan človek ne more biti naiven primilivnež. Prav v tem se pa kaže ena listih posebnih potez angleškega značaja, ki je drugim težko razumljiva: kljub svojemu visokemu kulturnemu vedenju, kljub strogim konvencijam, kljub obvladovanju čustev ni Anglež nikak čist razumski človek, temveč je v najglobljem svojem nagibu iracionalen (nasproten razumu, nerazumski; se opira bolj na čutenje in hotenje kakor na goli razum) in mističen (skrivnosten, težko razumljiv). Anglež kot posameznik in tudi angleška politika kažeta mnogokrat skoraj meseč-niško gotovost nagona: gredo v neko siner. da jo prav v zadnjem trenutku uberejo v čisto nasprotno stran — so čisto nelogični, toda gotovi v pogoditvi cilja. Vse v Angliji je nelogično, vse ima protiutež, ki varuje pred skrajnostmi, vse vodi v popravilo samega sebe, nič ne vodi v logičen nasledek. Angleški duh ni niti — kakor pozdravljata njegov prihod, ki naj utrdi trojno zvezo. O namenu njegovega potovanja je seveda mogoče samo ugibati, o lakih zadevah po navadi uradne razlage ne povedo kaj dosti. Vendar pa je mogoče marsikaj sklepati ravno iz časa in okolnosti, v katerih je Matsuoka šel na pot. Pred vsem je tu zmeraj odločnejše in nedvoumuejše nastopanje Amerike, tako zoper Japonsko samo na Daljnem vzhodu, kakor tudi zoper njeni zaveznici v Evropi. Saj je po sprejetju zakona o pomoči Angliji Amerika vsaj. v dejanski vojni z Nemčijo in Italijo. In to so stvari, ki jih je treba dobro in skupaj pretehtati, ker gre za biti ali nebi ti enih kakor drugih. Sicer je pa prav posebne omembe vredno, da je izjavil Matsuoka pred odhodom v Evropo, da je tako imenovana pogodba treh sil ne zavezuje za vojaško posredovanje. Ta pogodba, o kateri smo svoje dni poročali, zavezuje pogodnike k vzajemni pomoči za primer, da vstopi kaka nova sila na strani Velike Britanije v vojno. Po teh besedah pa očitno ne moreta državi osi zahtevati, da Id Japonska napovedala vojno Ameriki, če bi ta napovedala vojno Nemčiji ali Italiji. Matsuoko-va razlaga »trojne pogodbe je torej v precejšnjem nasprotju z razlagami, kakor smo jih doslej slišali. Pri tem bi bilo še ugotoviti, da Matsuoka doma ne velja za brezpogojnega pripadnika napadalne in osvo-jevalne politike. Mir med Francijo in Tajsko Med Tajsko in francosko vlado v Indo-kini je bil sklenjen po večmesečnih bojih mir. Mir je bil sklenjen na pobudo in ob zelo odločnem sodelovanju Japonske, in Francoska je morala odstopiti dobršen del svojega kolonialnega ozemlja majhni azijski državi, ki je pred sedanjo vojno v mednarodni politiki komaj kaj štela. Za Francijo brez dvoma hud udarec, udarec tudi za evropski ugled na Vzhodu sploh. Zato je razumljivo, da je ravno Japonska tako odločno posredovala, saj je samo v njeno korist, če se mora njenim zahtevani ukloniti evropska velesila. Ni dvoma, da si je s tem tudi spet nekoliko popravila svoj politični ugled, ki je bil zaradi dolgotrajne in ne zmeraj uspešne vojne s Kitajsko že precej zadet. Verjetno je dalje, da upa pridobiti si s tem posredovanjem v Tajski zaveznika, kar je važno že glede na bližno Singapurja, Gibraltarja Vzhoda. Tudi s splošno političnega stališča je ta mir pomemben. Saj je spet kedaj živ primer, kako je majhna država uveljavila svoje zahteve* nasproti veliki sili in dosegla nekaj, o čemer je še pred letom dni komaj sanjati mogla. latinski — vrt, ki podreja naravo geometriji, niti — kakor slovanski — pragozd, temveč je gaj, ki daje naravi njeno pravice, kolikor je le mogoče, ne da bi oviral človeka, ki ni niti »naraven« niti umeten ; je kompromis obeh smeri — prav kakor je angleški park. Tako je Anglež kr ivencije istočasno tu di navdušen prijatelj narave, ljubitelj simple life (preprostega življenja). Ge jr le mogoče, živi na deželi, kj» r si uredi hišo preprosto in udobno, se oblači podnevi praktično in prosto ter živi v družbi živalskega i:i rastlinskega sveta. Prinaša v civilizacijo naravo, in v naravo civilizacijo, kajti nič mu ni bolj tujega, kakor igrati kmeta. >Oountry-cottage , vveekend na deželi, ramp' iz šotorov, caravan (neke vrste stanovanjska hiša na kolesih) so same pristne angleške iznajdbe, s katerimi *u hočejo olajšati življenje z naravo, ne da bi se s tem ponižali na naravno stanje . Je pa v Angliji tudi mnogo ljudi, ki se |jim zdi pritisk Civilizacije neznosen in gredo zato kot pionirji v daljne, če le mogoče še neodkrite divje kraje. Vsa angleška kolonialna zgodovina dokazuje to, kakor po drugi strani tudi izpričuje, da je angleška civilizacija Angležem tako sama ob sebi razumljiva in prirojena, da sploh ne morejo drugače, kakor da vsepovsod, tudi v najbolj divjih krajih, ustvarjajo košček Anglije z vsemi napakami in prednostmi domovine. pojmuje živ!.'