Največji
T Združenih državah
Vdja za twc leto • . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za N«w York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
i
list slovenskih delavcev v AmerikL
pzrzzo*,
I	the United State«.
□ Issued every day except Sundays I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
I
TXLEF0H: UOKTLAKDT 2878
NO. 13S. — STEV. 135.
gntarsd ss 8ocond Oliss MatUr, ieptember 21, 1903, it ths PostOffios at Msw York, K. Y., under Act of Oonfrsss of March 8,1879
TELE JOK: CORTLANDT S87fl
HEW YORB^ SATURDAY, JUNE 9, 1928. — SOBOTA, 9. JUNIJA 1928.
VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVI.
Razmerje med Vatikanom in Mehiko.
VATIKAN ODLOČNO ZANIKAL §■ ZADNJE MEHIŠKE GOVORICE
Vatikan Je zanikal, da se bliža dogovor glede miru v Mehiki. — Dolg uvod je potreben, predno je kaka uravnava mogoča, — Tako so izjavili zastopniki VatikandL
GOV. RITCHIE PROTI SUHAČEM
Governer države Maryland je imel pomemben nagovor na banketu v Hotelu Commodore v New Yorku.
V četrtek zvečer se je vršil v ne\vyonškem hotelu Commodore banlket uglednih, newyorskih trgovcev. in pri tej priliki je govoril tudi governer T. Ritchie iz Mary-landa.
Napadel je probibicijo, prevzet-jo državnih pravic potom zvezde vlade Ln pojav vere kot političnega vprašanja.
Obžaloval je, da ne razmišljajo voiilei o političnih problemih ter se koj nato lotil prohibicije.
—	Politični problem, spojen s prohibicijo, — je rekel, — je zelo enostaven. — To ni v nikakem smislu vprašanje suše ali mokrote, če hoče kdo piti ali ne. Vpraša-nje je, če moremo imeti v taki raznoliki deželi, s svojimi meščanskimi občinami in industrijalnimi središči in agrarskimi ozemlji, ves narod obsegajočo omejitev glede osebnega vprašanja.
—	Ta omejitev je v nekaterih deželah zadela na splošen odpor, dočim	drugih delih zaželjiva. Moji nazori so dobro znani. One občine, ki si žele .prohibit?ijske zakonodaje te vrste, naj jo imajo, drugih občin naj se pa ne sili, da bi jo »prejele. Imamo postave, ka-
: lere je mogoče izvesti in ki ustvar-__.	! jajo razmere, brez katerih ne mo-
MEXICO CITY, Mehika, 8. junija. - Mehiška Ire obstajati nobena civilizirana dr-
vlada ni ničesar oficijelnega objavila glede'poročil, t; ki krožijo po Združenih državah in Evropi, nam-br™'
RIM, Italija, 8. junija. — Neki predstavitelj Vatikana je rekel zastopniku United Press, da bo minilo še dosti časa, predno bo mogoče uravnati mehiške cerkvene težkoče.
Poročilo, da se bliža rešitev mehiškega verskega vprašanja, se je pojavilo, ko je nadškof ,Morrella predložil kardinalu Gosparriju dolgo poročilo, tikajoče se mehiškega položaja.
V	Vatikanu so poudarili, da mora poseben odbor 24 kardinalov, pod predsedstvom kardinala Casparrija, premotriti celo zadevo, predno je sploh mogoče kaj ukreniti v tem oziru.
V	takem slučaju bi moral biti mehiški nadškof * ečkrat zaslišan. Ko bi bilo zaslišanje končano, bi izvid predložili papežu Piju, ki razmišlja o vsaki zadevi dolgo časa, predno poda končno odločitev.
Zastopnik Vatikana je rekel, da vsledtega ni mogoče misliti na to, da bi bilo to vprašanje vkrat-kem rešeno.	, Hi
Nadškof Flores je baje predložil kardinalu Gas-parriju predloge predsednika Callesa, tikajoče se sporazuma med mehiško vlado in katoliško cerk-vijo.
V	Vatikanu pa so mnenja, da stvar ne bo uspešna, ker je izpuščeno važno vprašanje razveljavlje-nja proticerkvenih postav v Mehiki.
LETALCI DOSPELI V AVSTRALIJO
Zadnji del poleta iz Calif orni je v Avstralijo. — Avijatiki so imeli slabo vreme na zadnjem delu potovanja. — Veter je tekom silnega dežja za-. nasal aeroplan.
BRISBANE, Avstralija, 9. junija. — Danes ob
enajstih dopoldne (o»b osmih zvečer v petek po newyorskem času) je dospel semkaj monoplan Southern Cross ter srečno premeril I 795 milj dolgo razdaljo med Fidži otočjem in Avstralijo. Pot je premeril v enoindvajsetih urah. Letalci bi bili dospeli že dosti prej, toda strašni viharji so ovirali potovanje. Ko se je izvedelo, da se bližajo mestu letalci Charles Kingsford Smith, Charles Ulm, Harry Lyon in James Warner, se je zbralo na ulicah na tisoče in tisoče prebivalcev. Po zatrdilu letalcev je bil ta poslednji del poti najbolj težaven.
PONESREČEN
ATENTAT
Člani japonskega parlamenta so preprečili u-mor japonskega ministrskega predsednika.
Evropi,
reč, da se bliža sporazum med cerkvijo in državo.
MNENJE 100 0DST0T. AMERIKANCA
Verski, politični in družabni voditelj Zion City-a pravi, da je Nobile dospel na rob zemlje ter se prekucnil v prepad. — Ista usoda čaka baje tudi poročnika Byrda.
CHICAGO, 111., 8. junija. — Wilbur Gleen Voliva, znani boss Zion City-ja, trdi, da je svet plo-ščnat kot jabolčni paj in da se nahaja na robu sveta^ velikanski zid, preko katerega se je prekucnil laški general Nobile s svojo posadko vred.
Voliva svari tudi le t a lea Ri-C h ar da livrda, ki bo skusal poleten nad Južni tečaj, naj se ne podaja na nevarno potovanje.
Kot znano, Voliva ne veruje, da j« Kolumb razkril Ameriko in polfg teg-a ne veruje še cel broj pribitih in znanstveno dokazanih resnie.
Voliva je prepotoval Evropo, Azijo in Afriko ter premeril vse-ga skupaj devetnajst tisoč milj, pa kljirt) temu ni dospel da roba zemlje. Toda on je še vedno prepričan, da ni svet okrogel, pa pa ploačn&t .
Izjavil je. da ni nikdar trdil, da je na koncu sveta rob in za njim prepad. — Pač nas pa obdaja »— je izjavil — na tisoče čevljev visok zid in preko t epa zidu ni nobene luči ali solnene avedobe. Vodljiva zračna ladja ''Italia" ki je mogoče strmoglavila prelco tega roba, je uničena.
Voluva je obiskal devetnajst dežel
njegOMo mesto posvetno tekom njegove štirimeseene odsotnosti.
Glede žensk, ki kade cigarete, je izjavil: Ženska, ki kadi cigarete, ni vredna, da bi bila mati prasea.
Zlato v Pennsylvaniji.
SELdXGSG-RO VE, Pa.. 8. jun.
V	gorah Snyder okraja so našli zlato in sicer v tako \'elikih množinah, da se izplača kopanje. Analiza rude je pokazala, da vsebuje zmes toliko zlata, da se lahko prodaja tono po štirideset dolarjev.
V	dotienem okraju so izsledili tudi nrebro.
Sest mrtvih pri nemških . manevrih.
BERIN, Nemčija, 8. junija. — Se*t mornarjev je izgubilo živijo nje. šest nadaljnih je bilo resno ter rekel, da bo letel letalec!poškodovanih, več pa lahko pri v notranjosti zidu. ki obda-j eksploziji mine na krovu polagal-zemljo ter se bo srečno vrnil ca min tekom mornariških manev Voliva vodi vertfki kult, ki se bo-j rov t .bikzini Schleimurde. n proti pijači, kajenje in zabavi Ta kraj se nahaja severno od
Kiela, znan/ baltiške mornariške
ke vrste. -Smejal se je easni-poročilom, da je postalo
se moramo s problemom, katerega pa ni mogoče rešiti v sedaj prevladujoči zmedi.
Glede vere v politiki je rekel: — Verska prostost postaja vedno bolj in bolj iluzija. Vsaka posamezna veroizpoved trdi, da lahko Izvaja politično silo. a nobena cerkev bi ne smela izvajati v Združenih državah nobene .politične sile. Le politično zaveden ali slep narod bi moral obsojati moža radi njegovih verskih nazorov. Ce dovolimo to politično nastrpnost, bomo okužili vso politiko.
HELENA SE HOČE LOČITI
Princesinja Helena, žena prejšnjega prestolonaslednika Karola, je naprosila romunsko sodišče, naj pokliče njenega moža, da priča v zadevi razporoke.
TOKIO. Japonska, 8. junija. — Danes je bil izvršen atentat na ministrskega predsednika Tauaka, ki se pa ni posrečil.
Neki Oku Okamura se je splazil skozi množico na železniški postaji ter hotel zabost.i ministrskega predsednika.
Neki elan parlamenta, ki je <stal v bi izini Tanake, je napadalca pravočasno zgrabil ter preprečil atentat.
Okamura je bil aretiran. Ministrski predsednik se je odpeljal, ne da bi se brigal za Ta dogodek. Okamura je priznal, da je že več tednov zasledoval Tauaka in da ga je hotel aa vrat no umoriti, ker ni hotel resignirati.
SAX FRANCISCO, Cal., 8. jun. Najslabše vreme tekom celega poleta iz Oaklanda je imel aeroplan Southern C-rosa včeraj med. Fidži otočjem in Avstralijo.
V	poročilih sna tukajšnji mornariški urad se je glasilo, da 6o spremljali velikanski nalivi polet in da je bilo zračje tako nestalno m negotovo, da je aeroplan večkrat zaneslo do štiristo čevljev iz njegove smeri.
V	sporočilu avnjatikov se je glasilo :
— Mi nismo hoteli nikogar vznemirjati, dokler smo bili v viharju, a sedaj, ko smo izven njega, vam lahko rečemo, da smo se mo-
GENERAL NOBILE JE BAJE ŽIV
Pomožne ladje si prizadevajo najti vir brzojavnih poročil. — Sveži snežni viharji divjajo. — De-finitivni klici na pomoč so prišli iz polarne divjine*
KINGS BAY, Spicbergi, 8. juiija. — Upanje, da bodo kmalu mogoče našli polarno vodljivo ladjo Italio", o kateri so zadnjikrat čutili pred d vem i tedni, ko je odšla sredi viharjev s Severnega tečaja, je bilo oživljeno danes s sprejemom radijskih sporočil, katera je dobila dobavna ladja Citta di Milano.
Poveljnik ladje je sporočil^ "United Press", da je sprejel tekom zadnjih par ur več slabotnih zmedenih radijskih sj»oročil. — Mi nismo gotovi, če prihaja-
Takoj so pričeli štirje narodi s pomožnimi akcijami, da zaslede zračno ladjo in njeno posadko šestnajstih. Posadka je imeLa živil za
jo ta poročila od "Ifcalie", vendar cel mesec, če bi ne bilo prist an je
pa je sedaj možnost večja kot je bila dosedaj, — je rekel poveljnik.
Izjavil je nadalje, da so poročila, čeprav jih je bilo težko čitati, ker so bila vsa izmrcvarjena, defi-nitivno prosila za pomoč.
Kljub neprestani čujeenosti in pozornosti onih, ki opravljajo radijski aparat panilka "Citta di Milano", niso mogli izvedeti za natančno pozicijo kraja, iz katerega so prišla ta sporočila. Signali so bili več kot eukrat prekinjeni in "Citta di Milano" je neprestano skušala ugotoviti zopet stik s postajo. ki je oddajala signale.
