Poštnina plačana y gotovini. ŠTEV. 120. .
V LJUBLJANI, četrtek, 25. junija 1925.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO n.
4 mnuiMMiiriiiiuimi wt»y-*-ii«wi	«t	~n 11 • nTniniTimiiratTniii nnr ~~n—»im 1,1 —
IONI DNEVNIK
F*
Ighajfi vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poeti: Din 20*—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO Dl UPRAVNISTVOs SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TJBV. 14. TKLKF0K STBV. S53.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži nm»lm
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Slovenska fronta.
Skoraj polstoletja trajajoča in vedno bolj ostro poudarjena delitev Slovencev na »klerikalce« in »liberalce«-je povzročila, da je enotna slovenska fronta popolnoma nemogoča. Naj bi bila potreba enotne fronte še tako evidentna, vendar je čisto napačno računati z njeno realizacijo. Kakor se pravoveren »liberalec« ne more in noče čisto ločiti od svojega »protiklerikalizma«, tako noče pravoveren »klerikalec« niti slišati, da bi se podal »liberalizmu«. Nasprotje je preveliko in bila bi sama izguba časa, kdor bi hotel iti preko tega dejstva.
Slovenska fronta je zato ustvarljiva le v etapah in le deloma. Dosegljivo je samo to, da se na eni strani združijo vsi »liberalci« v obrambo slovenskih pravic in da so na drugi strani združeni v istem cilju tudi vsi »klerikalci«. Kdor bi hotel doseči kaj več, za tega je razočaranje neizogibno.
Nobene tragike m nobene nevarnosti ni v tem dejstvu, ker je potreba slovenske fronte le omejena in kot upamo, tudi le začasna. Slovenska fronta nikakor ni sama na sebi namen, temveč njena naloga mora biti le v tem, da uveljavi pri sporazumu med Hrvati in Srbi tudi slovensko stališče. Slovenska fronta nima zato niti najmanje separatističnih »H cel<>. defetističnih namenov, temveč je nasprotno absolutno državotvorna, ker hoče doseči samo to, da bo bližnji sporazum med Hrvati in Srbi tak, da bo agitatoričen tudi za Slovence. Je popolnoma jasno, da bodo pri pogajanjih o ureditvi države branili Hrvati v prvi vrsti le hrvatsko stališče in‘Srbi srbsko in da bodo Slovenci zapostavljeni, če ne bodo branili sami svojega stališča. Z drugimi besedami: pokrajina, v kateri žive Slovenci, mora uveljaviti svoje stališče. To je zmisel in namen slovenske fronte in tako fronto slovenski narod hoče, taka fronta je v interesu jugosloven-ske misli.
In zato pravimo, da ni prav nobene nesreče, če bo slovenska fronta izražena v dveh taborih. Poudarek slovenskih zahtev bo na ta način le močnejši in zato tudi efektnejši.
En tabor slovenske fronte je že stvor-jen in predstavlja ga SLS tako močno, da ne skriva ambicij veljati kot edina predstavnica vsega slovenskega naroda •a identificirati svoj tabor s slovensko fronto.
Drug tabor, napredni tabor slovenske fronte, pa je bil do zadnjega popolnoma nemogoč. Oprti na ihbgosao jas0pisje in bogate denarne vire so s® predstavljali mladini kot kader naprednega bloka. Od njih voden napredni blok pa se nikdar ni mogel pretvoriti v slovensko fronto, ker mu je za to manjkal glavni predpogoji da je slovenski. To se pravi, da brani slovensko stališče ne glede na to, že se s tem komu zameri ali ne. Tega prvega predpogoja mladini niso mogli izvršiti, ker so namenoma svoje stališče docela identificirali s srbskim stališčem. Zato so nujno postali pri pogajanjih za sPorazum med Srbi, Hrvati in Slovenci odveč, ker bi se bali, če bi veljali mladini kot predstavitelji Slovencev, pogajali dejansko sami s seboj.
Pa niti tega niso mogli doseči mladini, da bi veljali kot predstavitelji napredne misli. Cisto v službi drugih so do kosti kompromitirali napredno misel in danes so najbolj vneti in najbolj strastni zagovorniki reakcije. Ker druge napredne stranke nikakor niso imele v°lje, da bi na ljubo mladinom kompro-mitirale' še sebe, zato je bil tabor na-
Vodstvo radikalne stranke prevzame poseben direktorij.
Beograd, 25. junija. Danes dopoldne ob 11. se vrši seja verifikacijskega odbora, na kateri bo sprejeto in podpisano poročilo o verifikaciji anketiranih mandatov in nato izročeno skupščini. Verifikacija se bo vršila v soboto, namreč na drugi seji skupščine.
Včeraj so bile važne avdijence. V dvoru so bili: Aca Stanojevič, Pavle Radič in Pribičevič. Min. predsednika Pa-šiča šo včeraj posetili: Ljuba Zivkovič, predsednik nar. skupščine Marko Trif-kovič in radikahii prvak Aca. Stanojevič, ki je pred nekaj dnevi prišel v Beograd, ker je situacija nad vse napeta. Bivanje Ace Stanojeviča v Beogradu smatrajo politični krogi za zelo pomembno in njegova včerajšnja avdijen-ca v dvoru je izzvala veliko zanimanje, ker je znano, da v zadnjem času svojega tavanja v Srbiji je Aca Stanojevič preiskoval razpoloženje ljudstva glede sporazuma. Utis, katerega je dobil g. Aca Stanojevič, je ta, da srbski narod nima ničesar proti sporazumu, marveč ga nasprotno zelo radostno pozdravlja ker si želi ureditev normalnih odnošajev med Srbi in Hrvati. G. Aca Stanojevič je govoril v teni smislu tudi pri kroni , in pri samem Pašiču.
Govori se, da bo v Pašičevi odsotnosti, ako bo slednji mogel potovati v inozemstvo, prevzel vodstvo poseben direktorij, v katerem bo Pašiča nadome-stoval kot predsednik izvršnega odbora Aca Stanojevič; dalje, bo vstopil v ta direktorij Ljuba Jovanovič kot podpredsednik in Ljuba Živkovič kot predsednik radikalnega kluba. S strani vladnih članov bodo v direktorij vstopili: Uzu-novič, Srskič, Marko Trifkovič, tako da bodo v direktoriju zastopane vse tri struje radikalov. Dalje se govori, da bo v Pašičevi odsotnosti šef vlade Marko Trifkovič, ki bo moral v tem slučaju podati ostavko na mesto predsednika skupščine in vstopiti v kabinet, verjetno tudi kot minister brez portfelja. V tem svojstvu pa bi bil Trifkovič podpredsednik vlade.
Kdo bo potem imenovan za predsednika skupščine, ni znano.
O posetu Nj. V. kralja pri Pašiču se govori, da je imel kralj s Pašičem čisto političen govor o splošni notranji politični situaciji. Kot rezultat tega sestanka povdarjajo, da bo Pašič pooblastil službene pogajalce, Id bodo z radičevci nadaljevali delo na sporazumu.
Pred razšžišženjem odnošajev v .naciionainem' bloku.
Beograd, 25. junija. V vladi sami so se pričeli čistiti odnošaji. Dosedaj so radikali že večkrat direktno ali indirektno dali vedeti samostojnim demokratom, naj se umaknejo s svojega položaja, ker so ovira sporazumu. Samostojni demokrati pa vztrajajo uporno na svojem prejšnjem položaju misleč, da bodo uspeli z intrigami in preprečili vsako novo kombinacijo. V njihovih vrstah (SDS) se opaža že dalje časa nerazpolo-ženje napram dejanskemu razvoju politike. Tako trdijo na dobro informi-ranem mestu, česar pa celo sama SDS ne demantira, da so samostojni demokrati že večkrat razpravljali o situaciji in da so zavzeli stališče, naj se zahteva v vladi in od radikalov, da se situacija razčisti. Samostojni demokrati hočejo s tem formalno prisiliti politične prvake radikalne stranke, da se jasno izrazijo
o	politiki sporazuma in da se definitiv-■ no urede odnošaji med radikali in SDS. j Pri samostojnih demokratih obstoji celo , predlog, o katerem pravijo, da ga je postavil sam dr. Žerjav, naj se z deklaracijo izzove kriza kabineta. Ta predlog pa ni našel odobravanja pri Pribičeviču. Politični krogi so včeraj izjavljali, da se nahajamo v končni fazi sporazuma in da si morajo samostojni demokrati pra
vočasno ustvariti orientacijo ali pa izvajati logične konsekvence. Po vseh teh razgovorih moremo pričakovati takoj po verifikaciji važnih dogodkov.
TUDI RUMUNSKA KRALJEVA DVOJICA PRIDE NA BLED.
Beograd, 25. junija. Nj. V. kralj in kraljica s prestolonaslednikom so odpotovali na Bled. Sinoči so se sestali v Vinkovcih z rumunsko kraljevo dvojico, ki tudi potuje na Bled. Rumunska kraljeva dvojica ostane na Bledu do 28. t. m. in potuje nato v Pariz. Nj. V. kralj bo ostal še nekaj dni na Bledu in bo na podlagi situacije odpotoval v Beograd, ali pa na svečano potovanje po Dalmaciji.
POGAJANJA Z RUMUNSKO DELEGACIJO.
Beograd, 25. junija. Včeraj se je vršila plenarna konferenca med našo in rumunsko delegacijo. Predsedoval je dr. Ninčič. Na seji so bila končana pogajanja glede prometa pri Železnih vratih. Danes bo redigiran tekst sporazuma o organizaciji tehnične in administrativne službe. Ta predlog bo morala, sprejeti še mednarodna donavska komisija, ki se sestane danes v Bratislavi.
predne slovenske fronte ustvarljiv le brez njih.
Sentimentalnim naprednjakom ta konstatacija seveda ne bo ugajala in tarnali bodo, kako da ta razcepljenost krepi »klerikalni« tabor. Toda to tarnanje je čisto brez podlage, ker nihče ni tako mnogo koristil »klerikalcem«, ko tisti, ki je kompromitiral napredno misel, ki je dal SLS orožje, da je agitirala proti »napredni« stranki vsled njene reakcionarnosti.
Tabor napredne slovenske fronte pa je nujen, ali pa bo obveljal tabor SLS kot edini predstavnik slovenske fronte.