-nje resno: preve' na severu je njegova dežela, da bi živel z brezbrižno lahkomiselnostjo Napolitanca. Boj za življenje je t rti. Zato je Anglež žilav, delaven, zanesljiv, vesten. Ni pa nikak navdušen človek dela in dolžnosti; njegovo srce pripada igri v kateri koli Holandci in Norvežani pod zasedbo Poveljnik nemške posadke na Holandskem je sporočil, da je bilo obsojenih 1R Holandcev zaradi udeležbe pri neki teroristični in vohunski organizaciji in sicer Ib na smrt, trije pa na dosmrtno ječo. Državni komisar Seys-Tnquarl pa je zagrozil še z ostrejšimi ukrepi, če bi se podobni dogodki ponavljali. Iz Norveške pa poročajo o velikem kazenskem procesu pred nemškim vojaškim sodiščem zoper večje število Norvežanov, ki so pomagali Angležem pri napadu na Lofote. Z A A T"'v c K Zamolčani pravi vzrok Jutro je dne 14. I. m. spel kedaj poročalo, da se industrija izogiba Slovenije. Medlem ko je prirastlo v zadnjih ‘JR letih v Sloveniji samo za 89% tovarn, jih je prirastlo na Hrvaškem za 128%, v ostalih banovinah za 190%, v Belgradu pa kar za 210%. Pa še navedeni prirast v Sloveniji gre večinoma na račun prejšnjih let, zadnje čase se je kar ustavi! in znaša samo še 8,(5% nasproti 23.8% na Hrvaškem in ()7.(>% v ostali državi. Kot vzrok lega našega — sorazmerno zeli občutnega nazadovanja navaja Jutro namero odločujočih činiteljev, da se naseli industrija v središču države, in pa seveda bolj in bolj naraščajoče samoupravne davščine v Sloveniji. Jutro bi kakopak ne bilo jugosloven-sko Jutro , če bi ne bilo navedlo samo neposrednega vzroka nazadovanja in obenem zamolčalo poglavitnega — jugoslo- vi nski nacionalni centralizem, ki so ga začeli, uvedli in uveljavili ravno njegovi ljudje. Kajti samo centralizem je dal tistim -odločujočim činiteljem« mogočost in moč, da so pospeševali z davčno politiko, s skladi in s finančnimi podporami in olajšavami ustanavljanje industrije v južnih banovinah, samo centralizem je mogel raz-1 remenili bogati Belgrad sploh skoraj vseh samoupravnih dajatev, pa jih naprtiti državi. to se pravi posredno drugim samoupravam. Logično pa sledi ’’ tega, da bi se industriji ne bilo treba i ogibati Slovenije, tudi po spoznanju Jutra samega ne, če bi :ie bilo centralizma, ki so ga uvedli z vidovdansko ustavo, do izredno visoke stopnje razvili pod Živkovičem, ustanovi-teljm jugoslovanske nacionalne stranke, in če bi ga ne btli na le.j podstavi spopolnili skoraj do najvišje mere pod Slojadinovi-čem, ustanoviteljem jugoslovenske radikalne zveze. Pa je vse zastonj — pravega vzroka ti' naše stiske ne bo Jutro nikoli priznalo, ker bi s tem moralo priznati veliki greh nad našim narodom, ko so nas v tisto v isti številki Jutra opevano skrivnostno gonilno silo gnali pod pelo listih odločujočih činiteljev . ki -niso zamudili prilož- nosti, da ne bi teptali po nas. Tistih, ki ,iim je šele predlanski sporazum začel polagoma izvijati oblast iz rok. In še nekaj. Kadar bodo pri Jutru« spel v zanosu nad kakšnimi skrivnostnimi gonilnimi silami, naj malo primerjajo številke, kakor so jih sami navedli. Potem bodo videli pred vsem. za koliko so od Siovnrev la boljšem Hrvatje, ki na tiste jugoslovenske skrivnostne sile uho nič dali, zato pa tem več na prav nič skrivnostni odpor svojih ljudi. Teda tudi lo je slvar, o kateri Jutro: . \ oj i •• t ralcem ne bo nikoli poročalo. Sokol in slovenščina V Belgradu izhaja tednik Sokolski glasnik , katerega zadnji številki sino pravkar prejeli. List se sam označuje za glasilo savoza Sokola kraljevine Jugoslavije . Očitno gre torej za nekako osrednje glasilo Sokola. Toda kljub temu, da je število Sokolov iz. Slovenije razmeroma nai-vefje in da je bil ravno v Sloveniji naj-piv »okol organiziran, kljub temu, da la list nedvomno vzdržuje v precejšnji meri s prispevki slovenskih Sokolov, nismo našli v teh številkah nobene slovenske besede. Oelo poročila o občnih zborih sokolskih društev v Sloveniji so pisana v srb- | Ači ni. Vemo, da takšni načini marsikateremu . h.