Zgodilo se je prvikrat v dolgi dobi, ki je potekla izza časa, ko je sporočil Xobile po radiju, da je zadel na nasprotne vetrove, da so culi ljudje* na ladji "Citta di Milano" signale, o katerih so mnenja, da bodo mogli nekoliko pojasniti usodo "It a lie".
rail boriti z najslabšim vremenom na celem poletu. V višini 6000 čev- "Italia" je bila v stiku s "Citta ljev smo zadeli na izredno močne di Milano zadnjikrat dne 25. rna-nalive in pogos.to smo padali do ja. Ob onem asu je zračna ladja za-400 čevljev globoko.	Jključevala svoj zmagoslavni po
Kapitan Charles Kingsford je vratek s Severnega tečaja.
sporočul, da še niso iz pasu viharjev in da bodo še parkrat premočeni, predno bodo pristali.
To poročilo je podpisal pomožni pilot Ulm.
Umor iz osvete.
postojanke.
BUKAREŠTA. Romunska, 8. junija. — Princesinja Helena, mati ^kralja Mihaela, je vložila včeraj prošnjo za ločitev zakona s prejšnjim prestolonaslednikom Karo-lom.
Tožbo je vložila pri predsedniki prizivnego sodišča, edini pristojni avtoriteti po pravilih, ki obvladujejo člane kraljevske dru-
žine.
DITNAJ, Avstrija. 8. junija.— Zaslišanje v razporočni tožbi prin-eesinje Helene, matere mladega kralja Mihaela, prati princu Ka-rolu je bilo določeno na dan 21. junija. Princesinja je naprosila, naj se .pozove princa Karola, da priča pred sodiščem. V svoji torbi je trdila prineesinja Helena.' da je bila osramočena in žaljena od se-.danjega načina življenja princa J Karola.
Xa Xew Bridge cesti v Nassau kraju so našli včeraj zvečer truplo nekega trideset let starega moža. V njegovih žepih so bila pisma, -naslovljena na Frank Lope-za, in polieija skuša sedaj, dognati, če je bil umorjeni v kaki zvezi z včerajšnjo aretacijo na Mulberry eesti, kjer je bil prijet neki možak, katerega so vtihotapili Združene države.
Thaw hoče po vsej sili v London.
Policija še ni gotovila, če je bil'dni v Londonu.
SOUTHAMPTON, Anglija, 8. junija. — Harry Thaw je moral tudi danes ostati na -parniku "Aqui-tahia", a je bil zelo optimističen ter rekel, da bo najbrže Se danes zapustil parnik m odpotoval v London. Kot pravijo, je baje že najel stanovanje v Savoy hotelu. Možak še vedno upa. da bo angleška vlada razveljavila svoj sklep ter mu dovolila ostati tri ali štiri
umorjeni zvabi jen v samoto in nato itreljen ali Če je bil ubit drugod ter so ga morilci privedli na liee mesta v avtomobilu.
Njegovi prijatelji »o mu že izpo slovoali francoski viae j, in če mu ne bo dovoljeno pristati v Angliji, bo šel direktno v Francijo.
Zadnji signali so bili dramatični. Zračna ladja je sporočila, da je zašla v nasprotne vetrove. Ena stran velikega balona je bila pretrgana in cela ladja je bila prevlečena z ledom. En stroj je počival in manjkalo je kuriva. Zračna ladja je sporočila, da up-a priti v kratkem v Kings Bay.
Nato pa je zavladal velik molk.
posebno telavno. Imela je tudi ski-je, da fii pribori pot preko Jedrnih puščav, če bi bila ladja prisiljena na tla.
Sedaj pa divja nov svežni vihar po ceLih Špiobergih in to je za nekaj časa končalo vse reševalne akcije.
Parnik "Braganza", katerega je najela laška vlada, da vprizori pomožne ekspedicije, je sporočil, da je zamrznjen v ledu in v nevamost i, da ga zdrobe velike ledene plošče, ki plavajo po severnem vodovju. Parnik "Hobby", ki ima ravno tako pomožno ekspedicijsko nalogo, je bil prisiljen poiskati varno zavetje v nekem zalivu severno od tukaj.
Nov način izdelovanja
tiskarskega črnila.
STOSCKHOLM, 8ved>ka, S. junija. — Neki švedski inženir je izumil novo metoilo izdelovanja tiskarskega črnila iz nekega stranskega produkta lesene kaše za izdelovanje papirja. Novi proizvod je že uspešno rabil neki list.
Proti kontestom.
S AN SEBASTIAN. Španska, S. junija. — Izvrševalni odbori Lige katoliških žensk so sklenili nasprotovati vsem kontestom za ugotovi-Jtev najlepše Ženske, z izjavo, da so ta;ka tekmovanja "nemoralna".
NEMERI V SEVERNI KITAJSKI
Odkar so južne čete zavzele severno Kitajsko, je •zavladal tamkaj velik nered in nemir. — Neredne kitajske čete so baje napadle Japonce in plenile po Tiensinu.
TOKIO, Japonska, 8. junija. — Precej pozornosti je vzbudilo tukaj poročilo, da narašča v Severni Kitajski nemir izza Časa, ko so južni nacijonali-ti prisilili Cang Tsolina, da se je umaknil kot diktator vlade v Pekingu.
|. Poročila iz Tsintao pravijo, da
e z n a m •
To je aeznam, ki pokaže, koliko ameriikega ali kanadskega denarja nam je treba poelati, da poskrbimo t stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni db preklica, ki ae po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da yam bo ta ponudba ugajala, posebno is, ako bosta vpoAtevali nafto sa-nssljiro ter točno postrežbo.
Dintrji
Din. 1.000 .......... $1*40
Din. «.«00...... ...,$«.70
O«. §000..........$ 91.00
Wa. 10.000 ..........$181.00
Lire
Din. 11,110
$200,00

Lir 1000

POSEBNI PODATKI
Pristojbina ta Izpla
ti ta uwrUkih dol*/
Jev v Jugoslaviji in Italiji snaia kakor •Mi: sa (S3, ali
meajl saesek 75 cen. tor; sd $25. naprej Sa $3M. pa 3 centa sd vsskecn dslsrja. Za vetje vrste ps
82 Cortlandt Street,
STATE
BANK
New York. N. Y.
je bil zbor japonskih telegrafistov napadeni o<l kit&jskih neivd-ntli čet pri Tinfferfu. Dve kompa-niji vojakov sta odšli na pomoč Japoncam. Dodatna poročila pravijo, da je bila prekinjene zveza med Pekingom in Tiensinom. Tako v Pekingu kot v Tiensinu so baje plenili kitajski vojaki, ki pa nisi nosili uniform.
»
j Ničesar ni bilo sporočenega o bojih med nocijonalisti in preostalimi -severnimi četami v tem ozem-lju-
Xaeijonalisti so poslpli pnr svojih vojakov v Peking. Mir v mestu je vzdrževal posebni javni varnostni komitej. ki je prevzel po-
1'sle Čangove vlade.
Poročila iz Mukdena javljajo. ,da se mandžurski poveljnik dosti boljše počuti po poškodbi, katero fje dobil, ko je bil prejšnji ponde-[ljefe bombardiran njegov posebni ! j vlak v bližini Mukdena.
OLAS NARODA, 9, JUX. 1V>H
m
Owed imd PubUAtd »0
PUBLISHING COM?AfiX (A&rp
Lotda Benedik, Irianrar.
fl«M business #1 Um corporation and addresses of above officers. ti CsrtUadž Bfc. Borscgk of Msnhsttan, Now York City, If. Y,
"GLAS NARODA" (Voies of tho Peopls)
Iseued Every Day Except Sundays and HoUdmys.
la ceja lite tifja Ust m Ameriko
1m Kanado_______$6.00
Za pol leta--------$3.00
Za Mri leta_____$1*0
Za New York m telo lete-J$7JO0
Za pol leta
V Zajrr<4m Hiva že več lH Slo-vi'nec. jwkovski tnojsier Mirko Jakopič. ki iiuu svoje stanovanje v
Radnirkeni dolu. 14. maju je odpotoval "v Sevnu-o, da hi tamkaj nakupit nekoliko vagonov- <lrv za svojo jK-k^rno. V vagonu sia mu pridružila dva nMnanta, ki sta lun ponudila pi«'*e In^»ijrHret«*. Cigarete so bile vsekakor narkotič-
Za inozemstvo ea cele leta Za vol leta_____—
^ fffifoe. k^r je 4 a kopi« takoj po puše-
j$7j0# »ju zaspal. Ko se je v Sevnici sbu-
Snbscription^early $6.00. Advertisement on Agreement.
"Olas Soroda" itJuija vsaki dan izvzemh nedelj m> prtunAot.
popisi bres podpisa in osebnoeti ae na priobSajejo. Denar noj M blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da aa nam tudi prejšnjo bivalii&e naznani, da hitraja
najdemo naslovnika._;__
•'GLAS NAHODA'1, 82 Cortlandt Street,
Telephone: Cortlandt 2876.
IZ FAŠISTIČNEGA PEKLA
$W{dil. j'* opazil. da mu j«' bila likra-jdena listniea - 1 .">.fH)0 Din. Tatvino je prijavil orožnikom v Seviriei. ki mu sprva niso hoteli verjeti in so se skupno z njim podali v Zagreb. kjer se je jKrtrdilo. da je res vzel s seboj l'j.000 Din., doma pa je pustil še 5000 Din. Izguba de-—'	iiiarja je tako deprimirala Jako-
New York« N. X*lpiča. da se je kinahi po odhodu o-iro/.nikov odstranil iz stanovanja, vzel s seboj nož in kiju« ter se podal na podstrešje. Ker je žena opa žila, tla mož nekaj pripravlja, je pozvala stražnika, ki je šel za .Ta
Ti* ilni £0 dospela iz Italije kratka poročila, <ia so kopičem in preprečil njegov samo-
ri'hil i»roeefc t,loti nekaterim italijanskim radikakem tor'morilni namen. Toda Jakopič se
V ... : .	....	, „	i^ur J«' takoj odpravil od doma in 15.
da su I nekateri obtozemi obsojeni na scdei 11 uulvaj&et . r \
na r<»t iiui »' »vi"	iHtaja zjutraj so ga našli v Zelen-
*i*a k main pridi. da me ne bo skrbekr. mu je naročila kakor vselej, preden je .v-! od dotna.
"Kali^ tri dni se bom zamudil. Pa z IW^om. Kraaieka!** Miha ji je stisnil <ltsni«> iti odšel v dolino.
Željno je čakala Franeka moževe vrnitve. Jfiflftiii so trije dnevi. a Mihe ni bilo od nikoder. Po naključju je (»ogledala v omaro in videla. da je izginila vsa njegova obleka, tudi svetlo okovanega ameriškega kovčega ni "bilo na jKrejšnjem mestu.
"V Ameriko je odšel!" je prestrašena zaslutila. Drž se je napotila v Ljubljano, da poizve pri zastopstvu. aR je odpotoval kak Mihael Breznik v obljubljeno deželo.
Odgovor je poirdii njene lutnje. zapuščenka je milo zaplakala. "Pa ni«"* se ni poslovil in nobenega denarja mi m Lzrr.čilje jadiko-vala v pretresljivem joku. "Na vsak na^in mora nazaj ! Kje je o-blas-tvo. ki mi ga bo vrnilo.'"
Franeka se je zatekla k obla-stvom. ki pa niso mogla ugoditi njeni želji. Dala pa so ji nasvet, naj se obrne na pristojno sodišče in prepove prodajo kmetije, o ee-mer ji je možiče-k menda nekoč že namignil.
V okolici je dogodek povzročil mnogo ugibanja. Sosedje premi-
Penfttoser, ki je doma iz Cerknice, i KATEE&I JE NAJZDRAVEJSl
je bil že leta zasledovan zaradi nia-	POKLIC?
zaitva, vendar mu oblasti dolgo!	■■ 1
časa nrso tnogie priti na »|<*f. Sum. Neki franeo^ki časnik je zi^sta-
<la <se l"eriu«>=*er |>et"a lakim po- vil	netlavnim janrnostt v na-
>.tCTii. je bil v mnogih primerili po- M0 Vi t nave<leeno vprašanje. Dobil
poLnoma utemeljen, vendar mu o- Je nešteto mlgOiVorOV. i/ katerih
blast i niso mogle do živega.	ciniki % Floteli slilepati. da
se je ujeF šele dne !>. ma-k«» v sobi ilekejra IioTela
1 se imajo najbolje iranrtrski parla-
mentarei. kajti mnogo je med
ja. K.«» v -šoIm nekeira hotela v' -- - , -	, , . •	.