Z ustanovitvijo »Zveze slovenskega
j kmetskega ljudstva, je napredni tabor ' slovenske fronte ustvarjen Ni še popo-] len, toda že tako močan in tako zdrav, da je že danes več ko jedro res napredne in res slovenske fronte. Postati pravi tabor, to je in to mora biti cilj novoustanovljene Zveze in da bo ta cilj dosežen, mora biti stremljenje vse napredne politike.
SKS in SRS se tega cilja zavedata, treba, da se ga zaveda tudi slovenska inteligenca, ker šele z njenim sodelovanjem z »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva« bo napredni tabor slovenske fronte — perfekten.
Zadnie intrige,
Zagreb, 25. junija. Včeraj so bili interniranci iznenadeni z novo odredbo policije, da mora odsedaj naprej vsakemu razgovoru posetnika prisostvovati poleg stražnika tudi detektiv. Poleg tega je bila internirancem odvzeta ugodnost, da smejo popoldne sprejemati svojce. Iste korake je podvzela policija pri dr. Mačeku, ki leži kakor znano bolan na svojem domu.
Zagreb, 25. junija. Včeraj je policija izvršila preiskavo na domu g. Josipa Košutiča. Kakor izgleda, išče policija vedno novih dokumentov.
NASPROTUJOČE SI VESTI O ZDRAVSTVENEM STANJU PAŠIČA.
Beograd, 25. junija. Sinoči so se v skupščini razširile vesti o težkem zdravstvenem stanju g. Pašiča. Politični krogi tolmačijo te vesti na ta način, da je Aca Stanojevič o priliki njegove avdijence svetoval Pašiču daljši odmor, česar pa Pašič ni hotel sprejeti. Službeno se o zdravstvenem stanju g. Pašiča ničesar ne poroča. Iz njegove bližnje okolice doznavamo, da je bilo Pašiču včeraj nekaj bolje. Sinoči sta bila pri Pašiču Ljuba Zivkovič in Aca Stanojevič.
Nekateri sinočnji listi beležijo izjave Pavla Radiča o njegovi avdijenci v dvoru, češ da je Pavle Radič dobil od strani krone izjave, ki so za sporazum zelo ugodne. Pavle Radič odločno demantira vse te vesti kot neosnovane in brez vsake podlage, ker on sploh nima navade dajati kake informacije o svojih avdijencah.
REPRESALIJE NAŠE VLADE PROTI BOLGARSKI.
Beograd, 25. junija. V zvezi s sklepom vlade o represalijah proti Bolgarski, je posetil včeraj bolgarski poslanik Vaka-revski pomočnika zun. min. Markoviča. Sinoči je bilo izdano sledeče poročilo:
| »Ker so bolgarske oblasti aretirale rie-
i	koliko naših državljanov v Sofiji, toda ; kraljevsko poslaništvo v Sofiji ni moglo rednim diplomatičnim potom doznati vzrok aretacije, je bila kraljevskemu poslaništvu v Sofiji izdana naredba, da do nadaljnega ustavi vidiranje bolg. potnih listov. Vse ostale vesti o drugih korakih kraljevske vlade ne odgovarjajo resnici.«
— T---1 liMMII-ITI—lil  .. I I-----1	'	II■ I I
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 25. junija. Na popoldanski seji finančnega odbora se je nadaljevala debata o dvanajstinah. Govorila sta Pušenjak in Lorkovič. Slednji je ostro napadel vlado, ker proračun še ni sestavljen. Smatra, da je tako postopanje protiustavno. Zahteva pojasnila o sklepnih računih in vprašuje, zakaj končni računi niso gotovi. Govori dalje proti velikim postavkam za upokojene uradnike. Te postavke so dokaz, da je bilo upokojeno veliko število mlajših moči. Danes dopoldne se debata nadaljuje.
RAZKOL V »SRNAO«.
Beograd, 25. junija. V organizaciji Srnao je lahko opaziti že dalj časa dve struji in to: prva — zmerna, ki je za sporazum (Srbijanci, Vojvodinci), in druga, ki se je postavila na čisto velesrbsko linijo (bosanski srnaovci). Med obema skupinama je prišlo do velikega prepira. Velikosrbi se zbirajo okoli »Balkana«, ostali pa okoli »Srbske straže« in »Otadžbine«. Upravnik zadnjih dveh listov je Milan Stepanovič, radikalni poslanec. Omladina okoli »Srbske straže« je proti sklicanju kongresa, da se spor ne bi še povečal.
Skupen nastop SKS in SRS.
Potrebo skupnega nastopa vsega kmetskega ljudstva smo opetovano naglasili in jo propagirali. Zato moramo samo z zadoščenjem pozdravljati proglas, ki je izšel v včerajšnjem »Kmetijskem listu« in ki naznanja ustanovitev »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva;.
Ker šmo uverjeni, da je ta proglas za političen razvoj slovenskega naroda največjega pomena in da bo slovenska politika na leta dolgo pod njenim vplivom, ga objavljamo v celoti. To pa storimo tudi zato, da onemogočimo mladinom, da bi špekulirali na neinformiranost slovenske javnosti in potvarjali dejstva.
Proglas se glasi:
VSEMU SLOVENSKEMU NARODU, ZLA STI VSEMU KMETSKEMU LJUDSTVU!
Kulturno-politične in gospodarsko-socijal-ne razmere, v katerih živi naše- kmetsko ljudstvo, obrtniški in delavski stan in naša inteligenca, z eno besedo ves narod slovenski, kličejo na saniopomočno delo v namenu, da se dosežejo človeka in naroda dostojni življenski pogoji za vse, ki z delom rok in uma ustvarjajo vso kulturo, pravico in s\ obi/do.
Sedanja politična razcepljenost Slovencev je vsemu našemu ljudstvu samo škodovala. Toda končno mora ljudstvo spoznati, da ima svojo duševnost, namreč svoje narodne in politične težnje, svoje enotne duševne in materijelne interese. Ker pa smo mi Slovenci maloštevilni, je potrebno, da si poiščemo mogočnih in zanesljivih zaveznikov tudi izven mej naše ožje domovine in sicer takšnih z enakim mišljenjem in enakimi interesi, da ramo ob rami z dobro premišljenim in odločnim delom dosežemo skupne cilje. Ti cilji so za nas življenskega pomena. Če bi jih ne dosegli — kar je nemogoče — j prenehali bi živeti kot narod in ljudje v polnei.i pomenu besede. Ta naš zaveznik je ves kmetski narod hrvatski, ki je neposreden naš sosed od Prekmurja do Kvamera in s katerim živimo 13 stoletij v prijateljstvu. Nadaljnji naš cilj pa je to veliko in močno
zvezo s hrvatskiin narodom spopolniti in podkrepiti še z zvezo kmetskega naroda srbskega, ki istotako stremi po bratskem sporazum vseh in v vsem.
Za dosego teh ciljev sklenile ste Samostojni kmetijska stranka in Slovenska republikanska stranka, da ostaneta sicer obe ti d'e kmetski stranki samoupravni, v svrho doseganja skupnih ciljev pa ustanovite zvezo, ki se imenuje
»ZVEZA SLOVENSKEGA KMETSKEGA LJUDSTVA«.
Zveza slovenskega kmetskega ljudstva je pokret, ki na temelju prirodnih in zgodovinskih dejstev zasleduje kulturno-politične in gospodarsko-socijalne smotre Slovencev. Zato poudarja vse, kar tvori bistvo nepokvarjenega slovenskega človeka, njegov jezik, njegovo verstvo, njegov način življenja, njegovo čustvovanje ter njegovo sveto pravico srmoodločevanja v vseh svojih kulturno-po-litičnih in gospodarsko-socijalnih vprašanjih.
Uvidevajoč in priznavajoč, da vsa dosedanja politika vseh slovenskih strank od leta 1918 dalje ni prinesla slovenskemu narodu ne veljave, ne ugleda, ne spoštovanja pri Srbih, a tudi ne potrebnega nam zaupanja pri Hrvatih, mora biti glavni namen naše zveze, da se storjene napake popravijo in njihove posledice ozdravijo,, za bodoče pa postavi zdrav temelj resnične slovenske politike, ki bo ob varovanju našega koristila in krepila skupnost.
Slovenski kmetski narod! To je edina pot, ki vede do Tvoje gospodarske in politične svobode. Tn tudi edina pot, ki more- dovesti do pravne in parlamentarne države v duhu kmetske demokracije, svobode in pravice.
Naj živi svoboda in napredek slovenskega kmetskega naroda!
Naj živi kmetska demokracija!
Za SKS:	Za SRS:
Ivan Pipan.	Albin	Prepeluh.
Za »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva«:
Ivan Pucelj.	Andrej	Kelemina.
narodni poslanec.	narodni	poslanec.
Splošna načela »Zveze slov. kmet. I|udstva“.
V	izpolnilo proglasa objavljamo še sledeči članek iz »Kmetijskega lista.
»Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« je politična organizacija, ki na temelju pri-rodnih in zgodovinskih dejstev zasleduje kul-.turno-politične in gospodarsko - socijalne smotre.
Zato povdarja vse, kar tvori bistvo nepokvarjenega slovenskega malega človeka; njegov jezik, njegovo verstvo, njegov način življenja in njegovo čustvovanje. Poleg tega se
oziramo zlasti na njegovo gospodarsko in socijalno življenje, ki kaže, da smo Slovenci kmečki in delavski, narod.
Zahtevamo zakonodajno samoupravo naroda na njegovem področju.' Narod bodi izvor in nosilec vse politične in gospodarske moči, ker je suveren. Ta njegova suverenost naj se uveljavi v vsem družabnem' življenju.
Slovenija je po svoji ogromni večini kmečka, nekoliko tudi obrtniška in delavska. Zato naj bo tudi vsa zakonodajna in javno-upravna organizacija po občinah, okrajih in okrožjih v skladu s potrebami in koristmi tega prebivalstva. Smoter države v tem pogledu bodi: čim največ kmetskih gospodarstev s kolikor mogoče zadružno produkcijo. Ta se naj naslanja na domačo obrt in industrijo, od katerih je odvisno gosp. prospe-vanje naše ožje domovine. Industrija in prometna sredstva, ki služijo splošni blaginji, naj stopnjevaje prehajajo v last celokupne družbe, oziroma zadrug. Na družbo gledamo s stališča kmeta, obrtnika in delavca, katerim se morajo prilagoditi izobraženci. Ti naj bodo v službi naroda, ne pa narod predmet njihovega izkoriščanja in špekulacije. Prebivalstvu naj se dopusti, da se samoupravno organizira, a pri političnih vprašanjih, ki zadevajo ves narod, odločaj prebivalstvo po svobodnem glasovanju.
