Obiščite nas vsak delovni dart na Efenkovi 61 v Velenju od 10. -17. ure! SEBA d.o.o. Gotovlje 76,63310 Žalec telelon 063/715-090 . Iax: 063/715-750 Računalniki PENTIUM za ceno 486! od 109.900 SIT laserski tiskalniki že od 55.900 SIT VISA, EUROCARD, ACTIVA, KREDITI... Poglejte, preizkusite in odpeljite! PENTIUM 100/8/8 50/(0L0R Občankam in občanom čestitamo ob prazniku - Dnevu državnosti Republike Slovenije. MESTNA OBČINA VELENJE Poravnan dolg do prednikov 0b 35-ietnici organiziranih komunalnih dejavnosti se bolj naša skupna V dvorani velenjske glasbene šole je bila v torek zvečer slovesnost ob 35-letnici skupnega delovanja na komunalnem področju v Šaleški dolini, danes v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Poleg maloštevilnih delavcev Komunalnega podjetja Velenje, članov upravnega odbora pod- jetja, županov občin Velenje, Šmartno ob Paki in Mozirje so se slovesnosti udeležili še predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Gospodarske zbornice Slovenije, združenje za okolje, sindikata komunalnih delavcev Slovenije in še nekateri drugi gostje. Vsi pa so govorili o Komunalnem podjetju Velenje kot vzornem med sebi enakimi in delavcem zaželili tudi v prihodnje čimuspešnejši razvoj. (tp) Zupan sprejel najboljše učence Izteka se spet eno šolsko leto, osnovne in srednje šole zapuščajo nove generacije. Med njimi je veliko zelo uspešnih posameznikov. Velenjski župan Srečko Meh je pripravil pred dnevi sprejem zanje. 99 takšnih, ki so vseh osem let osnovnošolskega izobraževanja, dosegali odličen uspeh ali pa vidne uspehe na športnem in kulturnem področju seje zbralo Dve veliki konjeniški prireditvi Zadnje dni tega meseca in prve naslednjega bosta v Velenju kar dve veliki športni prireditvi. Poleg revije skokov, o tem več na športni strani, še dve veliki konjeniški prireditvi. 29. in 30. junija bo konjeniški turnir za pokal Slovenije, 5., 6. in 7. julija pa posamični in ekipni turnir za državno prvenstvo. Vmes so kojeniški prostor obogatili s postavitvijo starega kozolca. V velenjskem premogovniku so se namreč odločili, da bodo kozolce, ki jih je bilo treba odstraniti zaradi rudarjenja, restavrirali in tako v dvorani Glasbene šole. Župan jim je čestital in jim zaželel vse lepo v nadaljnjem izobraževanju, po končanem študiju pa vrnitev v občino Velenje. Z lepo slovesnostjo so v vstopu v sotesko pred Logarsko Potočki zijalki, tem izredno nedeljo popoldne v gostišču ob dolino odprli stalno razstavo o pomembnem najdišču evropskega pomena, ki priča o življenju in kulturi ledenodobnega človeka. To je le prvo dejanje pri tem malem nacionalnem projektu, saj med drugim želijo zaščiti najdišče samo, ga obvarovati pred brezobzirnim ropanjem, s tem pa omogočiti nadaljevanje znanstvenih raziskav. Razstavo je odprl predsednik države Milan Kučan, pomeni pa zelo dobrodošlo pridobitev za Solčavsko. (foto-.jp) MESTNA OBČINA VELENJE VABI V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE NA PRIREDITEV 24. JUNIJA OD 17. DO 21. URE NA CANKARJEVI ULICI NASTOPILI BODO SKUPINA PONTIAC RUDARSKA GODBA SLAVNOSTNI GOVORNIK Dr. MATJAŽ KMECL ANSAMBEL PODKRAJSKI FANTJE OB 21. URI - PRIČETEK KRESOVANJA NA PIRGLOVEM HRIBU Udeležencem slovesnosti so pripravili kulturni program mladi glasbeniki, plesalke in pevci UGODNO: GIPS PLOŠČE Rigips - adaptacija podstrešij - pregradne stene - spuščeni stropi Armstrong - stropni sistemi bi v centru nastal tudi muzej starih kozolcev. Kozolec na sliki ima letnico 1886, zahtevno delo pa so opravili mojstri z Rečice ob Savinji Andrej Napotnik, Slavko Brezovnik, Anton Krivec in Jože Rosenstein, ki jih vodi Franc Brezovnik. (L. O, vos) 117*900*00 SIT ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE POSEBNI POPUSTI FIMEX Tvnflhfiin 'iVr.strKml 8n1cm (stekleni ftejtffijfi) pri Tiotsln 7 "fcslantn. ISSN 0350-5561 9770350556014 —' 20. junija 1996 čihifti DOGODKI 9R Prireditve ob 5-obletnici osamosvojitve ■ : : : < : ' ' ; V torek, 25. junija, bomo zaznamovali v Sloveniji dan bo v naši bližnji in daljnji okolico zvrstilo v počastitev tega praznika kar nekaj proslav. Nekatere bodo pripravile <' krajevne skupnosti, organizatorji tretjih b<. stranke. MESTNA OBČINA VELENJE - Poleg prireditve v ponedel-iek, 24. junija na Cankarjevi ulici v Velenju (trajala bo od 17. do 21. ure), bo na Pirglovem hribu od 21. ure dalje še kreso-vanje. Pripravili ga bodo krajani KS Gorica in Šalek, v kulturnem programu pa bo nastopil kvartet Mavrica. OBČtNA ŠOŠTANJ - 25. junija, ob 11. uri, na vrtu hovega doma pod kostanji: promenadni koncert godbe ;t Šoštanj. Na vrhu Loma (pri Vodovniku) bodo člani stranke SLS, podružnic Velenje in Šoštanj, pripravili kresovanje v ponedeljek, 24. junija, ob 20. uri; OBČINA ŠMARTNO OB PAKI - V petek, 21. junija, ob 19. uri, v dvorani kulturnega domavŠmartnem ob Paki proslava. dan kasneje, v soboto, pa kresovanje na prostoru pri Grudnovem mostu. Svečanost bodo pripravili učenci šmarške osnovne šole, člani turističnega društva Šmartno ob Paki in seveda Občina Šmartno ob Paki. OBČINA ŽALEC - V nedeljo, 23. junija, ob 18. mi, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Program na svečanosti bo Seja občins ke^a^s vetaobčine Mislinja O perečih vprašanjih Na zadnji seji občinskega sveta občine Mislinja, prejšnji teden, so svetniki obravnavali ovrednotenje komunalne opremljenosti, ki jo morajo plačati občani kot komunalni prispevek. Mnenja so bila dokaj različna, razprava se je nagibala k temu, da naj bodo cene čim nižje. Nekoliko več je bilo govora o nošenju zastave in krščanskega simbola križa na pogrebih. Težko je oporekati že ustaljeni tradiciji, tako da občinski svet ni tako strogo predpisal vrstnega reda, ali najprej križ in potem zastava, ali obratno, temveč je to izbiro prepustil svojcem umrlega. Gradnja vodovoda Dolič napreduje, na svetu pa so določili ceno prispevka občanov, ki bo znašala v višini 50 % kar predstavlja 800 DEM v tolarski protivrednosti z možnostjo plačila na več obrokov. Glede zemljiških zadev se je nekoliko zapletlo glede odkupa zemljišča javnega dobra, ki ga želi odkupiti g. Preniger pav tako je nekoliko zapletov pri zamenjavi zemljišča v Hudi luknji, kjer poteka trasa nove ceste skozi Hudo luknjo. Svetniki načelno soglašajo z zamenjavo, država pa naj tudi izpolni svoj del obveznosti. Svetniki so opozorili na slabo stanje dveh mostov, in sicer pri Feliksu in Mikonu v Mislinji, nekaj težav povzroča tudi voda iz Glažarice, urediti pa bo potrebno tudi Rudlovo kapelo v Doliču, za katero bo najbrž morala primakniti tudi še Doliška fara kakšen tolar. Nekaj polemike med občani Mislinje je vzpodbudila tudi novica, da bo vrtec v mesecu avgustu zaprt, "starši otrok pa naj si uredijo varstvo, kakor vedo in znajo". Svetniki in župan so nemogočo situacijo rešili tako, da je potrebno v vrtcu ustrezno organizirati delo, da bodo občani imeli nemoteno varstvo za svoje otroke. Izbira primernega kandidata za direktorja Komunalnega podjetja Slovenj Gradec je že nekaj časa pereč problem, saj je to podjetje javna delovna organizacija v lassti Občine Mislinja in Mestne občine Slovenj Gradec. Na prejšnjih sejah sveta nista podprla istega kandidata, zato je to delovno mesto še odprto. Trenutno ga zaseda kot v.d., direktor Drago Pogorevc, kije do sedaj dokaj dobro vodil to podjetje. Izbira novega kandidata je zelo pereča tako, da se naj bi svet občine Mislinja odločal o tem na izredni seji, ki so jo sklicali za včeraj. ■ Rado Jeromel popestrila s svojim nastopom Akademska folklorna skupina France Marolt. CeJjska vojašnica Slovesnost in dan odprtih vrat Ob peti obletnici zgodovinskih dogodkov, ko smo izborili slovensko samostojnost, ob dnevu državnosti torej, bodo v vojašnici Celje pripravili sleovesnost, na kateri bodo med ostalim podelili odlikovanja Ministrstva za obrambo in priredili dan odprtih vrat. Slovesnost bodo pričeli v ponedeljek ob 10. Jll. 1111 Lokalne volitve v žalski občini Povprečna udeležba 40 odstotna, najslabša v Žalcu 22 Po do sedaj še neuradnih rezultatih je bila udeležba na lokalnih volitvah v žalski občini, kjer so v nedeljo volili predsednike svetov v 19 krajevnih skupnostih in člane svetov 40 odstotna. Nekoliko boljša udeležba je bila v obrobnih krajevnih skupnostih, najslabša pa v mestni skupnosti Žalec in sicer nekaj več kot 22 odstotna. Novi predsedniki KS v občini Žalec so postali: Vransko -Franc Sušnik, Vrbje - Jožef Meh, Šempeter v Savinjski dolini -Franc Laubič, Šešče - Marjan Golavšek, Andraž - Anton Drča, Gotovlje - Henrik Kranjc, Griže - Jurij Blatnik, Letuš - Uroš Cernevšek, Liboje - Štefan Frece, Petrovče - Peter Kainz, Polzela - Stanislav Novak, Ponikva - Ivan Jelen, Prebold - Marjan Žohar, TVnava - Boris Fišer in Tabor - Vida Slakan. ■ -er Praznik KS Andraž nad Polzelo a 1 in koncert PJS??«??;fc Ob dnevu državnosti ho Občina Mozirje v soboto priprav-i slavnostno kulturno prireditev, ki jo bodo v dvorani kul-Etčga doma v Mozirju pričeli ob 20. uri. Uro prej bo godba na pihala Zgornje Savinjske doline v poz-av prazniku poskrbela za promenadni koncert v V nedeljo volitve lo/irja. V obeh krajevnih skupnostih mozirske občine, na Rečici ob Savinji in v Mozirju, bodo v nedeljo izvedli volitve v sveta krajevnih skupnosti. V mozirski krajevni skupnosti bodo krajani v šestih volilnih enotah izbirali med 27 kandidati, v rečički pa jih je v petih enotah na izbiro 16. ■ jp Nova mrliška veza. - * vrsta prireditev Krajevna skupnost Andraž nad Polzelo in Športno di pripravljata ob letošnjem krajevnem prazniku in državnosti več kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Prva bo v petek, 21. junija, ko se bo ob 17. uri pričel turnir v malem nogometu za pokal Andraž ž96 in se nadaljeval še v soboto. Ta dan bodo pripravili tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško, in sicer ob 17. uri. V nedeljo, 23. junija, bo izlet družin s kolesi, start bo ob 9. uri pri zadružnem domu. Na predvečer državnega praznika, 24. junija, bodo ob 20. uri pri igrišču v Andražu zakurili kres in pripravili proslavo, nato pa bo tekmovanje med zaselki v žaganju hlodov, hitrostni vožnji s samokolnico, vlečenju vrvi itd. V torek, 25. junija, se bosta ob 8. uri pričela turnir v šahu in orientacija, prav tako za pokal Andraž Ž96. Za 17. uro napovedujejo žensko rokometno tekmo,; nato pa bo turnir v malem nogometu med ekipami zaselkov. Najbolj slovesno bo v soboto, 29. junija, ko bo ob 17. ud slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, nato bodo odprli novo mrliško vežo, sledilo bo tekmovanje med vasmi v šaljivih igrah, praznovanje pa bodo zaključili z zabavo, na kateri bo i; ansambel Jožeta Sredenška. V soboto gasilci Šaleka Že 28. za pokal Šaleške doline Prizadevni člani gasilskega društva Šalek so vnete priprave na že 28. tekmovanje za "Pokal Šaleške doline", kije