,	njimi, ki so /. deseletninv -*-b-njem
Kolodvorski uliei ©|»eriral soprogo	mollW;,, ........^
nekeka železničarja.
Detektivi, ki so mu sledili tik za petami na kolodvor, so našK v nje-j trenutku neki Ust iz Bn govern žepn razne inštrumente, ne-u-etlel sledeča tlejstva: osnažene iu v zarjavelem stanju.! Admiral Touebard šteje s:j I*aži-zdravnika so detektivi naijn sprehaja pozimi kakor |K>le-lnestu aretirali, pozvali pa so se- tl	piaš.-a: admiral liesson
na svojih mehkih senariuii ali p«»-slansktih sedežih	biblična
leta. Tedaj se je oglasi) v zadnjem
i in na-
boj dndi žensko, ki je pozneje na polieiji vse. prizna la. Permoser sam
šteje S4 let in njegov tovariš Four-
. 1
mer rad še s svojimi leti ]k>-
>aja zj 111 raj so ga
loi jeee.	j gaju s prerezanimi žilami, v neza-
Nekateti obsojeni so hili člani komunistične stran-(vesti, z re«inim avtomobilom so
ke. To .k bil ves njihov zločin.	, uni nvdm ^^ pomo^ Ko, —-.........——
imeli SO toliko korajie, da niso soglašali Z Mussoli- se je Jakopič končno le zavedel.j"1?0 namenoma prepustil usodi, . . * • •	1 - 1- i	• • -i 1	i .	all pa se 111 poslovd zato, ker ni
nijem in njegovimi idejami ter so skušali dati poudarka je	da mu ob.t ne	,poshlšatj njenega židora.
ga jadrno prpoljali v bolnico, kjer ..... ...
sljujejo. ali je Amerieau mlado že-
svojitn nazorom.
Bili ko aretirani, preživeli so dol^e meseee v jeei injsnirti
konenet .)*> Uila izrečena razsodba, ki je jasen izraz teror-J Drzne Ippove, ki z ^omotičnimi
ju, kakoršnega ne pomni svetovna zgodovina. Poudariti vi lovijo .^oje žrtve, inten-
, v .	»	i - * i;i Zivno zasleduje zagrebška policija
i" treba, da v tem siueaui ne ure za zioein , ki je DIH	..... . .. .
»I	'	«'	^	'	v zvezi s sveniskimi m ostaLuni
storjen V zadnjem časil.	posavskimi orožniškimi stanieami.
Obtoženei so bili kaznovani, ker so se politično ude j-
Mvovali teilaj, ko kcnituiisti.-nii stranka šo ni bila progla-	P«^® v iMd»
Kakor mnoge amemke Sloven-
šena za prot ipostavno.	ee, tako se je lotila želja 1K) domo-
Skoro vsi obtoženei so bili svoječasno redno izvolje- vini tudi rojaka Breznika iz Vra-
. * • 1 -1	i	.	Inje peči, ki se je koncem lanskega
m elani laškega parlamenta.	L	, - ,
T ... Jeta povrnil v domaee kraje. Ivu-Obsojeuili Je bilo tudi več navadnih delavcev, kojihJpU ^ je mn]o posestvo katern jtl
zločin je olistajal v tem, da so bili člani unije ill sie^l* plačal s prihranjenimi dolarji, na-
t h času, ko s<. bile nuije v Italiji se dovoljene.	kai* «i je poiskal mlado nevesto
j- «	t	* • i,- . ~ - . „ 1 • . i- , ..	ter se poročil. Delavna žena se je
*Kot zavedni uni ski mozie s<> zbirali i>rostovoljne« ... ....
1 marljivo okleiula novega doma. prispe v ke za tedaj štrajkujoee angleške majnarje.	pri tpm pa je „ojHa
Pa ne samo delavski voditelj in delavci, tudi advokati da bi ljubljeni možiček ne po
dobro in da ga je izguba lo,000, . , . n. . , , , j . • - » , oploano r»a zelno potrti ženi Din. tako j>otrla, da si ja zazelel . , . ..	,
je hotel tajiti, toda to pot zaman. st:l| lam Akademije; a.lmiral Ser-
vau se drži čisto isto tako s S."> leti.
Xabr.na pa z S7: admiral (Jodiw je grča s svojimi ^ leti. a Bellan-ger eelo r/. 00. Najbolj je pa pihne admiral Fotirerov. ki šteje JM» let in trti no upa. iia :nu hotlo 100. rojstni dan olepšali s po delitvijo križea Častne legije. Tako t>i bilo vsaktinutr priporočati, če hoče imeti dolgo in krepko življenje, na.i }Kstane admiral v fraueoski vojni mornariei.
Te <tni so se organi ljubljanske policije odpeljali rudi na tlru^o Permo.senjevo posestvo, v Beli Krajini blizu tira^lea. Izvršili so tamkaj hišno preiskavo in našli eelo košaro, polno najrazličnejših zdravil, ki so služili mazaču. Detektivi so košaro z zdravili zaplenili ter jo oddali jkolieiji. ki jo je izročila sodišču kot ear pus delicti.
Italijan kupil
Atlantiški ocean.
ro bili med obtožonei.
S čim so se pregrešili ? O, velik je bil njihov greh.
Njihov zločin je obstajal v tem, ker so pred sodiščem zagovarjali komuniste, unijske delavce Vršili so torej svoj poklic.
Te točke je vsebovala obtožnica. Tega so bili krivi obtožene!. Tej»a iu ničesar drugega.
Vsak treznomisleč človek lahko izprevidi na prvi pogled, (hi je bila obtožba neutemeljena.
Obtoženci so bili celi dve leti v preiskovalnem zapolni.
dajal več v tujino.
"Saj bom ostal pri tebi, Franeka". ji je verno obljubil.
"Petdeset let \maš in nekaj si ill a nt i fašist "C. prihranil, čemn se boš mučil na na starost po svetu? Lahko hi se ti nazadnje še kaj pripetilo"...
"Saj vem, *aj vem", jo je tolažil. "Res iina Aerrka dolare. tukaj pa diham dober zrak; ne veš kfiko izvrstno se počut.im".
"No vidiš, kar pri meni ostani,
1 pa nismo narpravi. da l»o«u imela
Potemtakem so morali zakriviti svoj "zločin", pre-*vlto ^ tvojaefa doma" dno sta bili v Italiji prepovedani unija in komunistična; "Ej. saj se ne mudi; sier pa:
stranka.
Obravnava je bila tajna.
Mussolini je poskrbel, da ni javnost ničesar oziroma le malo izvedela o nadaljnem sramotnem madežu, ki počiva na fašistični stranki in njenem vodstvu.
Nobenega tujezemskega časnikarskega poročevalca 1 iso spustili dvorano.
Navzoči so bili le poročevalci fašističnih listov, ki so svoja poročila seveda tako prikorojili, da je bilo Musso-bnijii p<»volji.HmjpM 1. , B S i ^
kar je moje, je tvoje, in tistih, ki bodo že ipriromali v našo hišo"..
Tako zatrjevanje je ljubečo Francko utrdilo v zavesti, da se je mož odloči^ za stalno bivanje na domači grudi. Z vso vnemo se je oprijela kmetijstva, ki j« v hribovitih krajih združeno z velikim .naporom; morala je nositi gnoj, kopati in pripravljati zemljo za pomlad ho setev. Z zadovoljstvom je gledal mož svojo pridno ženico, ki iftu
je kot dekla delala na po-Ko se je izvedelo, da namerava nekaj Italijanov v iju in gosgpodinjila obenem.
iz inozemstva dospeti v Italijo, da bi se udeležili procesa, Nekega -jutra je Franeka opa-
jim je Mussolini kratkoiyalo prepovedal vstop v deželo. zUa- da moži?ek nenadoma ne-
Navzlie tajnosti, v katero je .bila vsa zadeva ovita,
je v inozemstvu izvedelo o iiji precej podrobnosti.
Vsak, ki ima v sebi količkaj človeškega dostojanstva
in človeškega čuta, se je zgražal nad tem ravnanjem.
Ruški suhači napadli vodko.


MOSKVA, Rusija, 8. junija. — Vodka, pivo ter vse druge alkoho-lične pijače bodo izključeue od V*eh ofieijHnih banketov, jufcile-|jev in drugih proslav, če bo uspešna proti-aikohotska družba.
Med praktičnimi odredbami za hoj proti alkoholizmu, katere je priporočil izvraeralni komite j družbe, je bil ofieijelni od lok 7 s i^ate-T«m so definitivno prepovedali vse po driamih. funkcijah. Ek-je ttuir naprosila komu-,
nisticno stranko, naj se istotako obveže za izkijučenje vseli alkoholi čnih pijač ]>ri vseh svojiii javnih ill privatnih prireditvah.
Glavna naloga proti-alkoboiske drnžbe je baje vzgojiti npse glede tega predmeta. Volin, ki načelu je propagandnemu oddelku je rekel, da bo razdelila družba na stotine tisočev letakov* v boju proti dosti. Poseben napor družba, da doseže sovjetsko
kam odpravlja. "Kam pa. Miha, kam?" je Ijrfbeznjrvo poizvedovala.
"Eh'. tja na Štajersko bi šel obiskat sorodnike, že dolgo se nismo
videli".
Pozo t čfttfttljL
.Opozorite -trgovce xx% obrtnild, pri kupujete jui in ate z njih zscfefdljnii c jejo v listu "Glas Na-S
mm*
ei. tla bi se ji možiček prav kmalu oglasil iz obljubljene dežele ter jo razveselil s pošiljko dolarjev.
Smrtna kosa.
V sredo, dne 23. maja je umrl '»kletni bivši mesarski mojster in -tedanji reteposest. v Medlogu. Jakob Leskošek.
— Xadalje je umrl kamnosek Leopoltl Bejan. ki je bil zaposlen pri t-vrdki Vinko Ca mernik, v starosti 45 let.
Aretiran vlomilec.
Celjska po lie i ja je pred dnevi, izsledila znanega drznega svedrovca 35-letnega .Jerneja Dolinarja, doma iz St. Pavla pri Preboldu, ki je dne 9. maja vlomil v prodajalno ura rja Josipa Mačka v Rogatcu ter mu odnesel 36 srebrnih, 24 nikelnastih in nekaj zlatih ur, dalje več srebrnih verižic ter prstanov v skupni vrednosti 11,000 Din.
Dajinar se bo sedaj pač zopet dalje časa pokoail v zaporu, ki ga je v ostalem že vajen, saj je presedel v njem že nad 5 let svojega življenja.
"WILDWOOD, X. J., 8. junija. Pascjale Jaqtninto je letal kot norec po obrežju ter skušal kolekrati po petdeset centov od vsakega ko-palea. ko ga je aretirala policija. Xa stražnici je povedal, da je kupil od dveh moških, za $384.00 Atlantiški oeean s pravico do ri-
1
bolova iu kolektauja pristojbin od. vseh letalcev in prekoletečih aero planov.
Poslali so ga domov v Stove, Pa
imajo različne »«• prav j »osebne.
Samomor morilca.
TCLSA. Okla.. S. junija. — .T. I). McXeil. hiv.ši občinski ječar se je ustrelrl v hotelu potem ko je ubil Mr\ Sabro <!reen. sinro 3« let. Cbil jo je v taxicabu. ker ni vračala njegove ljubezni. Zapustil je pismo sledeče vsebine: — 1'nii-ram kot sem živel — sam.
NAJNO VEJŠE WELL80VE UTOPIJE.
