Štev. 18. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 1: maja 1924 Leto IH. Izhaja vsak četrtek popoldne V slučaju praznika dan poprej Cena: Ia en mesec .... » četrt leta .... “ Pol leta................ Posamezna štev. stane 1 Din Uredništvo: •-Jubljana, Kopitarjeva ui. 6/IfI Rokopisi se ne vračajo. N*lranklrana pisma se ne sprejemajo Din. 4 „ 12 24 GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna1*, Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2 Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: J. majnik. če tudi nas oklepa sto verig v okove in smo kakor v jermena vpreženi sužnji mašin in zemlje in siren, ki nam D|skajo svoja povelja — v ta dan zavpijemo z vso silo 1aSe Vere: . v Mi smo več kot niašine in zemlja in kamenje, rdeče ln črno in sivo v nji! Mi smo več kot kupi zlata, ki jih stiskamo iz zemlje in mašin in kamenja, da nam krvave roke in usihajo moči. Verujemo v svojo moč, ki je silnejša kot moč zemlje 111 Mašin in zlatega kamenja, ker je moč duha. ‘ Zato na dan iz temnih rovov in jam. od sajastih ma- ‘ln in iz brezzračnih fabrik, da se napijemo solnca in na- e> da čujejo žene naše in deea naša: l o je dan našega Upanja, 'da ukrotimo gospodslvo ^ašin in zemlje in zlatega kamenja in zavladamo nad zavladamo nad njim mi in deea naša. Saj smo šli do Golgote, da gremo v Vstajenje. Ta dan, v cvetje odet, poln solnca; ta revolucionar- 1 dan, ko vihrajo rdeče zastave... Ali je rdeče — kri? Mi smo siti krvi. Zakaj sovraži brat brata in pije njegovo kri? Ali je rdeče — ljubezen? Lačni smo ljubezni. O, bratje! Ali niste bili z nami na Golgoti? In niste azurneli besede Brata bratom in Materi? ^ 1 o je dan Ljubezni, posvečen in blagoslovljen od ”a*e.rc, ki je Kraljica rnajmka ... a Naš praznik. Mesec »pomladnega cvetja in riada rodovitega le-a< le'Pi majnik! Že po naravi značilen in oživljajoč! Vse Se veseli v maju, človek pa poleg veselja dela in upa ... ritv , llJl JcljV»ke organizacije so sl izbrale prvi maj-ZU delavski praznik, ji I)elu in delavcu čast zahteva prvi maj, krivicam, ki , > zadaja materialistična kapitalistična družba delavcu stanu, pogin. Počitek tega dne pa naj tudi vsemu p()'etu »znanja, da se bo delavski stan boril za svoje gos-hc f'trs^u ’n Politične pravice, dokler jih ne izvojuje. Ali ] * a borba vedno zakonita, ali se bodo v sili uporablja-,* tl,di druga sredstva, je odvisno od kapitalistične druž- sanie: zn<)V Krščansko socialno delavstvo se je pridružilo pra- ^ /anju prvega majnika, ker je protest delavstva proti Do tični požrešnosti in kapitalistični upravi držav, kinoma opravičen jn potreben. ob li()rba ni naperjena proti industriji ali Ha •’ že zaracli tega ne> kcr i‘e delavstvo navezano. ri‘, .^izvajalno delo. ki se pred vsem- vrši po tvornicali. Iv n,kih in delavnicah. Nasprotno, delavstvo hoče, da Po?r!lice’ rudniki, delavnice in druga podjetja vedno v 1 * mer> vrše svoje posle. Toda delavec hoče biti de-n.^n tl|di materialnih uspehov svojega dela. On hoče /-aj ono osebno in gospodarsko svobodo, ki mu jo j 'e| kapitalizem. J« skil, Krščansko socialno delavstvo, ki stoji na k rscan- SV(). načelih, občuti zapostavljanje in omalovaževanje kerJCsa stanu bolj kot delavci materialističnih struj, — ]);,(. Ve> da se po božjem zakonu nikogar ne sme izrabil^- sebične namene. Prva in največja zapoved je: *%rr, a nad vse’ 4™** pa ie tej, enaka: ljubi svojega ?.g0 JCRa kakor samega sebe. Kot razlog za to veliko storil pa na,T1 služi nauk: »Kar ti nočeš, da bi kdo tebi Vssflj’ tcKa tudi ti drugemu ne stori.« Torej je jasno za nJc ®*a brez razlike, da gre vsakemu to. kar je v resnici ^ega. yerc| ,r pa se danes kapitalisti, pa naj bodo to brez-^aiisk ne' nC ravna^° 150 tem’ je umljivo, da dviga kr-ifi ()[j|0 delavstvo vsaj na svoj pra?nik ogorčen protest zahtevo, da se uvede v družabno življenje Pit-iij.'1' zakon, pravice in varstvo proti brezsrčnemu ka-' ‘ -mu, ki zatira uboge ljudi. danja^an^s’ 'ež' Pred Hami v razvaline razsuta nek-ci;(in, .^očna iti mogočna materialistično socialistična soja. Yp f Okracija, vstaja v vseh narodih krščanska ide- <>staie soc' delavstva se množe, in kar je glavno, se je ,s° °’k svetovnem potresu kompaktne, med tem, ko kra^j 0 tal Pretresla stavba brezverske socialne demo-Sociain' ! ° Je llajb°ljše znamenje, da je stavba krščansko l>raVicfS^ delavstva trdna, da stoji na skali resnice in j - katere peklenska vrata ne podero. ^izo yV!m,° y težkih časih. Industrija in obrt preživljata va ,sam° in pov°jn'Jl neredov. Brezdelje raste, drža-^vljenkl-IT,e^c us*užbence na cesto in tako poslabšuje Služki s VPoložaj delavnega ljudstva. Tudi delavski za-?lasju ^ vSe daleč za predvojnimi in niso v nobenem so-trninVZlv^enjakimi potrebščinami. Vse to so težave, IJ() delavske družine. Na žalost se nahaja še mnogo ljudi tudi med delavstvom. ki se za vse to ne zmenijo, in ob plačilnih dnevih goljufajo sami sebe in svoje družine s tem, da brez {Potrebe in premisleka zapravijo zaslužek. Tudi ti so veliki škodljivci delavskega stanu. Zato naj velja tudi tem klic: Ne tako! Nazaj k potrebni treznosti! Naj naš prvi majnik dokaže, da smo krščanski socialisti premagali v sebi zle strasti, ki uničujejo naš stan, da smo enega duha in ene misli, pa bodimo uverjeni, da je naša vrsta nepremagljiva, naše ideje zmagovite. Naš učenik f dr. Janez Evangelist Krek. A. Razpotnik: C Jtv. Pričakovanje. Da bi ne gledale trudne oči, da bi gluhota uho pregrnila: zemlja gori, zemlja gori, s požarom se zloba je divja prelila. Solze sirot, kriki obupa, sestradancev kletve vro pod nebo, meči sovraštva svetlijo temo ... ni še izpraznjena čaša gorjupa! Ni še, ne bo še, dokler orožje, naše bo sila sovražna in boj. Kadar v nas samih razvname se soj svete besede — poslanstvo.božje, -r- Večnost tedaj bo, — kar zdaj je le hip: sinjina in solnce in pesem vsemirna, in duša pokojna in rahlo večerna, človeka in stvarstva ubrani utrip. ep ' Zdi !oper proslavlja Združimo se! ZopeT proslavljamo 1. majnik. ki si ga je delavstvo celega sveta izbralo za dan, na katerem spričo pomlajajoče se narave dokumentira svojo voljo, da pomladi svet na podlagi socialne pravičnosti in bratske ljubezni. Kaj zato, če danes buržuazija celega sveta s škodoželjnim preziranjem gleda na ta delavski praznik, meneč, da je prazna manifestacija,'ki se slavi iz gole navade, da ne pohaja več iz notranje sile Zavednega in svoje zmage sigurnega delavstva. Kajti velekapital se kruto moti. Njegova današnja oblast je res