prerastlo v mednarodno, strnili v sklepno dejanje. Ali so se nanj tako dobro pripravili kot minula leta, bo znano na sam dan tekmovanja - v soboto, 22. junija. Začeli ga bodo na običajnem mestu ob 10. uri, pokale in kolajne za dosežene rezultate pa bodo podelili ob 17.30 uri. Letos prvič bodo v okviru tega tekmovanja nastopile tudi desetine članov in članic A in B, zanje pa bo to občinsko tekmovanje Gasilske zveze Velenje. Po uradnem delu bo seveda družabno srečanje z ansamblom Zreških 6, organizatorji pa so pripravili še bogat srečolov in vse, kar sodi k prijetnemu razpoloženju. Gasilci Šaleka ob tej priložnosti prosijo krajane za razumevanje. Tako zaradi motenja nočnega miru, kot za zaporo ceste. Zapora bo od mostu pri gasilskem domu do Prislana, trajala pa bo od sobote, od 8. ure do nedelje, do 3. ure zjutraj. Pot bodo odprli le za najnujnejše primere. Krajani, ki bodo ta dan potrebovali svoje vozilo, naj tega parkirajo na parkirnem prostoru nasproti gostilne Verdelj v Šaleku. Drugi Gališki dnevi Že lani so po uspeli prvi prireditvi Gališki dnevi sklenili, da bo prireditev tradicionalna. Letos so k sodelovanju poleg kulturnega društva, kije organizator, pritegnili še planince, obe gasilski društvi, lovce, upokojence in borce. Program je bogat, začel pa se bo v soboto, 22. junija, s kresno nočjo na gori Šentjungert, naslednji dan bo na OS Galicija likovna delavnica, na igrišču pa košarka v trojkah. V ponedeljek, 24. junija, bo koncert treh zborov v dvorani Doma krajanov Galicija, 25. junija bo ob 8. uri nogometni turnir na igrišču na Pirešici, ob 17. uri vlečenje vrvi pri bistroju Janez v Zavrhu. Nadaljevali bodo 28. junija ob 20.30 z žurom z Vilijem Resnikom na igrišču v Veliki Pirešici, 20. junija ob 16. uri bo pionirsko gasilsko tekmovanje z zračno puško. Zaključili bodo v nedeljo, 30. junija, z otvoritvijo razstave kulinarike, etnoloških primerkov, ročnih del in izdelkov likovne delavnice v dvorani Doma krajanov Galicija ob 8. uri, ob 15. uri bodo tekmovali v metanju pikada in skakanju v vrečah, ob 17. uri pa bodo podelili nagrade in Gališke dneve zaključili z veselim delom, kjer bo igral ansambel Hmeljarski instrumentalni kvintet. ■ -er Savinjski gaj • • • • • • • • rt I Popestritev s kulturo Na obisk v Savinjskem gaju je zlasti maja precej vplivalo izrazito slabo vreme, glede tega je sedaj "sušno" obdobje, vseeno pa so s številom obiskovalcev dokaj zadovoljni. Zadovoljni so tudi slednji, saj je park cvetja resnično lepo urejen in nudi zadovoljstva posebne sorte. Seveda se upravljalci trudijo za večje število ljubiteljev cvetja in lepe narave. Tkko so že lansko jeseni pričeli priprave na prireditev, ki jo bodo izvedli to soboto. V goste so povabili vsa upokojenska društva v Sloveniji, vabilo ponovili pozimi in v soboto se bo ob in v gaju zbralo blizu tisoč slovenskih upokojencev in upokojenk, toliko jih je do začetka potrdilo prihod. Prvič bo gaj ponudil kulturno prireditev, gre pa za poldrugo uro dolg program, ki bo pretežno prežet s humorjem, ponovili pa ga bodo trikrat (ob 10., 12. in 14. uri), na množico gostov pa bo dobro poskrbljeno tudi v gaju samem. Odprti bodo vsi etnografski objekti, pravzaprav "v živo", saj bodo delali kovač in ostali rokodelci. Ni odveč pripomniti, da se že priparavljajo na 25. jesensko razstavo cvetja od 6. do 10. septembra. V teku so že razgovori z znanimi evropskimi aranžerji, načrtujejo pa tudi presenečenja. ■ jp V Evropo najprej s cenami in davki Je že res, da že nekaj časa govorimo, da s takim delom, kot ga še poznajo ponekod po naših tovarnah, in s tako kakovostjo, kot jo še ponekod srečujemo, ne bomo mogli v Evropo, toda zgleda, da bomo na evropsko raven najprej stopili z novimi cenami in davki. Po zadnjih "zagotovilih " sodeč hranimo nove cene bencina prav za popotnico pravemu približevanju Evropi. Kot da nas bencin s tako ceno, kot jo imamo zdaj, v Evropo ne bo potegnil. In medtem ko se mi višje cene bencina seveda bojimo, se je veselijo Avstrijci, predvsem obmejni črpalkarji, ker bo vsaj malo več voznikov prihajalo spet na njihove bencinske črpalke. Nasploh se Avstrijci zelo veselijo našega približevanja Evropi, ker kaže, da bodo iz tega iztržili več kot mi sami. V Evropo bi radi tudi naši upokojenci. Če bi le imeli (če odštejemo tiste na vrhu) dovolj visoke penzije. Malo višje so imeli prejšnji teden vsaj tisti, ki so jih prinesli s sabo na srečanje v Planico. Tudi na tem veselem srečanju so seveda tarnali nad denarjem, ki ga mesečno prejemajo za svoje nekdanje delo. Da smo že res malo bliže Evropi, pa naj bi pomenil nov avtomobilski terminal v luki Koper, ki ga je odprl sam naš premier, preden se je odpravil h kolegu v Rim, da sta "v novih, bolj enakopravnih razmerah"pokramljala o uspehih in težavah. Vsaj rokovala in smejala sta se tako prisrčno, kot da je naenkrat vseh medsebojnih težav konec in da problem azulov sploh ne obstaja več. Dobre volje niso zmotile niti italijanske obtožbe na račun našega poslovnega in tujega konzula pri nas, ki ga Italijani obtožujejo kupčevanja z orožjem. Tako je ta čas postal Bled znan naokoli vsaj po tem našem trgovcu, če je že za prave turiste vse manj zanimiv. Prav čudno je, kako se ta naš biser kruši v raznih težavah in nezainteresiranosti. Nismo pa te zadnje dni govorili le o sloven-sko-italijanskih, ampak tudi o slovensko-hrvaških odnosih. Pri teh smo, naglašajo nekateri, dosegli izjemen uspeh. Skupaj nam je namreč uspelo asfaltirati kar 700 metrov ceste. Pa ne na območju Primorja, ampak Prekmurja. Na svoj način sodelujemo tudi na nižjih ravneh. Celjski župan se je podal v bratski nemški Singen, da bi videl, kako deluje njihova deponija. Saj tudi v svojem mestu načrtuje nekaj podobnega, da bo lahko tam predeloval odpadke z bližnje in malo bolj oddaljene okolice. Če že drugače Celje ne more postati center, bo vsaj po tem, da se bodo tja stekali komunalni odpadki. Ampak ne pozabite, tudi s tem se da dobro zaslužiti. Tudi to naj bi mu bili povedali v Nemčiji. In takoj se je izkazal širokognidnega in dejal, da po tujini ne bo hodil sam, ampak bo tja poslal še svoje ustrezne strokovne sodelavce. Tako torej potekajo pri nas dnevi, ko so sicer oči Evrope uprte v nekatera angleška mesta. Pa ne zaradi politike, zaradi najpomembnejše postranske stvari na svetu. Mnogi namreč ta čas ocenjujejo dogajanje le še z očmi nogometa. Pri nas so se nogometne stvari za to sezono malo umirile. In vsak presoja, kje je pristal. Pri Rudaiju ocenjujejo, da nekako tako kot podjetje, katerega ime nosijo. Globoko! m (k) 20. J -6 AKTUALNO MŠ VM /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ^ Z vse hitrejšimi koraki se ? približuje težko pričakovani čas oddiha, počitnic in potovanj, ki jih želimo vsi preživeti čim lepše in predvsem brez skrbi. Preden se odpravimo na pot, navadno poskrbimo za ustrezno varnost doma, na potovanju pa nas šele neljubi dogodki opozorijo na potrebne varnostne ukrepe. Da bi se vaš dopust končal čim lepše in brez slabe volje zaradi izgubljenega ali ukradenega denarja, vam ponujamo več možnosti brezgotovinskega poslovanja. ■ Plačilna kartica EUROCARD vam gotovo ni več neznanka, saj jo mnogi že uporabljate za poravnavanje obveznosti doma in v tujini. Namenjena je za brezgotovinsko plačilo blaga in storitev ter tudi za dvig gotovine. - POTOVALNI ČEKI so namenjeni za dvig gotovine v tujih bankah, so izdani v poljubnih apoenih in v vaši izbrani valuti (kot ste jih predhodno kupili v domači banki). - Tretja možnost SO EVROČEKI, namenjeni za plačilo storitev in tudi gotovinski dvig (kot domači čeki). Glasijo na tujo valuto, vnovčljivi pa so v valuti države, kjer jih vnovčimo. Izbiro in odločitev prepuščamo vam... Pa prijeten dopust! morali slejkoprej šolske aktivnosti zaradi varnosti učencev v njej odpovedati." Vsakršni posegi za sanacijo strehe, ki pušča zlasti pozimi, so bili doslej zaman. Na južnem delu se celo poseda, stekla pokajo,... Kladnik meni, da bodo potrebni precejšnji posegi in odločni koraki predstavnikov klubov ter vodstva občine za rešitev teh težav. Z dopisi sedaj poskušajo tekmovalne komisije prepričati, da aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti že tečejo. Kar precej naporov bo potrebnih za zadostitev manjših ukrepov, vse ostalo, S telovadnico vred, ostaja odprto. Kaj pomeni to za občino? "Velik zalogaj. Kljub temu si bomo v občini morali odgovoriti na vprašanje: kaj hočemo in kaj želimo na tem področju. Dejstvo je, da je velikosti občine primeren tudi njen proračun, in da denarja, kot ga namenjamo sedaj iz te vreče za športno dejavnost, ni dovolj za investicijsko vzdrževanje, sploh pa ne za novogradnjo. Več pa ga enostavno za te namene nimamo. Predstavniki obeh klubov in nekateri občinarji si vsa ta leta sicer prizadevamo za pomoč pokroviteljev. Toda, tudi to je premalo." Kaj če ne bodo uspešni? Usoda telovadnice in športne vzgoje v njej je jasna. Samo po sebi se tudi vsiljuje vprašanje, če lahko kluba, predvsem nogomet, sestavita ekipo, ki bo glede na stroške lahko igrala v najnižji ligi. Kajti, če interesa pokroviteljev ni "ta pravega", ni mogoče organizirati tekmovanja tudi na najnižji ravni. Promocija občine, aktivnost mladih,... Sogovornik meni, da bo potrebno k aktivnostim pristopiti čimprej, izdelati celovit načrt rešitve tega vprašpanja, ki bo, vsaj po njegovi oceni, predvideval izgradnjo novega objekta, kajti sanacija bo zahtevala veliko denarja, pridobili pa z njo ne bi ničesar. Potrebno bo v vsa prizadevanja vključiti republiško ministrstvo za šolstvo in šport, pa športno zvezo in še koga. Ob vsem tem je najbrž lažje razumeti tudi razmišljanja nekaterih šmarških svetnikov, da bi kazalo prej urediti - tako kot se spodobi - obstoječe objekte in šele nato razmišljati o športno-rekreativnih površinah v preostalih delih občine Šmartno ob Paki. ■ (tp) Območna obrtnazbornjca Velenje informacija iž prve roke Na velenjski Območni orbtni zbornici namenjajo izobraževanju svojih članov precej pozornosti. Glede na že uveljavljene in tudi predvidene spremembe, ki bodo med drugim dvostavno knjigovodstvo zapisale kot pravilo in ne več kot izjema, so že pred časom zaznali potrebo po organiziranju krajšega računalniškega tečaja. To ni bil navaden tečaj, ampak so skupaj s predstavniki podjetij Norma Soft in Trend iz Velenja seznanili in ponudili žal, maloštevilnim udeležencem rešitve za kakovostno računalniško podporo njihovemu poslovanju. Ocenili so namreč, da obrtniki in podjetniki često stojijo pred nerešljivim vprašanjem, kako posodobiti svoje poslovanje, si ga poenostaviti, ko pa njihove izkušnje ne sežejo na področje računalništva in informatike. Kot strokovnjaki na svojem področju so poleg svojega dela prisiljeni vzporedno opravljati še knjigovodske in računovodske funkcije zaradi zakonodaje, zahteve