Dober lov toplišlcih orožnikov.
Orožniška patrulja v Toplicah je te dni aretirala drznega, že od la ni zasledovanega Antona Škof ljanea, doma' iz Leskovea pri Kr-}^ škeni. Skofljane je julija pobegnil iz mariborske kaznilnice, kjer bi imel presedeti zaradi raznih tatvin 3 in polletno težko ječo. Drzen pa. kakor je. si je Skofljane kmalu po&agal na svobodo in pričel krasti naprej. Civilno obleko si je oskrbel v Mokrem Polju pri posestniku Josipu Zernandičn, katerega je oškodoval za 1400 Din. Pozneje je Vdrl v neko gozdarsko barako pri Mihlarjih ter pokradel vsem delavcem obleko in razne druge vrednosti. Kmalu zatem se je preselil na Dolenjsko ter tu nadaljeval z vlomi in tatvinami.
Orožniki so Škofijanca oddali v novomeške zapore.
Bernard Shaw in Wells se bavi-ta r zadnjem času s kontruira njem .novih socijalističnih teorij, po katerih menita zreformirati in osrečiti ves svet —. če pojile za njima. Stari soeijalizem ju je nekoliko razparal in tako uganjata novega. Shaw bo izdal knjigo o tem predmetu v bližinjih dneh. Wellsova pa je pravkaT"izšla.
Tmennje se "Odkrita zarota, vzorec za svetovno revolucijo" in sanjari o bodoči a nt imilitarističm državi, ki bo objemala ves svet in v kateri ijitdje ne bodo poznali revščine. ljudi in blagovno proizvodnjo bodo vodili voljeni direktorji in življenski smoter državljanov te plemenite države bo ta. da bi z znanstvenimi pripomočki zmanjšali količino dela do tiste mere. ki bi zadostovala za nujno blagovno produkcijo in za osreče-nje omejenega števila človeštva. To človeštvo bi bilo nekakšen križni produkt "češkega sokoistva in italijanskega fašiama". To je v lavnem vsebina Wellsove knjige. Zdi se, da če že ne sokolstva. vsaj fašizma ne pozna niti najmanj. Kako bi drugačq metal demokracijo in diktaturo v en koš.' Morda bo Shaw povedal kaj pametnejšega.
Slabega zdravja in nervozna, ni mogla spati.
Mazač Permoser ▼ zaporo. -
Preiskava proti fatmozneinq ■^doktorju" 69-letnemu bivšemu železničarju Ferdinandu Permoser-ju je sedaj že zaključena ter je bil stari grešnik izročen sodišču.
Mrs. T. B. Heed, HaiHeltl. Ark.. je bila vsletl ^uffa-Tone tako olajSana, da je piaala izdelovalcem tega zdravila sle-' de£-e:»**To .je najb61j5e zdravilo .kar s eni jih Se rabila. Bila Bern bo-lehna in nezmožna opravljati kako delo. Bila sem nervozna in ix> nof-i nisem mocla -spati: vsak 5ttm me je vznemiril. Sedaj je moje zdravje boljSe. nisem nervozna in lahko mirno spim. Ne morem dovolj pre-hvnliti Xuga-Tone."
Vft kot mflfjon ljudi, moS in iena. je dotfflQ veliko pomoč potom t epa zdravila. V resnici nI sredstva na trgu, ki bi tako pomagajo proti slabemu teku. neprebavnosti, plinih in neredih želodca, kroničnem zaprtju, neredih ledvic in mehurja, glavobola, zgubi tete in moči, ter stičnim boleznim, kot Xuga-Tone. Ako ste boleh hi al! oslabeli, tedaj bi morali Jemati Nuga-Tone. Prodaja se v trgovinah z zdravili. Ako vam v45 trgovec ne more z njim ustreči, mu recite da naj Ca naroči od zalagutelja z zdravili.
—Adv't.
in
imamo i« nekaj r zalogi Pratika MM £5 Mat<n. Koledar pa 0 eentoT. Koledar ni letoa izredno samhniTo Taebino: razprave, po* vesti, mkv, Ua, sanimivosti itd.
Blaznikora Pratika je naiim roja-koan jako priljubljena. Se ▼ jta-rfa kraj« to jo Jjili vajeni in je tudi tukaj ne morejo ^ogrdNiti NaroČit« takoj.
lit Točk 0tty.
KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
T LJUBICAM
sa leto 1927 so sledeče:
vodnikova pratika sa leto 1*39;
mfiA V STRUGI, povest;
vladka in mitu a, opisi:
VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska ra j prava).
Članico jih že prejeli.
V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOV
cena vsem Štirim
. $1.50
Kdor hoče postati clan te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina ea člane je samo $1.00 na leto
Naročila pošljite na: —
"Glas Naroda**
n Cortlandt Street,' New York
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
Sestavil Br. F. J. KERN
Gena s poštnino SAMO
$3.
Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje za □čenče angleščine; berila in članke s slikami ter kratek an-^leSko slovenski in slovensko a gleSki besednjak (4000 besed).
NorbSiia pošljite na:
'OLAS KABODA" 82 Oorftla&dt Bi* fte* ftirk
l*riji»rflj mi je prij>ove(loval:
—	Ziitliiji*"- s«m bil v kinematografu <iv(»jhn	in
v<» lt«Vrk<> Mt»j Nflsfil jt» (»ONlareu možak in nr koliko kratko\-iden. •\j»"j<tvii hčerka j»- >tiira petnajst in je raka kot živo >r»*bro Predstavljali jw> i»r»H?ej tlrmo sliko, ki d»i morala biti, «V bi bilo po mojem, mladini prepovedana.
•hr/. rv»*in	v sredi, na d^soi
-ifrse*' )v« hčerka, na levi pa
K.» jf hiln .lajanje na ridkn. mi j.' sirs«-«! za«e|M>tai v i»Ho: — Hvala IJog-n. da j«' atrok se premlad in »la v>»*ir.i T«-<ra razume.
V desno uho in i je pa lieerka zacepetala : — Hvala Bojim. d;i je papa kr;i t koviden, <la vsega r ♦•"•a ne vi-li.
*
Razne bolezni vzroke. X«>katere
Slišal sem rojaka, ki j** towl svo-jwmi 1 »ri ja tel ju ; — Zlomek. z me. JK)j j*' pa iirkaj nai-obe. P>olan s»«'m.
iri fini nisetn poskusili rt i t i kap-Ijice pijače.
—	Kaj ti |>;i manjka '
—	Denarja mi manjka, denarja.
Štirim l«>1ale<in	j.- pusn-.'-iln
pol.-iPti iz faHfomije v Avstralijo.
Ameriško »"-asopisje je to objavilo z velikima naslovi.
Kaj ,1>i> ,'rz deset, eez dvajset i ei:
Taki in podobni poleti bodo 0-znaeeui na zadnji strani kot je sedaj kretnnie parnikov.
*
N'<»I>i farmer me je ozmerjal, zakaj nikdar nobene farmarske ne povem.
Xo. pa naj bo tukaj ena za izprrt-nitMnbo.
Xe ve.111. ee v državi Xe\v York ali Wiseon-in, je živel prebrisan farmer.
Imel je lepo farmo, dva para konj, par prašičev in petnajst, krav.
.Nekega dne mu je pa ena izmed krav zbolela.
— Hm. — je rekel svoji ženi — naša liska je nekam eiulna. Najboljša detelja ji ne diši. pa tudi pogled ima nekako moten.
—	Najboljše je, <"e pokličeš živi-nOzdravnika, — je reikla žena. — .Mogoče je kaj nevarnega. S takimi stvarmi se ni šaliti.
—	Sem /e sam mislil na to. pa je križ rn težava. Nekateri živino-zdravniki razumejo >voj posel, nekateri pa manj kot konjederec. H a de ved en sem, kakšen je ta, ki se je pred kratkim tukaj naselil. Ce je dober, mu ra<l plačam par dolarjev za zdravljenje. Le čakaj, jaz ga bom že preizkusil, ee kaj ve, ali ne.
Pozval ga je, in živinozdravnik je prišel.
—	Katera krava je bolna? — je vprašal farinerja.
—	Nimam časa, da bi jo vam pokazal. Saj ste vendar živinozdravnik. Boste menda ja vedeli, katera je bolna.
—	Že dobro. — je odvrnil živinozdravnik ter odšel v hlev.
Ogledal si je kravo za kravo ter končno dospel do li^ke. Takoj je vedel, ksjj ji je. Vlil ji je v neko zdravilo in se vrnil v hišo.
—	No. katera je bolna * — ga je farmer radovedno vprašal
—	Ta lisasta v kotu. Pa ne bo nič hudega, sem ji že dal zdravila.
—	Koliko računate za zdravljenje krave? — ga je vprašal farmer.
—	Deset dolarjev. Pa ni treba takoj plačati. Dom že koncem me-seca poslal račun.
Xato je odšel.
—	Ta pa je tič, ta pa je tie. — se je veselil farmer. — Takega živi-nozdruwikka še nismo imeli. I11 če bo krava ozdravela, rti dese* dolarjev nič preveč.
Krava je ozdravela, mesec se je približal »koncu, po pošti je dospel račun, in farmer se je .prijel za glavo.
Kajti račun je glasil:
1 kravo ozdravil... $10.00 14 krav pregledal
($3.00 vsaka)......$42.00
Mm

S. . ■*. Jat. '.
.S«
W-h:
:. i
GLAS NARODA, .JUX. 1028
PJEltTtF nn.LOTE:
Zjutraj. ko hi si bila Člen«* in •J^an morala reči "zJkijsom". M a se
enkrat objela in vroče polji$)ila. Noč, ki >*• je pravkar Umikala od njiju, ju je navdajala >. toliko nežnostjo. d* sta s« itnela povedati h«* t -in'- sla lkiRsti. Ne enkrat sta združila »ustnice in ko *e je Jean iztrgal iz njenega objema, je dejala Clamenee:
'".lean. ne odhajaj vendar brez men«' Sit?! snn t<-«za življenja z idij 'fom in skopuhom. ki so mi domačj obesili na vrat. Oh dveh popoldne *e vrne. N'mrm ga več videti!"
Ljubimec ni niti trenutek po-mi.sljal. Vzel ji* njeno glavo med dlani, rekoč;
" I)i\ nn! **
<ibšcl ga je nl>čutek neznanske toplin«' — li^tc. ki napravlja i/, mladeniča junaka, iz moža pa mu-čenika za vredno stvar. Clemenein prwflojr se ni u je videl tem sprejemljivejši, ker je hi! v jedru du-£e romantik in mu je tak pobeg ugajal, ('lemenee pa mu je bila tem bližja, ker vobče ni poznal njenega moža. Xjega ■»• mu ni i»i -lo treba bati.
Medtem je Clemenoe odprla o-maro in jela jemati v obešalnikov svoj.- stvari. Zložila jih je v kov-čeg. klohuke pa v škatlo Tiila je narod — in .lean je Mekel po taksi. da se odpeljeta z dom g.
•J. dva je -»topil *'■*■/. prag. pa se je domislil, da zunaj dežuje in da mu je |>'>trehen dežnik: tega pa ni imel .s s«*l»oj. Vrnil se je in vzel de/, nik Clemeneinega moža. Ona je medtem načečkala pismo, v katerem je naznanila možu. naj je ne išče, ker ne more več prenašati njegove h! if. i ne. Pisala je: "Peljem se v inozemstvo z mladcem, ki ga iskreno ljubim. Xe delaj si sivih In s zaradi mene in vedi, da sem v najboljših rokah." Kmalu nato .se je ustavil pred hišo avtomobil; parčeh je pometal \anj prtljago in je v zmedi vzel s seli »j t ml i dežnik. Tega je .Tea 11 šele opazil. ko sta se pripeljala s Ole-lueiMf na njegovo stanovanje. Ril je zrlo nejevoljen, a ('lemenee ga je tolažila, naj se ne vznemirja radi take malenkosti. Sedela mu je na kolenih in <ra je gladila po li-
DEŽNIK
TRINERJEVO GRENKO VINO
odgovarja Mišim potrebam, ZiTixlnje ^mletje veil 110 prinese akutne želnde-ne nerodnosti. vsle«! uuimiHie h rime, I»remeiube v« h le. it<l. Triuerjevo grenko vino izrisi i vaš želodec. »trži f-reva odprtti. ohrani pNovnost. —Adv't.
eih ter ščebetala kakor lastovka, ki spleta novo gnezdile.