velika,' res kakor mora teži na izkoriščanih slojih, ne pozna več nobene meje svoji samogoltnosti, izrabljanju in nasilstvu. Toda ta moč sloni na trhlih nogah in morebiti ne mine niti deset let, ko se zamaje in pretrese v svojih temeljih, ko se uresničijo besede delavske marseljeze: da niso padle zastonj žrtve tiranstva! Le poglejte ta veleburžuazni svet! Oborožuje se od nog do glave, izdeluje strupene pline, gradi ladje in štrli bajonetov. Armade, ki sta jih imela na razpolago krvavi Viljem in nesrečni Fj-gnc Jožef, so pritlikavci napram armadam, ki jih ima danes pripravljene antanta. Veledržave si stoje kljub vsem mirovnim pogodbam, »prisrčnim zvezam« in raznim kongresom iii komisijam nasproti kakor volkovi, ki se pripravljajo, dil jutri drug drugega požro. Ogoljufani in prikrajšani riartjtli komaj čakajo trenutka, da se osvobode, drugi kipijo Maščevanja za poraze iz le- ta 1917/18. Borba za premog, petrolej in kolonije se vrši danes še brez orožja, jutri se bo vršila z bombami in granatami. Azija se dviga, da otrese s sebe jarem belih nasilnikov in eksploatatorjev. V ozadju pa stoji narod kmetov in delavcev, stoji mogočna misel federacije od jarma kapitalistov osvobojenih narodov, ki bo pokazala, da je močnejša od onih, ki brusijo meče za-nadaljnje zasužnjevanje človeštva! Pogum in veselo upanje, delavci vsega sveta! Nikoli niste imeli povoda z večjo zavestjo bodočega zmagoslavja praznovati 1. majnik! Ta dan moramo povedati svojim današnjim gospodarjem, da je bodočnost naša, žu-ljavih rok, poštenih src, ki ne žive od tujih'srag in gorja! V duhu bodi na prvi majnik vse delavstvo ene misli in čustev! In mi krščanski socialci, pokažimo, da smo pripravljeni pripomoči k ozdravljenju družabnega'življenja l)o končnem polomu velekapitalizma s svojimi krščanskimi in socialnimi smernicami. Nasproti združenemu kapitalu združeno delavstvo! Misli ob prvem maju.t Meseca julija bo preteklo 35 let, odkar je bilo na mednarodnem delavskem kongresu v Parizu sklenjeno, da se obhaja kot delavski praznik prvi maj. Po dolgih letih, po izvpjevanih trdih bojih je postal splošno znamenje upanja, da pride delo do svojih pravic. Kdaj človek, ki vedno hrepeni po sreči, po lepšem življenju, po izpremenibi, bolj, občuti ta nemir srca kot v božajočih žarkih pomladnega solnca? Zato je praznik dela v času prerojen ja. prenavljanja in presnavljanja značil željo po prerojenju človeške družbe in izpremembi krivičnega družabnega reda. Materialistični liberalizem z modernim kapitalizmom je ležal na malem človeku kot sneg na naravi, 'kaj čuda, da se je budila misel iskanja boljšfc bodočnosti. Ali so jo našli, ali jo najdemo? Oni, ki so prvi praznovali prvi majnik kot napoved preureditve človeške družbe, so iskali nove sreče le v zemeljskih dobrinah. Njih voditelji, naj je bil Bebel ali Jaures, so ponavljali Heniejevo pesem o uživanju na zemlji in deklamirali bogokletno, da prepuščajo nebesa — angelom in vrabcem. Zato so sicer obetali napovedovali kot preroki srečo vsem, a je niti sami niso našli. »Več veselja« je bil klic — več nezadovoljstva je bil odmev. In vendar , mora biti nekje sreča, ker nam jo kopr-neiije po njej zapisano v globino duše, sicer nosimo prevaro sami v sebi. Vsa upanja bi bila prazna, vsa prizadevanja nična, vsako praznovanje norčevanje iz samega sebe. Ali je tudi misel prvega maja samoprevara? Ne, ne! Kljub vsem prevaram, ki so jih doživeli socialisti, i?r- vi pospeševalci praznika dela, nam vendar ravno njih nastop priča, da je vendar nekaj trajno lepega in osrečujočega. Odkod geslo: bratstvo, enakost, svoboda? Učili so se — četudi nehote — od Učitelja, ki je razlagal, da smo vsi ljudje sinovi enega Očeta, torej bratje, da smo otroci božji in dediči večne blaženosti, deležni tedaj najvišje svobode. Govorili so sicer, da se je krščanstvo preživelo. a vendar so sami črpali iz zakladnice veselega oznanila — evangelija. Kar je v socializmu velikega in lepega, sloni na nauku tistega, ki ga sicer zanikujejo. Kar je večnostnega o gibanju zatiranih, je — Njegovo. O, da bi bili črpali globlje in zajeli žive vode, koliko bi bilo danes med proletariatom manj nezadovoljnosti! Vsi ideali se ne uresničijo, ker srno pač na zemlji, ali koliko bližje bi bili preureditvi človeške družbe. Mi smo se Ga-oklenili tesneje ne kot preroka socializma, ampak kot Boga, ki nas je učil — zaupanja. Ne moti nas pri tem posmeh ali zaničevanje. V nas je neizpodbitno prepričanje, da je zmaga pravic dela, da je uresničenje misli prvomajnišk-ega praznika le v njegovem nauku o pravici in ljubezni. Vsi smo bratje med seboj in vse človeštvo ena družina, zato nam je prvi maj tudi znamenje medsebojne ljubezni, tiste ljubezni, ki ne išče le užitka,' ampak se ne straši tudi žrtev. V nejasnosti tavajoči proletarci nosijo danes na zunaj rdeči znak revolucije misleč, da je to pot do srečnejše usode. Ne obsojamo jih,, četudi njihovi misli ne moremo pritrditi. Nam pa je rdeča barva barva ljubezni, Ljubezni, ki se ni. ustrašila krvave žrtve za vse človeštvo. Tu se borno mi učili, ne pri onih, ki so rdeči od tuje krvi. I isoči in tisoči danes še tavajo za socializmom, ki jim ne da odgovorov na zadnja vprašanja. Ali bodo- našli pravo pot? listi, ki so dobre volje jo najdejo — prej ali slej a ne brez Njega. Ali pride do izpremernbe krivičnega družabnega reda? Pride, — toda le z Njim. Kdaj? Odvisno je tudi od nas, kajti vsaka velika misel zahteva dela in žrtev — po zgledu Njegovem. Poznate Trdinovo zgodbo o »Gluhi lozi?« Predrznež zaide v tako hosto, kamor se ne sliši noben zvon, v kraj, ki ni prejel nikoli božjega blagoslova in božje milosti. Vso noč tava v nepopisni grozi brez cilja. V najstrašnejšem trenutku Pa začne moliti angelsko češčenje in rešen je. To je samo zgodba, a .zgodba za naše čase. Koliko jili tava, brodi v temi, žalosti, razdvojenosti, obupavanju, ker so pozabili na —r angelsko češčenje, na molitev, na vez z Bogom. Praznik upanja v prerojenje človeštva je za nas prvi maj. Ali ni značilno, da ta dan začenjamo tudi praznovanje Njenega meseca, ki j« kličemo kristjani »Podoba pravice« in »Začetek našega veselja«? Povdarjamo bratstvo, skupnost, medsebojno pomoč. Bodimo torej res ena družina in »Kraljica majnika« — naša mati, pa ne bomo iskali brez uspeha poti v boljšo bodočnost. Politični pregled. Pri nas. V Beogradu ni bilo ta teden nič posebnega. Pašič hoče- našo državo vplesti v Rusko-Rumunski spor, da bi Francija podpirala njegovo vlado. To izdajalsko