po sprotnem spremljanju svoje dejavnosti in nenazadnje tudi vpogleda v uspešnost poslovanja v vsakem trenutku na vseh področjih. Na tečaju so obrtniki in podjetniki izvedeli, kako izbrati ustrezno opremo, programe, se seznanili s potrebo po posodabljanju računalniške opreme, ki jo morebiti že imajo, najnovejšimi smernicami na tem področju, dobili pa so tudi odgovore na njihova vprašanja v zvezi s tem iz prve roke in podobno. Na Območni obrtni zbornici v Velenju bodo takšno izobraževanje pripravili še jutri (v petek) od 10. do 16. ure na sedežu zbornice. Pričakujejo, da bo odziv precej boljši kot je bil na tečaju prejšnji petek. ■ (tp) (foto: vos) Računalnik obrtnikom in podjetnikom ne služi le za vodenje knjig, ampak mu tudi omogoča sproten pregled nad rezultati poslovanja oziroma nudi rešitve za kakovostno računalniško podporo njihovemu poslovanju. Ob navezovanju poslovnih stikov po svetu brez njega sodelovanje praktično ne bo mogoče. Potočka^ zijalka Mati muzej velikih razsežnosti Občina Šmartno ob Paki Ne gre le za kluba, ampak za veliko več V občini Šmartno ob Paki so vse glasnejše govorice o tem, da zaradi neustreznih pogojev v prihodnje ligaških tekem v nogometu in rokometu tu ne bo. Bojazen, da bo s tem športna dejavnost povsem usahnila, najbrž ni odveč. Kot tudi ne vprašanje, kaj bo počelo v svojem prostem času približno 100 otrok, ki jih v tem trenutku združujeta nogomet in rokomet. Bojan Kladnik, predsednik sveta občine Šmartno ob Paki, o tem pravi: "Prav gotovo je res, da je v naši občini veliko volje v obeh omenjenih športnih panogah, vendar je ta premalo za izpolnitev pogojev, s katerimi bi lahko zadovoljili zahtevam tekmovalnih komisij. Prostora je premalo, objektov, v katerih bi lahko te uredili, pa nimamo. Pri delu nogometnih selekcij smo zadeve do sedaj reševali skupaj s šmarško osnovno šolo. V prihodnje ne bo več mogoče, ker "rezervnih" površin ni. Resnica pa je tudi, da smo s tem, ko smo "ugodili" nogometu, nismo mogli rokometu. Največja težave so nastopile pri izvedbi tekem. Vse selekcije in oba kluba se stiskata v garderobah, namenjenih za učence in učenke in niso primerne za klubske dejavnosti. Druga velika težava je telovadnica pri osnovni šoli. Ta je V garderobah se poleg učencev In učenk stiskajo tudi nogometaši in rokometašice. namenjena predvsem izvajanju premajhna. Da bo mera polna, športnih aktivnosti učencev, za je objekt še v dokaj slabem stan-kaj drugega je mnogo, mnogo ju. Kaj lahko se zgodi, da bomo V Gostišču Firšt ob vstopu v sotesko pred Logarsko dolino so v nedeljo popoldne odprli stalno razstavo o znamenitem najdišču bivališča in kulture ledenodobnega človeka. Na slovesnosti se je zbrala prava množica Zgornjesavinjčanov, seveda je bilo tudi uglednih gostov precej. Pozdravni nagovor je v odsotnosti župana Občine Luče Mirka Zamernika pripravila ljubenska županja Anka Rakun, za njo pa se je avtorjem razstave in domačinom na kratko in z jedrnato besedo zahvalil direktor Znanstveno raziskovalnega centra SAZU dr. Oto Luthar. Častnega gosta so gostitelji prisrčno pozdravili Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, obenem častni pokrovitelj te svečanosti, kije razstavo tudi odprl. Posebej je poudaril, da s tem malim muzejem popravljamo dolg do zgodovine in prednikov na našem ozemlju, najdišče pod grebenom Olševe pa je gotovo biser v zakladnici, ki pripada vsemu človeštvu. Zares bogat kulturni spored so pripravili mladinski pevski zbor osemletke iz Luč, pevci Solčavskega okteta, posebej so navdušili učenci lučke šole z izvirnim plesnim recitalom o Potočki zijalki, prijetna popestritev programa pa so bili člani skupine Kurja koža, ki so se predstavili s starimi in nenavadnimi instrumenti. Kakorkoli že, ta stalna razstava ima za solčavsko in vso Člani skupine Kurja koža s starimi instrumenti so prijetno presenetili. Redkokdaj se v tem delu Solčavskega zbere toliko obiskovalcev. dolino zelo velik in raznolik muzej pa je gotovo vreden ogle-pomen, z njo skrb za Poročko da. zijalko še ni sklenjena, mali ■ jp AKTUALNO _ 20, junija 1996 Matkov kot •••••••••• Vendarle sreča in vedrina v oceh Tik pred zimo je Matkovim v strminah 1.100 metrov visoko nad Matkovim kotom in sedem kilometrov od glavne ceste v dolini ogenj opustošil lepo in veliko stanovanjsko hišo. Zublji so uničil čisto vse, kar so imeli. Janez in Marija in še pet otrok so v nemem obupu zrli v požgani-jo in še zima je bila pred durmi. Solidarnost v tistem pravem in srčnem pomenu besede tudi pri Matkovih ni zatajila. Pomoč dobrih sosedov je neprecenljiva, je bila in je še danes, pomagali so in še bodo tudi mnogi drugi. Dolgo in hudo zimo z mnogo snega so preživeli v stari hiši, ki so jo za silo usposobili, malo izolirali, malo oplankali, pa je šlo. Že samo pri tej prvi pomoči, ko še ni bilo kaj videti, kot pravi gospodar Janez, so sosedje in ostali dobri ljudje "prispevali" 1.600 prostovoljnih delovnih ur. Zimsko obdobje so seveda izkoristili za "papirno vojno" in temeljite prpirave na novogradnjo, da bi ob prvem ugodnem vremenu pričeli graditi. In tudi so. Razumljivo je bil začetek "gradnje" v znamenju rušenja in odstranjevanja uničenega poslopja, potrebni so bili zemeljski izkopi in še veliko drugega. Obenem so poskrbeli za material in pred nedavnim so zidovi le pričeli svojo rast. Delno bodo gradili nad pritličjem prejšnje hiše, ki je ostalo dovolj trdno, delno pa Domači In sosedovi fantje so tudi del nedelje porabili za delo in pripravo na pravi zidarski delavnik na novih temeljih. Obup je na licih vseh Matkovih vendarle zamenjala vedrina, zelo otipljivo je upanje na lepše prihodnje dni, na nov dom. Gospodar Janez pravi, da bo hiša do zime najmanj pod streho, zimske dni pa naj bi vendarle še prebili v "Vse bi še šlo, le kakšno žensko roko bi še rabili v kuhinji ob toliko delavcih, sosedov vendar ne moremo prositi čisto za vse, saj imajo kup svojega dela," je dejal Janez, ko žene Marije ni bilo zraven, mala Johancaje pa sploh živahna in zgovorna zavetju stare hiše. "Ogromno pomoči smo bili deležni, precej je bomo še rabili, zato seveda ne odklanjamo kakršnekoli pomoči ljudi dobre volje in dobrega srca", dodaja Janez. ■ iP Prebujena Logarska dolina ••••••••••••••••••••••• Je lep obisk res presenečenje! Kakor za koga bi dejali. V letošnjem m^ju namreč obisk Logarske doline ni bil niti na ravni prejšnjih dveh let, že junija pa je to raven že dosegel in presegel. Za slab majski obisk je bilo zlasti krivo izjemno neugodno vreme, kako pa vpliva gradnja ceste od Ljubnega do Luč in vse zagate v zvezi z njo? "Na prvi pogled in za marsikoga je porast obiska navkljub izredno slabim voznim razmeram res presenetljiv, za mene in vse, ki stalno in podrobno spremljamo gibanje števila obiskovalcev, pa to ni nikakršno presenečenje. Prepričan sem namreč, da nov polet v prebujeni Logarski dolini in tudi v njeni okolici, ljudi privablja in jih bo še bolj," pravi direktor podjetja Logarska d.o.o. Gusti Lenar in nadaljuje: "Dejstvo je, da Solčavsko z vsemi tremi dolinami, torej Logarsko ter Matkovim in Robanovim kotom, že dobiva mesto, ki mu pripada, to pa je vrh turistične ponudbe v naravnih parkih." Dejstvo je, da narašča število gostov v predsezoni, največ jih prihaja iz Nemčije in s Hrvaške. Precej večje tudi šolskih izletov, za katere se je zanimanje povečalo zlasti s "potjo po Logarski dolini." Uredili so jo lani, šolniki pa lahko na njej učencem ob slapu Rinka in še čem predstavijo dolino od blizu, od znotraj, vse tisti skrite lepote in zanimivosti, za katere je bežni obiskovalec, ki dolino vidi le v grobem in od daleč, nedvomno prikrajšan. Pot prične kilometer po vstopu v dolino in obiskovalce pelje vse do slapa Rinka. Vodiči so usposobljeni, seveda pa vodenje prilagodijo starosti učencev. Seveda ta pot še zdaleč in niti naključno ni namenjena in zanimiva samo šolarjem. Posebej veseli dejstvo, da se krepi zanimanje tudi pri tistih, ki želijo v Logarski preživeti dopust. Dolina namreč že premore 160 kakovostnih ležišč, še 100 pa jih ponuja ostali del Solčavskega. To pa je že nekaj. Prebuja se tudi kamp Krepitev števila obiskovalcev po zelo slabem maju je opazna tudi v kampu sredi Logarske doline. Junija je bilo že precej bolje, prava gneča pa bo gotovo med počitnicami, ki so že vnaprej precej zasedene, letos bo namreč v kampu kar deset planinskih taborov, precej bo rednih gostov, ki imaju tu počitniške prikolice, pa tudi prehodni gostje bodo našli svoje mesto. V kampu je marsikaj novega. Mnoge veseli igrišče za odbojko na mivki, terasi za 100 obiskovalcev so naredili streho, postavili so še en tuš, poskrbeli so za dobro Odbojka na mivki Je razumljivo sprostitev posebne vrste Medobčinska zveza jprijateljev^ mladine Velenje Da ne bi bili otroci med počitnicami sami Za nekaterimi šolarji so se vrata hiš učenosti zaprla že prejšnji teden, za glavnino pa se bodo jutri. Dva meseca brezskrbnih počitnic je zanje sicer oh in sploh, za starše pa nekoliko manj, zlasti za dni, ko bodo morali službo, otroci pa bodo prepuščeni samemu sebi. Ze nekaj let zapored poskuša s dejavnostmi pri aktivnem zaposlovanju šolarjev v juliju in avgustu pomagati Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje oziroma DPM-i po krajevnih skupnostih. Tinca Kovač, sekretarka na omenjeni zvezi nam je povedala, da se letošnje previdene aktivnosti v omenjenih mesecih ne razlikujejo od lanskih v tem času. "Le opozorila bi rada starše, da se o dejavnostih informirajo in otroke nanje tudi pošljejo." Letovanje predšolskih otrok je v polnem teku. Prva skupina je že doma, 17. junija je odšla na letovanje ob morju še druga skupina predšolarjev. Tisti šolarji, katerih starši so prijavili svojega nadebudneža za kolonijo, pa najbrž že nestrpno čakajo 24. junij, ko bodo za nekaj dni "osvojili" Debeli Rtič. Druga skupina bo v Savudriji letovala od 27. julija do 6. avgusta. T&ko imenovano Sončno mesto na Slemenu je druga zanimiva počitniška akcija. Od 1. do 5. julija bodo za razpoloženje v tem mestu poskrbeli člani taborniškega roda Pusti grad iz Šoštanja z mentorji. Prijave za Sončno mesto, kjer bodo veljala pravila življenja in obnašanja, zapisana izpod peres udeležencev tega dnevnega letovanja, zbirajo na zvezi do 24. junija. V te dejavnosti pa se lahko vključijo otroci od 5. leta starosti dalje. Društva prijateljev mladine v vseh treh občinah bodo organizirala že tradicionalne ustvarjalne delavnice, razne izlete, srečanja. Tbdi DPM-jevska knjižnica naj bi v tem času zaživela v vsej veličini. "Otroke bodo pri pri delu vodili mentoiji (študentje, srednješolci, dmgi odrasli). Da bi bilo za otroke res dobro poskrbljeno, smo za mentorje pred dnevi pripravili seminar." Sogovornica je med drugim še povedala, da jim je ob pomoči pokroviteljev letos uspelo zbrati nekaj denarja za počitniške