Oospod Bela in. Olcmenein mož, .^e j.- v tem času zlagoma vračal s postaje. V roki je nos»il aktovko sn elit 11 se je zelo zadovoljnega, Iifiel je bil srečo, da se je vozil v drugem razredu s polovično voz-nino 3. razreda. V Etampesu, kjer je bil, so rr-a bili sorodniki povabili k sehi; imel je zastonj hrano in prenočišče — priharn i I je bil .lepo v>otieo. ki hi jo bil mora i sicer odšteti hotelirju in resfav-raterju. Gospod Belain je bil velik stedljivec; tako velik, da so mu nekateri že reka 1 i stiskač.
Ivo je prišel, je naprej odložil }»otn/) obleko. fs«*gel je po pismu na mizi, ki je bila čisto v redu. nataknil si je očala in čjtal, Xič jeze. nejevalje ni bilo na njegovem obrazu; mirno, kakor da j<* vse t<> pričakoval, je skomignil z rameni in se pogreznil v naslanjač. Nato je vsta! in odklenil omare drugo za drugo: Gledal je, štel rjttbe in odeje, pregledal srebrnino in zlatnin >.... Vs.* je bilo v redu.... Denarja, hvala bogu, ni imel doma ; ležal je v banki, zakaj Belain s.* j«- bil vdal v svoje novo življenje.
Ko je vse pregledal in se uveril, da je odnesla žena s seboj le svoje stvari, je globoko vzdihuil; dobro se mu je zdelo, da se ni doteknila ničesar njegovega, kar bi ga bilo dvakrat užalostilo.
V-udar je zaradi sigurnosti pregledal še hodnik In tu je ugotovil da jra je žnm le za nekaj prikrajšala : manjkal je njegov dežnik.
"Lopovi!" je vzkliknil obupan. "Odnesla sta mi dežnik! Dežnik s srebrnim držajem!"
Minilo je več mesecev. Gospod Belain se je bil udal v svoje novo življenje, a nikakor ni mogel p rek-»let i izgube dežnika. t'e se je nebo sčemerilo, se j.- takoj omislil črne strehe in srebrnega držaja; bilo mu je zares hudo. A če je deževalo. je skoraj jokal nad bridko izgubo, ki ji š vedno ni bil našel nadomestila.
Imel je opravka pri odvetniku v bližini Rastlinskega vrta. Nekaj časa je šel peš; potem se mu je zazdelo. da je utrujen in je sedel v avtotaks 11a Ohlichvjskem trgu. Vozilo je prihajalo iz Batignollesa. Izdatek za vflŽnjo se mu je videl strašno visok.
Stoječ na ploščadi vozila pa je vzdrhtd in prridedel. oboje namilil. Bled mo, s hrbtom obrnjen proti njemu, je pušil smotko in vrtel v rokah njegov dežnik s srebrnim držajem ter ogledoval lep«' ženske, ki so vstopale in izstopale. Lotilo .se ga je razburjene. Ker je
ZA ZAPOMNITI!
Ako ste naš vlagatelj, se obračate v denarnih zadevah na nas, ker nam zaupate. Zato po vda r jamo, da smo vedno pripravljeni z nasvetom, kako vrediti take zadeve tu ali v domovini.
Enako smo tudi onim, ki niso naši vlagatelji, vedno radevolje brezplačno na razpolago s pojasnili v katerisjbodi denarni zadevi.
Naša bančna in potniška služba je velepo-tezna in koristna za vsakega rojaka, ki se je lio-če poslužiti.
AKS
STATE BANI
82 Cortlan'dt Sheet New York', N. Y.
bil šibak in slaboten, se ni npal nastopiti s silo. d asi hi bil najrajši udaril tatu po leu; šele ko je mlade*4 izstopil v Chathalatu. je skočil g. Belain za njim in ga j*1 potrepljal po ramenu:
"Oprostite, gospod — dežnik, ki ga imate v rokah, je moj. Mo-jroče je le dvoje: da ste ga kupili od da tu ali da ste ga sami ukradli!'
Jean je debelo pogledal neznan-ea. zakaj dežnika se je bil privadil tako. da ga je smatral skoraj zn svojega. Tajil je in protest i ral. boječ se osmešenja. Vztrajal je pri tem, da je nedolžen, tako dolgo, da je gospod Belain pozval stražnika. Tudi temu se Jean ni hotel podan in še na komisarijatu je zatrjeval, da je žrtev ljrezumneža.
"Ali mislite, da je tvornica naredila sam en tak dežnik? Napravila jih je na stotine!" j«* Jean končal svoj zagovor.
(lovpod Belain je mirno dodal:
* * Rati verjamem. A tale ima v držaju p^s-bno znamenje. Ali ve-*te. kakšno?"
Jean je obmolknil.
'"Pokažem vam ga sani." je veselo rekel gospod Belain.
Policijski komisar je odvil držaj in gospod Belain je z žareč i m o-brazom pokazal na žebljiček iz med i, rekoč :
"Gospod, vi niste poštenjak! Zaslužili ste kazen!"
Jeana je bilo sram; najrajši bi se bil pogreznil v zemljo. A tla se niso hotela odpreti — in gospod Belain je ravnodušno razlagal policijskemu komisarju, v kakšnih o-kolnostih mu je bil dežnik izginil.
Videč, da ni drugega izhoda kakor priznanje, je pot-rdil, da je od. nesel dežnik iz Bel a i novega stanovanja. A ne samo to. Obtožil se je tudi, da je odpeljal gonpodu Bela in u ženo. 111 se celo rotil, da 11111 jo pripelje nazaj.
"Ilvala." ga je zavrnil gospod Belain. Žene ne potrebujem. Zahtevam samo dežnik."
Hlastno je segel po njem in izginil skozi vrata.
*4Kako je srečen!" je rekel Jean policijskemu komisarju, ki je stal iznenaden pred obtožen-ceni.
Oz trenutek se je gospod Belain vrnil ill dodal: "Nikar se mi ne posmehujte, gospodi! Dosegel sem svoje. Ženo pa lahko imate, 171 d se je od rečem. Samo dežnika s srebenimi ročajem se ne bi mogel odreči nikoli!"
Pozor^rojaki!
Is naslova na listu, katerega prejemate, je rasvidino, kdaj Vam j« naročnina poila. Na čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovita naročnino aH direktno, ali pa pri enem stedečih naHTi
zastopnikov: CALIFORNIA Foflimfta. A. Horherar. " Ban Frandae«. Jacob Uulo, COLORADO Denver, J. Schntte. PoeMe, Peter Colli, Jobii Gent Ft. JadmIi. A, SartUL Salida. Louli Coctella
Waisenbars, M. J. BmrvUL INDIANA
Iiiiliw#illi, Lanie BmIA ILLINOIS Asrera, J. VarMch. Cblcage: Joseph Bllsh. J. BerOE, Itn. F. Laorteh. CUm, J. FaUaa. De Foe, Andrew SpUlar. Mid, A. Anxelc, ICary J. Zaletel, John Sm, Joeepb Hrevat La Salto, J. Spetfch.
■teh. Frank Angutlm. CIOcM. Anton KdClal. -K. Matija BttiAk. „ t„... J. Horvata. Wiolinii, Frank Petkortek. KANSAS

Narodne politične konvencije na 4elu.
Xarodna konvencija (National Convention^ amerwke politične stranke ima dve svrhi: sprejeti proglas o načelih, naziranjik in praktičnih predlogih stranke skratka volilni program, in izbrati kandidata za Predsednika in I*opredsednika Združenih Držav.
Od 1. 1800 ljudstvo izbira Predsednika. da>i ustava določa "ndi-rektno volitev istega potom predsedniških volilnih mož (elektorjčv). Vsaka država izvoli toliko elektor-jev, kolikor ima pretlsta^mikov v Kongresu. Formalno torej ljudstvo na dan volitve ne izvoli Predsednika. marveč elektorje. ki naj zanj glasujejo. Dejanski pa stranke imenujejo s-voje predsedniške kandidate te ali on«1 stranke in izvolitev elektorjev je postala le «?o-la formaliteta. kajti oni oddajejo svoj glas onemu kandidatu, v kogar listi so bili izvoljeni. Kdo naj bo elektor te ali one stranke, določa državna konvencija dotične stranke. Ker ti elektorji le predstavljajo. koliko glasov je poedina država oddala za tepra ali onega kandidata, se Predsednik in Pod-predsenik Združenih Držav dejanski izbira potom splošnega trla.^o-vanja volil cev. Y>aka skupina eloktorjev enostavno predstavlja kandidata dotične stranke.
Ta posebnost ameriškega političnega sistema razjašnjuje. zakaj so nacijonalne politične konvencije tolike važnosti. Le volilni dan sam, ko ljudstvo izbira izmed kandidatov posameznih strank, je večje važnosti v politični kampanji.
Doba preti konvencijo.
Že mnogo časa pred sestankom narodnih konvencij je začela agitacija (boom) za enega ali več mogočih kandidatov te ali_j*he stranke. Letos smo doživeli živahen ''booin" za take demokratične favorite kot sta governer Alfred Smith in senator Jim Reed oziroma za republikanske favorite Herbert Hoove;*. Podpredsednika Dawes in druge. Pristaši istih so poskrbeli za potrebno propaganda, obelodanjenje njihovih životopisov, organiziranje odborov za agitacijo v njihovo korist itd_
Oni, ki se potegujejo, da hi jih stranka imenovala svojim predsedniškim kandidatom, moremo deliti v tri vrste: 4'Favorites", "Dark Horses" in "Favorite Sons". Ti izrazi so precej popularnf v časopisnih vesteh tekom predsedniške kampanje. "Favorites" (priljub-ljenec) je navadno kak dobro znani politični prvak, ki ima pristaše po vsej deželi ali vsaj iz večjega dela Iste. To utegne biti kak federalni senator z dolgoletno službo, katerega ime je vsakemu znano, ali pa kak popularni državnik ali pravnik. Pokojni Theodore Roosevelt je bil tipičen favorit 11a republikanskih konvencijah. Izraz "dark horse" (črni konj) se rabi za osebo, ki ni široko znana in ki utegne biti izbrana za predsedniškega kandidata, ako nihče izmed favoritov ni mogel biti izbran. Dogaja se često v takih slučajih, kadar se dva favorita borita za nominacijo, da se izberejo kompromisnega kandidata, ki utegne biti kak "dark horse". Nominacija takega je presenečenje za vso deže-
lo. Nominacija Woodrow Wilsona I. 19P2 in Warren Hardinir* l«»ta 1020 je prišla na tak način. "Fa-j vonte sons" je izraz, ki označuje j kandidata, ki je v svoji lastni državi jako priljubljen. Olasoviti klic: na ne\vyorški narodni konvenciji j I. 1924 "Alabama oddaje svojih j 24 glasov T"nder\voodu*% kar je načelnik alabamske konvencije ponovil pri trideset in več glasova-j, njih. dokler se ni pojavil siguren j zmagovalec, tipično opisuje- uda-j nost lokalnih delegatov za svoje' "favorite sons" ali "domače sinove".