-vevškemu Sokolu niso všeč. Toda dosegli ne bodo ničesar, če se ne bodo sami zganili, lam doli imajo za take stvari slab posilili in le preradi mečejo srbstvo in jugoslovanstvo v en koš. Pri tem bi samo še opozorili, da so se po ustanovitvi hrvaške banovine Hrvatje sploh odmaknili od Sokola ravno zaradi tega, ker ga imajo Va jugoslovansko' in' centralistično, torej pivtihrvaško or ga n i za c i jo. Ruščina in jugoslovenska edinstvenost Jutro priobčuje zadnji ponei daljši sestavek Učimo se ruščine! kot vabilo za svoj tečaj ruskega jezika. V njem pravi, da je ruščina največji in najpo- obliki: športu ali zabavam. Ne varčuje niti ne misli mnogo na prihodnost. Značilni so (posebno v največjem industrijskem okraju Lancashire) »holiday-clubi« delavcev obeh spolov: vse leto spravljajo v skupne blagajne prihranke, ki jih potem navdušeno zapravijo na tridnevnem potovanju v kako največje morsko kopališče (predvsem v Blackpool, ki ima ogromno zabavišče). Posebno angleški delavec se rad in dobro in precej nedolžno zabava, kajti angleški značaj ima veliko otroškega v sebi. Prav tako se bojuje Anglež z resnostjo življenja s svojim humorjem. Anglež je veliki humorist med narodi, tudi na svetovni vojni je našel polno komičnih stvari. Nihče drug nima tako močne groteskne žilice kakor Anglež, nikjer tako n«> zasmehujejo nadutosti, nikjer se tako ne uničujejo iz. domišljavosti. Humor je . smise za sorazmerje v človeškem življenju, kem precenjuje svojo lastno veličino, je smešen: komur so njegove radosti m tegobe provažne, nima smisla za sorazmernost. A ko dodamo temu smislu za posmeh zaradi pomanjkanja sorazmeija >e sočutje s smešnim človekom (to sočutje izvira iz občutka. da sam tudi nisi mnogo manj smešen). dobimo pristni angleški humor. Nič iti Angležu bolj neznosnega kakor puhel zanos, teatraličen nastop bahaštvo, toda nič mu ni spet bolj tujega kako.r pretirana ponižnost in pohlevnost; v splošnem ne precenjuje niti sebe niti drugih, ima pa zdravo samozavest, ki jo odobrava tudi pri drugih ljudeh. Govorjenje odgovarja njegovemu značaju. Anglež se ogiblje vsaki pretirani besedi, rajši podlira-va . A ko hoče zelo pohvaliti prijatelja, pravi o njem rather deeent fellovv — precej dostojen dečko ali možak —-, ako mu jo kdo skrajno /operil, pravi: I dont mre (or h im niucli — zaradi njega si u<‘ studim mnogo. Allrigld ali nol Inid' pomeni že zelo veliko priznanje, pa naj se tiče človeka, umetnim' ali naravne lepote. Najznačilnejša in največkrat rabljena beseda v vsakdanjem angleškem govorjenju je rather — precej — beseda, ki zmanjšuje tako priznanje kakor giajo. Angleški humor'se čudovito dobro zlaga z angleško sentimentalnostjo. Tragike s«* obrani Anglež s humorjem, toda rad j« malo ginjen. Sicer deli nagnjenost do čustvenosti z večino drugih narodov, sam'1 da je pri njem še močnejša. Sentimentalen film, sentimentalna pesem ali slika se obrača na primitivna čustva: materinska ljubezen, rojstna hiša, z.lala doba mladosti, prva ljubezen, plemeniti junaki, čista ne-dolžnost, sinje nebo itd. Predstavljajo svet, kakršen ni, ampak kakršen bi moral biti po otroških sanjah. Anglež ima nasproti sentimentalnemu islo gledišče kakor večj* otroci do pravljice: »nič 'več ne verjamejo;, to se pravi, da vedo, da ni res«' toda še vedno radi slišijo, ker hi bilo lep0' če bi bilo res. in sentimentalnost Angleža nikakor ni zlagana, je otroška. Popolnoma se ujema z njegovo v resničnem življenju tako močno ljubeznijo do otrok i" živali, do vrtov in cvetlic, do idile, b' logično je, da je sentimentalnost tolik« večja, kolikor bolj ji je nasprotna njegov« resnična okolica, kolikor bolj njeg«v° vsakdanje življenje nasprotuje njegovi'1’ idealom. Sartinientalnost so /ato tako do ) r: zlaga s humorjem, ker sta obe obrambni sredstvi pred tragiko življenja; s PrV() se začasno umakne ;»v lepše svetove, '■ drugo pa vzame želo resničnosti. Oboje p11 izvira iz nagona samoohranitve. (Prihodnjič nadaljevanje)