dejavnosti. Tkko - na primer -plačajo starši letovanje glede na osebni dohodek, dnevni prispevek za sončno mesto (po zaslugi Urada za mladino republike Slovenije, ki je potrdil projekt), znaša le 800 tolarjev, ustvarjalne delavnice pa bodo brezplačne. ■ (tp) osvetlitev vsega prostora, vse mogoče napeljave so "skrili" pod zemljo in zelenimi površinami ter okrasnimi gredicami kar dobro poskrbeli za zunanji videz, ki odbija ali privablja na prvi pogled. ■ jp Letni časi v Logarski dolini "kasnijo" in prvo košnjo so opravili šele v minulih dneh LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (4) KAJ SPADA V ZELENE POSODE? V zadnji številki tednika Naščas smo v rubriki Z NAMI V ČISTO MESTO pojasnili del novega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se nanaša na ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Danes bomo opisali ravnanje z odpadnimi surovinami, ki ravno tako predstavljajo pomemben del odpadkov iz Od različnih odpadnih surovin se po BIOPAS sistemu ločenega zbiranja odpadkov iz naselij zbira: 1. brezbarvno odpadno steklo - zelena posoda z belim pokrovom, 2. barvno odpadno steklo - zelena posoda z zelenim pokrovom, 3. odpadni papir - zelena posoda z rdečim pokrovom. Del odpadnega stekla je mogoče vrniti v ponovno predelavo, del pa ga je še vedno potrebno trajno odlagati. Oporabno odpadno steklo predstavlja okoli 10 % vseh odpadkov iz gospodinjstev oziroma iz naselij: Med uporabno odpadno steklo SODI: - steklenice brez zamaškov, - kozarci za konzerviranje brez pokrovov, - male stekleničke brez pokrovov, - razni debelostenski kozarci, - druge votle steklene posode. Med uporabno odpadno steklo NE SODI: - okensko steklo (šipe), - plastenke in pločevinke, - odpadne kovine, - biološki odpadki, - porcelan in keramika, - ostali odpadki. Vse naštete in njim podobne primerke odpadnega stekla iz gospodinjstev in iz naselij lahko posredujemo v predelavo, kot je razvidno iz spodnje sheme: zbiranj« ataraga «t«Wa iradatava •taki« Odpadni papir ravno tako predstavlja pomembno skupino odpadkov iz gospodinjstev in iz naselij, ki jih je mogoče delno koristno uporabiti in samo delno trajno odlagati. Med uporabni odpadni papir SODI: - časopisi in revije, - prospekti in letaki, - knjige in brošure, - katalogi in razni imeniki, - ovojni in pisemski papir, - pisarniški papir, - karton, - valovita lepenka in - podobni odpadni papir. Med uporabni odpadni papir NE SODI: - drobni papirni odpadki (računi, pisma, koščki papirja, lističi, ipd.), - plastificiran papir, - embalaža za globoko zmrzovanje, - embalaža od mleka in sokov, - celofan in podobne vrste materialov, - tapete in lepilni trakovi, - higienski papir, - vreče od umetnih gnojil in cementa. V posodo za odpadni papir tudi ne škodijo škatle, ker zavzamejo preveč prostora. Škatle je potrebno pred odložitvijo razdreti ali stisniti. Tako del naših odpadkov vračamo v naravni tokokrog, kot je razvidno iz sheme: rbtranja starala papirja pradafava ataraga papirja Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja odpadnih surovin na izvoru računamo na podporo občanov z doslednim zbiranjem, da bodo načrtovani učinki čimpreje doseženi. Vabimo vas k sodelovanju v smislu povabila v sloganu Z NAM V CteTV MKT0! PUPp.o. 20. junija 1996 AKTUALNO KAK ČAS 5 VbIbujsjiJ J bt in j .ud^bjj jIISJ J©i) U Prave poletne temperature so na obrežja rek zvabile že prve kopalce, velenjski letni bazen pa so v začetku tedna šele polnili. Ce bo vse po sreči, naj bi ga danes (v četrtek) tudi odprli. Seveda, če bo upravljalec -Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje - pridobil za obratovanje tudi uporabno dovoljenje. nosti objekta. Kje pa so še ostala vprašanja, med katera sodi stalna izguba približno 170 m3 vode vsak dan. Ta odteka, kar pomeni, da je za kratkotrajno obdobje lepega vremena odprtje bazena ekonomsko neupravičeno dejanje." Ob težavah zaradi vodotes-nosti je Klepec omenil še vrsto drugih pomanjkljivosti. Leta V Športno rekreacijskem zavodu Rdeča dvorana Velenje se bolj kot za sanacijo ogrevajo za porušitev obstoječega in izgradnjo novega sodobnega bazena, ki bi ustrezal določenim predpisom. Pred tem pa bi bilo potrebno sanirati hrib, ki se dviguje nad bazenom, in ki nekoliko drsi proti objektu. Da je temu primerno potrebno urediti še ostalo ponudbo, pa je več kot jasno. ■ (tp) Na letnem kopališču ob koncu prejšnjega tedna, ko je bilo potrebno objekt pripraviti za obratovanje na robu uporabnosti. Marjan Klepec, direktor omenjenega zavoda ob poudarja, da so težave v zvezi z letnim bazenom v Velenju pereče že nekaj let. "Glede na to, da v mestu Velenje ves ta čas niso uspeli zbrati dovolj denarja za resnejšo sanacijo, so te pred us-posodobitvijo objekta za obratovanje vsako leto težje rešljive. Poletje je letos prišlo iznenada in prepričan sem, da bi precej Velenjčanov iskalo osvežitev tudi na našem bazenu. Radi bi jim ustregli, vendar se mi v tem trenutku ukvarjamo z odpravo vrste pomanjkljivosti, da bomo lahko govorili o robu uporab- 1971, ko so bazen zgradili, je bil - po njegovem prepričanju - po takratnih normativih za tiste čase sodoben objekt. V letih obrartovanja je bazen menjal lastnike in upravljalce, ki pa niso imeli denarja za tekoče, kajšele za investicijsko vzdrževanje. Tako velenjski bazen še danes obratuje s takrat vgrajeno opremo. Zastarela tehnologija za pripravo vode in to, da je voda v bazenih bolj klorirana kot pitna (kar seveda ni brez posledic), obratovanje strojnice uvršča na rob uporabnosti. "Naj posebej povem, da k sreči (tudi zaradi truda delacev, ki zago- tavljajo obratovanje tega letnega objekta), s kakovostjo vode v zadnjih 5 letih nismo imeli težav. Morda je tako tudi zato, ker moramo odtekajočo vodo vsak dan nadomestiti z novo. Pa tudi govorice o življenjsko nevarni porušitvi nimajo osnove. Zagotovila Inštituta za | raziskavo materiala tega ne omenjajo." Rekli so, Marjan Klepec, direktor Športnega zavoda Rdeča dvorana Velenje: 'Tistim, ki trdijo, da samo čakamo, kdaj nam bo občina dala denar, sami pa za izboljšanje položaja naredimo bore malo, lahko povem, da ne poznajo problematike poslovanja našega zavoda. Z ustanovitvijo zavoda, leta 1991, je ta dobil v upravljanje tri vitalne objekte v Mestni občini Velenje: poleg Rdeče dvorane še bazene in mestni stadion. Po merilih, ki so bila dogovorjena na republiški ravni in glede na to, da klubi in društva v precejšnji meri uporabljajo te objekte brezplačno, naj bi občina sofinancirala tekoče in investicijsko vzdrževanje zavoda. Mestna občina Velenje svojih deležev ne uresničuje. Delavci javnega zavoda zagotavljamo s svojim delom tako več, kot je bilo dogovorjeno, in sicer z organizacijo prireditev in ostalimi aktivnostmi. Z delovanjem dvorane, kije najbolj profitna med vsemi objekti, pokrivamo prigospodarjeno izgubo bazenov. Lani je ta znašala kar 27 milijonov tolarjev, kar je za zavod velik zalogaj. Ko pride do pomanjkanja denarja, se ponavadi odreže prav del, namenjen za amortizacijo, iz katere največkrat financirajo obnovo ali morebitno novogradnjo. Ob tem moram poudariti, da letni bazen oziroma kar vsi objekti športno - rekreacijskega zavoda ne morejo biti domena njegovih zaposlenih delavcev. To je tako imenovana infrastruktura mesta Velenje, mi pa smo zato, da s temi objekti upravljamo. Trdim, da kakovostno." (tp) Srečanje slovenskih upokojencev v Planici Petindvajset tisoč odločnih glasov Ob 50-letnici organiziranega delovanja upokojencev Slovenije in v počastitev dneva slovenskih upokojencev je bilo prejšnjo sredo v dolini Planice vsakoletno srečanje upokojencev. Zbralo se jih je okrog 25.000 iz vse Slovenije, 250 tudi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Večina seje pod Ponce pripeljala z avtobusi, mnogi pa z lastnimi vozili. Na tem srečanju se na enem mestu zbere največ pripadnikov starejše generacije na veselem tovariškem druženju. "Na pohodu je divji liberalizem..." Pozdravni in otvoritveni govor je prebral predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Množica mu je pozorno prisluhnila in ga večkrat prekinjala z glasnim odobravanjem. Med drugim je omenil, da so se družbeno-ekonomske razmere v zadnjem času spremenile, za upokojence izrazito neugodno. Še zlasti zato, ker sta dve stranki v Državnem zboru upokojencem v celoti nenaklonjeni. Menil je, "daje na pohodu divji liberalizem, ki nam fr Ju Volitve se bližajo in nekateri poslanci so že med množico jemlje tudi tisto, kar smo ustvarili s samoprispevki, sredstvi skupne porabe in tako naprej. Med tem so si poslanci sami z veliko mero privilegijev pripravili ugodne možnosti za upokojitev. Zato ne smemo zamuditi edine priložnosti, ki jo imamo letos na volitvah," Savinjcani bodo dobili novo kopališče Znano je, da so kopališke zmogljivosti v Savinjski dolini milo rečeno preskromne, pa še te iz različnih razlogov ne delajo. Prav zaradi tega toliko bolj z veseljem in nestrpno pričakujemo začetek prihodnjega meseca, ko bodo v Orli vasi odprli Rekreacijski center Cizej. Orla vas je skoraj v srcu doline, dostopna z vseh strani. Tukaj so si Cizejevi, potem ko so zaradi avto ceste izgubili precej zemljišč, predvsem hmeljišč, za kar so, kot pošteno priznavajo, dobili objekt, kjer bodo nad strojnico garderobe, slačilnice, sanitarije in tuši. Gostinski objekt bo v neposredni bližini, tako da bo ponudba popolna. Ob bazenih bo tudi igrišče. Pohvale vredno je tudi to, da bo v bazenu več vrst masaže in da bodo vanj vodile terapevtske stopnice, tako da tudi invalidne osebe ne bodo imele težav pri vstopanju. In še nekaj je dobrodošlo, čeprav s kopanjem nima neposredne zveze; urejenih bo namreč dovolj parkirnih prostorov. Ce vas mika kopanje v tem V teh dneh hitijo, da bi objekt - novo kopališče bilo nared. primerno odškodnino, omislili kopališče. Sedaj pa gredo dela h koncu. Kot nam je povedal lastnik Janko Cizej, imajo 300 kvadratnih metrov kopalnih površin, ki zajemajo bazen za odrasle - plavalce in neplavalce ter otroški bazen za najmlajše, ki bo od večjega zaradi varnosti ločen z ograjo. Dokončujejo tudi kopališki kopališču: odprli ga bodo prve dni julija. Za udobne in prijetno kopanje bodo poskrbeli Cizejevi, za čisto vodo pa vrhunske čistilne naprave. Besedilo in slika: -er IMRMMMMMMBB m\m je še poudaril Vinko Gobec. Te besede so bile namenjene predvsem peščici poslancev, ki se je zbarala v Planici - Ivanu Sisingerju, Danici Simšič, Zmagu Jelinčiču in Marjanu Podobniku. "Da prijazno in mirno preživite starost" Po pozdravu župana Občine Kranjska gora Jožeta Kotnika je zbrane nagovoril slavnostni govornik predsednik države Milan Kučan. Najprej je izrekel čestitko ob 50-letnici upokojenskega združenja in zahvalo za vse kar so upokojenci s svojim delom in ustvarjalnostjo storili za naše skupno dobro z željo, da prijazno