Štiri do pet dni pred otvoritvijo konvencije začnejo delegat je pri-j hajati v mesto konvencije H'on-' vention C'itv). Mnogo tisočev poli-[ tičarjev, novinarjev in izletnrko\ ' napolnijo naj zadnji kotiček v vsakem hotelu. Delegacije posameznih : držav s- posvetujejo in delajo 11:1-j črte skupaj z drugimi, kako naj si 1 zasigurajo uspeli svojih teženj. j
Postopa nje lin narodni konvenciji.\
Zbor otvarja predsednik narod-:
1
nega odbora stranke. Dvorana, ki; je prostrana in dostikat drži pet-j najst t!M>č ali ve«- ljudi, j-* nabito, polna. Ril z un delegatov, njihovih ' namestnikov in njihovih žen >ku-pijo se političarji iz vseh držav, j senatorji in poslanci iz Washing-!] tona, žitrnalisti in reporterji in masa drugih partizanov. Zastave poedinili držav, narodne zastave, znaki in gumbi favorizirani!) kandidatov so povsod na izvid. Ooilha igra popularne arije in gledalci pozdravljajo vsako odlično o>eho. ko vstopi v dvorano.
Izven konvenčne dvorane, po vsej deželi, mnogo tiso«" ljudi prisluškuje konvenciji na svojih ra-dio-aparatih. Mikrofoni so bili prvič postavljeni v konvenciji leta 1024.
Dnevni red konvencije začne z otvoritvenim govorom t (keynote speech) začasiniga prVdsedatelj;*. ki ima poudarjati uspehe stranke od poslednje konvencije in nagla-aati tekoče probleme, ki stojijo fired stranko. Ta govor vedno vsebuje tudi kritiko nasprotne večje politične stranke.
uj't.t
NOVE SL0YENSKE PLOŠČE
COLUMBIA
NOVE PLOŠČE
25082F
250811F
6800.~>F
10 iocbra po «5c.
ANTON SHIBKL, Bariton, s sprrmljevanjeat orkestra. \ Bo<r Moja. Bod* Moja ( Nebeška Ženite*
MARY UDOVICH m IOSKPHINE IAI SCHE
Skla<ll»a l»r. Wm. J. Ijus»-Ue / Sladki Spomini. Dnet > (Vi Savro v Vas Hodiš. Utiet 12 inch «1.25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTETA s spremi jeva njeni Orkestra. i Kmerlia S\Titba. I>el 1 \ Kmečka Svatba. I»el 2
10 inrh 73r VOJAŠKA «;ODBA "KRl c;"
25077F (Štajerski Lend'er
(Ool«nJ»W3 Polka
HAYKR BRATA
25Q78F (Neverna Ančka. V:»IC*ek. Hoyer Trlo 1 Dunaj Ostane Dunaj, Kora^ntea
.1. LAf'SCRE in M. I DOVH B, Duet
2.1079F 'Danici
(Domače pesmi
2.WJ5F <v slovo
(Slovenske pesmi
2307«F (En tet pol (LJubca moja
HOYER TRIO s Petjem
25070F (Al* Me Kal Rada imela (Odpri Mi Dekle Kamrico
MOŠKI KVARTET JAUR\V
2ran;7K <N» planine
ir*ntje se zbirajo
HOYER TRIO	r '
25065F 'Samo še enkrat. V alf«-k (Ven pa not. I'- !ka
25062F faster Tanc	.	, *
fR.benška Polka
25074F fSokolska Koračnica
<Kde Je moja Ljubica, Va!^k
COLI'MBIA ORKESTER
2506RF CDve Črni Oči
(Carlotta Valček
12070F V finskih dolinah, Šoti« Na krovu ladije, Vaiček
Jalirlor Novi tet ni Kvintet
Volilni program. — Glasovanje za kandidata.
Izvoli se posebni odbor, ki naj izdela in predloži volilni program (platform). Ta obstoja iz vrste resolucij o važnejših političnih in socijalnih problemih, ki se naziva jo "planks" (deske). Ker v isti stranki utegne biti več 1'akeij, .<e program "navadno formulira tako, da se zadovolji vsem grupam. Navadno se ta program odobri, dasi je bilo slučajev, da se je o posameznih resolucijah povedla ostra borba med posameznimi skupinami in državnimi delegacijami. — ("Platform" pomen j a pravzaprav stojišče ali oder zgrajen od desk. Radi tega se posamezne točke programa zovejo "planks").
Xato sledi imenovanje kandidatov. Predsedništvo poziva države po abeeedneni redu in, ko pride red na države, kateri k»k aspirant za nominacijo pripada, uvažen delegat stopi 11a oder in v hvalepol-nem govoru predloži dot ič nega kandidata. Drug delegat podpre nominacijo. Potem se nadaljuje s pozivom držav, dokler se niso vse
MINNESOTA
Chtabata, Frank GonSe, A. Faalaa, Frank PocelJ. RT. Joa. 1. P«ahel. Wr.
Loots Gosto. Loots Teael John Porle. * Frank Brvideb
BOSSOUU
Nabrcol.
Joka Balaat, Jo« BttL
KiHtaier, Loots Kodmmn, Aston deh, MaOL Stepifit
Anton Nagotfa. , Loots Balast ta 1. Tri*
KtksU
OREGON (Mps City, J. KoNtf.
PENNSYLVANIA Ambridce. Frank Jakfie.
Louis Hribar. J. A. Germ. Anton Ipavsc. Fr. Tttshar. A. Jerina. J. Brezorec. J. Plka. V. Bovsnlsk Oaftsa, Fr. Hacbek.
Urala SopanOi,
a siru. Farat City, Math. KumJm. Fandt Jerry Okorn.
TaL Petend.
Novak.
City te Mnta hufc r»
12069F Lastovk valfek
L'sniiii se me, Valček
Ruski Novi let nI Orkent^F
12072F Spomladni Valček
Sladke vijolčice, Valf-ek
Ruski Noviteta! Orkester
25u71F Šrhrfska koračnica
ICeeinient po cesti gre (a i^>tj»'in)
25013F Polka Slaparjev
Ti bi moja. Valček
25059F .laka na St. Claim. Polka Cievelandski valček
Hoyer Trlo
Hoyer Trto
Hoyer Trlo
VSAKI TOŠILJATVI PRII^OŽI.MO 300 IGEL BREZPLAČNO \
— Manj kot šest plošč se ne pošlje. -
SL0VENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
države odzvale in so vsi aspirant i predloženi. Povprečno je kakih sedem ali osem teh predloženih k;m-
t retinska večina za nominacijo. Tradicija obstoja, da po zmagi ka-kega katididatii vse druge .-.kupine
didatov. S tem je konveneije pri-1 umaknejo svoje manjšinske knndi-
šla do zadnje točke programa, do glasovanja za predsedniške kandidate.
Glasovanje se vrši tako-le: Tajnik konveneije poziva imena držav, začenši ž Alaha 1110 in dovršiv-ši z Wyoming. Ko pokliče ime države, načelnik dotične državni' delegacije izjavi, kako je delegacija njegove države glasovala. Xato se seštevajo glasovi in proglasi izid. Xa republikanski konvenciji mora kandidat dobiti nadpolovično večino. da se proglasi predsedniškim kandiatom stranke. Xa demokrati«', ni konvenciji pa se zahteva dve-
J. Pogačar.
Presto, J. Demsbar. Baaiing, J. Pezdtrc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. SkerlJ, Fr. Schtffer.
West Newton, Joseph J or an. WfflaclL J. PeteroeL
CTAH
Helper, Fr. Krebs* WlSOOfNSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik In Joa Koran.
Kacine In ekelieo, Frank Jelene Sheboygan, John Zorman. West AUia. Frank Skok. WYOMING
Loots Taucber, A. Z. Arko.
Vsak aaatopolk lada potrdilo aa sva to, katero Je prejeL Zastopnike roja-toplo priporočano. Naročnina aa "Glas Naroda1 Jej Za ešo leto 90.00; sa pol leta f&OO; 1 Miri mesce $2.00: aa Četrt lata
. NaroCalaa aa Bmpl Je aa Hie
date in vsa konvencija enoglasno jiotrdi izvolitev zmagovifega kandidata.
Glasovanje se ponovi, dokler kak kandidat ne dobi potrebne večine. Eno glasovanje sledi za drugim. dokler ne pride do break" (preloma), ko slabše fakeije opustijo manjše kandidate in se pridružuje enemu izmel poglavitnih kandidatov. Kak še 11 k rat ta 'break' nastopi z neodoljivo silo; ena delegacija za drugo preskoči k dozdevnemu* zmagovalen ; premaganci vržejo proč svoje embleme in znake in pridružujejo se vzklika-jočim zmagovalcem. To se imenuje "stampede" (divji naval) in je trenotek nepopisnega razburjenja.
Konvencija na to pristopi k izvolitvi pod predsedn iškega kandidata in s tem je delo konvencije dovršeno.
Utegne se zgoditi, da se pristaši premaganega kandidata nočejo pokoriti strankini disciplini in se odcepijo. Tak upor proti stranki se imenuje volilna kampanja. Glaso-Ivit '"bolt" je bil oni pristašev pokojnega Roosevelta na republikanski konvenciji 1. 1912. Prišlo je do ustvaritve "tretje" stranke, kar je vedno dogodek historične važnosti v ameriškem političnem življenju. Ali taki 4'bolts" so redka stvar. Xavadno se nasprotne fakeije ndajejo in izvoljeni kandidat postane kandidat celokupne stran, ke, podprt od vseh fakeij v stranki.
BHfl
"Sags Z&W.-,
__GLAS NAMM*X, §. JtW.
ruga zena
E OMiH.
Za QIm Haroda priredil O. P.
' 52
(Nadaljevanje.)
Mlada žena je pokazala proti kaminu.
—	Zgorelo je. — je rekla z brezzvočnira, a trdnim glasom
V tem trenutku je dvorni (pridigar prvikrat nekoliko obrnil glavo. Vrgel je zmeden, naj>ol blazen -]>ogled na govornico, kateri ni ui padlo v ulavo. da bi posegla ]>o edinem sredstvu. zanikanju . .
Dvorni mamal je hripavo zakričal ter omahnil v prvo liaslonja-
kajti bolni nogi ga nista mogla v<mt- držati.
In vi ste bili priča, čestiti? Vi *te mirno dovolili to brezbož-uost? — je stisnil med zabmi.
—	Jaz vain ne morem v tem trenutku odgovoriti na to, gospod t?voriii maršal, — kajti vi morate postati mirnejši. Stvar je povsem drugačna kot domnevate vi, — je odvrnil dvorni maršal izbežno. Siopil je proč od kamina ter se približal s počatinimi koraki.
—	No, z«res, manjkalo je še, da ste bili odvrnjeni tudi vi! Ali dftla krivo verski duh pod rdečimi lasmi glave vseh moških uporni-ike? Raoulu ne zaupam že davno nič več ...
Ugriznil s? je v ustnico, kajti zadnje besede so prišle na dan O-čividno proti njegovi volji, a na duhovnika so uplivale kot nepričakovan udarec <v obraz. S pogledom, polnim jeznega strahu proti poslušalki je hitro dvignil roko, kot da je hoče položiti na neprevidna usta starega gospoda.
—	Jaz vas ne razumem, gospod dvorni maršal, — je rekel ter povdarjal s pretečim izrazom vsako besedo.
—	Moj liog, jaz sem govoril z ozirom na njegovo dobro katoliško vero, — je vzkliknil dvojni maršal jezno.
Mož, o k oje ga "veri" se je ravnokar govorilo, je prihajal v tem trenutku po velikih siopnjicah navzgor. Liana je stala še vedno od-prtam vratom nasproti. Na najvišjih stopnjieuh je Majnau obstal za trenutek, še »vedno zavit v dežni plašč. Videl je svetlooblečeno postavo. «voje žene sredi mračne dvorane. Imel je oči vidno namen oditi v svoje sobe, — a sedaj je zavil na hodnik.
—	Ah. tu prihaja! Zelo prilično, — je rekel dvomi maršal z o-č i vidnim veseljem, ob hitro bližajočih se, dobro znanih korakih. Vzravnal se je, pripravljen na hoj, v stolu ter .si mel roki.
—	Gospod dvorni maršal, nujno vas moram prositi, da za enkrat še molčite! — je vzkliknil dvorni pridigar s čudno zapovedo-valtiim glasom, iz katerega je zvenel strah. |
Majnau jva je tudi že sta] na pragu.