Smo za miren sporazum v vseh mednarodnih sporih in bratsko sožitje zlasti vseh slovanskih narodov.
Ljudstvo je suveretto, to se pravi popolnoma neodvisno pri vseh odločitvah. Po načelih demokracije naj vedno in povsod ob-
I 1
velja volja ljudstva, odnosno njegovih izvoljenih zastopnikov. V Sloveniji ima podeželsko ljudstvo tudi pravico odločevati v
njej.
V socijalnem pogledu postavljamo za cilj naših stremljenj in teženj najvišje družabno načelo, ki je: Vsakdo imej pravico do vseh sadov in polne vrednosti svojega dela in pridnosti. Podlaga vsega socijalnega življenja bodi družina, ki je prvi činitelj dela in omike. Temelj našega narodnega gospodarstva je pa kmetijstvo. Državni, cerkveni in veleposestniški gozdovi naj preidejo v last delavnega ljudstva. Izvede naj še agrarna reforma po načelu: zemlja naj bode last tistega, ki jo obdeluje. Izvzamejo naj se le tista posestva, ki so namenjena poljedelskim šo-
iim, zadružnemu gospodarstvu ter agrarnim industrijam. — Država naj pospešuje kmetijstvo in obrtnijo s cenenimi državnimi krediti na zadružnem temelju.
Trgovina bodi prosta v okviru zakonov. V pogledu industrijskega delavstva smo za to, da se delovno pravo spravi v sklad z zahtevami mednarodnega strokovnega delavskega gibanja.
V kulturnem oziru je »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« svobodoljubna, črpajoča vse smernice svojega političnega, gospodarskega, socijalnega in kulturnega udejstvovanja naravnost iz naroda, kateremu služi. Odklanjati mora zato vsako sodelovanje s takimi političnimi ali socijalnimi skupinami, ki so kakorkoli podvržene tujim vplivom in vodstvom. Verstvo našega naroda je temelj moralne kulture. Vsa veroizpoveda-nja naj bodo prosta.
V pogledu politične uprave povdarja »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva«, da ista ne odgovarja duhu našega časa in demokratičnim stremljenjem ljudstva, ker je zastarela in birokratična, zato tudi nesposobna za ustvarjajoče in organizatorično delo. Na njeno mesto naj stopi gospodarska in kulturna uprava, ki jo vodijo voljeni ljudski zastopniki. V pogledu javnih bremen smo za njihovo popolno izenačbo in zahlevamo, da se socijalno pravično razdele v tem smislu, da se zaščiti gospodarsko slabejše.
Painlevč o Maroku.
Na zadnji seji francoske zbornice je imel
Painlevč o maroških dogodkih velik govor,
v katerem je blesteče opravičil postopanje francoske vlade. Painleve je govoril:
»Apeliram na vše kolege, razven na eno frakcijo te zbornice. Vprašam jih, če bi ne bili storili ravno tako, kakor je storila vlada. Če se ne bi to zgodilo, bi bila izbruhnila v severni Afriki revolucija in ljudstvo bi bilo prepuščeno masakru. So ljudje, ki nam očitajo, da se nismo začeli pogajati z. Abdelkrimom ter, da nismo storili ničesar za mir. Mi ne moremo razpolagati s španskim teritorijem. Toda premirje je mogoče z Abdelkrimom. Od prvih sovražnosti dobivamo vsak teden informacije, da je tudi Ab-delkrim spoznal naše miroljubne namene.«
Toda v Maroku ne smejo misliti, da hoče Francija mir, ker se noče bojevati.
Komunisti Abdelkrimovi zavezniki.
»Ne mislite, da avanturisti vseh dežel, ki se bore za Abdelkrima, delajo to iz človekoljubja. Treba je prepričati Abdelkrima, da ne more pričakovati nič dobrega od nadaljevanja vojne. Rabiti hočem samo take besede, ki so vredne Francije, ki, naj se reče,
kar se hoče, predstavlja civilizacijo v Maroku.
Kaj hoje Abdelkrim? Dosedaj je pokazal jako malo volje za mir. Zdi se, da svojih grandioznih ambicij nikakor ni opustil. Dokumenti, najdeni pri ujetnikih, to dokazujejo!«
Painlevč prečita manifest, najden pri nekem poročniku Abdelkrima; pismo Abdel-krimovo enemu svojih pristašev in slednjič pismo, ki je bilo namenjeno, da se čita po vseh tržiščih. Iz vseh teh dokumentov zveni poziv na sveto vojsko in upanje, da bo Abdelkrim zavzel Fez.
Painlevž čita nato vrsto dokumentov, ki dokazujejo razsežno mrežo komunistične propagande, popolnoma soglašajoče z Moskvo, med tremi komunističnimi sekcijami Francije in Abdelkrimom. Cilj te propagande je, da se pripravi francoske čete do tega, da bi dezertirale. Nato čita brzojavko komunističnega poslanca Doriota, naslovljeno na poveljnika Ruafov, ki jo je kvalificirati kot čin izdajalstva. Painlevč obžaluje srdito kampanjo, ki jo vodi komunistična »Humanitč« zato, da bi se potegnile čete sovražniku na ljubo iz Maroka. Našteje razne incidente in
štrajke v lukah ter posledice,- ki so jih imele. Čita indignirani zbornici članek poslanca-dezerterja Martya, ki poživlja francoske vojake, da objamejo sovražne vojake, »če bi bili mi v kaki drugi deželi,« — pravi Painleve ter aludira na Rusijo, — »dobro vem, da bi se podvzele zoper taka dejanja hitre in energične mere. Vlada bo storila vso svojo dolžnost. Francija je kulturna dežela.
V	kulturnih deželah pa velja princip, da je treba rešpektirati pravičnost.«
Temperamenten apel na socialiste.
Obračam se do komunistov ter jim povem, da gre v tem trenutku za boj med svobodo in zatiranjem. Evropa, ki je duh sveta, se noče pustiti zatirati od barbarstva. Obračam se na one naše prijatelje, ki zastopajo delavstvo. Poznam njihovo vznemirjenje radi maroške zadeve. Siguren sem, da v danih okoliščinah, ko gre za civilizatorično delo, ne boste zapustili vlade, vi Marquette, niti vi Boncour, sinovi Jauresovi.«
Spričo tega važnega nacionalnega problema je treba nacionalnega glasovanja. In zato se obračam na mlajše brate Jauresove in Guezdove. Mojim besedam se ne sme pripisovati nobenega strankarsko-političnega namena: »Gre za nacionalno vprašanje: Vsi hočemo mir. Da pa bo mogoče • priti čim-preje do tega miru, mora biti Francija edina. Ne čudite se, da se obračam posebno na one, ki reprezentirajo delavsko prebivalstvo. In s tem, da se obračam na ta del zbornice (pokaže na socialiste), ki predstavlja nemirno mnenje, skušam doseči to. da prodre moje prepričanje v duh množic. Pravim vam: Dolgo časa smo se skupaj borili in moremo se v gotovih vprašanjih ločiti, toda v tem nacionalnem vprašanju niso mogoče nobene divergence vidikov. Pri tej priliki, ko je civilizacija zvezana z nacionalnimi interesi, vas prosim, da se ne ločite od nas, da se ne ločite od naroda.«
Ko je Painleve končal, je sledilo dolgotrajno in burno ploskanje v centru, na levici in na desnici.
Pretep v auli.
Po približno polurnem odmoru se je začela seja zopet ob 17.30 in pričela se je debata o interpelacijah komunistov Doriota in Berthona.
»Mi smo za rusko revolucijo — vzklikne Doriot — zoper vašo zapadno in kapitalistično civilizacijo in trdimo, da more napraviti konec nacionalnim vojnam samo razredni boj!«
V	tem trenutku je planil polkovnik Picot, vojni invalid, proti odru. Grozeče je dvignil pest proti Doriotu ter ga hotel udariti. Komunistični poslanec zgrabi Picota za vrat. Neki zbornični sluga skoči vmes ter ju skuša ločiti. Sledi metež. Končno razdraži nasprotnika kvestor Barthe. V auli nastane tumult. Komunisti se pretepajo s pestmi s poslanci desnice. Predsednik odgodi sejo.
Vsled komunističnih izzivanj pride do ponovne prekinitve seje in do nad vse burnih prizorov.
510 glasov proti 30.
Ob 12.20 se začne nočna seja. Drugi komunistični interpelant zahteva od vlade pojasnil o pregovorih s Špansko, glede blokade Rifa in glede Malvyjeve misije. Malvv odgovori z mehemenco: »Ni res, da bi se Francozi borili v Maroku zato, da bi zasedli Rif ter ga odstopili nato Španiji.«
Mironard, poslanec iz Constantine, protestira v imenu Francoske Afrike ogorčeno zoper obnašanje komunistov.
Nato prizna Renaudel v imenu skupine socialistov, da je dober del dokumentov, ki jih je predložil Painleve, jako velike važnosti. Govornik zahteva od predsednika ministrskega sveta natančnejših pojasnil. Painleve pravi, da razume Renaudelove skrbi glede mira in pregovorov s Špansko. Nato razloži, v kakih okoliščinah se izvaja suverenost sultana nad špansko cono ter izjavi, da ne ovira nič, da bi se upoštevale ponudbe Ruafov za mir, — samo da zasigurajo pro-cvit dežele — ter dostavi, da bo velikodušna Francija storila vse, da omogoči marljivemu prebivalstvu mirno življenje.
Pri glasovanju izreče zbornica vladi zaupnico s 510 glasovi proti 30.
Politične vesti.