početje podpira vsa diplomacija z zunanjim ministrom na čelu. Skrajni čas je že. da ti ljudje izginejo izza vladnih miz, sicer bo izginila država. Upamo, da se bo voz, ki drvi v prepad, še pravočasno ustavil. Občinske volitve! Naše krajevne organizacije se skrbno pripravljajo na občinske volitve. To pričajo obilna vprašanja, ki nam prihajajo glede ureditve raznih priprav. Tako je prav! Občinske volitve naj ponovno pokažejo koliko nas je delavcev, krščanskih socialistov. Na volilne imenike smo Vas že opozarjali. Preskrbite si hitro kandidatne liste. Pri postavljanju kandidatov pazite, da odstranite vsa ne-sporazumljenja. Osebnosti ne smejo igrati nobene vloge. Ravnajte se točno po navodilih okrožnic. Barabe! Drugače ne moremo imenovati ljudi okoli raznih bankarskih ljubljanskih listov, ki ta teden s socialisti in komunisti vred pogrevajo Zaloško cesto. Ob takratnem komunističnem štrajku so namreč isti ljudje v istih listih vpiili, da jc vlada neodločna in premehka, da je treba dr. Brejca odstaviti in postaviti moža močne roke, ki bo skočil prevratnikom za vrat itd. Takrat so denuncirali in vpili kot krvi žejne hijene. Sedaj pa lažejo in obrekujejo, da bi dopovedali delavstvu, da je njegova prva zadeva boj proti klerikalizmu. Vsak pameten delavec pa vidi, da hoče bankarski tisk obrniti proletarske oči drugam, da bo kapital mogel v kalnem ribariti. Zato je toliko bolj nespametno pisanje marksističnih glasil, ki sc nesrečnih delavskih žrtev tudi ne znajo spomniti drugače kot z obrekovanjem, demagogijo in potvarjanjem resnice. Resnica je, da tedanja »klerikalna« vlada ne dr. Korošec ne dr. Brejc ne kak drugi zastopnik SLS ni izdal ukaza za streljanje. Pač pa je vlada bila dolžna vzdržati red in javno varnost. Nesrečneži so padli kot žrtve socialističnega in komunističnega hujskanja, ki jc gnalo delavske mase v nesrečo. To je dejstvo, ki ga ne zabriše nobeno kričanje marksističnih glasil. Značilno pa je tako pisanje še z druge strani. Prvi maj je praznik vsega delavstva. To naj bi bil praznik delavske vzajemnosti. Ali ga naši socialisti in komunisti hočejo na ta način proslavljati, da blatijo svoje tovariše, ki »e prištevajo drugi politični organizaciji. Ali res nimate boljšega opravila kakor aa še ta dan zdraho delate. Kaj če bi mi za vsak prvi maj objavljali poročila o stotisočerih morijah in nedolžnih žrtvah boljševiške vlade, o socialističnih pobojih v Avstriji in saških aferah. Tega inaterijala je več kot dovolj. In ne bilo bi nam treba lagati: takih umazanij imajo marksisti vseh branž na vesti več kot dovolj. V inozemstvu. Volitve v Nemčiji. Za državnozborske volitve v Nemčiji, ki se vrše prihodnjo nedeljo, 4. maja t. 1.. je vložilo vsega skupaj 23 strank svoje kandidatne liste. Samo v Berlinu kandidira 17 strank. Rok za vlaganje list je potekel p ret. torek 22. t. m. Kandidatna lista je veljavna, ako jo je podpisalo najmanj 500 volivcev. Na vsakih 60.000 glasov pride po en mandat. Za razvoj evropske politične krize so nemške volitve velikega pomena. Volitve v Franciji. Takoj naslednjo nedeljo ^a nem. volitvami pa se vrše tudi v Franciji državnozborske volitve, ki bodo nič manj odločilne za evropsko politiko kot nemške. V Franciji obstoje za tekoče volitve dejansko trije bloki, ki se bodo borili za premoč: republikansko-nacionalni blok, ki ga vodi predsednik republike Millerand; Jaunar-dova stranka, ki ima izrazito antiklerikalen načrt in levičarski blok, ki drugače siploh ne obstoji, ampak traja samo za časa volitev. Delavska stranka v Ameriki. Po vzorcu angleške Labour Party sc je organizirala v Ameriki povsem nova delavska stranka, ki sc je razširila hitro po celi državi. Ta stranka se čuti že tako močno, da bo kandidirala svojega člana za predsedniško mesto pri volitvah novega predsednika Združenih držav Severne Amerike. Kot kandidat prihaja v poštev senator Lafalette. Volilni boj bo v glavnem naperjen proti petrolejskim in drugim škandalom, ki so kompromitirali voditelje demokratske in republikanske stranke. Na programu ima delavska stranka istotako podržavljenje ameriških železnic. K volitvam v Italiji. Laška veleindustrija je dala za zadnjo volivno zmago 18 milijonov lir. Ali jc tedaj kaj čudnega, če so volitve tudi po tem uspele. Delavstvo takih zneskov ne zmore; zato pa je dolžno, da se oprime'svojih organizacij, ki so ustanovljene zato. da ga moralno in gmotno ščitijo. 1. maj. Delavski mladini na 1. maj. Praznik dela I. maj. Tisočere množice korakajo po prašnih cestah z zastavami in godbami na čelu in med temi množicami je veliko delavske mladine, sicer upadlih obrazov, vendar se z njih oči žari nekako veselje in navdušenje saj je L maj. Tudi za našo krščansko delavsko mladino je ta dan. ta mesec velikega pomena. Letos, ko se zbiraš s svojimi starimi borci za naš.) pravico, spomni se ti po potrebi naše delavske mladinske organizacije. Delavska mladina! Tebi je majnik zgodovinski mesec. 15. maja I. 1891 je izšla znamenita okrožnica papeža Leona trinajstega o delavskem vprašanju, ki je očrtala s krščanskega stališča boj med kapitalom in delavcem in ki kliče sedanji moderni družbi: Sramota je izrabljati delavca človeka, kot pridobitno sredstvo. Te besede je papež Leon podčrtal. Krščanska socialna mladina mora nositi zastavo vodnico našega delavskega gibanja: v vse boje morajo prvi naši mladi Krekovci. F. Kordin. Krekova mladina v Ljubljani. Vse člane in članice opozarjamo na proslavo I. maja, ki se vrši na Rožniku s sledečim sporedom: Ob pol 8. uri zjutraj sv. maša. ob pol 9. uri pa veliko delavsko zborovanje. Zbirališče ob pol 7. uri zjutraj pred Prešernovim spomenikom. Proslava L majnika skupin zveze rudarjev na Koroškem, Prevalje, Črna in Mežica na Poljanah. Spored: Zjutraj ob pol 9. uri prihod skupin na Poljane. Pozdravni govor č. g. Hornbok. Ob 9. uri sv. maša. Odmor. Popoldne: a) govor; b) igra: c) prosta zabava. Tovariši! Pokažimo. da živimo tudi mi! Udeležimo se v polnem številu proslave I. majnika. Naša manifestacija naj ne bo samo praznovanje tega dneva kot takega, marveč manifestacija krščanskosocialnega pokreta, to je za svobodo in pravico zatiranih. Zatorej vsi krščanski socialci na plan. Bog živi! Slavnostno praznovanje I. maja v Zabukovci, lug. Strok, zveza rud. skupina v Zabukovci bo letos proslavljala I. maj po tem le sporedu: Dne L maja ob 9. uri skupen odhod z rudniško godbo od drž. premogovnika Zabukovca v Marija Lurd. Tam bo sv. maša ob 10. uri. Nato skupen odhod v prostore g. Amalije Piki v Grižah, in po eni uri skupno z godbo v gostilno Naprudnik. kjer bo prosta zabava. Ob dveh popoldne nagovor. Povabljen jc tudi g. nar. posl. Gostinčar kot poročevalec. Odbor SZR v Zabukovci. Trbovlje. Proslava L majnika bo praznovala skupina SZR. na sledeči način: Zjutraj ob 9. uri se bo vršila sv. maša v farni cerkvi, za umrle člane skupine SZR. v Trbovljah. Po sv. opravilu bo sestanek s predavanjem v Društvenem domu. Popoldne ob ,4. 