—	Kaj ne smem vedeti, čestiti? — je vprašal rezko, kajti njegovo ostro uho je ujelo oni klic. Presunljivo je ]x>segel njegov ostri pogled od duhovnika na obraz mlade žene.
—	Skrivnost torej. — skrivnost med gospodom dvornim pridigarjem — in med mojo ženo. katere ne smeš izdati, strici — je dostavil s počasnim povdarkom. — Priznati moram, to bi me moglo živahno zanimati. Skrivnost med strogo katoliškim duhovnikom in "krivovenko". — kako pikantno! Ali sem uganil prav, eajiimivi pre-obračalni poskusi, .stric.'
—	Ne misli na to. Kaonl. — naš dvorni pridigar je dosti pre-paaneten in razumen, da bi si ne rekel, da je tukaj vse izgubljeno. Gos.pa baronica ni niti protest a nt ovska ... Ne, prijatelj moj, skrivnost pripada izključno le milostni in dvorni pridigar je le neprostovoljno poslušal ter je tako viteški, da je noče izdati. Ah. jaz bi molčal, — moj Bog. človek je in ostane kavalir, a kaj naj ti rečem sedaj? Moja glava je prenerodna in tudi prestara, da bi si hitro izmislila pravljico ...
—	K stvari torej. — vzkliknil Majnau s trdim glasom.
—	No, torej, — to je hitro povedano. Ti si pustil ključ pisalne moze ravno pri škrinjioi. v kateri je ležalo pismo grofiee Dralien-berg. Jaz so moram seveda obtožiti, da som gos.pej baronici le prepogosto nagajal z majhim, zanimivim pismom in tedaj je pač mislila, da je boljše, če izgine pismo lepega dne za vedno... Bila je sama tukaj v salonu. j>orabila ugodno priliko ter vrgla mojega ljubčka, malo rožnato pisemce v ogenj kamina... Ej, kaj praviš k temu?... Bilo je le zelo neprijetno, da sem malo poprej pregrešil ključ in go-apod dvorni pridigar se je ponudil, da gre ]>onj in tako ga je napravila njegova post režij ivost za neprostovoljno pričo one žgalne daritve. Ko sem vznemirjen radi predolgega izostanja. naenkrat vstopil tukaj, je stal moj čestiti prijatelj, očividno poparjen, ob kaminu in gospa baronica je napravila prepozno poskus, da zbeži pTed menoj ,.. Poglej tja. Odprti predal pove dovolj ...
Mlado žena, ki je videla prihajati proti sebi razdivjani vihar, je spustila robec ter stopila s prepadenim obrazom svojemu možu par korakov nasproti.
—	Pusti to, Julijana! — je rekel mrzlo kot led, ko se je umaknil nazaj ter dvignil desnico. — Stric sodi stvar s svojega oraejene-ga -s-tališča. polnega predsodkov Ti se nisi dotaknila lista, — to vem in gorje onemu, ki bi se drznil ponoviti -to podlo obdolžitev! — Temu nasproti pa moram dati izraza svojemu začudenju, zakaj te vidim ob tem času tukaj.
—	Aha, midva izhajava z ene in iste točke, — se je zasraejaj dvorni maršal na kratko.
—	Oajna ura je še daleč, — je nadaljeval Majnau, ne da bi se brigal za ta medklic. — Pri tej borni razsvetljavi je sploh nemogoče, da bi vzela. Tudi ne vidim tvoje delavne torbice ali kake knjige, iz katere bi bilo mogoče sklepati na kakšno opravilo. Ti si nadalje vedno prvo, ki gre in se umakne v svoje sobe in zadnja pri so-petnem nastopu vseh. Jaz ti ponavljam iz vseh teh razlogov, da se tvoji navzočnosti tukaj zelo čudim in da si jo morem pojasniti na naslednji način:
Nekak poziv je bil izdan nate, da prideš sem in — ti si mu sledila. Julijana, — ptiček je torej vendar utaknil svojo glavo v zadrgo in jaz ga smatram izgubljenim brez rešitve. Ti so zvezana na roko, ki ti je izkazala ljubeznjivo službo ter sežgala kotnpromitujoee pismo... Padla nisi še, a izgubljena si kljub temu — zakaj si prišla? 1- ^ i V :
—	Kaj naj pomeni to Raoul! Kakšne prismodarije govoriš t _
je vzkliknil dvorni maršal, ves presenečen.
Majnau se je nasmehnil, tako trpko in rezko, da je odmevalo od sten.
—	Pusti si prevesti to od gospoda dvornega pridigarja, stric. On je gnal tako dolgo debele karpe v rimsko mrežo, da mu ni mogoče zameriti, če lovi enkrat ribe na svojo pest ter si hoče pridržati lepo, vitko zlato ribico ... Pestiti, vaš sveti red zandkuje sicer v zadnjem času pogosto citirani izrek: — Namen posvečuje sredstva. Radi tega vam moram čestitati, da znate izrabiti to geslo tudi v privatne iateroe. Ali p« naj molijo lepe ustnice tam le rožni venec T
lOftij« prOttfii^l
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
PORSiaN LANOUAai INFORMATION aBKVICK — JUOOgUAV BURKA a
OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIKANCEV
JOHX A. ROEBL1XG, VELIKI AMERIŠKI M0ST1TELJ
Delanje mostov sega nazaj najstarejše civilizacije. Okrogle c-boke za spojitev kamenitih pod-stav so rabili že v šestem in sedmem" stoletju pred Kristusom. Rimljani so bili razvili mostno in-ženirstvo do izredne popolnosti še ff I>roro-a in pred krščansko dobo.	* ,;Vr*™onc»	v »veto Pismo
kot božjo besedo, pa tudi v 4'Pismo Mormona" (Book of Mormon)
sobnosti, ki je spajal versko navdušenje in fanatizem z podjetnost. T jo pionirja in je spremenil puščavo v bogato in rodovitno državo.
Po poklicu je bil tiskar in steklar. L. 1832 je postal mormonski starešina (elder). On je popolnoma sprejel nauke prvega mormonske-jill tudi razširil.
Do začetka 19. stoletja so po
vsem svetu gradili obočne mostove
i . ,	-.p- . .	, .ikot nadaljno razodetje Boga. Ta
le iz kamna. Kovino kot grabeni' ..	.	* ,
...	.... t i knjiga, spisana na zlatih plo-
matenjal so prvie vporabdi na An. L. ,,,	, ,	. „
, ,, . . „	, , scah . pove, kako se je za časa
gleskem in mzenirstvo zeleznih . ,	, ,.„,,..
. jeruzalemskega kralja Zedekije ne-mostov se je hitro razvilo. Železo!;. T	.	T .. ...
*	ki Israeht imenom Lehi preselil s
je omogočilo raznovrstne vrste . , .. T> . .	.
mostov in večji obseg mostnih o-bokov.
Oče modernega mostovja v Združenih Državah je bil nemški priseljenec, John August Roeb-ling. Rodi! se je v Muelhausen na Pruskem 1. 1806 in izšolal se v berlinski politehniki. Prišel je v Združene države v starosti 2."» let in se nastanil v Pittsburghu. Tu je bil nekoliko časa zaposlen pri Pennsylvania Railroad in potem pri produkciji železnih in jeklenih žic. Ta materijal je vporabil za gradnjo vodovoda čez Allegheny reko pri Pittsburghu. Vodovodni most je obsegal sedmero obokov, od katerih je bil Vsak 1G2 čevljev dolg. Od tedaj je Roebling postal najmerodajnejši ameriški mosti-telj. Zgradi je viseči mast (suspension bridge) čez Monogahela River v Pittsburghu in 1. 1851 je začel z gradnjo mostu čez Niagara River. Ta most je imel obok dolgosti 821 čevljev in je bil prvi viseči železniški most na svetu. Leta 1867 je dovršil Cincinnnati and Covington Bridge, ki ima obok 1057 čevljev. Zadnja njegova Kreacija pa je bil prvi most med New Torkom in Brooklvnom, znameniti Brooklyn Bridge. Skupna dolgost Istega je 7,580 čevljev. — Kabli mostu so v stanu držati 48.000 ton.
Tekom gradnje tega mostu se je Roebling ranil na nogi in umrl v Brooklynu v juliju 1869 vsled te rane. Vodstvo gradnje je bilo prepuščeno njegovemu sinu Wash, ington Augustus Roebling. Most je bil dovršen 1. 1883.
Dandanes se mostovi gradijo izključno iz jekla. Od mostov v New Yorku Hell Gate most, 18 tisoč čevljev dolg, je najdaljši. — Queensborough Bridge je 7*49 in Williamsburg 7.308 čevljev dolg. Državi New York in New Jersey sedaj skupno gradita most, ki bo največji na svetu, Hudson River Bridge. Gradnja bo	približ-
no 60 milijonov dolarjev in bo dovršena okolo 1932. leta. Most bo obstajal iz ogromnega oboka, katerega dolgost med obema stebroma bo znašala 3,500 čevljev. To je dvakrat toliko kot dolgost najdaljšega visečega obr « ki je sedaj na svetu (ob „ na mostu Camden-Philodelphia).
Načelo visečih mostov se rabi v Ameriki mnogo več kot dri ^od. Res pa je, da so nekateri evropski viseči mostovi izredne lepote, kot n. pr. železni most eez Donavo v Budimpeštu, ki se smatra kot najlepši most na svetu. Ali kar se tiče veličastnosti in čudovite ogromnosti so ameriški mostovi prvi na svetu.
VMLAfiAVJA HI ODOOVOJtL
BRIGIIAM YOUNG IX AMERIŠKI MORMOXI
Značilna posebnost države Utah je mormonska cerkev ali Latter Day Saints (svetniki poznejšega dne}, ko se sami imenujejo. Tri četrtine vseh cerkvenih članov v Utah so Mormonci. Oni so prišli v Utah rz srednjega zapada,, od koder so bili iztirani, in podali so v Utah, ki je bil tedaj £e divja pokrajina.
To versko sekto je 1. 1830 ustanovil Joseph Smith, mormonski "profet". Drhal ga je ubila leta 1«44. Njegov naslednik je bil Brigham Young, moi izrednih »po-
svojo družino iz Palestine v Ameriko. Nekateri izmed njegovih sinov, kot na pr. Laman, so baje prodrli v divjo notranjščino in postali predniki in poglavarji seve-ro-ameriškili Indijancev. Potomci Lamanovega sina Nephi pa, kakor trdi knjiga, so postali dobri kristjani že mnogo stoletij pred Kristusom. Potomcem te družine se je Kristus prikazal, ko je vstal od mrtvih, in izmed njih si je izbral 12 aposteljev, ki so v kratkem spreobrnili vso deželo h krščanstvu. Toda začetkom 4. stoletja je krščanska cerkev vsled vojn raz-padja. Mormonska knjiga popisuje to dozdevno pradavno krščansko dobo v Ameriki, obstoječo mnogo stoletij pred Kolumbovim odkritjem. Mormon, 'velik junak in pobožen kristjan, jo je baje spisal okolo 1. 400. "Knjiga Mormona" prorokuje, da se zbiranja Izraela, obnovitev desetorice "zgubljenih plemen" in zgraditev Ziona izvrši na ameriškem kontinentu in da i Kristus sam pride kraljevat.
Mormouce so izganjali iz države v državo, dokler jih ni Brighamd Young, ko je postal njih izbrani1 predsednik in prorok, povedel čez( planjave in planote v dolino v sr-( eu Skalovitega gorovja, kjer je blizu Velikega slanega jezera 1. j 1847 ustanovil sedanje mesto Salt • Lake City.	|
Ko so se tudi drugi Mormonci pritekli v 44obljubljeno deželo", je Young začel organizirati državo, ki naj se zove država Deseret. Vlada Združenih Držav pa ni ho-j tela priznati te države, radi česa | je bil Utah organiziran kot teritorij Združenih Držav. Predsednik Fillmore je imenoval Younga prvim governepj^m novega teritorija.