—	Znaki nove dobe. Slave pehotnega polka v Sisku se je oficielno, v velikem številu in s svojo godbo udeležil tudi Hrvatski Sokol. Slava je dobila vsled tega poseben pomen. Sisački polk praznuje svojo slavo na dan zmage Hrvatov nad Turki v bitki pri Sisku leta 1593. Komandant sisačkega polka, g. polkovnik Miloševič, je porabil to priliko, da se je spominjal junaštva Hrvatov in njih zaslug za osvobojenje Hrvatske in vse Evrope od turške nevarnosti. Na banketu se je v mnogih napitnicah proslavljalo srbsko-hrvatska junaštva in ko je komisar Auer, Pribičevičev pristaš, pretirano govoril le o srbski vojski, ga je zavrnil divizijski general z besedami: Moram popraviti nekatere napake in netočnosti v govora gosp. predgovornika. Ne srbska vojska, temveč vojska Hrvatov, Srbov in Slovencev nas je osvobodila. Polki, katere sem jaz vodil. bili polni poleg Srbov tudi Hrvatov in Slovencev. .Tugoslovenske legije, v katerih so bili i Srbi i Hrvati i Slovenci, so se borile in prebile solunsko fronto. Besede generala so izzvale nepopisno navdušenje in jugoslo-venska enotnost je bila manifestirana na sijajen način. Na ljudski veselici so zaplesali Hrvati in Srbi kolo in bratstvo našega naroda se je manifestantno poudarilo. — Počasi, toda stalno zmaguje jugoslovanska misel in vse intrige njenih nasprotnikov so samo dokaz — strahu njenih izdajalcev. Nova doba je na obzorju, prvi njeni žarki že ogrevajo jugoslovenski narod.
= »Vefnaja*vam pamjat, gospodi novinark. Ko. je končal dr. Srskič svoj žalosten govor v obrambo reakcionarnega tiskovnega
•	zakona, se je obrnil poslanec Behmen k novinarjem in jim zaklical: »Večnaja vam pa-mjat, gospodi novinarji!« — Teh pet besed je narodilo močnejši efekt, kot ves govor dr. Srskiča, ker je pravilno ocenilo zmise! in namen tiskovnega zakona.
= »Kmetski list«, glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva«. »Kmetijski list« poroča, da se v zmislu medstrankarskega do-g°V01Fa spojita »Kmetijski list« in »Slovenski Republikanec« v skupno glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva«, ki se bo imenovalo »Kmetski list«. — To koncentracijo časopisja je le pozdraviti.
= ‘Mali vseznalec«. Popoldansko glasilo dr. Žerjava poroča, da bo »Narodni Dnev-nik« glasilo nove »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« in da prenehata izhajati1 tako »Kmetijski list«, ko tudi »Slov. Republikanec-!:. Kako ,je s »Kmetijskim listom« da »Slov. Republikancem«, je razvidno iz zgornje notice. Glede »Narodnega Dnevnika« pa izjavljamo: »Narodni Dnevnik« ostane slej ko prej absolutno neodvisen list, ki ni ia ne misli postati glasilo nobene politične stranke in tudi na novo ustanovljene ZSKL ne. Nikakor pa ne skrivamo, da spremljamo pokret naprednih kmetov s simpatijami, ker je to zdrav pokret, ki bo splošnosti samo koristil. »Slovenskemu Narodu« je pač pridržana čast, da je še vedno, kadar je omenil »Narodni Dnevnik«, napisal laž in neresnico. Menda je to edina doslednost, ki je še .istala listu ' plemenitega Wolkensteina.
— Mednarodni kmetijski kongres v Varšavi. V nedeljo je bil otvorjen v Varšavi v dvorani Filharmonije 12. mednarodni kmetijski kongres. Otvoritve kongresa so se med drugimi udeležili predsednik poljske republike, kmetijski ministri Poljske, Češkoslovaške in Avstrije, številni zastopniki agrarnih strank in novinarstva. Zastopnik mednarodne kmetijske komisije markiz de Voque (Francija) je prisrčno pozdravil kongres, na kar je bilo izvoljeno častno pred-sedništvo, obstoječe iz poljskega kmetijskega ministra Hodže in avstrijskega poljedelskega ministra Buchinger-a. Nato je pozdravil kongres z daljšim govorom poljski minister Janicky. Za Češkoslovaško je pozdravil kongres minister Hodža, ki je povdaril, da kmetijstvo nikakor ne izločuje skupnega dela z industrijo. Glavna naloga kmetijstva je, da skrbi za znanstveni in tehnični napredek kmetijstva, da se doseže večja produkcija ne z razširjenjem kmetijstva, temveč z boljšim obdelovanjem zemlje. Končno je povdaril, da ni kmetijstvo niti najmanje v nasprotju z mislijo mednarodnega miru, temveč nasprotno njen najbolj vnet propagator. Ko so govorili še drugi zastopniki, je bila seja zaključena in pričele so delovati po-samezne"sekcije.
— »Mandati se verificirajo, pogajanja so pospešujejo.« Pod tem naslovom poroča dobro. informirana »Politikam sledeče: »Potem ko bodo verificirani mandati HSS, se je trdilo v obveščenih krogih, da se bodo dogodki razvijali s hitrejšim tempom. Po zatrdilu teh informiranih krogov, se prično takoj po verifikaciji mandatov oficielna pogajanja med radikali in radičevci. Pogajanja se bodo vodila javno in bo o rezultatu pogajanj sestavljen poseben protokol, ki bo objavljen. Pri tej priliki bo objavljen tudi neki zelo važen dokument, ki se nanaša na Radiča in ki se dosedaj čuva v največji tajnosti. Kar se tiče radičevcev, se je včeraj trdilo, da ne stavijo nobenih pogojev niti glede števila portfeljev in niti glede njih vrste. »Politika« pravi nato, da dr. Trumbič, dr. Bazala, dr. Lorkovič in dr. Zanič ne bi šli v slučaju sporazuma med radičevci in radikali z radičevci. Ta vest pa ne bo čisto točna.
= Zjedinjenje demokratske stranke. »Politika« poroča: »Ne sme izgubiti iz oči, da se med demokrati obeh kril pojavlja želja, da bi g. Pribičevič sam odstopil in dal tako možnost, da se obe krili demokratske stranke zopet združite, pri čemur bi odpadlo le neznatno število poslancev, ki bi se pridružili radikalni stranki.«
= Bolgarski atentatorji. Beograjska policija je prestregla neko pismo bolgarskega študenta Stanislava Todorova na Dunaju. To pismo je bilo naslovljeno na nekega bolgarskega študenta v Beogradu in je vsebovalo zanimiva odkritja o atentatorici Karnicin, ki je ubila vojvodo Panico. Iz pisma je razvidno, da je bila Karnicin že leta 1924 v Beogradu z namenom, da ubije Obova. Ker ji je beograjska policija prišla na sled, je Karnicin pobegnila. Tudi svoje druge naloge, da bi dobila imena onih Bolgarov, ki pomagajo beograjski policiji, ni mogla izvršiti. Zanimivo je tudi to, da piše zagovornik Karnicin preiskovalnim sodnikom grozilna pisma, če bi izvedli strogo objektivno preiskavo.
= Položaj *a Kitajskem se v podrobnostih menja sicer že štiri tedne, toda v glavnem je ostal enako napet. Stavkovno gibanje se dalje širi po vsej ogromni državi. Radikalni elementi v Šangaju so zopet postali močnejši in nameravana otvoritev trgovin in podjetij je morala izostati. Stavkujoči, ki dobili nove denarne podpore, so upn*°rm vnovič velikanske demonstracije. Sicer pa vlada v Šangaju mir. V pristanišče je dospela nova zavezniška bojna ladja. -7 v *ia“' kovu, kjer je bil dosedaj mir, je izbruhnila splošna stavka. Ker je situacija vedno bolj napeta so bili Evropejci pozvani, da stvonjo dobrovoljske čete. .Mestna uprava je razpisala nagrado v znesku 250 dolarjev za one, ki bi prijeli in naznanili glavne hujskače.
—	Po pekinških vesteh so se obrnili univerzitetni profesorji na papeža, da W ®e zavzel za Kitajce. I* Vatikana je priSel od-eovor v katerem se izražajo simpatije katoliške cerkve do kitajskega naroda j n obžalovanje nad prelito krvjo. Vatikan up«, da pride skoraj do pomirjenja. - V tonu je bil ustreljen blagajnik japon^
nice- Vsi Japonci so bili pozvani, da ^pre-
sele v evropski del mesta. — V I!; gu je nenadoma izbruhnila stavka, 1 je bila tajno in dobro pripravljena. Angleži so vsled nje v precejšnji nepri
Prosveta.
PEVSKA SLAVNOST V LITIJI.
V	nedeljo je praznovalo pevsko društvo »Lipa« v Litiji 401etnico svojega obstoja. Trg je bil ves v zastavah. Na dopoldanskem zborovanju, katerega so se udeležili člani društva »Lipa« in zastopniki pevskih društev iz Ljubljane, Kranja, Kamnika, Trbovelj, Šmartna pri Litiji je društveni pred-sednik g* nadzornik Bozeljak očrtal dolova-nje »Lipe« od ustanovitve do danes, nakar so čestitali jubilantu odposlanci bratskih društev. V imenu Zveze slov. pevskih zborov in »Ljubljanskega Zvona« je govoril pevovodja g. Zorko Prelovec, za »Glasbeno Matico« g. Silvan Pečenko, za »Liro« g. Cimperman, za »Slogo« g. Premelč, za pevski zbor Narodne čitalnice v Kranju g- R^s, 28 Šmartinski Zvon g. Tomazin. »Lipa« je ob tej priliki odlikovala s častnim članstvom predsednika Bezeljaka, pevovodjo Jereba in pevca Kokliča, ki je redni član društva vseh 40 let. — Pri popoldanskih vlakih, s katerimi sta dospela pevski zbor »Slavca« in trboveljskega »Zvona« se je vršil slavnostni sprejem gostov na kolodvoru. Vse udeležence je pozdravil g- Bezeljak, za pozdrav se je zahvalil g- Dražil, na kar se je razvila povorka z godbo iz Zidanega mosta na čelu. Tu so sledile zastave »Slavca«, »Ljubljanskega Zvona«, »Lire« in Šmartinskega »Zvona«. Za zastavami je korakalo zastopstvo »Zveze«, skladatelj Emil Adamič ter zastopniki društev in pevovodje, za njimi pa člani in članice vseh društev. Pri slavoloku v trgu se je sprevod ustavil. Belo oblečene deklice so došle goste obsipale s cvetkami in jih pozdravljale. Na veseličnem prostoru, na senčnatem vrtu g. Svetčeve se je nato vršilo slovesno razvitje novega prapora »Lipe in zabijanje žebljev. Zastavi je kumovala ga. Anči Jerebova. — Popoldne pa_ so društva odšla na pokopališče, skupni moški zbori so pod vodstvom g. Petra Jereba zapeli dve na-grobnici, predsednik »Lipe« g. Bezeljak pa gg j0 v lepem govoru spomnil umrlih cin-nov in podpornikov društva. — Ob štirih se je začela veselica s koncertom. Pela so društva: »Lipa« iz Litije, »Zvon« iz Šmartna, »Slavec« iz Ljubljane, »Zvon« iz Trbovelj in »Sloga« iz Ljubljane. Vsi nastopi so bili dostojni, nekateri presenetljivo dobro. Moramo konstatirati, da društva po deželi zelo napredujejo. Koncert so zaključili skupni zbori pod vodstvom Zveznega pevovodje g. Z. Prelovca. — Pozneje pa se je razyila animirana zabava s plesom, ki je trajala ves večer. Ko čestitamo »Lipi« k 401etmci, ji želimo krepkega razmaha tudi v bodoče. Nedeljski pevski praznik v Litiji je bil dokaz, pridnosti in vestnosti naših pevskih zborov.
