Stov. 40. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 2. oktobra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D, v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačaj^ se na upravnimi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo 1 tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; l|4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1.50 I)., v . Poslanom. 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Pitanje naših sla-vončarov. Nekaj malo tjednov i naši slavončarje se pali vsi povrnejo nazaj na svoje domačije. Vnogi so že prišli domo z žetve, le reparje so ešče tam doli. Preglednimo samo na kratci kakši je bio letošnje leto stališ naših slavon-čarov. Po izjavi nešterni zdravnikov je med slavončari jako razširjena trahoma. Mi se nikaj lomi ne čüdivamo. Stalno prebivanje zdravi lüdi s takšimi, ki so se nalezili toga betega, je več kak samo nevarnost, da se nalezijo, posebno či se mujvlejo z edne posode ali se brišejo z ednov brisa-čov. Ali nebi dobro bilo, da bi zdrávlenje trahome med našimi slavončari prevzeo kakši bližanji Zdravnik s primernpv dotacijov od strani države? Nikaj ne pomaga, doma samo vračiti, či pa se znova raznese po celoj našoj Krajini potom naši sezonskih delavcov. Drüga stvar, šteroj bi morali obladati več, skrbi, je pitanje kak občuvati mladino, štera ide na delo ta dol, da ostane ^pokvarjena. Nikak neščemo naše slav.onČare kaj pokriviti. Ne, nego oni sami se tožijo, da so tam velke nevarnosti za poštenje mlajine. Znamo tüdi to, da bi vnoga mladenka i Vnogi mladenec, šteroga Starišje so natelko v dobrom gospodarskom stališi, da njemi ne trbe iti dol, ešče bio dosta hüjši, či bi morao iti za zaslüžkom v takšo nevarščino. Nikaj na oči ne mečemo, samo broj nezakonske dece in Čüdno oponašanje vnogih oseb, štere so se tam dol ščista spremenile, nam pravi, da je to velka socijalna Fana za naše slavončare. Zakaj, ki skrün! nedužne düše ne dela samo proti 6. božoj zapovedi, nego tüdi proti socijalna] zakonom, ar ma vsaka oseba pravico v tom pogledi do nedotaklivosti. V tom pogledi bi se konči to moralo včiniti, da bi slavončarje prenočüvali ločeni po spoli, pa delodajalci bi morali ovači paziti, da ostane njim zročene mlajina poštena, nepokvarjena. Žareče pitanje za naše slavončare je tüdi pitanje njihovi pogodb. Kak vsako leto tak tüdi letos smo vidili v M. Soboti jako Žalostne prizore. Nešterni so čakali na železnici na zaslüženo zrnje po 2 po 3 dni. Drügi So S čemeri, žalostjov i preklinjanjom na vüstaj hodili okoli glavarstva i Sodnije, ar njim je gazda ne šteo plačati. Je resan Strahovito žalostno, či mora delavec svoje s žüli zaslüžene krajcare s pravdanjom iskati ali pa celo pozabiti delo celoga meseca, v zimi pa ešče pošteno poleg toga stradali, ar si je indri ne zaslüžo, Slavonski zaslüžek pa ne dobo. Naš predlog v tom pogledi je. Oblast naj ne da dovoljenje gazdom za nabirati delavce, či je ne popunoma zaneslivi Človik. Kolektivne pogodbe naši slavon-čarov naj Se pri oblastej registrirajo i za vsako pogodbo mora biti zadostna garancija, da delavci ne bodo iskali svojega zaslüž-ka z grablami. Ali zatoži v te namen gazda svoj grünt ali pas proroki garantire. Se zna, da bi morali delavci tüdi dati garancijo, da ne spravijo gazdo i delodajalce v neprijeten položaj, či v časi najvekše sile, v žetvo ne bi šteli mogoče delati. — Nekaj misli smo šteli podati, štere naj bi lübitelje naši slavončarov premislili i tanačivali, ka bi bilo za rešenje toga socijálnoga ' pitanja najbogše. Pomoč po nezgodaj prizadetomi prebivalstvi. Da bi prevčili, kak pomagati lüdem, kde je bila süšava i kde je Prebivalstvo prizadeto po drügi navolaj, se je zebrao posebni odbor ministrov, v šterom so: minister za socijalno politiko dr. A. Gosar, ' trgovinski minister dr, Spaho, minister za šume Mijovič, kmetijski minister Stankovič i minister za železnice Milosavljevič. Te odbor je Skleno, da Sev prizadeti krajej gleda na to, da Se prizadetim prebivalcom da delo pri državni napravaj, posebno pri železnica]'. S pogledom na to, se je ministri za železnico naročilo, da itaki začne z delom v prizadeti krajej, kde je za to Potrebčina i kde se je dozdáj ne delalo. Ministri za javna dela se je naročilo, da začne z delom cest i poti. V državni napravaj i rüdnikaj se mora povekšati produkcija, da bi se na te način zvekšalo broj delavstva. Finančni minister pa ma naročeno, da se prebivalcom v prizadeti pokrajinaj odpüstijo ali zdáčno znižajo dače i da se zvrši zniža* nje uvozne carine. Gvišne cene za prevoz potrebne hrane se bodo znižale. Kmetijski minister se mora pobrigali, da dobi za Zbog-šanje zemle kredite, ar bi se tüdi s tem zaposlilo precešnje broj prebivalstva. S tem se dobi tüdi več rodovitne zemle. Samo v zvünredni prigodaj de se delila pomoč v penezaj i živeži. Agrarne zadeve. Uradni dnevi »Agrarne zad. ruge v Črensovcih« so d) novoga leta vsaki prvi četrtek v meseci to je oktobra 6, novembra 