'uri uprizori odsek"Bralnega društva dve burki: po igri prosta zabava. Tovariši! Glejte. da se gotovo vsi do zadnjega udeležite1. Odbor SZR. Rajhenburg. Krščansko socialno delavstvo rajhenburške okolice praznuje prvi maj šele* v nedeljo, ker je tukaj večina kmečkega delavstva zaposlenega pri rudniku. Tako nam ni mogoče prvi maj slavno obhajati vsem skupaj pač ga pa bodemo v nedeljo četrtega maja proslavljali bolj častno, da bo mogoče jtudi našim tovarišem rudarjem, ki imajo nekaj zemlje doma, tudi priti med nas. Ob pol 6. uri zjutraj prihod hrastniške rudarske godbe, ki naznani po Raj-henburgu pomen dneva. Ob osmih sv. maša za rudarje na Senovem, po sv. maši vsakoletna procesija k. sv. Jakobu. Ob dveh popoldne javen shod pri g. Radeju na Dovškem. Pride govornik iz Ljubljane, iz Zagorja tov. Flisek in delavski tajnik g- Munda iz Celja. Po shodu vrtna veselica. Kdor ljubi delavca trpina, naj ta dan pride med nas. !?voeA. Majnik v duše! Več kot pet let je že poteklo odkar sc je končala velika svetovna vojna, katere izid je prinesel vsej Evropi najhujše gospodarske in duhovne skrbi. Obnovljenje iti prerod na vseh poljih: tako se je glasilo geslo vsega povojnega časa. V marsikaterem oziru pač lahko z veselim zadoščenjem trdimo, da niso bile žrtve in napori — posebno na gospodarskem polju zatnanj in brez uspeha. Ako pa je kdo. ki bi menil, da zamorejo že edino gospodarski uspehi in napredki prinesti ljudstvu dovoljno sreče in zadovoljnosti, tega ho samo trenoten pogled na obkrožujoči ga svet takoj poučil, da še v nobeni dobi niso bili različni stanovi in razredi drug proti drugemu tako bojnorazpoloženi kot so ravno danes. Brez števila zakonov se sklene dan za dnem, izdajajo se vedno nove na-redbe in to vse zato, da sc obnovi oziroma vstvari gmotno in duhovno blagostanje na svetu. Ali zamanj. Citn dalje bolj se vidi, da je treba zanesljivejših sredstev. Vsi, ki so čiste in dobre volje uvidevajo, da je treba predvsem izkoreniti iz človeških src strast sovraštva in sebične bojaželjnosti. šele potem bodo zunanja sredstva mogla razviti svojo blagoslova polno učinkovitost za splošnost z drugimi besedami: resnično obnovljenje za boljšo in srečnejšo bodočnost človeške družbe sc mora začeti najprej v dušah vsakega posameznega izmed nas. Vse, kar so slabega pustili v nas blodni nazori o svetu, napačna vzgoja, gospodarska skrb in neskladna družabna ureditev, mora izginiti iz naših src, da se, v njih pripravi prostor za obnovljenje človeškega sožitja v duhu, ki more biti po našem najglobljem prepričanju samo in edino Kristusov. Iz vseh velikih gibanj množic, pa naj so nazunaj še tako izpačena, se je še vselej dvigal in se dviga tudi danes krik po novi, nravno višji dobi, v kateri bi zavzemalo poteptano nravno dostojanstvo posameznega, tudi naj- manjšega človeka, gospodujoče stališče nasproti gmotnim dobrinam. Prvi majnik naj nam bo samo v pobudo, da čim bolj izrabimo vse v krščanstvu nakopičene sile ljubezni in požrtvovalnosti za krščansko obnovo delovnega ljudstva, ki ima za seboj pot neizrekljivega trpljenja. Krščanski nravni zakon nam nalaga to dolžnost. Pojdimo in storimo jo in praznik delovnega ljudstva bomo praznovali kot so ga dolžni praznovati ljudje prešinjeol z idejami krščanskega socializma. Tedenske vesti. Novorojenček je zgorel. i i Gospa Sehaner iz Bočna je vzela triletnega otroka s sabo, da hi v bližnji trgovini kupila kaj za kosilo. V zibelki pa je pustila dete v bližini ognjišča, na katerem so se sušile plenice. Plenice so zagorele, ogenj je takoj* zajel zibelko. Ko se je mati čez nekaj minut vrnila, je našla le še kup pepela in očrnjeno truplo lastnega otroka. Slava kokoši. Najbolj bogata država s kokoši je severna Amerika, ki jih ima 234 milijonov. Poprečno znese kokoš na Francoskem 92 jajc na leto, na Danskem 84. na Nemškem 82. v Združenih državah pa le 64. Lepo vzgojeni otroci. 12-letni F. Scatena v Firencah je igral s 13-Ietniffl prijateljem na karte. Ker je partijo zgubil, je bil silno razdražen. Vzel je nož in ga zasadil prijatelju v trebuh, tako da je ta drugi dan umrl. To so uspehi moderne vzgoje po kinematografih! Slovesnosti kadilcev. 14. februarja je preteklo 125 let, odkar so naredili prvo cigaro, in sicer jo je izdelala neka gospa iz Wiiid-sora v Združenih državah. Blizu norosti. Na Angleškem so imenovali odbor, ki zbira denar, da se postavi v Londonu spomenik vsem konjem, pticam in ribam, ki so crknile v vojni vsled vojnih dejanj. Krofe je prva cvrla dunajska gospa Krapf leta 1635. Po ujej so dobili tudi ime. Papež in primorski Slovani. Pred par tedni je prejel zagrebški nadškof papeževo pismo, v katerem papež obžaluje in obsoja zatiranje slovanske manjšine v Italiji. Papež dodaje, da ne more z ozirom na znano razmerje med Cerkvijo in rimsko vlado ničesar ukreniti. Militarizem v cvetju. Leta 1913., torej pred izbruhom svetovne vojne, je bilo v Evropi pod orožjem 3 milijone 700 tisoč mož. Danes >e pod orožjem * milijone ,wo nsoc osen. tjimi nravK angleški minister Cecil. Rokovnjači, zločinci, pozor! Rimska in belgrajska vlada sta podpisali sporazum, po katerem sta se obvezali, da bosta medsebojno izroče^ali zločince, ki jih sodišče ene ali druge države išče. Za katere zločine velja ta pogodba? Dve vrsti: L Ako se nahaja v Italiji oseba, ki je bila obsojena v Jugoslaviji vsaj na šest mesecev zapora, jo mora Italija izročiti. 2. Ako se nahaja v Italiji oseba, ki je v Jugoslaviji kaj takega storila, da jo sme oblastvo kaznovati vsaj z enoletno ječo. Kar velja za eno, velja tudi za drugo državo. Ne velja pa ta pogodba pri pregreških. ki jih predvideva tiskovni zakon in vojaški zakon. Alkoholizem v praksi. 