SPORED It JAVNE PRODUKCIJE GOJENCEV KONSERVATORIJA GLASBENE MATICE V LJUBLJANI,
ki se vrši danes v četrtek, 25. ob pol 8. uri v Filharmonični dvorani: Komzak: Narodna pesmicp in pravljica ter Haydn: Otroška simfonija. Igra šolski orkester pod vodstvom prof. Jeraja. Čajkovski: Arija Jeletskega iz opere Pikova dama. Poje dr. Groyer Friderik. Novak V. A.: Spominski list, Goens: Scherzov. Igra na gosli Šušteršič Vinko. Ravnik: Vasovalec, Lajovic: Ah, kako prešla mi je mladost. Poje Benedik Stanko. Skrjabin:	Preludij (samo za levico) in
Rortkijewitz: Nevihta. Igra na klavir Orel Vladka. 6. Čajkovski: Arioso iz opere Jo-lanta. Poje Asejeva Marija. 7. Suk: Ko je mamica še deklica. Novak: Intimna barka-rola. Igra na klavir Novakovič Božica. Mozart: Arija kraljice noči iz opere Čarobna piščal. Poje Kocuvan Franja. Chopin: Vari-jacije v b-duru. Igra Vogelnik Marica. Solo-pevce spremljajo na klavirju konservatorist-ke čop Milica, Valjalo Marta in Zarnik Zora.
Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Vstop dovoljen le proti sporedu, ki se dobiva v pisarni Glasbene Matice od 9.—12. ure in od 3.—6. popoldne ter od 7. ure dalje v veži Filharmonične družbe. Mladini pod 14 letom je vstop prepovedan.
REPERTOIRE GOSTOVANJA ČLANOV ljubljanskega narodnega gledališča v SLOVENIJI.
Murska Sobota, 24. junija ob 8. uri zvečer
— »Misel«.
Murska Sobota, 24. junija ob 3. uri po-
P°J^ne. »Scampolo«.	Y
Murska Sobota, 25. junija ob 8. uri zvečer
— »Vdova Rošlinska«.
Murska Sobota, 26. junija ob 8. uri zvečer
— »Mladost«.
Gornja Radgona, 27. junija ob 8. uri zvečer — »Golgota«. '
Šoštanj, 28.	junija	ob	g.	uri	zvečer	—
»Golgota«.	.	v	n
Šoštanj, 29.	junija	ob	8.	uri	zvečer	—
»Mladost«.	.	..
Slovenjgradec, 29. junija ob 3. uri popoldne — »Scampolo«.
Slovenjgradec, 30. junija ob 8. uri zvečer
— >Faun«.
Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« v Ljubljani se vrši v petek dne 26. t. ni. ob 20. uri v pevski dvorani »Glasbene Matice«, Vegova ulica 6/11. — Ob 19. uri odborova seja. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Pevski zbor »Ljubljanskega, Zvona« konvertira v soboto, dne 11. julija zvečer v Rogaški Slatini, v nedeljo, dne 12. julija po-poldne pa v Laškem.
Koncert v Logateu. Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane, priredi na praznik sv.
etra in Pavla, v ponedeljek, dne 29. junija ob 6. url popoldne koncert v dvorani »Sokolskega doma« v Doljnem Logatcu, pod vodstvom društvenega pevovodje g. profesorja Josip Brnobič-a. Sodeluje društveni moški in ženski zbor. Kot solist operni tenorist g. Banovec. Klavirske točke izvaja lconzervat. g- Cop-ova. Violinske točke izvaja konzervat. g- Stanič. Logatčane in okoli-«čane opozarjamo na ta koncert.
Dnevne
DAVEK NA KULTURO.
Včasih smo vedno čitali v poročilih o občnih zborih bank in denarnih zavodov, da je občni zbor dovolil v narodne in kulturne svrhe večje denarno darilo. V zadnjem času zaman iščemo v poročilih o občnih zborih denarnih zavodov teh vesti, zakaj denarni zavodi ne dajejo več daril.
Moramo takoj povdariti, da temu ni kriv kak egoizem bank, temveč, da je zasluga davčne uprave, če banke več ne podpirajo narodnih in kulturnih institucij.
Dogajalo se je namreč, da je dovolil občni zbor banke narodnemu društvu darilo v znesku 50.000 Din. Takoj je prišla davkarija in obdačila to vsoto kot čisti dobiček in sicer v višini skoraj 70 odstotkov. Tako je morala banka plačati, ker je darovala v kulturne svrhe še poseben davek, v našem slučaju okoli 30.000 Din. Banke so na to nezmiselno odredbo davčne uprave odgovorile s tem, da so sploh nehale dovoljevati kulturnim in narodnim društvom darila.
Efekt gorečnosti davčne uprave je torej ta, da so izgubila narodna in kulturna društva svoje mecene, dočim se dohodki davkarije niso niti najmanje zvišali.
Tako se je zahvalil režim narodnim in kulturnim društvom za njih narodno in kul-lurno delo, ki je v evidentno korist države.
Toda naši mladini pravijo, da niso tega krivi oni, temveč podrejeni uradniki. Kdor kaj da na take figove izgovore, blagor nje-nju! Mi pa pravimo, da slab gospodar tisti, ki ne more doseči od svojega nastavljenca, da bi pravilno delal. In žalostna državna uprava, ki nima te moči, da bi preprečila, da bi gorečnost davčnih uradnikov ubijala kulturo.
Ne nastavljenec, ampak gospodar je kriv in ne uradnika, temveč njegovega šefa zadene krivda!
— Novi francoski konzul v Zagrebu. Glasom uradnega poročila je imenovala francoska vlada g. Andree-ja Boissier-ja za generalnega konzula v Zagrebu. Naša vlada je g. Boissierju že izdala exequatur.
— Zdravniški delegati Društva narodov. Dodatno k včerajšnji notici: Delegati obiščejo pod vodstvom Inšpektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani 29. junija Rogaško Slatino, 30. junija soeialno-me-dicinske inštitute in bolnišnico v Celju, 1. julija Zdravilišče Topolšico in Dobrno, 2. julija na Bled, 3. julija socialno medicinske institute in bolnišnico v Ljubljani in odpotujejo še isti dan ob 16.49 uri preko Trsta v Ženevo. Eskurzijo spremlja Inšpektor pri Ministrstvu narodnega zdravja gospod dr. Ivo Kun. ’
Prosveta.
— Ministrstvo za promet je odobrilo, da se morejo izdajati objave za polovične vozne karte državnim nameščencem, vpokojen-eem in rodbinskim članom navedenih Še nadalje in sicer do 81. julija 1925. Ta rok se ne bo več podaljšal.
— Antialkoholni kongres v Beogradu. Od 7. do 9. julija se vrši v Beogradu kongres »Jugoslovanskega saveza treznosti«. Ministrstvo saobračaja je dovolilo za vse delegate antialkoholnih organizacij polovično vožnjo po državnih železnicah.
— Zidanje stanovanjskih hiš v Sarajevu. Sarajevska mestna občina namerava pričeti še letos z zgradbo 20 stanovanjskih hiš za svoje uradništvo. 7 hiš z 28 stanovanji sezida iz budgetamih prihrankov, za zgradbo ostalih pa bo vzela posojilo pri državni hipotekarni banki.
— Iz šolske službe. Vpokojeni so: Anton Funtek, profesor državnega moškega učiteljišča v Ljubljani; Fran Sucher, profesor na istem zavodu ter , Josip Verbič, profesor drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani.
— Nov kolodvor v Sarajevu. V Sarajevu začno v kratkem graditi nov kolodvor, ki bo eden najlepših v državi. Poleg čakalnic za potnike bo posebna čakalnica za vojaštvo in posebna dvorna čakalnica. Nad čakalnicami zgrade pozneje stanovanja za železniško osobje. Poslopje bo stalo okrog 3 milijone dinarjev. Kredit je že nakazan.
— Nov vrelec kisle vode. V Darosavi so odkrili nov vrelec kisle vode. Ministrstvo narodnega zdravja je poslalo na lice mesta strokovno komisijo, da vodo preišče in poda svoje mnenje.
— Nove bolnice. Ministrstvo narodnega zdravja je sklenilo, da se prične v kratkem z gradnjo novih bolnic v Skoplju in Bitolju. Za zgradbo teh bolnic so postavljeni v nov budžet veliki krediti.
— Samomor ravnatelja tobačne tovarne v Mostarju. Direktor tobačne tovarne v Mostarju se je vrgel v Neretvo ter utonil. Vzrok samomora so bile dozdevne poneverbe njegovih uradnikov. Natančna preiskava proti prizadetim pa je dokazala, da je bij ravnateljev sum neutemeljen.
— Mednarodna razstava v Filadelfiji. Ameriška vlada je povabila našo, da sodeluje na' veliki mednarodni razstavi, ki se priredi 1. 1926 na dan 1501etnice deklaracije neodvisnosti Zedinjenih držav.