3. i decembra 1. od 8 vöre naprej. Uradni Prostori so pri tajniki Horvat Štefani v Žižkih, Ki ma delež ali pristopnino za plačati ki vloži kakšo vlogo ali ma kakšo pritožbo, naj pride te določene dni. Drüge dneve se ne Sprejemajo stranke. — Sklep seje načelstva od 25. septembra t. 1. KI so agrarno zemljo prepüstili za funduša, naj vzemejo na znanje, ka Je agrarna zadruga njihove pritožbe oddala na Okrožni agr. urad v Maribor i toga oprosila, naj kak najhitrej reši to pitanje. Zadruga je oprosila okr. agr. urad, naj ali neha ešče edao leto agr. interesentom zemljo, to je, ka bi onim, ki so prosili funduše, ta k leti prišla do rok, agr, interesentom pa, izmed šterih so neštera, čeravno so veliki Siromaki, vso zetnljo^zgUbili, naj kde poskrbi zemljo kak naj hitrej, ka do lehko sejali. Agrarna zemljá v Gaber]!. Od okrožnoga agr. urada smo dobili poročilo, da je zemljá v Gaberji že razdeljena i jo dobijo tisti, ki so Jo prosili i kem ide po obstoječo® stro-gom zakoni. Kolonlstom v Ižakovcih. Vi želete eden den določiti, šteroga bi se z Vašim poslancom lehko razgovorili od naše naselile. Prepozno ste to naznanili, ar g. poslanec zütra, 3. oktobra že odpotüjejo v Belgrad. Telko Vam pa lehko naznanimo, ka so oni pripravljeni z Vami se razgovarjati, kda prido domo iz Belgrada. Te se pri njih Javite. Pitanje kolonizaclje v Žitkovci, kak nam poroča okr. agr. urad, ne še rešeno. To naj vzemejo na znanje tisti, ki So zaprosili naselite v v tom kraji. Da bi Siromaški Madjari tüdi prišli do kakši falaček zemlje, kak te po Kristušovih navukah sami Slovenci zahtevajo, ki so že dobili zemljo, dela kak dozdáj, tüdi od zdaj naša stranka, predvsem se paše trüdi zato agr. zadruga v Črensovcih. Keliko kotrig ma agr. zadruga po občinah? Odranci 187, Črensovci 138, Gor. Bistrica 137, Trnje 129, Beltinci 100, Žižki 92, Gančani 90, Turnišče 86, Sr. Bistrica 83, Lipovci 82, Melinci 88, Dol. Bistrica 80, Ižakovci 70, Bratonci 67, Ivanovci 66. Gumilica 67, Lipa 68, Dokležovje 6%, Renkovci 21. Krajna 28, Bakovci 51, Tišina 17, Küpšinci 11, Petanjci 16, Satahovci 14, Tropozci 21, Skakovci Vančaves 10, M Črnci 7, Bednja 3« Krog 5, Mlajtinci 1, Rakičan 1. Teliko kotrig je mela zadruga za časa občnoga zbora, od tistimao pa Je število teh pali naraslo. Keliko kotrig je že plačalo celi delež po 100 Din. ? Celih deležov je že plačalo 677 kotrig. Delež znaša 100 Din. i nosi 5% interesu, gda se celi plača i to po zadr. zakoni. Ki nemore celoga niednok plačati, lehko ga na leta plačüje, to je skoz 10 let vsako leto. Kotrige agr. zadruge, štere neso bar 10 Din. plačale za delež, se Opomenejo, naj do konca toga leta toj svojoj dužnosti zadostijo. Vloge, štere kotrige agr. zadruge toj izročijo, ravno tak velki intereš nosijo, kak drüge vloge v črensovsko] Posojilnici. Na leto se vloži najmenje 100 Din. Šteri nosi 8°°o intereša, če pa što vlo do 5000 Din. te dobi 87s°/o intereša. Te penez se čuva za Odküp zemlje. Ki ne more vsako leto 100 Din. vložiti, lehko sledkar, gda bo priličen, naednok več vloži. Občni zbor agr. zadruge se bo vršo 16. okt. ob poldvanajstih v Črensovcih na upravi Novin. Namen obča. zbora je, da se zvoli na mesto Antolin Jožefa, ki je zvoljen za podpredsednika, na njegovo mesto nova kotriga v načelstva Poslovanje agr. zadruge v Črensovcih. Sej je mela oozdaj 8 i eden občni zbor, to je devet spravišč v teki ednoga leta zvün ustanovnoga občnoga zaora, šteri je deseto spravišče. — Vstopnine je plačano Din. 9776, deležov pa celih i na rate sküpno Din 81,273. To so dohodki zadruge v ednom leti. Stroški so pa sledeči : poslovné knige, tiskovine, Štambijj-ka, razglas v Uradnom listi vse sküpno 2926 Din. 15 p., omar za knige 900 Din. — Gotovčina zadruge vložena v Črensovsko hranilnico znaša v prvom leti zato 87.220 Din. 85. par. — Največ penez je izročila zadrugi občina Črensovci v zneski 11.650 Din. zatém pa Odranci v zneski 9000 Din. Vse poslovanje se vrši iz ljübezni do bližnjega brezplačno. Odposlance agr. zaeruge oprosimo, naj javijo šterikolí uradni den osebno, ali če so daleč, pismeno na agr. Zadrugo v Črensovce, svoje ime z hiš. št. i zadnjo pošto, ka do njim Vodstvo zadruge moglo dati v pravom časi potrebna navodila. Nadzorstvo agr. zadruge se oprosi, naj do konca oktobra da oačelstvi glas, gda bo mogoče z njimi meti edno sküpno sejo. Volitve v zbornico, za 4ná trgovino obrt in industrijo. Ar so bile lanske volitve v zbornico za trgovino obrt in industrijo zavolo razločnih nepravilnosti raz-valjevlene, se bodo vršile dneva BO. oktobra t. K nove volitve. 23. prete-čenoga meseca je volivna komisija za v volitve vzbornico za L. O. J. vsem Občinam poslala Volivne imeni- 3. NOVINE 2. oktobra 1927. ke. Vsaki trgovec obrtnik in indus-trijec mora biti vpisani v tistoj občini, v šteroj ma volivno pravico. Vsaki ma pravico volivni imenik poglednoti i prepisati. Vsaki volilec ma pravico, da v časi 14 dnevov zahteva za sebe ali za drügoga Popravek volilnoga imenika, to je vpis ali izbris kakšega volilca. Vse zaupnike pozavamo, da volilne imenike pregledajo 1 zvršijo vse reklamacije.. V volivnem imeniki je zdaj volilcov 25.523 v obrtnom odseki, 12.475 v trgovinsko!!! odseki in 556 v indus-trijskem odseki. Vsej volilcov je teda 38.554, za 5676 več kak lani. Nova Vlada. 