in mirno preživijo starost v naši slovenski državi. V nadaljevanju je precej besed namenil prihajajoči peti obletnici slovenske države. Dejal je "veliko smo dosegli, a je treba reči, da upravljalci države pri uresničevanju osamosvojitvenih obljub niso imeli vedno najbolj srečne roke, morda tudi ne pravega znanja in razumevanja, še posebno ne za ljudi v stiski in socialnih težavah." Za te in druge izrečene besede mu je množica močno zaploskala. Po uradnem delu je bilo srečanje sklenjeno s podelitvijo častne plakete ZDV Slovenije predsedniku Milanu Kučanu. Izročil mu jo je predsednik te organizacieje Vinko Gobec, Milan Kučan pa se mu je za plaketo hudomušno zahvalil z besedami "verjetno je to vstopnica za upokojenske vrste." Zazvenela je pesem Hej brigade Organizatorji tokratnega srečanja - ZDV Sleovenije, DU Kranjska gora, Dovje-Mojstrana in Rateče - so ob tej priložnosti pripravili bogat kulturni spored. Nastopili so združeni pevski zbori DU Gorenjske in med šestimi pesmimi zapeli tudi "Hej brigade", ki se je razlegala daleč po Tamarju, saj so pevcem pritegnili tudi tisoči upokojencev, nadvse prisrčno je bila zaigrana veseloigra "Bedanec in Pehta b' rada k upokojencem." Po zaključku rednega kulturnega programa so se na odru zvrstili še nekateri pevski zbori in folklorne skupine iz raznih upokojenskih društev. Sicer so gostitelji srečanje popestrili z živo glasbo na raznih koncih prizorišča, zato so se mnogi upokojenci tudi veselo zavrteli, mnogi pa so se pred neznosno vročino umaknili v senco ali pod velike šotore. Organizatorji so se izkazali še v eni reči - ob množici stojnic ni bil nihče lačen ali žejen. Skratka - vse je bilo OK. Eni so se kmalu Tolikšne množice na enem mestu bi si želela vsaka stranka ali organizacija po prireditvi vrnili domov, mnogo pa jih je na prizorišču ostalo do poznega popoldneva v klepetu in veselem razpoloženju s prijatelji in znanci. Pesem in harmonika na vseh avtobusih Iz velenjskega društva sta upokojence v Planico popeljala dva avtobusa, po eden pa iz društev Pesje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na vseh je bilo tja in nazaj veselo in razigrano. Vsi v avtobusih so prepevali ob spremljavi harmonik, če je harmonikar omagal, je šlo tudi brez njega, da neštevilnih šal sploh ne omenjamo. Velenjska avtobusa sta iz Planice odpeljala že ob 13. uri, ker je na povratku čakalo kosilo. Ustavili smo se v restavraciji Vintgar v Podhomu nedaleč od Jesenic. Žal, razočaranje že karna začetku, saj smo morali na kosilo čakati celo večnost, čeprav smo bili naročeni. Hitro smo tudi ugotovili, da za tolikšno število, sto nas je bilo, niso bili pripravljeni niti z zadostnim številom v strežbi, niti s posodo za juho, ker se čudno sliši, pa je bilo res. Višek nezadovoljstva je pomenila topla pijača, ki je bila prej čaj kot hladen napitek, o ledu si lahko samo sanjal. Nekdo je ob odhodu pikro pripomnil, da zdaj ve, zakaj toliko vicev na račun škrtih Gorenjcev. Kljub tej neprijetnosti nam bo osmo srečanje upokojencev Slovenije ostalo v lepem spominu. Že same lepote Gorenjske so nas navdušile in nas znova prepričale o vsem bogastvu naše Slovenije. ■ B.Mugerle Mislinja Rekli so Mirko Grešovnik, župan Mislinje: "Občina Mislinja nima posebnih gospodarskih možnosti, podjetja stagnirajo in razvoj občine bo potrebno graditi predvsem na podjetništvu in na družinskih podjetjih. To naj bi bil hkrati napredek, ki bo dajal kruh nekaterim našim ljudem v občini in ob tem se velja zamisliti." ■ Silv o Jaš Gozdni tek je uspel Športno-rekreativno ruštvo Mislinja je ob koncu tedna spet pripravilo gozdni tek. Pisana množica tekmovalcev vseh starosti in iz številnih klubov Slovenije je preizkušala moči po poteh Mislinjskega jarka na tem tradicionalnem teku, tokrat že 16. zapovrstjo. In kdor enkrat sodeluje na njem, se zagotovo sleherno leto spet vrača. Pri mlajših dečkih je zmagal Jože Šmidhofer, AD Štajerska, pri deklicah Anita Perme, Lendava, pri starejših dečkih Marko Tbčič, TAM Maribor, in pri deklicah Ana Šmidhofer, AD Štajerska. Pri članih na 10 km je bil najboljši Boštjan Buč, AK Velenje, ter pri članicah Irena Grošelj iz Lesc, pri mladincih na 21 km do 18 let je zmagal Simon Mulec iz Mislinje, v kategoriji članov od 19 do 30 let pa Janez Kužnar, Spiridon. Na 21 km pri veteranih od 31 do 40 let je spet prepričljivo zmagal tako ko že nekaj let nazaj Stane Rozman, Celje, pred Markom Škerlebom, STOP TIM Ljubljana, in Milanom Zupancem iz Mislinje. Pri veteranih od 41 do 50 let je slavil Ivan Golob, TK Maraton, nad 50 let seje izkazal Albin Struna, TIP Ljubljana, in pri članicah nad 35 let Slavica Poznič, AK Velenje. Tudi tokrat sta zmagovalcema pri moških in ženskah svoji likovni deli poklonila Jože Tisnikar ter Stana Lušnic-Arsovska. ■ Silvo Jaš Bencinski servis spet med najboljšimi Med 45 bencinskimi servisi celjskega območja, ki sodijo v Petrolov sklop, so imeli ob koncu tedna krajšo slovesnost. Generalni direktor Premk je namreč v Gozd-Martuljku najboljšim podelil zaslužena priznanja. V ožji izbor so se uvrstili tudi Mislinjčani. Posebna komisija namreč med letom skrbno spremlja samo delo zaposlenih na črpalkah, kjer ocenjuje splošni videz, požarno varnost, ekološko zavest, prijaznost prodajalcev in še bi lahko naštevali. Kot nam je dejal poslovodja Marjan Cokan, so tako za las zgrešili 1. mesto, to je letos pripadlo Zrečam, drugi so bili Mislinjčani in tretji Mozirjani. Dodamo naj še to, da se servis v Mislinji že vrsto let ponaša z izredno lepo urejeno okolico in številnimi domislicami, ki sodijo v sam sklop kraja Mislinje. ■ Silvo Jaš Šolski center Velenje • ••••••••••••••• • • • Predstavili so poslovne načrte Na Srednji strojni šoli Šolskega centra Velenje so učenci 4. letnika diferencialnega programa strojni tehnik pred nedavnim predstavili poslovne načrte, ki so jih izdelali v okviru predmeta podjetništvo. Po mnenju tistih, ki so se te predstavitve udeležili, so bile predstavljene ideje tržno zelo zanimive in tudi v praksi uresničljive. Pokazale so, da so dosegli enega od ciljev predmeta podjetništvo. Izdelava poslovnega načrta je za mnoge podjetnike najbrž dokaj trd oreh, ki pa so ga učenci uspešno štrli. Zlatoporočenca Ramšak iz Pongraca Vedno več zakoncev, ki I dočakajo 50 iet skupnega živl-I jenja, ta dogodek tudi proslavi. | Tako je kar precej zlatih porok | in v soboto sta ta zlati jubilej | v žalski poročni dvorani potrdi-| la Jernej in Jožefa Ramšak iz | Pongraca v KS Griže v žalski | občini. Obred zlate poroke je | opravil Miran Krajšek, pozne-| je pa v griški župnijski cerkvi domačijo. Imata tri hčere in dva sinova, sin Jože pa je skupaj z ženo Cilko, potem ko se je očetu Jerneju zdravstveno stanje poslabšalo, prevzel breme gospodarjenja na svoje rame. Obema zlatoporočence-ma so tako kot vsem dedom in babicam v veliko veselje vnuki in tudi že pravnuk. ■ -er David Krk, Simon Meh In David Guček (manjka Marjo Rudnik) pri predstavljanju svojega poslovnega načrta ■ Lojze Ojsteršek I I I I I I I I I I I I I I I L še župnik Jože Planine. Oba zlatoporočenca imata 77 let, oba sta tudi rojena v Pongracu in oba izhajata iz številne kmečke družine. Jernej je bil skupaj z dvema bratoma ob začetku vojne mobiliziran, brata se nista vrnila, Jernej pa seje vrnil bolan in ostal na kmetiji. Poročila sta se v Celju, 13. junija 1946, leta 1952, po smrti Jernejevega očeta pa sta prevzela kmetijo in med drugim tudi obnovila S slovesnosti v poročni dvorani v Žalcu zlata poroka Ramšak Varnost na cesti je mogoča Velenje • Sobotno dopoldne na Titovem trgu so organizatorji prireditve namenili varnosti na cesti, dopolnili pa so jo s tako številnimi dopolnilnimi programi, da smo ves čas bili priče številnim atrakcijam. Svojevrstno parado so uprizorili člani velenjskega moto kluba Potepuh, saj se jih je z motocikli udeležilo okoli 40. V Velenje se je z dirkahiikom enduro KTM pripeljal Miran Stanovnik, kije kot prvi Slovenec prevozil vztra-jnostni rally Granada -Dakar. Mitja Gustinčic je na ogled postavil svojo 250 kubično dirkalno aprilio, velenjčana brata Bunderla pa svoj dirkalni prikoličar. Zanimivo je bilo tudi na priložnostnem poligonu podjetja Linde MPA, ki je orga- niziralo kratko dirko z mini motocikli polini. V preizkušnji z mini motorji je naslov najhitrejšega osvojil domačin Marko Hudovernik. Mobilni servis sta postavili podjetji Compaco Nolan in Rog, kjer so brezplačno opravili servis čelad in koles ter vam svetovali pri nakupu in vzdrževanju opreme. Ljubiteljem popularnih rolerjev so organizatorji postavili poligon, prizorišče pa zavarovali tako, da je bilo poskrbljeno za dvoje - za zadovoljstvo hitrih rolka-rjev in varnost gledalcev oz. pešcev. Z motorjem in opremo, ki jo uporabljajo pri delu pa so bili na prireditvi prisotni tudi policisti velenjske policijske postaje. Prireditev na Titovem trgu sta organizirali podjetji Compaco Nolan in Chem Tech, SPV Velenje, TD Velenje in Mestna občina Velenje. ao motor polino - dovolj majhen, a za fanta premočan (6.5 KS in 40 ccm) UGODNE SEJEMSKE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEZISC I/^/až-jjJ j oa M-'} HCH OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva Slovenj Gradec, Pod gradom 4, telefon 0602/44-185, 42-051 Novo Mesto, Košenice 65 a, telefon 068/321-674 Divača, Lokev 189 b, telefon 067/67-615 6 k\iis im_NAŠI KRAJI IN LJUDJE__20. junija 1996 V ČASU 4. SLOVENJEGRAŠKEGA SEJMA "PREZENTA", 19. - 23.6. 20. junija 1996 _NAŠI KRAJI IN UUDJE MS ČAS 7 .......................'........■...::::.:.:....■:... .:.:.....::.,:,..:..,.:..:..... ::...:,........:..,:.:.. :.......,..,........:■, :............■....................:.......:....:,.,::: .;.,.,;..;,..;...;.-■■ ....................:,:.::.:.::. :...,...:..:..:..:,,:.■■.....,.:.,,:,;..;....;..■.,,;.. .-...:......■..:/::...:....;./....,..... ;,.. .■■■■■ • . .:..:;..;. .. .. . .... .,_:.. : .. : : x_ A Z' _■ . !.: :. - .