— Zrelostne izpite na drž. gimnaziji v Mariboru, ki se vršili pQd predsedstvom vse-učiliškega profesorja dr. Jovana Hadžija, so uspešno dovršili sledeči maturanti 8. razreda: Arko Ciril, Avsenak Bogomir, Ditz Bruno, Dolar Ljudmila, Gselman Janez, Hauc Franc, Hreščak Viljem, Klasinc Roman, Kocbek Edvard, Košenina Karol, Kro-šelj Jožef, Ledinek Maks, Lenardon Anton, Mlaker Jožef, Kocbek Edvard, Pečečnik Lovrenc, Puc. Ladislav, Pipuš Zoran, Polimante Jelida, Satler Franc, Sevšek Maks, Smrdu Franc, škarabot Franc, Škarabot Kazimir, Vrščaj Borut, Žolger Aleksander.
— število brezposelnih na Dunaju je padlo v zadnjih tednih za 20.000. Vzrok temu je začetek stavbene sezone, delna večja zapo-selnost v nekaterih industrijskih panogah in
vesti.
dejstvo, da se je posrečilo zaposliti večje število pomožnih delavcev potom produktivne oskrbe brezposelnih pri zasilnih delih. Celokupno število brezposelnih znaša še 119.501.
— Zadnji pozdrav potopljenega dreat-noughta. V Eckvvarden ob jadeškem zalivu je zaneslo te dni morje steklenico, v kateri je bila slika velike križarke »York« s sledečimi poslovilnimi besedami: »S. M. S.« »York«. Zadnji, ki so ostali doslej živi. S. O. S. 18. julija 1916. »H. D.«
— Umor komunista v Bologni. »Tribuna« poroča iz Bologne: Neznanega komunista sta pozvala dva neznanca v neki tukajšnji kavarni, da naj gre ž njima na ulico. Komaj je stopil na ulico, je prišel tretji neznanec ter oddal nanj tri strele. Komunist je pobegnil, toda njegov preganjalec je stekel za njim, ga dohitel pred njegovimi vežnimi vrati ter ga s četrtim strelom pogodil do smrti:
— Smrt grofice Trani, sestre bivše cesarice Elizabete. V nedeljo je umrla v Monako-vem grofica Trani, sestra pokojne avstrijske cesarice Elizabete. Pogreba se je udeležilo veliko število članov evropejske visoke aristokracije, med drugim ves bavarski dvor, nekdanji portugalski kralj Emanuel, ter več bivših avstrijskih vojvod. Bolgarski kralj Ferdinand je poslal zastopnika.
— Slikar in njegova prijateljica. Dunajsko deželno sodišče se bavi te dni z dvema ovadbama, ki sta jih vložila neki dunajski slikar in njegova prijateljich, neka ločena gospa, drug zoper drugega. Živela sta dalje časa v divjem zakonu. Te dni pa ga je prijateljica zapustila, nakar je vložil slikar ovadbo, češ, da mu je ukradla več dragocenih slik in pobegnila. Policija je ugotovila, da stanuje gospa v nekem hotelu, in sicer pod svojim pravim imenom. Glede slik je izjavila dama, da so študije aktov, katerim je sama pozirala. Ker noče, da bi prišle v nepoklicane roke, jih je vzela seboj, sicer pa je pripravljena jih vrniti. Slikarja je zapustila, ker jo je sistematično pretepal s palico in jermeni ter jo zbadal z iglami. Zdravniška preiskava je ugotovila, da odgovarja ta trditev resnici. Slikar trdi, da ne more biti govora o sistematičnem pretepanju: Tepel jo je res, toda samo, kadar je bil jezen. Sicer pa je tudi njega ona tepla. Dal se je preiskati, in zdravnik je res ugotovil na njegovem telesu par prask.
— Aretacija po 14 letih. V Newyorku so aretirali te dni enega od najinteresantnejših ameriških zločincev: pisatelja Johna Wesly-Dekay-a, ki je ukradel 1. 1913 iz trezorja amerikanske narodne banke 200.000 dolarjev. Mož je avtor drame »Judas«, v kateri je nastopala Sara Bernhard kot »star«. Sedaj po llletnem iskanju so ga prijeli, ko je hotel priti »incognito« v Ne\vyork.
— Umazana afera. Pred par dnevi sta izginili iz Osijeka 161etna Frančiška Predija-vee in 141etna Anica Bukveš. Policija ju je kmalu izsledila. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je Anica Bukveš spolno bolna. Zaslišana je izpovedala, da jo je pred božičem, ko je bila stara šele 13 let in pol, posilil 231etni privatni uradnik Simo Kosano-vič. Nadaljna zaslišanja so ugotovila, da Ko-sanovič nima na vesti samo posilstva, temveč tudi protinaravno spolno občevanje. Afera je zavzela nepričakovano velike dimenzije: deklica je obdolžila še več drugih oseb. Doslej so bili aretovani 551etni trgovec Josip Czaky, lastnik bazara Josip Bem, ruski emigrant Vladimir Ravijanski, neki Klein in 151etna Roza Stefanovič. Slednja je obdolžena sovodništva. Aretovani trgovci so z Anico na protinaraven način spolno občevali. Afera je povzročila v Osijeku velikansko senzacijo.
— Aretacija dunajske sleparske dvojice v Insbrucku. Kriminalna policija v Insbrucku je aretovala v ponedeljek elegantno nastopajočo zakonsko dvojico, ki je živela v neki vili v luksurijoznih razmerah. Živela sta na račun ljudi, ki bi se bili radi izselili v Ameriko. Mož jim je obetal, da jim preskrbi dovoljenje, za kar so mu plačevali velike svo-te in poklanjali razne dragocenosti. Seveda dovoljenja niso nikdar dobili. Ker ima dvojica same potvorjene dokumente, še ni bilo mogoče ugotoviti natančne identitete.
— Očeta svoje ljubice zaklal. Dunajska policija je aretovala te dni stavbenega tehnika Franca Ulsamerja, ker je umoril leta 1919 v Italiji očeta svoje ljubice. Stanoval je kot avstrijski vojak v vasi Piccolo di Portia pri posestniku Fracasu, s čigar 171etno hčerko je imel razmerje. Neke noči je bil Fracas umorjen. Isto noč pa je izginil iz hiše Ulsa-mer brez vsakega sledu. Mož se zagovarja s tem, da je zabodel kmeta v prepiru z bajonetom, da pa ni imel namena ga usmrtiti. Po izvršenem dejanju je pobegnil ter prišel peš čez mejo. Pravi, da je pisal iz Avstrije svoji bivši ljubici več pisem. Meseca oktobra ga je obiskala Italijanka na Dunaju, in šele pri tej priliki, je izvedel, da je Fracas vsled poškodbe umrl. Pred kratkim se je poročil Ulsamer z neko Dunajčanko.
— Bivši minister v nočnem azilu. Budim-peštanski »ljudski hotel« — (tako nazivlja-jo šaljivo nočni azil za »ljudi brez strehe«) — ima že nekaj časa zanimivega^ gosta. To je Boris Butenko, bivši železniški minister ukrajinske ljudske republike, ki je zaposlen sedaj v Budimpešti kot navaden ključar. Boris Butenko je bil član prvega ukrajinskega revolucionarnega komiteja. Ko se je izpremenila, Ukrajina v sovjetsko republiko, je vstopil v Kolčakovo armado. Po definitivnem porazu Kolčakove armade je pobegnil v Bolgarijo. Dasi je po poklicu železniški inženir, ni mogel najti tam nobenega primernega mesta, zato je postal preprost rokodelec. V Budimpešti je bil dolgo brez posla. Podpirali so ga prijatelji, bivši ruski gardisti, člani orkestra v neki nočni kavarni. Vživel se je v svojo usodo in njegova edina želja je, da otvori enkrat lastno ključavničarsko delavnico.
— Dr. Bougrat blazen? Preiskava zoper dr. Bougrata v Marseillu vzbuja velikansko senzacijo. Dan za dnem se množi obremenilni materijal zoper zdravnika, ki ima na vesti najbrže celo vrsto umorov. Njegov slučaj ni samo iz stališča kriminalistike velika zagonetka, temveč tudi iz psihologičnih vidikov. Bougrat je bil pred vojno človek velikih ambicij, ki bi mu ne bil nikdo prisodil, da je zmožen storiti kaj nekorektnega. Odkar pa je bil med svetovno vojno ranjen v glavo se je popolnoma izpremenil. Postal je lahkomišljen, lahkoživ ter je rad zahajal v nočne špelunke v družbo težkih zločincev. Zato se sumi, da ni normalen, dasi izvedenci še niso predložili izvida o njegovem duševnem stanju. Pri preiskovalnem sodniku sta se zglasila dva juvelirja, ki sta prepričana, da ju je hotel Bougrat oropati in umoriti. Prvi pravi, da se ima zahvaliti samo nezaupljivosti svoje soproge, da ni postal zdravnikova žrtev. Drugi je izpovedal, da ga je zvabil dr. Bougrat pod pretvezo večje kupčije v svojo ordinacijsko sobo. Stvar se mu je zdela sumljiva, zato je prosil prijatelja, da ga je spremil in počakal pred zdravnikovo hišo. Ko je juvelir vstopil, je zaklenil zdravnik vrata, pogledal na ulico in, ko jo opazil pred hišo njegovega prijatelja, je postal ves zmeden ter je juvelirja odpravil, rekoč, da kupčije ne more skleniti.
— »Brat atentatorja Principa«. Svoječas-no smo poročali o aretaciji Ivana Jerbiča, ki ga nazivljajo srbski listi po pravici »največjega lopova naše zemlje«, zakaj, v kolikor je dosedaj ugotovljeno, znaša plen njegovih ueštevilnih vlomov nad milijon kron. Sedaj so že vsi njegovi kompliei, 11 po številu, v rokah pravice. Najmarkantnejša oseba med njimi je Štefan Kujundžič, policijski pisar iz Šabca, ki je zasačil Jerbiča nekoč pri tatvini ur ter ga izpustil, potem, ko je dobil lepo napitnino. Med aretovanci sta dva juvelirja, dva kavarnarja, en trgovec in dva natakarja. Jerbiča je v preiskovalnem zaporu minilo veselo razpoloženje, mož trpi na težkih depresijah ter obeta, da postane po prestani kazni pošten človek. Sedaj poizveduje policija, pod kakimi imeni da je nastopal Jerbič. Ugotovilo se je, da se je izdajal med drugim tudi za »brata atentatorja Principa«, in je kot tak imel največ uspeha.