21. sept. je krao podpisao zapoved, da se mora Vlada preosnovati. V to je vlado stopila tüdi naša stranka i s tem so se razločna ministrstva razdelila sledeče: Predsedništvo vlade i Znotrašnje zadeve: Velja Vukičevič (radikal). Vojska in mornarica: general Hadžič. Zvünešnje zadeve: dr. Voja Marinkovič (demokrat). Prosveta: dr. Košta Kumanudi (demokrat). Finance: dr. Bogdan Markovič (radikal). Vere: Dragotin Obrado-vič (radikal). Pravosodje: dr. Dušan Su-botič (radikal). Pošte i brzojav: Vlajko Kocič (radikal). Izenačenje zakonov: dr. Gr-ga Angjelinovič (demokrat). Kmetijstvo: Svetozar Stan-kovič (radikal). Narodno zdravje: dr. Aleksander Savič (radikal). Šume i rüdarstvo: dr. Meh-med Spaho (muslimane Javna dela: dr. Ilija Šumenkovič (demokrat). Socialna politika: dr. Andrej Gosar (SLS). Železnice: general v p. Mi-savljevič (radikal). Trgovina pa industrija: Aca Miovič (demokrat). Agrarna reforma.* dr. Vlada Andrič (radikal). Slovenska Krajina. — Sedemsto letnica smrti sv. Ferenca se je obslüžavala slovesno od 14. do 18. sept. v Črensovcih v v tisti namen i po tistom programi, kak je to bilo v Novinah objavleno. Vodila'sta jo proč, g. franciškana. Novak Modest iz Ljubljane pa Elek t Hamler od Sv. Trojice. Nekaj nepopisno lepoga je bilo 40 vörna nepretr-gana molba Najsvetejšega dva dni i dve noči i procesija z Najsvetejšim po sküpnom sv. prečiščavanji. Vsepovsedi le bio vzorce red, globoka pobožnost, spovednico i mesto za prečiščavanje napunjen z gorečimi tretjeredniki j vnogimi drügimi verniki. Več jezér ljüdi se je prečistite i vdeležilo lepe, zbrane procesije. Ljübljeni Jezuš meo veselje i zadovoljnost nad pobožnost' Jov več jezernoga naroda. Vupanje na to nas navdaja z posebnov zahvalnostjov, štero poklonimo vsem ‘tistim le globočine srca, ki so pripo- mogli, ka se je ta lepa pobožnost z tak velikim düševnim hazkom mogla zvršiti. Sv. Fraučišek naj njim oprosi vsem — preobilni blagoslov Presv. Srca Jezušovoga! — Vodstvo tretjega reda sv. Frančiška v Črensovcih. — Za našo gimnazijo, da ostane i postane 8 razredna, sta našiva poslanca vložila prošnje na prosvetnoga ministra dr. K. Kumanudíja, na državnoga podanika v prosvetnom ministerstvi Pranca Smodeja i na načelnika srednjih šol Magaraševiča. — Za brezplačni prevoz semenskoga žita iz N. Sada v naš kraj, so poslanec Klekl oprosili ministerstvo poljeprivrede, ki njim je brzojavno odgovorilo, da je na železničkom ministerstvi napravilo potrebne sjopaje, da se ta prošnja nagodno reši. Žito bo spravlao v naš kraj po dogovori z našima glavarstvoma g. Osterc Peter, trgovec iz Beltinec. Žito pride več vagonov. Gospod Osterc so dali izjavo, da nikaj neščejo pri tom zaslüžite samo stroški naj se njim plačajo. Žito bo zato koštalo po metercenti pod 300 Din. — Tatvine. .Preminoče dni so odnesli vpokojenomi nadvučiteli Némethiji v Törnišči vso mást, — iz MBlhofero-ve hiže v Dobrovniki pa vso obleko i tüdi čeber masti. Pač tovajska mati ne ešče Vmrla. — V toj siikešnoj Istini šole razširjali samo tisti zahteva, komi ne je znano, ka je kvaren letos naš narod. Küga, süša, mraz, miši, lanske povodni i razni betega z brezposelnost-jov so ga popolnoma spraznili. Gde je neobhodno potrebna nova vučna moč, naj se ne nastavlja, nego počaka. Ne je to proti vučiteljstvi i proti izobrazbi, nego za oboje i za narod. Če se narodi zadnji falat krűha vzeme iz vüst samo zato, naj vučiteo ma samo 30 dece v šoli, to rodi sovraštvo proti vučitelstvi i vsoj oblasti. Zato pa nemogoče reči ne z«htevajmo. Naša stranka je že obvestila višjo šolsko oblast, naj ne vailjavle vučitelov tam, gde siromaštvo i potreba ne dovolite. — Nova meša v Beltinci. Slovenska Krajina je že dugo časa ne mela telko novi meš v tak kratkom časi kak ravno letošnje leto. Prišestno nedelo 9. oktobra ob deseto] vöri bodo slüžili novo sveto mešo v Beltincih Preč. pater Žalig Norbert doma z Beltinec. Slovesno predgo bodo meli prj toj priliki proč. pater Forjan Ferenci], šteri so tűdi doma z Beltinec. Starišom novomešnika i njim samomi izrazimo k tomi zv&nrednomi veselji naše iskreno čestitke. — Osebna vest- Na meščansko šolo v Dolnjoj Lendavi sta prideljeniva Dragotin Pečnik vučiteo v Benici i Avgusta Sinigoj vučitelica v Gornjem Lakoši. — Strela v Noršinci- V petek 23. pretečenoga meseca ob lt. vöri v noči je vdarila strela v škedenj g. Žilavec Janoša, posestnika v Noršinci Strela je ne zažgala, ka se vsem jáke Čüdno vidi, čiravno je Šla skoz slamo Hlev je močno raztrgala, bujla dve svinji, šterivi sta bile notri. — Viher s strelov i gromom Pretečeni pondelek v noči je divjac nad M. Sobotov močen viher, Levalc je kak s škafe, tak da smo se bojali da bomo pali plavali. Med drügim je vdarila strela v törem rim. kat. farne cerkvi, kde pa je hvalabogi ne napravila nikše škode. — Cankova. Naše Marijina drüžba de obslüžavala dneve 2. okt. 5 letnico svoje nastavili i blagoslovili nove bandere. Predpoldnevom de blagoslovov, predga (g. J. Krantz tišinski pli vanoš) i sv. meša. Zadvečera de procesija z novov banderov, ponovitev posvečenje i Te Deum. Po večernica) de akademija na šolskom dvorišči z deklamacija!