10 let alkoholizma v Italiji je rodilo tele uspehe: ubilo se je 200.000 oseb; v ječe je prišlo nad 100.000 oseb; nad 80.000 otrok so spravili v vzgojevalnicc: znorelo ie 12.000 oseb. Enajst deklet zgorelo. V dunajski tvornici smodnika se je zgodila ta nesreča. V torek so šla dekleta na delo. Kakor po navadi so opravljala naročeno delo ter pela vesele pesmi. Kar naenkrat poči pred vhodom, kup smodnika se razleti tef zažge oddelek, v katerem so delala dekleta. Gasilci nis° mogli rešiti ubogih deklet, ki so vse umrle po strahovitih mukah. Dimnik na postelji. V Kidscrupju na Danskem se je zgodilo nekaj čud' nega. Dimnik je podrl streho ter se je spustil v sobo, ^ kateri sta ležala dva otroka vsak v svoji postelji. Kak«1 za čudež je padel dimnik med otrokovi postelji in sicer na srednjo posteljo, v kateri je še pred par minutami 0& ležal. Oče je namreč čul ropot, skočil na noge ter odse iz sobe. da bi se prepričal, kaj ropota. Dimnik je podf postelk) in pomazal vso sobo s sajami, deklici sta se mo prestrašili. * Vladarji in pisma. Papež dobiva največiptsem; na dan poprečno 210^' predsednik Združenih držav 6000, angleški kralj skoJ-0 6000, laški kralj okrog 450, predsednik francoske repum1' ke 300 pisem. Brezposelnost v Sarajevu. V Sarajevu je tačas nad 1600 brezposelnih, v Bosni pa nad 2500. Ker je bil kredit za podporo brcZ" poselnim že davno pošel, se je Delavska zbornica P11^! obrnila za pomoč na mestno občino, velikega župana 1 ministrstvo za socialno politiko. ^ Nameščanje tujega delavstva. 16. t. m. je delavska zbornica v Zagrebu Pr're s6 anketo o vladnem načrtu za pravilnik, s katerim naj ‘v uredi nameščenje in zaposlenje inozemskih delavcev ^ Jugoslaviji. Obveljale so med drugim naslednje zahtev NaJ zaposlovanjem inozemskih delavcev se izvaja stalna kontrola; delodajalci, ki kršijo tostvarne predpise, se kaznujejo; začasa delavskih Ribanj prizadeta podjetja ne smejo najemati tujih delavcev; prošnje za nameščenje mozemskih delavcev naj se vlaRajo v treh izvodih, da morejo o njih podajati svoje mnenje istočasno delovno nadzorstvo, delovna borza in delovna zbornica; delodajalec, ki hoče najeti inozemske delavce, mora dobiti v 'o dovoljenje od domače delavske strokovne organizacij ki se mora od svoje strani izvestiti pri delavskih zaupnikih v prizadetem podjetju; prošnej za nameščene tujega delavstva naj se rešujejo v teku 14 dni. An-kota je dalje naglasila, da vse te zahteve glede inozcni-skega delavstva nikakor niso naperjene proti le-temu, autpak so mišljene le kot zaščita interesov domačega uolavstva. posebno začasa brezposelnosti; inozemsko ufilavstvo, ki je enkrat tukaj, se ne sme šikanirati; to d^avstvo imej tri leta pravico do plačila potnih stroš- kov za vrnitev v domovino; ako tuj delavec odide iz Podjetja, ki je zanj dobilo dovoljenje za nameščenje, ni |)r,siljen, da zapusti državo. Anketa je končno sprejela i k'Pe za dogovore z inozemskimi in mednarodnimi de-',Vskimi forumi za ureditev vseli teh vprašanj. Fr“" Erjavec: Podpiranje brezposelnih v mestni občini ljubljanski. Ljubljanski občinski svet je sprejel v svoji zadnji Seii med drugim tudi »Pravilnik za podpiranje brezpo-t^nih«. Potreben je bil ta pravilnik zato, ker je v prora-eill|u določenih 150.000 dinarjev za podpiranje brezpo-s.emih in je treba to vsoto razdeliti vendarle po nekem 'Slsttmu, da se pomaga po možnosti res najpotrebnejšim "‘ tla se ne razmeče te ipak omenitve vredne vsote brez-ClUUo in brez vsake kontrole. Poleg tega je bil pa skraj-uas, da se loti končno tudi ljubljanska mestna občina *lstcmatičnega reševanja tega perečega socialno politi-^cga vprašanja, sa imajo drugod že mnogo manjše ob-c'ne vpeljano že desetletja celo zavarovanje za brezposelne. V smislu tega pravilnika imajo pravico do brezpo-j. "e Podpore le delavoljni in delazmožnl brezposelni, vtjti bolniki, onemogli in drugi, ki iz enega ali drugega z-r«ka niso več sposobni za delo nikakor ne spadajo v elokr°K brezposelnega skrbstva, temveč ubožnega, bolnega, invalidskega itd. Ker je sicer znatna vsota, nagnjena za to podpiranje glede na precej občutno brez-t°selnost vendarle precej majhna, je bilo seveda treba , i podpiranje čini najbolj omejiti, sicer bi bil tozadevni 1‘edit izčrpan že v teh pomladanskih mesecih, jeseni, ko ‘ navadno potreba največja, bi se moralo pa podpira-lL' ustaviti. Pravilnik je torej v najtesnejši zvezi z raz-■r^ožljivinn krediti, kajti kaj bi pomagali še tako široko-Srei”’ 1,1 le,)' Pravilniki, če bi jih pa radi nezadostnih ustev ne bilo mogoče izpolnjevati,, ali pa le po par S(-'cev v letu. Por ('dede na vsc to omejuje pravilnik pravico do pod-tasVC na naiP°trebnejše. Vipošteva se v prvi vrsti letni n0) :namreč zimski), stan podpiranca (oženjene z druži-ran-111 Pripadnosti k kaki strokovni organizaciji. Podpisu Se Vrši iz stalneKa občinskega zaklada za podpira-liii , r,ezPoselnih, v katerega se stekajo posebni davki, ki Si,*10« prireditve i (ti.). v to svrho Občinski svet, izredne dotacije ob-’ Pokrajine in države ter drugi izredni dohodki (po- bi ‘Stvu Ti Principi, po katerih je urejeno podpiranje, so v za Q -, Popolnoma pravilni in gre le zato, da dobi zaklad tod? *0 brezposelnih toliko sredstev, da bo mogoče tlL, Plranje čim najbolj razširiti v vseh smereh, to je gle-Zagr^?’ stanu in višine podpore. Veliko napako se je pa da ZC v tem’ da se "ni Predvidelo med dohodki zakla-a brezposelne tudi prispevkov delavcev samih, kajti se je že a priori prezrlo princip samopomoči, ki mo- ra vedno in povsod tvoriti podlago socialnega, zlasti pa še brezposelnega skrbstva. Priznam, da ni ravno lahko najti za take prispevke res efektne oblike, dokler nimamo zakonskega zavarovanja za brezposelne, toda preko njih bi se v nobenem slučaju ne smelo, ker ravno z njimi ustvarja podlago in interes za kontrolo delavstva samega nad uporabo denarja, ki je končno vendarle še naj-efektnejša. K stroškom za brezposelno skrbstvo morajo prispevati trije faktorji, to so delavstvo samo, delodajalci in družba kot celota. Popolnoma napačno je tedaj, da je ljubljanska občina izločila prvi faktor ter s'teni faktično desinteresirala delavstvo na racijonalnem uporabljanju tega zaklada. Prispevki delavcev morajo tvoriti tudi prvo podlago za redno zavarovanje brezposelnih, na katero bo vendarle tudi že treba misliti. Toda dočini je v tem pravilniku vsaj v glavnem pravilen splošni del, je pa docela izgrešena organizacija podpiranja, ker faktično popolnoma izločuje upravno sodelovanje strokovnih organizacij. Glavni del in glavne težkočc podpiranja brezposelnih tvori vedno kontrola prosilcev, ki je pa pri nas danes v danih razmerah brez sodelovanja strokovnih organizacij, skoro neizvedljiva, zato tudi ne bo mogoče preprečiti zlorabljanja te podpore od strani delomržnih elementov, alkoholikov itd., kar je vedno v veliko škodo