— Grozna nesreča na električnem dvigalu.
Te dni se je pripetila v Trstu v neki petnadstropni hiši velika nesreča. Služkinja Marija Mjedvedšček, rodom iz Pevme pri Gorici in vratar Ivan Sardoč iz Nabrežine sta padla z električnega dvigala. Po prvi pomoči so prepeljali oba v bolnišnico, kjer je Medvedščekova kmalu nato umrla, dočim bo Sardoč v kakih petih tednih ozdravil Mož si je zlomil par reber, najbrže pa ima tudi notranje poškodbe.
— Maščevanje varane deklice. Te dni je napadla v Novem Sadu mladoletna deklica trgovskega sotrudnika Ivana Papugo z namenom, da ga umori, s kuhinjskim nožem. Papugi še je posrečilo pravočasno pobegniti. Deklica je bila aretovana. Pri zaslišanju je izpovedala, da je živela s trgovskim so-trudnikom šest mesecev v divjem zakonu. Zato so jo stariši zavrgli. Ker jo je Papuga zapustil, se je hotela maščevati ter ga umoriti.
— Mesto 500 dolarjev — vizitnico. Neki Nikola Ivanič, — bogve, kaj po poklicu in, odkod — je prišel te dni k bančnemu zastopniku Gjuri Kozlovačkem v Velikem Bečkereku. Ponudil mu je novčanico za 500 dolarjev ter ga prosil, da mu posodi nanjo 20.000 Din. Kozlovački je njegovi prošnji ugodil. Ivanič je vtaknil 500 dolarsko novčanico pred očmi Kozlovačkega v kuverto, nakar sta kuverto skupno zalepila in zapečatila. Ko je potekel rok za vrnitev posojila, ne da bi se Ivanič vrnil, je Kozlovački kuverto odprl ter našel mesto 500 dolarske novčanice — vizitnico, glasečo se na ime Nikola Ivanič. Policija išče Nikolo Ivaniča doslej zaman.
— Radi cigarete in svitle obleke. Pred 14 dnevi je suspendiral novosadski mestni načelnik dr. Milovan Milovanovič senatorja dr. G igo Markoviča od službe radi tega, ker je prišel dr. Markovič v načelnikovo pisarno s cigareto v roki, na sejo mestnega zastopstva pa v svitli obleki. Dr. Markovič je vložil priziv na upravni odbor, ki je imel predvčerajšnjim svojo mesečno sejo. Ko je prišla točka na dnevni red, je predal načelnik pred-sedništvo podnačelniku Lagiču, ki pa je izjavil, da nima polnomočja od ministrstva notranjih del, da bi smel predsedovati. Zato je bila točka odstavljena z dnevnega reda, in stvar je ostala pri starem.
— Atentati na ženske. V Braunschveigu se je pojavil te dni čudak, ki napada na cesti dekleta s solno kislino. Več jih je }eZr ko opečenih na vratu in po rokah. Dasi ima policija njegov popis, ga vendar še ni iz« sledila.	Y	,	.
— Umor in samomor i* nesrečne ljubezni. Lorenzo Marogna, bivši ■ financar, je bil nastavljen sedaj kot biljeter v nekem beneškem kinu. Stanoval je pri svojem šefu Ros-settotu, ki mu je šel v vsakem oziru na roko. Kmalu pa se je biljeter zaljubil v soprogo svojega gospodarja. Ko je Rossetto to opazil, ga je prosil, da si poišče drugo stanovanje. To je zmešalo biljeterju možgane. Te dni nekega večera je poklical gospo pod neko pretvezo v svojo sobo ter ustrelil najpreje njo, na to pa še samega sebe.
— ženski poslanec na odru. Mrs. Hilton Philipson, ki je od leta 1923 članica angleškega parlamenta, oči vidno ni popolnoma zadovoljna s častno službo ljudskega zastopnika. Bila je svoječasno oboževana igralka. Stara ljubezen do odra je ni nikdar zapustila in sedaj, po 91etnem presledku je sklenila, da se pokaže zopet v javnosti ter nastopi ta teden zopet na londonskih deskah. Londonsko časopisje se za zadevo živahno zanima, zakaj Mrs. Philipson bo prvi član parlamenta, ki bo nastopal pred publiko kot igralec po poklicu.
— Radi skoka dinarja izgubil eden bos, drugi prst. Predvčerajšnjim je prišlo v kavarni »Izgled« v Paliluli med dvema prijateljema do pretepa z nenavadnim koncem. Mesar Nikola Despotovič je zahteval od svojega prijatelja, kolarja Josipa Kovača, da mu l ozirom na skakanje dinarja plača takoj meso, ki ga je vzel pri njem na kredit. Kolar, ki je bil trezen, je molčal, pač pa se je -zavzel zanj tretji prijatelj, kovač Jovanovič. Prepiru je sledil pretep, ki je končal s tem, da je odgriznil kovač mesarju prst, mesar pa kovaču nos, nakar sta odšla v bolnico, vsak z odgriznjenim delom telesa v roki, v nadi, da mu ga tam prišijejo nazaj, kar se pa seveda ni zgodilo.
— 400.000 dolarjev za odsekano nogo. Inženir Marek v Modlingu, jako podjeten in agilen človek, ki je realiziral že več lastnih iznajdb ter se bavi trenutno z velikopoteznimi načrti, se je zavaroval meseca maja aoper nezgode za 400.000 dolarjev. Te dni, ravno dan potem, ko mu je bila dostavljena polica, si je odsekal pri delu z ostro sekiro levo nogo pri členku. Seveda je vse kričalo in pisalo, da se je poškodoval namenoma, »ato, da bi dobil izplačano zavarovalnino. Toda inženir je napravil govoričenju z elegantno gesto konec: Izjavil je, da ni zahteval zavarovalnine in je tudi ne bo, pač pa bo obrekovalce tožil.
— Ubogi general Mangin. Kakor smo že aadnjič poročali, je umrl Mangin, eden najslavnejših francoskih generalov brez premoženja. Da se omogoči njegovi vdovi stanu primerna vzgoja 8 otrok, se je ustanovil odbor, ki zbira v ta namen denar. Odboru pripadajo med drugim maršali Joffre, Foch, Petain, Lyautey, Franchet d’ Esperey in Fayolle. Izda se okrožnica, apel na vsa mesta, kolonije in institucije, ki se imajo do-naumontskemu zmagovalcu posebno veliko aahvaliti.
— Zverinska mati. V ponedeljek so našli v Bački-Palanki v kleti hišnega posestnika Toše Markitiča truplo štiri mesece starega dojenčka. Orožništvo je zverinski materi na sledu. Gre za damo iz boljših krogov.
Ljubljana.
—1 Prihod kralja, kraljice in prestolonaslednika v Ljubljano. Danes okrog pol 1. popoldne prispejo v Ljubljano Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija s prestolonaslednikom. Dvorni vlak se ustavi za dalj časa na kolodvoru, kjer se javijo kralju ofi-cielni zastopniki. Občinstvo ga itak ne bo moglo pozdraviti, ker bo policija v svoji preveliki gorečnosti najbrže zabranila vstop vsakomur, kdor ni v »službi na kolodvora«, kakor je to storila lani. Spominjamo se še na neokusno smešnost, ko je neki višji stražnik ali nadzornik, saj to je vseeno, s policijsko vljudnostjo odpodil časnikarskega poročevalca.. Iz Ljubljane se odpelje kraljeva dvojica na Bled, kjer ostane celo poletje.
PRIČETEK ŠOLE.
— Državna gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za prvi razred 1925/26 se vršijo dne 30. junija t. 1. (v torek) od točno 10. ure dalje. — Vpisovanje za te izpite bo v pondeljek, dne 29. junija od 10. ure dalje v ravnateljevi pisarni, ali tudi še v torek tik do 10. ure, preden se izpiti prično. Morejo se pa tudi že poslati po pošti na gimnazijsko ravnateljstvo vpisne listine, to je krstni (rojstni) list in zadnje šolsko, nalašč za sprejem v srednjo šolo prirejeno izpričevalo. Tistim, ki te listine pošljejo prej, se je treba osebno zglasiti šele naravnost k izpitu dne 30. junija ob 10. uri. — Oglasijo se naj le dobro nadarjeni in razviti ter primerno pripravljeni učenci. — Tudi v jeseni se bodo vršili sprejemni izpiti.
— Na deški meščanski • šoli v Ribnici je vpisovanje v I. razred za prihodnje šolsko leto v nedeljo 28. in na praznik v pondeljek 29. t. m. od 8.—12. dopoldne v pisarni ravnateljstva na deški osnovni šoli. Sprejeti bodo letos tudi učenci (učenke), ki so dovršili IV. razred osnovne šole z dobrim uspehom. K vpisovanju je prinesti šolsko naznanilo, krstni list in izkaz o cepljenju koz. V teh dneh naj se zglase tudi vsi letošnji učenci (učenke), ki bodo v prihodnjem letu nada-
ljevali študij na tej šoli, da ravnateljstvo ugotovi število učencev vseh 4 razredov za šolsko leto 1925/26.
6osDodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 24. junija 1925.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 62.50; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 220; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 102, bi. 102; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, bi. 805; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 135; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 320, bi. 332; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; >Stavbna družba« i d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; 4]/•% za-\ stavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4 'A % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20.
Blago: Deske pod mero, od 1 m napr., fco meja, 2 vag. den. 480, bi. 480; letve, 25/50 mm, smreke, fco nakladalna postaja den. 490, bi. 500; hrastove vozovne deščice, 43 mm — 2.65, 53 mm — 2.85, fco meja den. 1360; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja bi. 20; pšenica Rosafe, fco i Postojna trans. den. 375, bi. 410; fižol, pre-peličar, orig., fco Ljubljana den. 250; ječmen, srbski, 60 kg, fco Ljubljana bi. 325; koruza, slavonska, par. Vinkovci bi. 195.
BORZE.
Zagreb, 24. junija. Devize: Curih 11.24— 11.34, Praga 171.15-173.55, Pariz 271.25— 276.25, Ne\vyork 57.64—58.44, London 280.70 —283.70, Trst 214.25—217.25, Berlin 13.765— 13.915.