■■" ■ ' ' : \ ^ ' ._: : . .: ' Ob 35-letnici organiziranih komunalnih dejavnosti "Postajajo vse bolj naša škupiia skrb in potreba!" nadaljevanje s prve strani - Jože Melanšek, direktor Komunalnega podjetja Velenje, je ob pogledu na prehojeno pot in načrtih v prihodnje menil, da so obletnice mejnik za realne ocene, odkrito priznanje, pošteno grajo in usmeritve, kako biti boljši, kako se čimbolje približati zahtevam in željam družbe oziroma porabnikom komunalnih storitev. Ob tem je poudaril, da je bilo vtkanega veliko truda in znanja v to, da danes njihova poslovna enota Vodovod upravlja s tretjim oziroma četrtim vodovodnim sistemom, delavci poslovne enote Toplovod pa z drugim največjim toplovodnim sistemom v Sloveniji, čeprav centralni čistilni napravi manjka še II. faza izgradnje, je to pridobitev, ki jo imajo redke občine, nenazadnje tudi odlagališče komunalnih odpadkov. Z razdelitvijo komunalnega podjetja na tržne dejavnosti in na javno komunalno podjetje, ki je v 100% lasti občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki "dokazujemo, da komunalne dejavnosti postajajo vse bolj naša skupna skrb in potreba. Iz objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov, ostajajo usmeritve, sprejete pred petimi leti, aktualne še danes. Skupaj z občinsko skupnostjo moramo ustvarjati pogoje za uspešno delovanje in razvoj. Slogan "od človeka za človeka", zahteva "hočemo postati ugledno podjetje" povesta vse. Ttidi spoznanje, da nas visoko cenijo drugi boy, kot mi sami sebe ni zanemarljivo." Nalog v prihodnje je veliko, z uspešno in učinkovito komunalno dejavnostjo pa naj bi izenačili raven na tem področju ne samo v mestih, ampak tudi na podeželju. Razvoj gospodarskih javnih služb in izgradnja komunalne infrastrukture je, po besedah župana Mestne občine Velenje Srečka Meha, izjemnega pomena za občino in občane ter generator razvoja. "Misel, ki smo si jo zapisali kot usmeritev, dobro opredeljuje naloge na tem področju gospodarskih javnih sužb." Dosedanje odločitve v zvezi z organiziranostjo komunalnih dejavnosti so se pokazale kot dobre in v Mestni občini Velenje predvidevajo, da bodo v drugi polovici tega leta pripravili vse potrebno za razpis koncesij. Za lastnike (občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) je sedaj pomembno, da določijo lastninske deleže in omogočijo učinkovito vodenje in upravljanje. Takšno, ki bo zagotavljalo kakovostne in količinsko zadovoljive komunalne storitve. Zavzel se je - med drugim - za enovito podjetje in skupno razvojno politiko, komunalna direkcija kot medobčinska ustanova pa naj bi vodila aktivnosti, pomembne za razvojh komunalne infrastrukture v omenjenih občinah. "Obdobje sprememb in aktivnosti, ki jim moramo izpeljati, da bomo lahko zagotovili vodenje, upravljanje in razvoj, zahteva veliko mero strpnosti, predvsem pa zaupanja. Pozivam vse, da v mejah svojih pristojnosti prispevamo k hitrim, učinkovitim in strokovnim odločitvam," je hkrati s čestitko in željami za prihodnje ob koncu govora še dejal Srečko Meh. ■ tp Živa izložba v Velmi Era je znova presenetila kupce. Minulo soboto je v prenovljeni Velmi popestrila izložbo z živimi manekenkami v Liscinih kopalkah. Najbolj drzne, ki so prišli v kopalkah pa so nagradili. Ob tej priložnosti je direktor Ere Gvido Omladič čestital novi poslovodkinji Velme Marini Pan za lepo preurejeno trgovino in ji zažele veliko poslovnih uspehov. ■ foto vos a s i J | Luka; velenjski k^naii^devetnajstkratni udarnik Danes zbiralec, rekreativec in balinar I V vročem junijskem dnevu j sem si želel srečanja s j starim velenjskim znancem j Lukom Matijevičem. I Vsepovsod že trka na vrata I rudarsko slavje, ki vedno I doseže višek 3. julija. j Luka je bil pravi velenjski knap. Z družino se je preselil sem že davnega 1947. leta. Na Kajuhovi 12 je zazvonilo in že smo bili sredi pogovora. Ta bi bil lahko dolg kilometre, toda Luka seje uprl in del: "Nič ne boš pisal!" Trmoglavil sem in le izvrtal nekaj podatkov. - Kako dolgo si rudaril v velenjski jami? Celih sedemindvajset let. | Spomnim se svojega prvega | obiska v jami, kako sem se tre-| sel od detonacij in drobnega j polzenja premoga, ki te lahko vsak čas pokoplje. - In tvoja jama, Luka? Zdi se mi, da je bila zame najlepša. Če bi se še enkrat rodil, bi ponovno odšel tja. Njegove jeklenosive oči so mirovale, usmerjene v tisti burni čas. - Bil si tudi udarnik? Kar devetnajstkrat, pa čeprav od tega ni bilo nobenega haska... Njegova tršata postava in njegov izostren pogled je povedal vse. Povedal, da je rudarjenje ne samo lepo, ampak tudi častno. Da, delo na čelu, delo mojstra strelca, rešilec in še kaj. Nikoli ni bilo strah tega Luka in vsak dan se je vračal k svoji družini, kjer ga je čakalo troje otrok. Vem, da moram še kaj izbrskati. - Pa Velenje? Petdeseta in šestdeseta leta so bila nabita z dogodki. Saj veš. Po službi sem z družino vsak dan delal prostovoljno. Kje se je že začelo? Pri gradnji vrtca, nato parka, kinodvorane in regulaciji Pake. Z ženo sva nabrala nad petsto udarniških ur. Vidim ga, kako koraka vsako leto, za 3. julij, v rudarski po-vorki. Vidim ga, kako je vsakokrat član častne straže. Luka pa: "Ne morem razumeti, kako hitro izginjajo moji kameradi..." Zdaj sta za njim že dve desetletji pokoja. Poglejmo njegov svet razvedrila! V spodnjem prostoru stanovanjskega objekta kot v pravljici tiktakajo vsakovrstne ure. Na dvesto jih je. Pa zraven še cel kup značk. Kakšna zbi-rateljska strast! Koliko ljudi se zahvaljuje Luku, ker jim je popravljal škarpe. Pravijo, daje bil tudi imeniten čevljar. Pa balinar s pokalom, ki si ga je prislužil. Pa s svojimi otroki, ki jih ima rad in jih je vselej, kadar pridejo, vesel. Luka ne želi biti pozabljen. Na velenjskih ulicah ga zagledate, visokega, rahlo upognjenega človeka, ki se ne da. Bolezen ga je hotela prikleniti, pa jo je premagal. Vsako dopoldne okrepi korak in zaide v mesto spominov. V mesto, ki ga ne more in ne sme pozabljati. Saj je dal vso svojo vitalnost in moč za velenjski lignit, za kruh in lepše dni prebivalstva. Luka, ne daj se! Zopet pogled v njegove odločne in mirne oči. Pogled, izražajoč tolikšno moč in voljo do življenja. Preteklosti ne smemo pozabljati! Zato ne pozabljajmo ljudi, ki so vso svojo energijo položili na oltar mlademu mestu ob Paki. Med temi junaki je tudi Luka. Stisnimo mu roko za rudarski praznik. Saj je vsaka roka topla in njena moč osrečuje človeka, devetna-jstkratnega udarnika tiste čase, ko smo o mestu ob Paki šele sanjali. ■ Viš Citrar Robanov Franci ••••••••••••••••••• Trdo delo in strune za sprostitev in užitek Robanov kot zanesljivo sodi med najsvetlejše bisere Zgornje Savinjske doline. Morda je ta sijaj malo v sneci sosednje Logarske doline, je pa po drugi plati toliko bolj neokrnjen in čudovit v svoji mirni zasanjanosti. Tod živijo keieni, gostoljubni in dobri ljudje. Tudi na Robanovi domačiji, po kateri je alpska dolina dobila ime. Postanek in klepet v stoletja stari domačiji je doživetje zase, še posebej, ko ga dopolnijo lepi zvoki citer. Pomudili smo se torej v kmečki hiši, ki že sama po sebi vmnogočem priča o izročilu in njegovem bogastvu in opominja na več kot pol tisočletja bivanja na tem mestu. Ubrane in nežne zvoke citer pričara Robanov Franci; od dela utijene roke in prsti mu po strunah drsijo bolj vešče in hitro, kot mu gre beseda z jezika, a je vseeno prijeten sogovornik. "Na Robanovi kmetiji gospodariva z mamo. Je dosti velika, predvsem pa naš rod sega stoletja nazaj, saj pisni dokumenti pričajo o Robanovih že v letu 1426, zanesljivo pa so tiudje tod živeli že prej. Preživetje nam zagotavlja gozd, malo je živinoreje, zanjo sedaj niso ravno najboljši trenutki in je bolj postranska zadeva, malo pa si pomagamo tudi s turizmom. Zlasti to velja za poletje, ko je živina na paši na planini v zgornjem delu kota. Odličnega mleka je seveda dovolj, ob njem pa na planšariji ponujamo še posebej slastno kislo mleko, pa sir in skuto, jasno s kruhom iz domače peči. Začel sem tudi s konjerejo, saj je turistično jahanje ali vožnja s kočijo nekaj kilometrov po kotu do planšarije resnično pravi učitek za vsakogar. Imam seveda tudi načrte na turističnem področju, ki pa so dovolj Zahtevni, saj bo treba preurediti domačijo," pravi Franci. Zlasti starejši planinci in iz Solčavskih planin." Goreče se je zavzemal za kot, za ohranitev lepot in narave. 1\idi po njegovi zaslugi še tako neokrnjen." Franci je že od otroštva vajen trdega dela v gozdu, na travniku in še kje. Kmetija je velika, preživeti je tudi treba, vseeno pa Franci vedno najde dovolj trenutkov za sprostitev in razvedrilo, ki mu obenem pomeni tudi neke vrste delo. Glasba in citre. "Igranje na citre je desetletja dolgo izročilo pri naši hiši. Igral je že moj ded, pa seveda oče, ki je nas vseh pet otrok naučil te veščine. Vsi znamo igrati, le jaz pa sem se tega lotil bolj zares. Igram na najrazličnejših prireditvah, ohcetih in podobnih dogodkih, kamor me pač povabijo. Hidi na srečanja v Velenje in Griže redno hodim, igram pa največ domače in starejše melodije, seveda kaj novejšega prav tako ne manjka. "Težek" instrument so citre, precej volje in vztrajnosti je treba, da jih ukrotiš. V zadnjem času sem posebej vesel, ko vidim vse več mladih citrarjev, ki na najlepši način potrjujejo, da ta čudoviti instrument ne bo šel v pozabo. Ob tem sem resnično vesel in zadovoljen," pravi Robanov Franci. ■ JP In je Franci s citrami šel tudi po svetu. Njihovi zvoki so po čudnem in lepem naključju navduševali celo na daijnjih in eksotičnih Karibih - na Barbadosu. Lepo je bilo, kot so lepe "učenke" ljubitelji narave, ki radi zahajajo v ta prelep planinski svet, se dobro spominjajo Francijevega strica, to je bil Robanov Jože. Bil je to mož posebne sorte, ki mu je Robanov kot pomenil naravno svetišče in z vsem srcem in dušo je branil njegovo lepoto in mir. O njegovi strogosti in neomajnosti pri tudi (ne)znana zgodbica, ko tudi samemu maršalu Titu ni bilo dano, da bi se malo popeljal po kotu in je moral kar lepo peš. Franci se strica iz ranega otroštva še malo spominja. "Robanov Jože je na naši kmetiji živel od leta 1900 do svoje smrti leta 1972. Poleti je bil pastir na planini, sicer pa je bil velik ljubitelj narave. Pisal je tudi pesmi in zgodbe o teh krajih, slednje je tudi izd?l v knjižni obliki pri Mohorjevi družbi, naslov izredno zanimive zbirke pa je "Preproste zgodbe Zelo raznolike so prireditve na katerih Franci gostuje In razveseljuje staro in mlado smsim RA 20, junija 1996 Premogovnik Velenje 17. rudarski ex-tempore Vsakoletno druženje likovnikov, ki ga prireja v okviru prireditev ob dnevu rudarjev velenjski premogovnik, je bilo letos 17. po vrsti. Zary seje prijavilo 54 likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije, svoja dela pa so ustvarjali med 7. in 10. junijem na temo "dimenzije realnega". Kako jim je uspelo ujeti dimenzije realnega v okvire slik, so si lahko ogledali udeleženci odprtja razstave v soboto, 15. junija, na velenjskem gradu. Strokovna žirija je za razstavo izbrala 32 slik tridesetih avtorjev, nagrade pa namenila tem avtorjem: prvo nagrado je prejel akademski slikar Milan Todič, drugo slikarka Terezija Bastelj in tretjo Nataša Tajnik. Organizator srečanja je dve sliki tudi odkupil, to pa sta bili deli Alojza Zavolovška in Staneta Žerka. Odprtje razstave, ki bo na ogled postavljena do začetka septembra, sta popestrila Tina in Matija Žerdin z igranjem na harfo, udeležencem razstave pa sta nekaj besed namenila dr. Milan Medved v imenu prireditelja srečanja in prof. dr. Mirko Juteršek v imenu strokovne žirije. Dr. Milan Medved, predsednik letošnjega odbora za praznovanje dneva rudarjev, je poudaril, da v velenjskem