ostalemu delavstvu. Vsak zaveden delavec mora biti organiziran v svoji strokovni organizaciji, zato bi morala biti s stališča delavstva podpora omejena sploh le na organizirano delavstvo, neorganizirani bi naj imeli pa pravico do njih le v toliko, da se prepreči največja beda nedolžnih družin. Glede na vse to bi morale biti tudi k upravnem delu podpiranja strokovne organizacije pritegnjene v najvišji meri, kar so spoznali povsod po svetu za najpraktičnejše in najeko-nomičnejše, le ljubljanska mestna občina je docela izločila to upravo sodelovanje strokovnih organizacij. V,saj podpisani ne poznani v vsej Kvropi ene organizacije podpiranja brezposelnih, kjer bi se tako na lahko roko prezrlo ta najbolj zainteresiran faktor, pač pa je še iz prejšnjih časov znana cela vrsta komunalnih podpiranj brezposelnih, ki so skrahirala ravno radi take izločitve strokovnih organizacij. To bi bili glavni hibi v organizaciji ljubljanskega komunalnega podpiranja brezposelnih, katerima se pa pridružuje še več drugih, ki so s temi v zvezi. Potrebno je zato, da se že danes misli na čim prejšnjo revizijo spredaj navedenega pravilnika. Ta more nuditi le hipno nadomestilo in prvo odpomoč v sili. kateri naj pa čim prej sledi nekoliko bolj premišljena organizacija brezposelnega skrbstva, kajti sedanja je za daljši čas nerabna. Bodimo čuječi 1 Veleindustrije! so se pred »kratkem na svojem zborovanju izrekli proti osemurnem delavniku. Minister jim je obljubil svojo pomoč, kar je seveda v današnjih časih razumljivo. " Komaj smo si pridobili to edino iiašo pravico, že škilijo in poskušajo kapitalisti, kako bi nam jo zopet odvzeli. Kaj pomeni osemurni delavnik za nas, to ve vsakdo izmed nas. To vedo dobro tudi naši industrijci. Da bomo to pravico branili z vsemi močmi, se gospodje kapitalisti zavedajo, zato pa le na tihem rovarijo proti njej. Za enkrat si še ne upajo javno nastopiti. Vendar pa ob vsaki priliki namignejo kje jih zaenkrat najbolj čevelj žuli. Nahajamo se v času velike industrijske stagnacije (po večini tudi umetne). In sedaj prihajajo ti gospodje z receptom, da se bo brezposelnost znatno zmanjšala, ako se upelje daljši delavni čas. Po kaki formuli so prišli do tega rezultata nam ni jasno? Vemo pa ravno nasprotno. Čim daljši delavni čas, tem manj delavcev bodo mogli zaposliti in posledica bo še veliko večja brezposelnost. Zl1 Got: Stoji pa: naši kapitalistični sloji so neprenehoma na straži. Opazujejo ponoči in podnevi bojne vrste delavstva in komaj čakajo, da napadejo. Za slepilo delavstvu se ravsajo med sabo po časopisju in delajo razne nove stranke. Razbiti hočejo enotno organizacijsko silo delavnega ljudstva. Ko se jim bode zdelo, da smo delavci dovolj raztepeni, se bodo vse te različne kapitalistične partije iz »nujnih« gospodarskih ozirov združile in takrat zbogom osemurni delavnik. Tako računajo kapitalistični gospodarski krogi. Delavska korist pa zahteva drugače. Delavska organizacija mora v vsako podjetje. Vsak delavec mora biti organiziran. Potom organizacije si bomo pridobili osemurni delavnik za vedno in tako gotovo, da se industrijci niti posvetovali ne bodo več o njem. Vsekakor pa velja tudi nam: Bodimo čuječi, kajti nihče ne ve, kdaj se prikrade tat in nam odnese še to malenkostno pravico, ki jo že imamo. Strokovna zveza. Rudarji. Trobvlje. V nedeljo, dne 6. aprila se je vršil II. letni občni zbor Strok, zveze rudarjev v Trbovljah. Občni zlw>r je bil dobro obiskan. Skupine so v pretežni večini poslale svoje delegate. Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da zveza kljub zadnji veliki stavki ni razpadla, marveč da se stalno širi in utrjuje. Po poročilu blagajnika se je na predlog tov. U ran jeka - Zabukovca dal načelstvu absolu-torij, nakar se je izvolil novi odbor, ki se bo na prvi seji konstituiral. Delegati so ostali na stališču, da se članarina vsled slabih razmer del. za enkrat ne more povišati. Občni zbor se je popoldne ob 2. uri zaključil. Tovarniški delavci. Iz tajništva SZTD. Na okrožnice, ki so bile razposlane vsem skupinam SZTD., kakor tudi vsem podzve-zam JSZ za pomoč izprtim jeseniškim kovinarjem, so se do sedaj oglasile sledeče organizacije: Skupina »Indiis d. d.« čevljarji v Ljubljani Din. 200.—; skupina Vrhnika, usnjarji Din. 200.20; skupina Kropa, kovinarji Din. 200.—; skupina Dol pri Ljubljani, kem del. Din. 145.50; skupina Guštanj, kovin. Din. 46.—; skupina Tržič, 400.—; skupina rudarjev v Zagorju Din. 100.—; skupina Žirovnica -Boh. Bistrica Din. 113.50; skupina Kamnagorica Din. 91.—; Poselska zveza v Ljubljani Din. 250.—; okrožno tajništvo JSZ v Mariboru Din. 84.50; okrožno tajništvo JSZ v Celju Din. 143.—. Skupaj Din. 1.973.70. Vsem, ki ste priskočili izprtim tovarišem na pomoč, izrekamo s tem najlepšo zahvalo. Ker pa izpor še vedno ni poravnan, prosimo vse one skupine, ki se še niso odzvale, da posnemajo navedene. Delavska zveza. Trbovlje. Dne 6. junija bodo pri nas občinske volitve; torej vendar enkrat. Zadnje volitve so bile 1. 1922, toda oblast je volitve ovrgla, to pa zaradi tega, ker so zmagali oz. imeli večino ted. komunisti in tako je prišel v Trbovlje gerent. Bilo jih je več, med drugimi tudi bivši »Ober-komun« in moskovski romar Koren. Ta gospodič je v splošnem znan kot »vzorni gospodar« tuk. občine kamnolomi — opekarna. Zadnja je bila posebno dobička-nosna, kar se razvidi iz poročila nekega revizorja. Delavci, rudarji! Ako hočete na občini gospodariti, to je; imeti svojega župana, je potrebno, da premislite, kaj in kako boste volili, da ne bo zopet drugič paševal gerent. C a st delu in Mrdec. , 'ca ie zaljubljena: lepo. fino. krasno, čudovito in k Uiiš more Liti le šestnajstletna preparandka, ki ji lik. ()'Ca *me- Njcn ie tisti iz drugega letnika, ki je pes-°božuM ne pesnikuie — kai bi! — *°da lepe umetnike oh, j.'e- Ampak danes sta se v šoli nekaj sporekla — Se je‘lJ L' Vam pravila! Veste samo radi umetnosti! In v šo|)nat!,rdnila in namrgodila in usteča so se ji nabrala <>: še pogledala ga ne bom več, Borisa hudobnega! breg USICH ie zbda vredna dušica. Brhka in zala in do-Rajgf ..Srca’ da bi se zjokala za počen groš. Ampak na-se.jj :'ne bo nihče! In Boris še najmanj! Kakor bolečina g nabralo v srcu. a jo doma sprašujeta tatek in mamica: l|;i nun 1 s' bolna Dušicp? Vsa bleda si. Si bila vpraša- natematiko?« “‘Nisem.« ”Kaj ti pa je?« > »Nič.« Gica n!' 1}.'. ni°K*a razodeti svoje trpljenje! Očka in ma- »Ve« ne vedo iter J() imata rada ~ j°j’ kako! Z:*jiite ,e *> j° tolaži mamica, »saj mucku sem jaz dala On 1>0P'* dvc skodebci mleka.