^, popevanjom i s prisegov dr&žbenic pred novov zastavov. Vsi Marijini čestilci, posebno pa dekličke Marijine drüžbe so pozvane te den na Cankovo. — Do smrti hvaležen. Vanek je prišeo k sosedovim ravno, gda so jüžino meli. Dobra sosida so njemi dali s putrom namazao! krűh. .Hvala tepa* je djao Vanek. — »To je lepo — pravi sosida — jaz rada čüjem, či mali dečki pravijo hvala lepa«. Vanek se malo v i rame potegne pa pravi: »Sosida, či bi radi čüli ka ešče ednok povem »Hvala lepa« pa mi krűh ešče z medom namažite«. — Vanek de se gvišno do smrti hvaležnoga kazao svojoj sosidi, či njemi vrežejo eden falaček od tiste lepe, sladke, čokoladove torte, ka jo dobijo v loteriji Martinišča, Se razmi, či si küpijo dosta srečk. — Zgorela je oslica slame. V pondelek zadvečera okoli pete vöre se je v Satahovci pri Žitkovi vužgala Oslica slame. Hitro] pomoči gasilcov posebno s Kroga se je zahvaliti, da se je ne ogen razširo na hižo, štera je s slamov pokrita. Ogen je najbrž vö po deci. — Dijaki pozor t Vsi se pritožü-jete, da so knjige drage. To je res. Vendar pa podjeten dijak včasih pride prav po ceni do lepih knjig. Glejte, v loteriji Martinišča se dobijo sledeče knjige: Z ognjom in mečom, Zadnji dnevi Jeruzalema, Pod svobodno suncom, Gregorčičova poezije, V deželi Čirimurcev, Knjiga o lepem vedenju, Zvezde in cvetice, Dom in svet (vezan), Mentor (vezan), Grški slovar (Dokler), Sv. Pismo, Bogoljub, Scapinove zvračo, Mladost, Vrtec, Angeljček, Prerod, Iz moje celico, Mali lord, Martin Kr-pan, Spillmanove in Šmidove povest), Cankarjevi spis), Zadnja" na grmadi, Jernač Zmagovač, Očetov maček, Kazao, volčji pes, Mož z raztrgano dušo, Moj stric in moj župnik, Živ pokopan, Peter Barbarič, Vzor mladine, Prst božji, Dedek je pravil, Slepi slavčki, Kraljevič io berač, Afrikanski mučenci, Grafenauerjeva zbirka 5 zvezkov, Jur-čičevi spisi itd. — Zdaj ali nikoli 1 Saj veš, da je v Büdíni samo enkrat bilo pésje senje. Denar zbira] I Ne sla-doled, ne cuker ali žemlje, ampak knjige, te so za dijake. Ena Srečka stan« samo 5 din. Tjedenska novi ne. — Papov nuncij v Belgradi monšignor Pellegrinetti se nahaja že nekaj časa v Rimi, kama je bio pozvani, da naznani tajništvi v Vatikani od pogajanj za konkordat (pogodbo med papomi svetskov oblastjov) med svetov Stolicov i našov državov. V dobro podvučeni krogaj se pravi, da ta pogajanja tečejo hitro i vugodno. — Novo osnovanje zakona za agrarno reformo, štero je bilo že pred nekaj časom zdelano, se zdaj predloži narodnoj skupščini i taki kak de začnola svoje seje. — Broj izseljencov v Ameriko je že dopunjeni. Broj, kelko se slobodno z naše države lüdi preseli v Zdrüžene države v leti 1926-27 je že napunjeni. — Glavni Volilni odbor mariborskoga Okrožja je v petek 16. t. m. dokončao svoje delo. Najšeo je, da je bilo pri volitvaj vse [v redi zvün trej prigodb v Maribori i ednoga v Dolnjoj Lendavi, štere pa je zročo državnomi pravdniŠtvi. — Volitvi v Ijubljani. Dnes v nedelo dneva 2. oki se vršijo v Ljubljani po dugom časi pali ednok občinske volitvi. Tak dobi Ljubljana svoj prav odebrani odbor z županom namesto dozdajšnji Pribičevičov^ geren-tov i komisarov. Vüpamo se da se Slovenska prestola dnes dobro od-reže i si zbere odbor iz tisti vrst, kak si ga je zebrala velka večina slovenskoga lüdstva. — Močni viheri i plohe V noči od pondelka na tork je ne divjao samo nad našov Slovenskov krajinov, nego tüdi nad sosednov Štajerskov strašen viher šteri je napravo, kak Prinas tak tüdi tam velki kvár. Viher je divjao najbole od Maribora prek Dravskoga pola, Slovenski i Haloški goric. Drava je zvün redno visiko narasla. Nad Ptujskim polom je viher odkrivao strehe i podirao drevje. Med lüdstvom je zavolo močnoga vihéra nastanola velka razburjanost i straj, posebno pa ešče kda je začnola iti gosta i debela toča. Svetovna politika. Z Grčijov da se naša držáva naskori pogajala. Ide se predvsem za prosto cono v Soluni i železnico od Soluna do Gjevgjelija, zadnje naše postaje v Macedoniji Solun bi morao pripada^ naravno našoj državi, ar se vsa trgovina južnih krajov naše države ta nagible i ar je okolica slovanska. Takša pogodba je bila že sklenjena za časa vlade Pangalosa. Ar je pa ta vláda spadnola, je grške državna zbornica iste ne štela potrditi i zato bodo zdaj morali sklenjavati drűgo. V Italiji so fašisti njihove peneze tak visiko zdignoli, da je nastanola gospodarska kriza. Mali trgovci So morali staviti svojo trgovino, polodelavci pa so jako zadužili. Zato