premogovniku namenjajo različnim oblikam kulturnega ustvarjanja veliko prostora. Med najdlje trajajočimi oblikami je gotovo vsakoletno srečanje ex-tempore, ki je v teh letih pridobilo tudi širok krog likovnih ustvarjalcev in občudovalcev ustvarjenih likovnih del. Prof. dr. Mirko Juteršek je kot predsednik žirije med drugim poudaril pomen srečanj ex-tempore, saj dela, ustvarjena na njih, ne obležijo v kleteh, temveč se porazdelijo med ljubitelje umetnosti. Tako ohranjajo stik z okoljem, ki podpira likovno ustvarjalnost, to okolje pa pridobi kvalitetna likovna dela in prek njih čuti utrip trenutne likovne kulture. Srečanja ex-tem-pora tudi podpirajo likovne samorastnike in so protiutež akademskemu, galerijskemu likovnemu ustvarjanju. Vsakoletni velenjski ex-tempore je še bolj pomemben zato, ker je že pred leti prestopil meje podjetja, ki ga prireja, in postal slovensko srečanje likovnih umetnikov. ■ Diana Janežič Kolonija diplomantov ALU v Velenju Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje in Akademija za likovno umetnost Ljubljana sta letos že sedmič pripravili Slikarsko kolonijo diplomantov te ustanove. Udeležuje se je 10 mladih slovenskih slikarjev. Motiv zanjo sta organizatorici našli v želji po pridobitvi diplomantov akademije v mlado mesto priložnosti in jih tako spremljata ob vstopu na njihovo samostojno ustvarjalno pot. Kolonijo so začeli v ponedeljek, sklenili pa jo bodo jutri (v petek) na Velenjskem gradu. Teme kolonije organizatorici nista določili, čeprav navezanost na mesto ustvarjanja povezujeta s tretjo nagrado - najboljše delo mesta Velenja. To nagrado bo podelil eden od pokroviteljev -Elektronika Velenje. Prvo in drugo nagrado pa bo prispevala Galerija Velenje. Za dobitnika slednje to pomeni možnost samostojne razstave v prihodnjem letu (to je običajno tudi prva samostojna razstava mladega ustvarjalca), prvo nagrada pa je odkupna - delo odkupi Galerija za svojo zbirko. Zmago Lenardič, Alenka _____ UPI ŠOLA P«JJAZN1H MMDI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Ulica Ivane Uranjek 6, 63310 Žalec, tel.: 715-401, 715-402, fax: 715-402 USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE NUDI MOŽNOST VPISA V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE V ŠOL. LETU 1996/97 OSNOVNO ŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Osnovna šola za odrasle 7., 8. razred BREZPLAČNO UŽU - usposabljanje za življenjsko uspešnost BREZPLAČNO PROGRAMI USPOSABLJANJA PO V. STOPNJI Program usposabljanja za računovodjo Program usposabljanja za poslovnega sekretarja USO • PROGRAMI USPOSABLJANJA I. in II. STOPNJA Zidar za zidanje in ometavanje Tesar opažev Krivilec armature Skladiščni delavec Skladiščni in transportni delavec SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI IV. in V. STOPNJA Strojništvo IV. stopnja Strojni tehnik V: stopnja Elektrikar IV. stopnja Elektrotehnik V. stopnja Oblikovanje V. stopnja Ekonomsko-komercialni tehnik V. stopnja Trgovec IV. stopnja VISOKOŠOLSKI PROGRAMI VII. STOPNJA VISOKA UPRAVNA ŠOLA -JAVNA UPRAVA (1. in 3. letnik) FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ - ORGANIZACIJA DELA - ORGANIZACIJSKA INFORMATIKA (1. in 3. letnik) NOVO! Program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih Program usposabljanja za komercialista NOVO! Informacije: Tajništvo UPI-UUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delovnik med 7. in 16. uro. V času med 1.7. in 1.9.1996 vsak delovnik med 8. in 12. uro. Telefon: 715-401,715-402; Fax; 715-402. Prijave za vpis: Osnovna šota - osebno ali po telefonu Srednje šole in programe usposabljanja - obr. DZS 1,20 do 25.8.1996 Visoke šole-obr. DZS 1,71/1 ŠOLA PRIJAZNIH LJUDI - POT DO ZNANJA IN USPEHA Pirman, Gregor Kokalj, Dušan Fišer, Tadej Tozon, Silvester Plotajs - Sicoe, Branko Korez, Josip Rochus Pongrac, Zvonka Simčič, Damijan Stepančič, Marko Zorovič - so nagrajenci dosedanjih kolonij in imena, ki so v slovenskem in tudi mednarodnem umetniškem prostoru redno prisotna. Mladi umetniki bodo ustvarjali torej do danes zvečer, jutri ob 12. uri bodo vzeli vsa dela "pod drobnogled" člani žirije in se odločili, komu bodo podelili kakšno nagrado. Popoldne ob 18. uri pa bodo na Cankarjevi ulici v Velenju pripravili še dražbo slik, ki so jih slikarji izdelali v tej koloniji. Letos prvič se jim je pridrtffiila tudi Gorenjeva Notranja oprema, kije omogočila slikanje na keramiko petim ustvarjalcem. Nepogrešljiv pa je vsa ta leta z barvami tudi Aero Celje. Del udeležencev likovne kolonije Zovnek 96 Slikarska kolonija Žovnek 96 Kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče je ob pomoči podjetja Limit Store, kije izvedlo tehnični del kolonije, organiziralo slikarsko kolonijo Žovnek Ž96. Osnovni namen kolonije je bil, da umetniki posnamejo sedanje stanje ruševin gradu Žovnek in da na umetniških delih ohranijo njegovo sedanjo podobo. Umetniška dela naj bi bila tudi dokumentarno gradivo. V kratkem se bodo začela dela pri zaščiti objekta, zato se bo sedanja podoba zelo spremenila. Odziv umetnikov je bil zelo velik, saj se gaje udeležilo kar 31 slikark in slikarjev iz Celja, Žirovnice, Rogaške Slatine, Trbovelj, Tabora, Polzele, Šentjurja, Domžal, Ptuja, Bleda, Ljubljane, Radovljice, Ajdovščine, Žalca, Gornjega Grada. Med udeleženci so bili tudi trije akademski slikarji. Presenetljivo velik odziv pomeni, daje med umetniki želja po takem delu, zato bodo slikarske kolonije med rednimi aktivnostmi Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče. Društvo Žovnek je prejelo od vsakega udeleženca kolonije eno delo, vsa dela pa bodo razstavljena na razstavi, ki je načrtovana za čas ob Hmeljarskem prazniku v Braslovčah, načrtujejo pa razstave tudi v drugih krajih. Letošnja prireditev je v sklopu prireditev krajevnega praznika v Braslovčah. ■ -er Zavodnje Odprli bodo prvo otroško galerijo v Sloveniji V ponedeljek, 24. junija, dela, ki so nastala v Mali ob 18, uri, bodo v posebnih prostorih gostišča Potočnik v Zavodnjah odprli Malo Napotnikovo galerijo. Menda bo to prva galerija otroških likovnih del v Sloveniji, pripravila pa jo bo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. V Mali Napotnikovi galeriji bodo obiskovalcem stalno na ogled otroška kiparska Napotnikovi koloniji v Zavodnjah, kjer otroci že 23 let oblikujejo v les in tako nadaljujejo tradicijo kiparja Ivana Napotnika. Izbranih del je do sedaj približno 230, v Mayerjevi vili v Šoštanju pa jih je trenutno na ogled 45. Otvoritev galerije bodo združili s proslavo krajanov Zavodenj v počastitev dneva državnosti, ■ (tp) I Zgodilo se je i Leta 1961 I Nekdaj so bile v teh junijskih I dneh v Velenju vsakoletne tombole, na katerih seje zbralo ogromno ljudi od blizu in daleč. Poglejmo, kako sta o tomboli, ki je bila leta 1961, poročala dva osrednja slovenska dnevnika. Najprej povzemamo novico o tomboli v Velenju iz ljubljanskega Dela: "Na veliki tomboli se je zbralo v Velenju nad 20.000 ljudi Razen 16 glavnih dobitkov je bilo še j 400 manjših. Glavni zadetek | je zadel mizarski vajenec Mirko | Stropnik iz Podkraja pri | Velenju. Čisti dobiček tombole so | namenili za gradnjo počitniškega | doma." I O istem dogodku pa je I mariborski Večer v članku I z naslovom "Pravemu se je i nasmehnila sreča" poročal I takole: I' "Včeraj popoldne se je zbralo I L v Velenju preko 25.000 ljudi na velenjski tomboli iz bližnje in daljne okolice, ki so prišli po srečni dobitek. Tokrat seje sreča nasmehnila 16 - letnemu mi- zarskemu vajencu Mirku Stropniku iz Podkraja pri Velenju. Dobil je avtomobil "Zastava 750". 16 - letni mladenič Mirko Stropnik je brez staršev, ima le brata in sestro. Obiskuje drugi letnik vajenske šole mizarske stroke." Včasih se celo sreča nasmehne "ta pravemu". Leta 1970 "Rudarski praznik" je naslov članka, ki so ga nekaj let kasneje, objavili v Večeru: "Rudarski praznik 3. julij, bodo v Velenju nadvse lepo praznovali. Zvečer pred praznikom bodo 50 rudarjem, ki že dvajset let delajo v rudniku, podelili priznanja in nagrade. Skok čez kožo bo naslednji dan najimenitnejša točka sporeda. Sodelovali bodo domači pevci ter mladinska in rudarska godba. 78. mladih rudarjev in rudarjev tehnikov Bodo pri skoku čez kožo sprejeli v rudarske vrste." Druga novica iz istega leta in istega časopisa pa ima naslov "Velenjski ribolov": 20. rožnika "Velenjsko jezero ponuja | čedalje lepše možnosti za | ribolov. Zdaj je v njem že | mogoče loviti ščuke, krape, | linje, podusti, rdečeperke, j rdečeoke, koreslje, ostriže in \ klene, to pa je prav lep izbor. \ Enodnevno dovolilnico za | ribolov si je mogoče za 8 I dinarjev oskrbeti v recepciji I hotelov Pake in Jezero." I Imena jezer v Šaleški dolini so I se, tako kot jezera sama, stal-j no spreminjala, zato je zelo težko razložiti, katero jezero je katero. Pa vendarle, ribolov je na današnjem Škalskem in Družmirskem jezeru še vedno | mogoč (na Velenjskem verjet-. no še vedno ne), le dovolil-1 nic v velenjskih hotelih ne | morete kupiti več, saj ob | koncu 20. stoletja Velenje ne j premore niti enega samega | hotela! j ■ Damijan Kijajič \ ■ ■■ ■ ' ' '..""" ■ ' ■ ' ' ' ■ '" ............ : . . ▼ ▼ ...............' 20. junija 1996_107,8 _______MS €AS 9 * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Polete ]e tu! Poletje je tu in čutimo ga tudi že v naši redakciji. Začeli so se dopusti in med tistimi, ki jih v teh dneh ne slišite na našem radiu je Milena Krstič Planine, ki pa, izvedeli smo iz zanesljivih virov, danes že uresničuje to, kar je napisano na sliki. Prihodnjo sredo bo spet z vami. Po dopustu hrepenimo tudi že drugi, v izvidnico na moije se je pretekli vikend podala tudi že Tatjana, pa hitro pribežala nazaj, češ, da je morje še premrzlo. Menda je vanj uspela pomočiti le prst. Začeli smo tudi že našo poletno akcijo, izbora najbolj všečne melodije poletja 1996. Že tradicionalno opravljamo ta izbor v sodelovanju z revijo Kaj. Tb soboto, se bodo predstavniki poletne karavane že tudi prvič predstavili v živo, in sicer v Mariboru, potem pa se bodo prireditve vrstile skoraj vsak teden, vse do 19. julija, ko bo na Titovem trgu v Velenju finalna prireditev, na kateri bomo razglasili zmagovalca in mu podelili Zlato sonce. V letošnji karavani Poletnih 13 sodelujejo Robi Horvat (Fijaker stari), Black & White (Gremo na ples), Duo Primavera (Koliko foto vos pomladi), Darko Kegl (Le eno poletje), Tina Trnjar (Moj ro-kenrol), Karmen Plazar (Noč in dan), Particija Diklič (Poletje, to si ti), Moni (Včasih Slovenke so rade zapele), Zlatko Dobrič ( Naj se sliši, naj se ve), Aleksander Jež (Oblekel sem zate), Brendi (Če bi vedela), Korado Buzeti (Reci ji), Hajdi (Zakaj si mi lagal). Že drugo soboto pa boste seveda, tako kot vedno ob tem času, skočili z radiom Velenje v poletje na Titovem