« ’ liuhn P? n'^ lle rede- *n j° Pride pozdravit še Dol- »Oh n njen .maIi,: »M rja v, kaj ti ni prav?« "e dušica mucu'< Priliznjeni, pusti me na miru!«, vzdih- p aVa.,te ho,i<<' »Poznata roditelja. >d’de v o °, u vzame Dušica »Literaturgeschichte« ter v°^uje a,™»Samo ne študiraj nikar, Dušica!« kromn' . rcvee študiraš, zato te pa glava boli. PTjeve obkladke? Zelo pomaga.« na- Ho- »Oh, samo v miru me pustite!« Žalostna sede v kot mračno zastrte sobe. Mrdec jo je prijel In jo drži ter je ne izpusti. Za božjo voljo kako so nekateri mali ljudje nesrečni! Oh, ta umetnost! Le za nesrečo je ljudem... Vse je tiho. Le iz kuhinje se sliši ropotanje, kjer dekla Franca posodo pomiva. Komaj slišno, boječe se pogovarjata v sosedni sobi očka in mamica. Mamica si je nateknila očali ter šiva, atek se je pogreznil sam vase. »Rezika, kaj praviš?« »Kar strah me je pri srcu.« »Mene tudi.« »Veš, ko se zdaj tako čudne stvari gode na svetu. Saj si bral o tisti iz Zagreba? Je bila tudi preparandka. 1 a se vrže pod vlak! In sam Bog ve zakaj. Johata! Skr-bt me ...« »Ja, ja,« zamolklo bobna atek po mizi. »Komaj, da Bog ve, zakaj! Ali jo ti kaj opazuješ Dušico?« »Nič posebnega nisem opazil.« »Johata!« In’ atek se spet potopi sam vase. Pa se zagleda v muho — ka — li? — ki se opleta in maže tam gori pod stropom. Baš je ta nesnaga zlezla čisto tja v kot in opravlja svojo potrebo — ka — li? Di bi jo z muhalnikom — bezalnikotn! Ha, tako velika in prostrana je Jugoslavija, pa pribrenči muha — bogve od kod, ter se zaleti baš v stanovanje Štefana Obreze in ravno v onile vogal pod stropom. Kako to, zakaj tako? Kapricira se, pošast... Da bi jo z muhalnikom — bezaJnikom! Kako je hudo, če je človek žalosten! In Štefan se ozre na Reziko le napol priklopivši veke. Takole skrivaj jo najlažje promatra: kako vbada šivanko in ji ustne trepečejo na jok... Dobra ženska je to. Nikoli mu ni žal, da jo je vzel pod zakonski jarem to Rezo rezasto Duša, da bi jo človek z rokami objel! Jo gleda Štefan, srce mu prevzema čudno genotje in misli se edinijo in besede lezejo v rime: »Moja draga Reza v žalost se pogreza. Se na mene pleza črnih misli peza, da me trese jeza, salamenska jeza — Ifm. j — hudimatia, Reza, slišiš? Pojdi no, pogledat!« "‘-L? »Kaj pravi?« se zdrzne žena. 'i »Tja!« pokaže Štefan na priprta vrata spalnice. »Veš kaj,« se nagne Rezika do Štefana, »jaz že vem. Nekaj jo bom vprašala.« In mamica se ljubeče približa vratom ter potrka: tok, tok! »Dušica!« »Kaj pa je?« »AH spavaš, Dušica?« »Kaji pa je?« »Ali si kaj zadremala, razkuštranka ti moja?« »Sem.« »Te Še glava boli?« »Je že' dbbro, mami. nič več me ne boli.« »Johata! Veš' kaj. Dušica, če se morda jeziš radi tiste rože: takoj jutri jo boš dobila,’ najlepšo hortencijo! Bom jaz šel k teti. Samo da boš dobra in vesela! In ti bom kupila grahasto piško, ali pa Minorka — petelinčka. Ali ipa turškega petelinčka, takšnega majcenega, paradno zbiksanega. Samo da te mrdec mitie! Hočeš biti, Dušica, spet vesela?« t »Mami, saj sem!« »Viž jo, glej jo. no! Štefan!« »Oh, mami!« se nasmeje Dušica ter objame mamico in potem še tateka. Žene in dekleta. Resno svarilo. 16. februarja zvečer se je v policijskem zaporu na Dunaju obesila 16-letna dekle. Človeka pretresa do mozga, če sliši, da se je ta ali oni sam končal življenje. Pred seboj pa imamo otroka-samomorilca. Še bolj kot dejstvo nas pa pretresejo okoliščine in vzroki samoumora. Dekle je prišla k policiji, da bi smela pod njeno kontrolo javno živeti. Policija ji je pa odbila prošnjo in je radi nje mladoletnosti stopila v stik s sodiščem za mladoletne. Sklenilo se je, da se dekle odda v poboljševal-nico, da se zopet vzgoji za pošteno življenje. Sklep sodišča in pa odbita prošnja od strani policije je dekleta tako ujezilo, da se je obesila. Pri izvršitvi so ji pomagala 3 druga dekleta, ki so bila tudi v zaporu. Vso javnost je pretreslo to dejstvo. Mnogi so za to. da se take otroke temeljito telesno kaznuje, da jim preidejo take neumnosti. Toda lažje rečeno, kakor storjeno. Otroci od 15 do 16 let so vendar že tudi osebno, vsaj deloma. odgovorni za svoja dejanja. Ne more se z njimi tako ravnati, kakor z malimi otroki, ki se še ne zavedajo svojih dejanj. — Če je otrok pri 15. 16 letih tako skvarjen, mora biti vzrok kje drugje, dasiravno tudi današnja mladina ni brez zadolženja. Veliko krivdo pri taki vzgoji nosi v prvi vrsti raz-orano družinsko •življenje, če vlada v družini res krščanski duh in vodijo starši otroke z ljubeznjivo strogostjo, je skoro nemogoče, da bi otrok popolnoma podivjal in se skvaril. Iž mnogih družin sedanjega časa pa je izginil ta krščanski duh. Ne poznajo več namena zakona in tudi nimajo smisla za svoje dolžnosti. Marsikateri starši poznajo le sebe, živijo svojim strastem, a o dolžnostih do družine nočejo nič vedeti. Ravno zato so pa našli nauki socialistov tako rodovitna tla, ki hočejo raztrgati vezi krščanske družine. Zakon naj bi bila le svetna pogodba, vsa krščanska strogost glede zakonske zveze naj bi. izginila. Zato se ni čuditi, da iz takih družin dobiva človeška družba le pokvarjene člane. Sedanji moderni čas zahteva tudi brezverske šole. Otrokom naj se gotovi nravni pojmi doprinesejo samo z ozirom na človeško družbo; vera nima pri tern nič opraviti. Kako daleč pripelje brezverska šola, vidimo posebno v Franciji, ki ima v zadnjem desetletju posebno veliko mladostnih zločincev. In to hočejo tudi pri nas iz-vestiii krogi, ki zahtevajo brezversko šolo. Kam plovemo, če ne krenemo na nova pota tako glede šole, kakor družinskega življenja! Ali bomo gledali prekrižanih rok, da nam izpridijo še ostale krščanske družine in izbacnejo še tisto mrvico verouka, ki se še sedaj poučuje, iz naših šol? Naša naloga je, da si borimo za krščansko šolo z vso silo in da postane rjrs popolnoma krščanska. Paziti nam je pa tudi na šoli odraslo mladino. Starši morajo vedeti kje je, s kom hodi in kaj dela ter Čita, da sc ne bodo ponavljali tako žalostni vzgledi, kakor oni iz zapora na Ditnaju.__________ __________________________ temo in spravi v harmonijo vse hreščeče disakorde žalostnega človeškega življenja. Miilenstefen. Verovati se ne pravi vedeti, pa tudi ne slutiti, ne želeti in ne upati. Vera je tiha naslopitev na nevidno kakor to spoznamo iz vidnega'. Z vero pričenjaš bodočnost. Herder. KNJIGE DOMAČIH ZDRAVIL: Da ne boš plačeval v lekarnah dragih zdravil, katere ti ponuja Stvarnik v naravi brezplačno, si kupi sledeče zdravilne knjižice: Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju. Poljubna navodila o pomenu in zdravilni uporabi domačih zdravil. Din. 18.