L. 1854 je bil imenovan nov governer, ki pa ni bil Mormone-.k. kar je dovedlo do resnih nemirov, tako da je bilo treba v Utah odpo-slati federalne vojake.
Young je bil ustanovitelj mno-goženstva kot mormonske ustanove in je bil sam prvi, ki se po tem ravnal. Imel je kakih 18 žen poleg mnogoštevilnih "duševnih žen", ki so bile kot take formalno posvečene. Federalna vlada je vodila borbo proti mnogožensKu. Ne* koč je bilo tisoč Mormoneev obtoženih in obsojenih v ječo, doeim mnogo poligamistov je uteklo ali se poskrilo.
Brigham Young je umrl v avgustu 1. 1877. Za časa njegovih naslednikov je borba s strani federalne vlade proti mnogoženstvu postala še bol; intenzivna. Slednjič so se Mormonci udali. ko je leta 1890 tedanji mormonski "predsednik in prorok", Wilford Woodruff, izdal manifest, s katerim je prepovedal mnogoženske poroke. Sest let kasneje je bil Utah sprejet v Unijo kot država.
PRAV VSAKDO -kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI ▼ "Glaa Naroda
Ali je član komunistične stranke podvržen deportacijif
A. D., Chicago, 111., vprašuje: Cital sem v časopisih, da inoze-mee, ki je član komunistične stranke, sme biti deportiran. Kaj je res na tem'
Odgovor: Bržkone ste čitali v časopisih o neki nedavni odločbi federalne prizivnega sod*, še a za osmi jdlstrikt v poavdi William Martin Jurgans. Mr. Jurgans je bil aretiran 1. 1920 pod obtožbo, da je bil član organizacije, ki zagovarja nasilni prevrat vlade Zdr. držav. Njegova deportaeija je bila ukazana, ali izvršitev iste je bila odgodena, ker ni diplomatič-nih zvez z Rusijo, katere je on državljan, Mr. Jurgans je bil spuščen na svobodo pod jamščino. L. 1926 je zahteval, da se mu jam-ščina povrne, na kar je bil zopet aretiran Njegov odvetnik je takoj vložil "writ of habeas corpus". Zagovor odvetnika je obstajal v tem, da ni bilo zadostnih dokazov, da bi Jurgans bil član komunistične stranke, češ .da ni plačeval članarine in ni imel jasnih pojmov o načelih te stranke.
Federalno prizivno sodišče je pa razsodilo tako-le: Ker je inozemec priznal, da se je vdeležil konvencije komunistične stranke kot delegat lokalne organizacije, in ni izjavil ali izrazil nomena, da hoče izstopiti iz tega članstva, dejstvo,! da je on napačno ali nejasno razumel načela organizacije, katere član. je bil, ga ne opravičuje in se ukaz deportacije potrjuje.
Ali iiwro d\;jdk, ki prihaja izven kvote, znati angleško?
Mrs. K.. Kansas City, piše: — Moj nečak, ki stanuje v Evropi, hoče priti sem kot dijak seminišea ki je v seznamu odobrenih šolskih zavodov. Ali je treba, da zna angleško? Mora imeti mature (zrelostni izpit srednje šole>?
Odgovor: Dijak mora dokazati konzulu v njegovo zadovljstvo, da prihaja v Združene Države v svr-bo učenja, da je bil še sprejet v priznano šolo in da ima zadosti sredstev za svoje vzdrževanje. Koliko angleščine mu je treba znati, je vse odvisne od vrste nameravanih študij. Ako je dijak vpisan v redne tečaje univerze, pričakuje se, da bo razumeval predavanja. Potreba angleščine bo seveda drugačna. ako pohaja glasbeno šolo ali semenišče, kjer se predava v tujem jeziku.
Tudi potreba predhodnega šolanja je različna po šolah; Vseučilišča seveda zahtevajo dovršeno srednjo šolo.
Xetoeni naslovi m pismih.
L. K.. Johnstown, Pa, piše: — Pismo, adresirano na prijatelja v Chicagu, mi je bilo povrnjeno. Odprli .so ga v Washingtonu in pismo je potovalo kaj dolgo, predno je prišlo k meni jiazaj. Kaj pomen ja ž:g 'Dead Letter Office*, ki je bil natisnjen na pismu?
Odgovor: Pošta ne more dostaviti mnogo pisem radi napačne ali nezadostne adrese. Ta pisma se vpošiljajo, ako ni povratne adrese, na urad "mrtvih pisem" — Dead Letter Office — v Washingtonu. Tam se odprejo in 'dostavijo ali povrnejo pošiljatelju, ako se iz pisma more uganiti adresa adresa. ta ali odpošiljatelja. L. 1925 je nič manj kot 21,000,000 pisem in 800.000 paketov prišlo na Dead Letter Offiee, ker ni pošta mogla najti ne prejemnika ne odpošiljatelja. Zato nikdar ne pišite pisma, ne da bi na zgornjem levem kotu kuverte ali na obratni strani iste napisali svoje in*„ in naslov. Tedaj Vam pošta povrne pismo ali paket, ako ne more najti adresa ta. Treba napisati ime, hišno številko, ulico, kraj in države j ako natančno. Pred vsem pa pišite imena nlie in mest tako, kot ae pišejo pravilno, in ne kakor se Vam zdi, da bijte lahko pisala.

iflffV hsš^fok
EOJAKZ. VA&00AJTK SE «▲ "OLAft MAftODA". VAJYX&JI
DBIATAM.
k#«tanie parniko* * Shipping Item*
13.	Junija; Mauretanla. Cherbourg Pr««. Rooaevelt. Cherbourg,
men.
14.	Junija:
lluenctaen, Cherboarg, Brem
15.	Junija:
Tuscan!a, Havrs
Br*-
V in IZ JUGOSLAVIJE:
PREKO HAMBURGA S naiimi znanimi parnikl:
TMtt, AI1UT BAUM,
--OKVTSCBLAHO,
i, m um i
CUYXLAHO,
Nenadkriljlva poatreSba In ku-hlnja v vae h razred i h.
$198.—
la NEW YOBKA do UUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu. fVoln* d»»ek poaebej.)
HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenja In dru-fe Informacije so obrnite a« lokalnega agenta. aJI na —
Hamburg-American Line
39 Broadway New York
HOLLAND
1 J AMERICA LINE!/
POTUJTE UDOBNO
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V
JUGOSLAVIJO
preko Boulogne-sur-Mer, FRANCIJA
Znižanje vožnja v III. razredu: Od New Yorka do Ljubljane J f^JJ
In vojni dav*k.
Potovanje a parnikl Holland-America I.ine portienja. udobnost, domače razpoloženje, n»*prekosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vpraSaJ-.te svojega lokalnega agenta ali —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE ST., NEW YORK CITY

vf/pV
BOLEČINE km NEREDN0S1I MEHURJA
HITRO ODPRAVIJO
Santal Midy
PILULE
Pri vsrh lekarnah
Kako se potuje v
stari kraj in nazaj
v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da Je poufien o potnih listih, prtljagi ln droflh stvareh. Vsled naSe dolgoletna la. kninje Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, ▼edno le prvovrstne brzoparnlks.
Tudi nedrfavljanl zame rej o potovati v stari kraj, toda preskrbeli al morajo dovoljenje ali permit is Washlnctona, bodisi sa eno leto ali € mesecev ln se mora delati pro-flnjo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. G. na generalnega naselnl. škega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SI. julija 198« ae nikomur vet ne po&lje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak pr j-sllec osebno, bodisi v nsJbllSJi as-aelnHM o rad all pa go dobi v New Torka pred odpotovanjem. kakor kdo v proSo JI saproal. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuj« na stojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja«
Kdor Seli dobiti sorodnik* all svojce la starega kraja, naj nam prej piše aa pojasnila. Ii Jugoslavije bo pripuSčenih ▼ tem letu aTO priseljencev, toda polovica te kvote Je določena aa ameriške dr-lavljana, ki ieia dobiti Mm stari, la ln otroke od 18. do *L leta ln pa aa poljedelske delavca.
Amerind driavljanl pa aamora-Jo dobiti sem lene la otroke do 18. leta brea da hI blU ited v kvoto, potrebno pa Ja delati prošnjo v Waminfton.
Predno podvsamata kaki korak, ptilta nam.
STATE BANK
as CsatfcM* 8*1 NEW TOIK
IS. junija: France. Havre (1 A. M.) Resolute, Chetourg, Hamburg Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerp« lllnnewaaka. Cherbourg Leviathan, Cherbourg Veen d am. Bo u logu« aur lf«r Rotterdam
Conte Biancamano. Napoll. Gmoti
IS. Junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg is. junija:
George Waahlngtor Cherbourg.
Bremen 20. Junija:
Aqultunla, Cherbourg
22.	junija: Carman la. Havre
23.	junija:
Parla, Havre (1 A. M.) Berlin. Cherbourg. Bremen Hamburg, Cherbourg Hamburg Majestic, Cherborug Lapland, Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne sur Mer New Anaterdan^ Boulogne aur Mer. Rotterdam
Koma. Napoll. Cenova
2S. junija:
President« Wilson. Trlaat«
t7. junij«:
Berengarls. Cherbou
». junija:
Olympic, Cherbourg
30. junija:
lie d'e Prance, Havre (I A M.) Mauretanlu. Cherbourg Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg Arable, Cherbourg, Antwerpen Minnetonka, Cherbourg America, Chirbourg, Bremen Rotterdam, Boulogne aur Mer. Rotterdam *
Conte Grand« Napoll. Ganova
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pet sa potovanj« n« ogromnih oarnikih:
France — 15. junija — 6. julija P a r i s — 22. junija; 15. julija lie de France 29. jun.; 20. jul.
(Ob polnoCI.) Najkrajša pot ,po železni«-!. Vsakdo Je v posebni kabini z vst*ml modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpratajte kateregakoli poohlaaeeneea agent* ali
FRENCH LINE
II 8tate Street. Hew York, H. Y.
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od vsake.
Blagajna velikega vojvodo,
roman ................* J|
Čebelica................... &
Od Ohrida in Bitolja..... i,
Hankn, LužjSko srbska poveš:,
Atala, «ttdei v Bol can, t.v. 1.— Iz deiel potresov. Baukart. .75 Izbrani spisi Hinko Dolenc M Knjiga o lepem vedenja, govorjenja In zasebnem tlv-
IJenJa, Bontan ..........l.tf
Knjiga spominov, Jefe moja pet .................... M
Liberalizem ............... .7»
Materija in Energija, CermelJ
.71
Otroci Solnea. Pregelj, t v. L— Predhodniki In idejni uteaaelji-telji roškega realizma —
(Prijatelj) .............IJg
Prava in revolucija, —
Leo Pltamlo JS
Sosedje, Čehov .......... JJ
Tigrov I sob je, M a orle« Le-
blanc .................. M
Vojska na Turfiketa ...... J85
Pesmi v prozi, 49, t. v. ..
Sodnikovi. Stritar, ........ M
Tri legende a razpela, m
Z^J^fi t« ••*•«**•••••« Vlftdlf ••*•+*•••••*«•**•«•• «39 Veferna pisma, Kmetova .. jM Uvod v Filozofija, Veber .. 1.— Znanost ln Vera, vedoslovna
Radija, Veber .........L—
Zbrani spisi Vr. MaseiJ Pod.
limbs rskl ..............LM
žrtve, Fr. Zbainlk, povest M
lGlIt
Gospa a morja,
Igra v 5. dejanjih...... .91
Lokalna ieleznlca,
v 3. dejanjih............ .M
Lotkln rojstni dan........ M
Noi na HmeUnlka........ -,4i
Navaden davek. Bela v treh
dejanj.a ............... ,41
Pcpehih, narodna pravljica,
& dejanj ..............* M
Skopali, komedija v 0. dejanjih ................... .n
Vrtinec, drama v S dejanjih .78 Veleja, drama v 8 dejanjih M
<(OIaAS NAHODA" 82 Cortlandt Bt, Hew York


. . ■ - v. ■ * '

mm*