je začelo v Italiji vreti. Nameštaj so nastanoli nemiri, v Šteri je bilo več lüdi bujti. Z Madžarskov je naša držáva pali začnola pogajanja. Že dvakrat so se pogajali i oba krat so se pogajanja razbiknola. I de se predvsem za vnoga pitanja štera so v zvezi z mirovnov pogoobov. Pri toj priliki se vredi tüdi pitanje naših arvinski penez na Magjarskom. Nemčija je nedavno odkrila spomenik vojakom, šteri so spadnoli na bojišči pri Tannenbergi na Prajzoskom. Hindenburg, je v navzočnosti vlade, i Vnogi generalov ‘meo velki političen govor, v šterom je odvrno od Nemčije krivico za bojno. To je na Prancoskom jako slabo mesto najšlo, posebno pe ešče zato. ar je Viljem bivši casar poslao Pozdrav na to slovesnost, v Šterom je guč od moči i velikosti nemške moči. Domača politika. Sodelovanje Slov. ljud. Str. i Nar. radikalne stranke- Pribičevičov! listi so vrgli v svet grdi glas, da se naša stranka razpüsti i se spoji z radikalnov strankov. S tov svojov lažjov šče Pribičevičova stranka samo 2. oktobra 1927. NOVINE 3. zakriti'svoj "polomijo vl,Belgradi, ar se živa düša več ne zbriga za njo. Mi s svoje strani Povemo, da je Slovenska ljudska stranka pri svojem vstopi v vlado ne zatajila niti, litere svojega programa. Slov. L. S. je i ostane tüdi zanaprej samostojna stranka z vsem svojim neokolbanim kulturnim, verstveni i državnim programom. Tak imenovani blejski pakt (pogodba) ne pomeni nikaj dragoga, kak nekše vrste zavezo, za medsebojno pomoč v narodnoj skupščini med S. L. S. i Narodnov radikalnov strankov, štera naj vodi k kemvekšemi napredki Slovenije i države sploj. Seje parlamentarni klubov-Z najvekšim zanimanjom čakajo vsi politični krogi sklepe, štere napravijo pred odpretjom narodne skupščine posamični parlamentarni klupi (stranke). S tej sklepov bo najmre ešče Ie mogoče nekelko bole natenci razviti razpoloženje novozvoljenih poslancov. Voditelje posamični klupov neščejo podavati zato nikših izjav, dokeč ne čüjejo mišlenje svojih klupov. Skoro vsi parlamentarni klubi so pozvali seje za 5. oktobra. Našiva poslanca- bota Šla v Belgrad v pondelek, to je tretjega oktobra. Od tistimao ne bota doma sprejemala nikših strank. Što ma kakšo zadevo naj jo .odda na Tajništvi Slov. ljudske stranke v Murskoj Soboti, ali važnejše zadeve pošilajte ▼ Belgrad na njidva naslov, šteri s« glasi: Ime i priimek, Jugoslovanski klup, Beograd, Narodna skupščina. Pitanje skupščinskoga predsednika Drügo, ka te dneve zanima politične kroge je pitanje predsednika narodne skupščine. Iz vrst vladni radikalov se čüje, da bo vladni kandidat za to mesto dr. Ninko Perič, ki je pri dr. Casarovom vstopi v vlado stopo z nje. Davidovičovi de. mokratje pa bi radi meli na tom mesti dr. 1 Ribari svojegačasnoga predsednika ustavotvorne skupščine. Brškone pa bodo za malo uslugo, glasali tüdi oni za dr. N. Periča. Prekusnice. Ešče nej dugo; k« sta s« pelala iz Zagreba dva gospoda. Eden je bio židov, eden pa pravoslavne vere. Židov je bio dobre vole in je kadio cigar. Vidlo se njemi je pa, ka j« bio zaspani. Te drügi gospod je pa bio nikši čemeren. Židovi se je idnok preci zazejalo. Drugi potnik njemi pravi: »Ti tele, pazi, kama ne pož-rešl« Židov njemi pa hitro pravi: „Ej gospod, naj se ne bojijo, vej mi Židovje ne smemo svinjskoga mesa ■ jesti." Što bi mislo I Dva sta Šla jerebi , strelat. Najšla sta ji v ednom mesti preci vküper, tak da je eden zmed gospodov prav masno vogrski prekuno, i so jerebi vse zletela. Drügi se je nad njim jako čemerio, zak a] nemre tiho biti. »Da bi le tristo zeleni ... ne sam znao, či jerebi tüdi znajo vogrski kunoti.« Zvejanec Nikak je jezdo soma-ra, a mali paglavec, ki je stao na cesti, je debelo gledo za njin. Jezdecje bio zavolo toga ne dobre vole pa je skričo na njega. ,,Ka, jeli si ešče nigdar ne vido somara ?' ,,0 kabi ne*, pravi dečkec „Ali pa ednoga gor na ovom ešče ne.* Obletna Eva. Stara babica so radi čteli sv. Pismo, ednok čtejo: Ada- mi^ je pokazala njegova »žena Eva« — obrnejo paper i dale čtejo »J obleko jo je' Odzvüna pa odznotra s smolov.c Dva papera sta se vküp držala pa je na drügom strani štela od Noeto-ve barke . . . Šolski proračuni v Prekmurji! Kak s« godi v šolski proračun stavlenimi penezi? Što trpi pri takšem ravnanji škodo ? I kak se da tomi odpomoči ? V ništerni občinaj so jako žalostno dene s penezi stavlenih v šolski proračun. Navadno dobi te peneze v roke občinski gerent. V veči mestaj je gerent tSdi šolski oskrbnik ali blagajnik. S takšim človekom je včasi velki Križ. Če njemi šol. upravitelj predloži račun za najpotrebnejše, te je včasi ogenj v strehi. Če j« pa šolski oskrbnik drügaToseba, se more z go-rentom za vsaki Krajcar posebi'krega-tl.