—. Naša zdravila. Prirejena po knjižici župnika Ivana Kuntzleja. Zbirka naravnih, najcenejših ter najpriprostejših zdravilnih sredstev. Din. 8.—. Zelišča v podobah. Marsikdo ne pozna vseh zdravilnih rastlin, katere pa bo na podlagi te knjižice lažje spoznal. Cena D. 12. . Knjižice se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. OrohiJ, ^f-e/ise/v Ženstvo in protialkoholno gibanje. Zenska je bila in je največja žrtev, ki jo zahteva alkohol. Zato je nujno potrebno, da zavzame ženstvo, zlasti tudi delavsko ženstvo, prvo in najbolj vidno mesto v protialkoholnem gibanju. Potrebno je, da stvori ženstvo tukaj najkrepkejšo fronto, ker ga ravno s te strani ogroža najhujši sovražnik. Tukaj pa tiči tudi ključ za razrešitev ženskega socialnega in ekonomskega položaja. Treba je, da se celokupno naše ženstvo zave, da je bila v Ameriki ravno žena tista, ki ima največ zaslug na tem, da se je v Ameriki prepovedal vsak alkohol. Ni treba čakati na žensko glasovalno pravico, da bi se šele tedaj pričel oster boj proti alkoholu. Ženstvo ima tudi tako mnogo in odličnih sredstev za ta boj. Ženstvo vzgaja rodove. Naj vzgoji tudi rod odločnih borcev proti alkoholni kugi. Do danes je še vedno udeležba našega ženstvrr v protialkoholnem gibanju zelo majhna. V interesu ženstva samega, dalje pa tudi v interesu našega ogroženega naroda je, da povzame ženstvo v tem boju prvo besedo. V ta boj pa je zlasti poklicana delavska trpinka, katera najbolj in najtežje čuti vse z,le socialne in ekonomske alkoholne posledice. Mnogo solz, gorja in trpljenja bo prihranjenega. Vera in življenje. Človek brez vere je osirotel v svoji notranjosti. Za to osirotelost ni protisredstva. če imaš vse zaklade in vso duhovitost, a nimaš vere, je tvoje stanje le sijajna beda. Leiscner. Vera da življenju trajno vsebino. Zadovolji hrepenenje, usmeri stremljenje, ublaži nasprotstva, razsvetli Najmanjša knjiga. Kot najmanjšo knjigo sveta smatrajo drobčkano knjižico-, ki jo hranijo v britskem muzeju v Londonu in nosi naslov: »Šlorov angleški Bjjon almanah«. Ta neznatna knjižica ni niti tako velika kot možki prst in je sijajno tiskana. Obsega 100 strani na posebno tenkem papirju. Bakrorezi, ki se nahajajo v tej knjižici, so mojstrsko delo te vrste in izvršeni v barvo-tisku. Velikost knjige je 3/» X '/» cole (1 cola — okrog 2 cm). Knjižica je bila tiskana'1. 1839. Največji gozd na svetu leži v severni Sibiriji med rekama Ob in Lena. Dolg je 4800 km, širok pa 2700 km. Tudi Kanada ima še en pragozd v dolžini 2780 km in v širini 1600 km. V Evropi in Sev. Ameriki pa vsled brezmiselnega izsekavanja pravih orjaških gozdov sploh več ni. Vladarji sovjetske Rusije. Po podatkih neke v l.iit-tilm izšle brošure je med 22 člani takozvanega »sveta ljudskih komisarjev« 17 Judov, med 43 višjimi uradniki vojnega komisarijata 34. med 17 uradniki komisarijata za zunanje zadeve 13 Judov. V komisarijatu za notranje zadeve pa.sploh ni uradnikov druge veroizpovedi. Med voditelji moskovske politične policije je 23 Judov in le 15 pravih Rusov. Štiridesetletnica belgrajske postaje. Te dni poteka 40 le^, odkar je bila zgrajena belgrajska, železniška postaja. Ob tej priliki prinašajo listi številke, ki so za obrat na tej postaji in še v marsikaterem drugem oziru zelo zanimive. Postaja ima dnevno 406.515 dinarjev in 2359 frankov dohodkov. Blagovni promet, potniki, prtljaga itd. donaša mesečno 12.059.979 Din. in 71.766 frankov dohodkov. Vsak dan odpotuje iz Bolgrada povprečno 4140 potnikov in istotako se jih dnevno pripelje. Potuje se zlasti zelo veliko v mesecih maja do avgusta. Tovorni promet, ki ga je opravila belgrajska postaja v pret. 1. izkazujejo naslednje številke: od severa je prispelo na belgrajske perone 34.602 polni in 1837 praznih vagonov; od juga pa je prispelo 28.698 polnih in 19.140 praznih vagonov. Na sever je bilo odpremljenih 9.430 polnih in 31.242 praznih vagonov; na jug pa je bilo odpremljenih 30.512 polnih in 12.000 praznih vagonov. V tonah izraženo je prispelo na belgrajsko postajo 605.740 ton; od-premljeno pa je bilo iz Belgrada 588.520 ton. Mesečno se iztovori na belgrajski postaji 3394 vagonov. Potpiških voz privozi in odpelje' blizu 43.000. Rudniška raziskovanja v Južni Srbiji. V poletju pret. 1. se je' pričelo pregledovanje in vrtanje terena v južni Srbiji, da bi se zamoglo končno ugotoviti bogastvo teh krajev na rudah. Zdi se. da prihaja južna Srbija v tem oziru med najbogatejše dele ne samo naše države marveč vobče. Prva komisija, katere delovanje pa je mini-stvo za šume in rude naenkrat prekinilo, je s posebno vestnostjo pregledala ozemlje okrog Baburne, Durmitora, Konova in Sandžaku, kjer je na mnogih krajih odkrila srebrno in železno rudo, galeuit in premog. V tem letu se bodo raziskovanja nadaljevala. Posebna strokovna komisija bo pregledala vso vardarsko dolino zlasti Bre-galniško in Pečško oblast. Za pouk in zabavo. Odgovori. Francoski »lustriruni Obzornik« je poslal leta 1893 nekaterim znanim pariškim osebnostim vprašalno Pol°-Dobil jo je tudi pesnik Pavel Verlaine (1844 96). Vprašanja in odgovori so se glasili: Glavna poteza mojega značaja? Zakrknjena slabost. Lastnost, ki mi je pri moškem najbolj všečv Skromnost. Lastnost, ki mi je pri ženski najbolj všeč? Moja največja vrlina? Nimam nobene. Moja največja napaka? Imam vse. Kaj najrajši delam? — Nič. Kaj bi bila zame največja nesreča? Delo. Katero barvo imam najbolj rad? Vse. Cvetlico? — Vse. Žival? — Vse. Ptico? — Vse. Kateri je moj najbolj priljubljeni pisatelj? Katerega pesnika imam najbolj rad? Mene. Katero ime mi je najljubše? Moje. Napake, ki jih prav gotovo odpustim? Moje. Isto. Jaz- Moje geslo? — Vrag naj te vzame! Inserirajte v „PRAViei! Ponos »OBLACILNICE K je, da ima na zalogi le najboljše vrste mnnufakluriicfS8 blaga Kd>'r se hoče dobro obleči, naj si ogleda zalog0 „OBLAČI8.M!CE“ v S iritarjevi ulici ali na Miklošičev* cesti ali v hiši Gospodarske zveze. Tudi na obroke se dobi dobro blago* šivalne stroie vsakovrstne sten«^ m žepne ure, ter budilke kakor tudi kolesne plašče zučnice ter vse dele koles kupite najceneje v trgovin® Najboljša kolesa, PLEVEL v Preski pri Medvodah* Popolnoma varno naložite svoj denar pr) Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. ki se je presolila iz trise nriuVtirsKc-gvi .i