Curih, 24. junija. Borza: Beograd 8.875—
*	8.975, Pariz 23.90—24.05, London 25.025—
25.045, Newyork 514.75—515.25, Milan 19— 19.10, Praga 15.20—15.30, Dunaj 0.007245— 0.007265.
X Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 mehkih desk. Pogoji so interesentom na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 30. junija t. 1. pri Ministarstvu vojske i mornarice v Zemunu druga ustmena licitacija glede dobave 20 vagonov pšenične moke. Dne 13. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave jeklenih trakov za prepasanje 121.000 zabojev. Dne 21. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 5000 kg čiščene konoplje za mašenje, pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave orodja, dne 25. julija t. 1. pa glede dobave odbojnikov (Pufferfedern) in spiralnih peres. — Dne 25. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede enoletne oddaje utovorjanja in iztovorjanja soli pri Monopolskem stovarištu soli u Beogradu za leto 1925. Predmetni oglasi z natančnimi pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo-gled.
Za kratek čas.
Petindvajset let je minulo te dni, odkar smo zapustili po srečno prestani maturi šolske klopi.
Osiveli smo praznovali jubilej na banketu. Najstarejši od nas je imel slavnostni govor ter izrekel med drugim sledeče besede:
»Gotovo navdajajo danes vsakega izmed nas najraznovrstnejši občutki, ko vidi zopet obraze, s katerimi smo pred 25 leti skupaj tlačili šolske klopi.«
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksandeb Tiska tiskarna »Merkur« ▼ Ljubljani.
(15.)
V okioonjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kralt.
Ob enajsti uri dosežejo greben in tu na širokem prostoru naj bi čakal avto jutra. Tako so se že prej zmenili in tedaj vprašali seveda Georga za svet Avtov žaromet razsvetljuje pot v veliko daljavo, a tu so nevarni in strmi kraji, bolje je počakati dneva. Sestav-ljalei avta so sicer prepričani, da funkcionira neoporečno vsak posamezen del, a poizkušali so avto vedno le v samostanskem vrtu, kjer so napravili umetno poševne ravnine.
V gorki letni noči spi Georg na zgornji ravni ploskvi avta, dokler ga ne zbudi čuvaj.
Leonor je bila že vstala, pridejo vsi skup ter nadaljujejo pot v dolino.
Prvo uro vodi avto mr. Green ter še enkrat preizkusi prav nathnko zavoro, potem pa odda vodstvo svoji mladi gospodarici, on pa pregleda še nek stroj, ki je v tleh.
To pot pa stori Georg isto, kar Deacon, namreč, da se bledega obraza oprime ročajev. To je odpustljivo, zakaj vozil se še ni nikdar v avtu, razen enkrat v avtobusu. Zato tembolj občuduje mlado deklico, katere roke leže trdno na vzvodih in držajih. Njen obraz ne izraža niti najmanjše napetosti, popolnoma mimo se dvigajo njena prsa.
Ni niti treba, da zviša Leonor hitrost na dvesto kilometrov. Spusti voz, da teče sam, le včasih rabi
zavoro. In tako drdrajo po soteskah, krog ostrih oglov, kjer le malo umeri vožnjo. Nenadoma pa zakriči Georg ves prestrašen. Krog ogla je krenil pravkar s konji vprežen voz, nemogoče je bilo preprečiti sunek, — a v zadnjem trenutku potegne Leonor svoj avto v stran in zanjo ni bilo to prav nič izrednega.
»Bodite oprezni!« prosi Georg.
»Jaz sem oprezna,« se smehlja ona. »Natanko vem, kaj zmore moj Masimus in kaz zmorem jaz; kot šoferka sem se urila v Švici v divjem gorovju. Bodite brez skrbi, nobeno človeško življenje ne bo v nevarnosti.
»Takoj pride mesto, kjer je pot silovito strma.« l »Tedaj hočem pravočasno...«
Ne konča svojih besed. Vleče nek vzvod in Georg vidi, kako hipoma obledi in stisne ustnice.
»Green, Green!« zavpije ona. »Kaj je to? Zavora ; ne funkcionira!!!«
Kakor zelen fantom šine možiček k njej, spotoma si hitro nabaše še nos, potem pa prime za aparat in zavrti drug vzvod.
Tedaj nekaj silno poči.
»Na, Bog odpusti, zdaj smo pa na dobrem !!<
Na Leonor je vplival pok drugače.
»Moj Bog, kaj je bilo to?«
No, kaj pa naj bi bilo? Zdaj se je še pri krmilu nekaj zlomilo. Zdaj naj teče pošast, kakor pač sama zna.«
In pri tem ostane. Z vedno večjo hitrostjo drevi j avto med skalovjem navzdol.
Sedaj izgubi celo Leonor skoraj svoje ravnotežje. ' S sklenjenima rokama zre zelenega možička, v kate-
rega rokah je njena usoda. Greenov gubasti obraz izraža trdno voljo, vseeno se pa prijazno muza in tudi njegov jezik ne miruje.
»Da bi te koklja brcnila — tristo, tristodeset, tri-stodvajset kilometrov — no, ali ni že dosti? Ne — vedno in vedno hitreje — zdaj imamo že tristopetdeset kilometrov na urico — tristosedemdeset — in osemdeset — devetdeset — otroci, slišite, štiristo kilo-meterčkov — dosti, dosti, sicer skočim dol!!«
Drugim stoje lasje pokoncu. Deacon čepi sključen na tleh. Videti ni prav nič več. Avto drvi okrog oglov. Kako vodi zeleni možiček pravzaprav avto, to je vsem uganka.
»No, ali še ne bo konca tega gorovja?« klepeta dalje V tej divji smrtni vožnji. »Mr. Hartung, zdaj
bomo pa vendar že kmalu spodaj? Pozor, tu je že nekoliko boljše — ali ne greste proč, ve mrcine!« zavpije nenadoma. »Proč tu, ve mrcine...«
Georgu se zdi, da vidi na nekoliko sirsi in ne več tako strmi cesti veliko čredo volov... a v istem trenutku še tudi ne presoja več, kaj bi to bilo, v avtomobilu zavlada nenadoma tema, najbrže so se zaprle plošče — in istočasno začutijo grozen sunek, ki vrže ob stene vse, le mr. Greena ne, in tresoč se avto
ustavi.
Zasije elektriška luč.
>Ali sije kdo čepinjo prebil?«
Ne, vse se je dobro izšlo, tudi za take slučaje je
'vse urejeno.
»No, zdaj je dobro,« nadaljuje Green. »Gospoda, ali veste, kje ste? Zdrčali smo naravnost v čredo volov in zdaj tičimo v mesni gori.
C
MALI OGLASI
1 Din wka'ita«»1Jna 1>es*i?a 50 para.
za restlir
umroio
Agentura
dobro vpeljana, prevzame vseh vrst trgovska zastopstva. — Ponudbe; »Agentura« na upravo lista.
Proda se
radi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Posebno pripravno za profesijonista ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov:	Anton Zruštek, pošta ^Misli-
nje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji.
Stavbišča
pod Rožnikom in ob Dunajski cesti na Brinju prodaja Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno prakso iše primernega mesta pri večjem podjetja. — Ponudbe pod »Izvrstna moč« na upravo lista.
Je Izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izrednu bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barvi. Cena zavojčku Din 3—.	Razpošilja društvo!
^VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJ U-
Stalna naloga: Har«man*ky, Koralka. Adria, Bajc, UrbaniC, Kan*
II ||
Revirni gozdar
s državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista.
Oblačilno blago
i ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje v
TEKSTILBAZARJU,
LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje.
Zunanji naročniki! Pišite po cenik!
Ženitev.
Dame (tudi brez premoženja) naj pošljejo svoj naslov in 5 dinarjev na upravo lista pod šifro: »Ženitev«. Tajnost zajamčena.
Munitija
za lovsko puško, kaliber 16, ugodno proda Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28.
jJflBjfiSj
MODNI SALON
MINKA HORVAT, Ljubljana
STARI TBO STEV. »t
ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliik® slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v *alogi
Popravila sc sprejemajo.
NolboUil ilvainl »troj* ln kolesa M edino i«
Josip
Petslinc-a
en a m k«
otiram phOkix in adler
m rodbino, obrt la tadu*trt)o
Vi^bli«. MMaa BMmdJ*. »»lavnlca la popravila Na veliko. MhiW Hm malo.
Gospodična
I poučuje citre proti nizkemu hono-' rarju. Gre tudi na dom. Naslov pove |	uprava	lista.
i
dvakrat na teden sveže žgano ter drugo špecerijska blago, žajni rum in likerje nudi p° najnižjih cenah
FR!IN BERGANT, LlUBUSNfl
Sv. Jakoba trg St. 6.
Original
Leyrerjeve slike in Valvazorja, proda Hinko Se v ar, antikvari-atknjigarna, Ljubljana.
Bolni živci!
Kolikor dni je v id«.	Jc P0?1?) trpljenj®
za nervoznega, kaj« »l«bt izčrpani *>vci zagrenim žtvllenlc m povzročajo zelo številne bolečine 7badanje, omotica, strah, glavobol, brnenje do ušesih?Trepetanje oči, težave pri prebav fianlu pomanjkanje spanja, potenje, zbadanje v mišicah, nesposobnost za delo in mnogo po-jav so posledice izčrpanih bolnih živcev.
Kako se rešimo te nesreče?
S pravim KOI.A-LEC1TH1N, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudeženi način tunk-cije telesa, krepi hrbtenični mozek, možgane, mišice in ude ter daje moč In veselje do zlv*
ljcnja.
V boju za zdrave živce
npnmvi oravl KOtA-LECITHIN mnogokrat ču-deze 'vodi bistvene hranilne snovi do skrajnih točk'proizvodne krvi, poživlja in ohrani mladost in svežost.
Sicer se pa zamorete sami prepričati, da ,se Vam nič neresničnega ne obljubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu kdor ml piše popolnoma brezplačno in franko majhno , skatljico KOLA-LECITHIN in knjigo nekega zdravnika 7. mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam boril s to boleznijo. Sporočite ml takoj Vaš natančen naslov, nakar Vam obljubljeno pošljem takoj popolnoma brezplačno.
Založba: E. PASTERNACK, Berlin S. 0. Michaelkirchplatz 13, Abt. 762.