| CeIo se dobijo gerent, šteri si šolske peneze »posodilo v svoje lastne potrebe. Pri takšem gospodarstvi trpi škodo občina sama, ar šolski hram ide leto za letom na nikoj. Da bi se vsaka Škoda šolskoga poslopja proti popravila, se nabira vse vküper 1 sčasom bo koštalo Popravilo skoro telko kak nekda nova šola. Drügič, trpijo vučen* čenci i t njimi vučiteli, ar nemajo niti najpotrebnejši učil, štere zahteva denešnja šola; i le celo drva, da bi po zimi Zakörili razred. Tretjič, vsi tisti, šteri Plačüjejo porcijo, so kvarni, ar so penezi namenjeni za šolo,! ponücajo v drüg« namene. Mi vučitelje stojimo na stališči, naj se šolski penezi rabijo za šolo, občinski pa za občino, i to nam bo vsak pameten Človik Pritrdo. To je ene vrsta korupcije. I to korupcijo podpirajo oblasti. — Če bi oblasti pošiljate peneze šolskomi oskrbniki ali blagajniki, smo vsi prepričani, da bi on ponilcao peneze za šolo. V toj zadevi se obračamo na našiva domačiva narodaiva poslanca, da na merodajnih mestih podpreta naše težnje i s tem pripomoreta do poštenoga gospodarstva i napredka šole. še neke) o šolskih odborih. Tüdi tam, kde gerent ma dobro volo 1 se zelo zanima za šolo ne more zadostiti uredbi, ka mogeo plačati vsaki četrt leta določen! dele! za šolo. Kak naj to napravi, če pa je že preteklo */e leta i je preje! samo še Ve občinskih doklad. Kde tišči tű vzrok, nam ne trbe] posebi praviti. Pod naslovom »Prekmurskemu učiteljstvu." V »Novinah« z dne 25. sept. t. L priobčil]« g. G. J. zelo pametno misli in izkušnje. Med drügim našteva: »Us. tanovimo pevsko društvo, priredimo poštene narodne zabave, prispevki ali dobiček pa naj bo za časopise in za knjižnico.« Dalje pravi, da ve iz lastne izkušnje, da je to težko. Vse to njemi rad vörjete ar se tüdi sam borim s takšimi težkočami. Na velko žalost pa morem povedati, da se najdejo tüdi takši, šteri prirejajo igre 1 razne zabave zato, da si potem dobiček razdelijo med sebov i ga nevidno zaprejo. S tom pa vučitel ne da narodi to, ka njemi »more i mora dati.« Dao bi, č« bi te denar v resnici porabo za dobre časopise i knige. — To sem doživel pri prvi prireditvi, ko so me so delavci napadli, da na] denar razdelimo; češ, mi smo si za časa g. X. delili. D. k. DIJAŠKO POLJE. Trodnevnl peš Izlet po Goričanskom S. K. A. D. .Zavednosti* od 26. do 29. jullia. (VU. del.) Pri sv. Sebeščani! Vsi smo s« držali nekako bolj resno. Le tu pa tam je kteremu sililo na smeh — ko se je nehote »pomni! na Grad. Bog ve, kaj vse smo si želeli in kakšni so bili naši občntki, ki smo prišli do cilja. Odložili smo vso svojo bagažo. Eni so se vlegli v senco, drugi na solnce, da smo si odahnoll te pravočasno pred obedoml Kajti zvonilo je opoldan, Še predao smo ukreniti vse potrebno. Delegacijo smo skrči!! za celih 50% — to se pravi — črtali smo polovico odposlancov, ki so morali vedno In povsod javiti naš Prihod in odhod 1 V tem slučaju je bil naš delegat senior. MaturoŠ je odpade!! Ko je imel Odposlanec točno vse podatke In želj«, je kljub tem« z nekako nesigar-nostjo odšel od nas, kakor da bi slu-til, da mu bo ves trüd zaman. »U to, Ime!« — j« rekel In rekel in odšel. — »Da nas boš kmalu obvestil o svojih »uspehih« I mu je nekdo zablčel.. Mi, ki smo bili trdno prepričani o zgovornosti našega delegata, smo s« brez sbrbi zlagali na mehki trati. Toda ž« j« mine četrt, pol, trlčetrt ure In ni niti delegata niti kakšnega obvestila nazaj — smo pa začeli že sami nekoliko dvornim in obapavati nad kakšemi uspehi. Bodisi da Vsled »korupcije" mu ni bilo ne duha ne slaba Pakat pa je, da smo postajali čim dalje bolj nestrpni in nezadovoljni. ,,Zadeva se naj razjasni!« — smo zahtevali. Medtem je prišel naš pogre-šanec. No, kake je ? — »Dobro, dobro I* je odgovoril na kratko. Mu nismo vedeli I »Nazaj še enkrat I Še en gre s tebov« — Prešnja reč, sedaj pa niti enega nit! drugega več. Precej smo uganill, da sltuacija ni popolnoma v reda. In bilo je tudi res. Dognali smo da sta bila oba pod-kupljena za malenkost. Vsi smo bili silno ogorčeni nad nezvestobo in ne-odritosrčaostjo našiva sodruga. »Naj se kaznujeta I« — smo zahtevali. „Ta grda navada in razvada ali kako bi jo že človek imenoval, se nej zatre pri keli 1 — To Je bila že druga ko-rupcijska afera. Prvo afero smo doži-veli že prvi dan v Domanjšovci. Ni nam znano, ali je bila prva korupcija bolj materljalistlčna ali pa Idealna." Stvar smo prepüstili posebni prelsk. komisiji. Gotovo pa j«, da je pri drugi — kakor navadno — materija odločila. Pravijo, da se mladi očé od starih. V tem slučaju narobe. Prva zadeva je razumljiva. Kajti »zanesljiv pedagog, neizkušen in svojeglaven njegov tovariš sta ž« zmožna kaj takega storiti. Drago pa je, če kaj takega stori senior I Senior, senior 1 quid fedsti I Exemplura malom secutus és 1 Torej naša trodnevna kronika mora beležiti dva korupciji aferi. Ni čuda, če v kakšni državi Imajo v enem letu več takšni zadev. (Sledi.) Brezalkoholne sadne pijače. Jabolčni mošt, zdaj da izde-lüjejo Sadno vino (jabočnico) ma gospodinja najlepšo priliko, ka si pripravi brezalkoholno pijačo na ščista pripasti način. V čiste pomite Steklenice (kante) natoči mošta, kda teče iz stiskalnice (preše). Proti konci je Skoro popolnoma čist, ali ga pa precedi-mo skozi kakšo primerno tkanine (platno). Steklenice zadelana včasi z novimi prekühanji zamaški. Moramo jih pa pritrditi (privezati) z motvozom, ka jih pri kühanji ne vrže Zračni Pritisk vö. Nesmejo biti ščista napunjene ali za 3—4 prste naj v Steklenici fali. Takše s friškim in precejenim moštom napunjene in zamazene Steklenice postavimo v primeren železen lonec, šteroga zalijemo z vodo in postavimo k ognji, ka zavre. Či vre voda okoli steklenice kakši frtao vöre, je mošt v stekle-nicah Zadosti segreti, tak ka so v njem vničene vse glivice. Včasi, kda se steklenice z moštom popunoma razhladi, njim pomočimo vratove (grla) v raztopini parnih i delo je končano. Steklenica s pijačo, štera je pripravljena na takši način, moramo hraniti pokonci stoječe, ovači se na dne Sčasoma, kda se tekočina učisti, vsede nekoliko kaleža (motnoga). Po zgoraj navedenom načini se pripravi tüdi vinski sok. MALI OGLASI: K oddaji je dobre ohranjen! mlin na Mori oü Sr. Bistrici pri brod!. Što šče kopiti nej so zglasi pri MARIJA FARKAŠ na Cveni pri Ljutomeru. GOSPODARSTVO. Pretakanje jabočnice. Jabočnica ostane samo telko časa na drožah, dokeč vse nepotrebne reči ne sedejo na dno, i dokeč se ne sčisti. Navadno se pretaka meseca novembra. Pri tom jo paziti na to, da je posoda za pretakanje čista, i da je sod ali agev vsikdar pun. Pretakanje se naj vrši pri lepom vremeni, posebno pri severnom vetri. Sever prinaša čisti zrak, jüg je pa vlažen i pun razni škodliv! glivic, štere nam kvarijo jabočnico. Pri prvom pretckanji jabolčnice more to priti ali se dotikati dosta z z zrakom. Če se pa jabolčnica more pretakati iz kakšegakoli zroka že večkrat, te se ne sme dotikati zraka i je najbokie, či jo pretekamo z gumijove cevjo. Lagev v šteroga smo pro-točill jabočnico moremo vsaki 10—14 dni dodati, če neščemo, ka bi se nam skvarlla. Navadno sé pri »punom lagvi napravi bersa i to j« znamenje, da se nam bo jabolčnica v kratkom časi skisne. Različne bolezni jabolčnice. Dostakrat so čüje, da je jabolčnica kalna ali se kisa da pa postano Čarna. Največkrat se zgodi zavolo to-gü, ka se molo pazi na čistost i na 4 NOVINE 2, oktobra 1927. pravilno delanje. Več let je že preteklo ka sam na železnici poslüšao staroga j sküpnoga sadjarja o tej bolezni i njüvom vračenji, Jabočnica, štera je kalna i se nešče ščistiti moremo v njo vlijati friško mleko. Navadno se da na en akov do pol litra mleka i se z čistov palicov dobro pomeša. Da je jabočnice postala čista i je dobila svojo pravo farbo jo pretočimo v Čisto posodo. Rešenje pa povzroča očetna ali jesihova glivice. Povzroči pa tűdi gnilo sadje, nečisto šker i posoda, velika toplota, nečiste kleti ali pivnice i še dosta drügoga. Če je jabočnice samo malo kisila postala, jo moremo včasi pretočiti v čiste lagve, štere smo pred pretakanjem močno zažveplati. Jabočnico v šteroj so se jesihove glivice preveč razvile i pomnoži^, pa nam nikaj drügoga ne pomaga, da jo ponücana za domači jesi. Dostakrat vidimo, da nam jabolčnica počarni če pride z zrakom vküper. Takša jabolčnica se je navzela železa pri prešanje. To trbej čistiti, kak je že prle povedano. Tüdi z večkratnim pretekanjom je zbokšamo. Kaj bomo delali v sadovnjaki meseca oktobra? 1. Drevje zavežemo s slamov ali kukariščem da nam ne ogloda Zavec. 2. S capov ali kefof zmüzgamo krvave vüši. 3.0J-žagajmo se sohe veje i veje na šteri je preveč vaši i je zežgitno. 4. Drevje namažemo z vapnom, človico i kravjim! odpadki. Vse to pomešana z vodo 1 tak dobi steblo gladko skorjo. Na takšem stebli nede mahü i tüdi razni Škodlivo! ne nesejo belic v razpokno skorjo. 5. Spravlanje listja iz sa-dovnjakov. 6. Gnojenje s trdimi i teko čini gnojili. Cene: Zrnje t 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din, ovsa 200 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 800 Din., prosa 290 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12’— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p.. Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski rank 10 D. 93 Taljanska lira 2 90 D. Pošta upravništva. B. Fr. Sv. Jürij. Hvala za poročilo. Dobro ste se Jürjančarje držali, prav ste meli, gda ste pravili »prva žena i prva škrinja sta ti previdi«, — M. Ropoša Vrhnika Din. 50 smo z zahvalnostjov sprejeli. Mali oglasi. Sodarske pomočnike sprejme prí prosti hranit stanovanju in perilu FRANC REPIČ, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Prednjen hram je pokriti s črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAK!, Bučečovci, p. Križevci št. 16 Prodam skoro novo trgovsko hižo, 16 plügov dobre zemle pri hiži, trgovska, gospodarski mrtvi i živi inventar na vesnici. Umetni mlin na stalnoj vodi, 10 plügov zemle vse pri glavno) cesti. Posestvo 24 plügov zemlje, velko poslopje z živino i inventarom. Kompletna oprema za Umetni mlin fkfip ali pa na drogno (falate). Lokomobila z mlatilnico Hof-fher-Schrantz 3 P. H Relativna pisarna, Slivar Ljutomer, Ormožka c. 80. KMETIJA z vsem gospodarskim orodjem se da na več let s polovine vsega pridelka. Potrebne štiri de-lovne moči in 2 do. 3 tisoč Din. za naküp živine. Poizvedeti pri ANA MAURIČ CVEN p. LJUTOMER. Vabilo na zvünredni občni zbor Agrarne zadruge v Črensovcih, šteri se bo vršo v Črensovcih v prostorih upravništva Novin oktobra 16 predpoldnevom ob pol dvanajsti s sledečim dnevnim redom: 1.) Ar je kotriga načelstva Antolin Jožef zvoljen za podpredsednika, se na njegovo mesto mora zvoliti nova kotriga v načelstvo. 2.) Slučajnosti. Če v določenom časi te občni zbor ne bi bio sklepčen, se na istom mesti pol vöre kesnej občni zbor šteri bo sklepčen ne gledoč na števil jo navzočih kotrig. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri L HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti St 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Prodam 300 kg. čistega detečega semena domači pridelek, večjo množino borovoga lesa, 20 hl. dobrega vina, Klimaks-naftamotor 12 HP. z mlinom vred in tudi brez mlina. JUREŠ, mlin Sv. Križ pri Ljutomeru. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. gt. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavariíje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. PL V slučaji poškodbe član ali članka dobijo za 6 važnejši operacij 75 do!., za zgübo ednoga oka 100 do!., za 2 oke 250 do!., tak lavno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik: Ivan Denša 2730- Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki: Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Društva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Na oddajo je malo posestvo v občini Sv. Jakob, Slovenske gorice: eden i pol plügov najlepših goric, tri i pol plüga bükovoga loga, pet i pol plüga oratje zemlje i dva plüga sadovnjaka. Inventar: dvoja kola, sam', plüg, brana, več vinskih lagvov, več škeri i dosta drügih stvari. Natenko se pózvedi prí lastniku I. M TIČAr, Maribor, vrtna ulica 11. K odaji je lepa zidana hiša v Murski Soboti, Sodna ulica. Sestoji iz 4 sobe, 2 kühinji, predsobl’, kleti in velik vrt s sadnim drevesom. Cena se Poizve v trgovini I. HAHN M. Sobota. RAZGLAS. o javni ofertalni licitaciji za Popravilo nasipov a) na potoku Ledave km. 46’8 —47'5, srez Murska Sobota, b) na potoku Ledava km. 7-840—9 360, srez Dolnja Ledava in c) na Lendavi km. 20.04 -29.760, srez Dolnja Lendava. Na osnovi členov 86—98 zakona o državnem računovodstvu z dne 27- junija 1921. in njegovih sprememb in dopolaitev in pravilnika z dne 18. novembra 1921. razpisujem jávno ofertolno licitacijo za zgoraj navedena popravila s proračuuaaimi vsotami a) Din 46*625’—, b) Din 27.217 51 in c) Din 56.1S5'5 in Sicer za popravila pod a) v četrtek dne 27. oktobra v pisarni srezkega poglavarje v Murski Soboti ‘ * za popravila pod b) in c) ▼ petek dne 28 oktobra v pisarni grešnega poglavara v Drlaji Lendavi obakrat ob li. uri dopoldne. . Vsi podatki, pogoji, načrti, proračun itd. so interesentom na razpolago v uradnih urah pri Velikem županu mariborske oblasti soba št. 52 In prí srbskih poglavarje v Murski Soboti oziroma Dolnji Lendavi. Pismene ponüdbe, opremljene s kolekom za 100 Dia (eventuelne priloge s kolekom od 5 Din za polo) se morajo vložiti najkasneje za Popravilo pod a) do enajstih na dan 27, oktobra pri sreskem poglavara v Murski Soboti, za Popravilo pod b) in c) — vsako posebej — do enajstih na dan 28. oktobra pri sreskem poglavara v Dolnji Lendavi v zapečatenih zavitkih z zunanjo ozmčbo: »Ponudba za Popravilo nasipov na potoku Ledava km. 468—47 5 (oziroma km 7.484—9.360, km 29.04—29.760) ponudnika N. N,« neposredna predsedniku komisije p) pmudaikih Samih ali pa njihovih pooblaščen^ zastopnikih. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečao izjaviti da v celoti prisiaja na družbine in gradbene pogoje ter m?ra položiti kavcijo 5% (ali 10%, ČČ je tüj državljan) ponüjeno vsoto. Kavcija se mora položiti pri blagajni pristojnih davčnih uradov, delegacija ministrstva financ v Ljubljani ali pa Okrajnega finančnoga urada v Mariboru najkasneje do desetih na dan licitacije bodisi v gotovini, bodisi v vrediostnih papirjih ali pa z garancijskih pistnih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanju odredb iz odd. „B pogodbo in dobavo. Obenem s ponudbo, toda posebej je treba predložiti predsedniku komisije p »trdilo davčnoga urada, opremljeno s kolekom od 20 Din, da so plačani vsi davki. Prispelih ponudb komisije ne odpira in ne sprejema, če ni predložil dražitelj po zakonu o drž. rač. komisiji dokazi! o položeni kavcija o plačanem davku/o podjetniškij! sposobnostih in Potrdilo o prijavi svojega podj. posla za tekočo leto. Brzojavno priobčenih, kasneje prispelih, nejasnih ali takih ponudb, zaradi katerih bi se morali izpremeniti pogoji za licitacijo se ne jemlje v poštev, ampak se jih odkloni. V Mariboru, dne 16. septembra 1927. Veliki župan: Dr. SCHAUBACH, s. r. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: IVAN JERIČ