trgu. KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... SEX PISTOLS Člani legendarne britanske skupine Sex pistols, ki je v sedemdesetih letih s šokantnimi nastopi dodobra pretresla ne le britansko temveč celotno svetovno glasbeno sceno in ki jo mnogi priznavajo za nespornega pionirja punka, so pred kratkim presenetili glasbeno javnost z izjavo, da oni pravzaprav nikdar niso bili punkerji. Čeprav so veljali za sinonim punka pa po lastnih besedah nikoli niso bili del njega. Punk je prišel šele kasneje, ko se je rodila tudi klišejska podoba takratnega punkerja v usnjeni jakni, strganih hlačah in s punk pričesko. Podobne izjave, ki jih člani skupine dajejo v intervjujih pred svojo evropsko come back turnejo, med katero bodo 8. julija nastopili tudi v Ljubljani, seveda niso nič drugega kot sredstvo za dvig publicitete pred njihovimi nastopi, ki je od sedemdesetih let do danes že dodobra usahnila. LUCIANO PAVAROTTI Veliki tenorist Luciano Pavarotti bo danes, 20. junija, nastopil na velikem dobrodelnem koncertu v italijanskem mestu Modena. Pod naslovom Pavarotti & Friends bo tam potekala prireditev, katere izkupiček bo namenjen otrokom, žrtvam vojne v Bosni in Hercegovini. Denar bodo porabili za dokončanje nekaterih pomembnih kulturnih objektov v Mostarju in Tuzli. Poleg Pavarottija bodo na koncertu nastopile še številne zvezde popularne glasbe: Liza Minelli, Eric Clapton, Sheryl Crow, Joan Osborne, Elton John in Kelly Family. BABILON Ena vodilnih slovenskih dance skupin, Babilon, je pri založbi Helidon izdala kompaktno ploščo z naslovom Sexesfool. Na plošči je trinajst skladb, od katerih se sicer nekatere večkrat pojavljajo v različnih remiksih (uspešnica Kriv za vse laži celo trikrat). Poleg omenjene skladbe in hita Ona pa je na plošči tudi sedem popolnoma novih skladb, ki poslušalcem šele "sedajo" v uho. Sicer pa člani skupine dobro skrbijo za promocijo svojega izdelka saj veliko nastopajo, predvsem po slovenskih diskotekah. OASIS Nekdanji organizator turnej trenutno ene najbolj popularnih britanskih skupin, Oasis, lan Robertson, je napisal knjigo z originalnim naslovom "Oasis: What's the story", v kateri skupini ne napoveduje nič kaj rožnate prihodnosti. Pravi, da bodo Oasis razpadli v treh letih in da bo njihov vokalni solist Liam Gallagher popolnoma pogorel. Liam se namreč vse preveč rad vdaja divjim zabavam in popivanju, zaradi česar je že imel težave z izgubo glasu. Medtem ko velja Liam za porednega tantka, pa je njegov brat Noel, sicer kitarist v skupini, bolj zrel in lan Robertson mu napoveduje uspešno solo kariero. FESTIVAL BAR PULA 96 V Puli bo ta vikend minil v znamenju velikega glasbenega festivala, na katerega je organizatorjem uspelo pritegniti ogromno število nastopajočih, med katerimi so tudi ta hip največja imena svetovne in evropske pop in ročk scene. Festival bo potekal v dveh dneh in sicer bodo v petek, 21. 6. med drugimi nastopili Eros Ramazzotti (na sliki), Kelly Family, Joan Osborne, Status Quo in Beach Boys ter Robert Miles, če omenim le najbolj znane, v soboto pa Zucchero, Manic street preachers, Corona, Michael learns to ročk itd. Festival-bar sicer poteka na Berlusconijevi postaji Italia Uno, Pula pa je edino mesto izven Italije, kjer bo še mogoče videti ta festival. MiČ telefon 063 853 477, 063 855 303 Zdaj je čas, da dogradite stanovanjsko hišo, prenovite stanovanje, uredite delavnico, poslovni prostor... Vegrad Zaključna dela je pravi naslov za vas. Pokličite jih, obiskali vas bodo, vam pripravili željene rešitve in predračune in vam priskrbeli celo kredit in to po neverjetno nizki obrestni meri R+8 odstotkov. Pokličite 8S3 477 ali 855 303 - Vegrad Zaključna dela, kjer bodo vse opravili za vas. BOR ZUUAN Max, 13. junij '96 Bor Zuljan velja danes za enega najboljših slovenskih kitaristov, ki poleg tega, da svoje odlično tehnično znanje nenehno izpolnjuje, le tega tudi dobro prodaja. Njegovo ime najdemo na albumih prenekaterih domačih skupin, ki jim je Bor pomagal pri snemanju, bodisi kot producent, in-strumentalist ali pa celo kot avtor skladb. Njegova "prva služba" kar zadeva ročk glasbo pa je še vedno prva kitara skupine Šank Ročk. Ker pa ima vsak glasbenik željo narediti tudi kaj resnično svojega, nekaj za svojo dušo, kot pravimo, ne preseneča, da v tej smeri razmišlja tudi Bor Zuljan. Tako razmišljanje in želja posneti samostojno ploščo je sicer prisotna že nekaj časa, vendar pa Bora, do četrtkovega nastopa v Maxu, v tem koncu Slovenije s samostojnim programom še nismo videli oziroma slišali. Obiskovalcev v četrtek ni bilo ravno veliko. Množičnega obiska nihče tudi ni pričakoval, saj je šlo za nastop, ki medijsko ni bil deležen ne vem kako velike kampanije, poleg tega pa koncerti znotraj delovnega tedna že tradicionalno niso kdo ve kako dobro obiskani. Zato je bila publika v četrtek sestavljena večinoma iz ljudi, ki se sami tako ali drugače z glasbo ukvarjajo ali pa so na kak drug način glasbi predani. Površnih poslušalcev je bilo malo, večina je bila takih, ki so vedeli kaj bodo slišali in ki tudi sicer poznajo podobne, sicer bolj znane, kitarske instrumentaliste svetovnega formata kot sta Joe Satriani in Stevie Vai. Površnih poslušalcev, ki bolj za šalo spremljajo ročk in pop glasbo in poznajo oba velemojstra kitare pa je resnici na ljubo zelo malo. Tovrstna glasba pač zahteva drugačno poslušanje in komur ni posebej pri srcu, se instrumentalov hitro naveliča. Tega se je zavedal tudi Bor Zuljan, zato je svoj nastop razdelil v dva slabe pol ure dolga dela, med katerima je občinstvu dal dovolj časa tako za počitek kot za obvezno pivo. Tako je uspel dovolj pritegniti publiko, ki je kljub majhnemu številu s precejšnjim hrupom odobravala njegove kitarske bravuroze (prislužil si je tudi bis). S pomočjo tehnike in kitarskih efektov ter nasnetih spremljav je ustvarjal vtis, kot da je v Maxu cel bend, on sam pa je dajal duška lastni ustvarjalnosti in demonstriral hitrost ter odlično tehniko igranja kitare. Po predolgem poslušanju lahko vse skupaj začne tudi presedati (zato je bila pavza zelo dobrodošla) in človek začne pogrešati stari dobri vokal (tudi Satriani se ga nikoli ni povsem odrekel) in verjetno bi marsikdo po nekaj instrumentalih raje poslušal kompletno zasedbo Šank ročk (ki je bila prisotna 90 odstotno), kot pa dokaz Zuljanovih odličnih kitarskih sposobnosti. Ali kot je rekel moj prijatelj: "Bor Zuljan je hudičevo dober kitarist, ampak to smo vedeli že prej." MiČ LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 16. junija: 1. PRIMORSKI: Mojnonič 2. ALPSKI: Molčati je zlato 2. EKART: Naš šampion 4. SLOV. KVINTET: Postal sem očka 5. KRČEK: Na plesu Predlogi za nedeljo, 23. junija: 1. ALFI: Špilaj stari 2. AVSENIKI: Jaz sem pa en Franc Košir 3. NAGELJ: Nagelj polka 4. SLAPOVI: Zidarska' 5. ŠTAJERSKIH 7: Tote Štajerske ne dam Vili Grabner 9 glasov 7 glasov 7 glasov 4 glasovi 3 glasovi Prednost je v tehniki Lep oklep in nežna notranjost. Lepim karavanom je ime Audi A4 avant Tudi na sejmu PREZENTA '96 v Slovenj Gradcu od 19. do 23. junija Avtocenter Meh 3320 Velenje Koroška 7d mmm tel.: 063/ 85 29 55 in 85 68 24 10 gms im_JUBILEJ__20. junija 1996 Začetnik skavtizma v Šaleški dolini je Riko Železnik, ki je prvi vod ustanovil leta 1935. Šaleška zveza tabornikov je bila ustanovljena leta 1077 z imenom Občinska zveza tabornikov. - Rod Hudi potok, Šmartno ob Paki, ustanovljen leta 1951 - Rod Topli vrelec, Topolšica, ustanovljen leta 1955 - Rod Pusti grad, Šoštanj, ustanovljen leta 1960 - Rod Jezerski zmaj, Velenje, ustanovljen leta 1967 V Šaleški zvezi tabornikov je preko 1000 tabornikov in je med najštevilčnejšimi v Sloveniji. Šaleška zveza tabornikov je član Zveze tabornikov Slovenije in član svetovnega skavtskega gibanja, ki danes združuje preko 16 milijonov članov v 150 državah.' i«Mg>— GOSTINSTVO PAKA p.o. VELENJE, Rudarska 1 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovno stanovanjskega objekta Šmartno ob Paki 10. Poslovno stanovanjski objekt stoji na zemljišču pare. št. 85/15 stavbišče - dvorišče v velikosti 725 m2, ki je vpisan pri vi. št. 451 k.o. Šmartno ob Paki. V nadstropju so stanovalci. Javna dražba bo v prostorih Gostinstva Paka, Rudarska 1, Velenje, dne 5. julija ob 8. uri. izklicna cena je 6.666.646,00 SIT. Varščino v znesku 666.664,60 SIT (10 % izklicne cene) morajo interesenti poravnati pred pričetkom dražbe. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe predložiti potrdilo o plačani varščini. Uspeli ponudnik, ki na dražbi uspe, mora plačati končno dražbeno ceno v roku 15 dni po podpisu ustrezne pogodbe, sicer se zaračunajo zakonite zamudne obresti. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbe (brez obresti), uspelemu ponudniku pa se vračuna v kupnino. Uspeli ponudnik mora podpisati pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe neopravičeno odstopil, varščina pa zapade v korist Gostinstva Paka. Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobijo interesenti pri Gostinstvu Paka, Rudarska 1, Velenje ali po telefonu 855-400. ^rncifa MAnagSR ALJAŽ BOŠTJAN S,K Kidričeva 57, 63320 velenje, tel.,fax: 0631852-429 863-530 # še nekaj prostih apartmajev v Izoli in bungalovi v Strunjanu, # akcija v Savudriji: 7 polpenzionov za samo 299 DEM, najem apartmaja za 6 oseb za 7 dni samo 903 DEM, # Novalja na Pagu, apartma za 3 osebe za 7 dni samo 475 DEM, # Umag, hoteli Kristal, lux kategorije za 7 polpenzionov samo 350 DEM, # Španija, Malta, Grčija, Turčija in Portugalska... Ifee iz naše ponudbe lahko plačate na več obrokov, brez obresti! 1------------------------------- Kajuhov taborov Ribnem priBledu Prvih trideset let tabora v Ribnem Amerika, Sava, Mlaka, Saloon pri Črnem pesu, vodovi kotički.... Andrej Oman, starešina Šaleške zveze tabornikov: "Srečanje bo v soboto 29. in nedeljo 30. junija. Za udeležence organiziramo prevoz iz Velenja ob 10. uri izpred Rdeče dvorane. Pripravljamo športne in taborniške igre, slovesnost pa bo ob večernem tabornem ognju. Seveda vabimo vse tabornice in tabornike, da se srečanja udeležijo." ■ leši Levo zgoraj - taborni prostor leta 1967 (prvič v Ribnem pri Bledu), desno zgoraj Kajuhov tabor danes. Levo spodaj - prva predhodnica (leta 1967), desno spodaj - spomin na tabor nekoč. Šola v naravi na Paškem Kozjaku "Kmetic veselo na svetu živi" Prejšnji teden se je na Paškem Kozjaku končala letošnja šola v naravi z naslovom "Kmetič veselo na svetu živi". Obiskovalo jo je skoraj šestdeset učencev četrtih razredov Osnovne šole Gorica v Velenju. Učenci so bivali v prostorih planinskega doma, ki ima zmogljivost do štirideset prenočišč za mlade, tam so bili na hrani, prostore pa so primerno uredili in izkoristili za učilnice. Osrednja učilnica pa je bila v glavnem "pod milim nebom", bolje rečeno v senci prijaznega Paškega Kozjaka. Veliko časa so mladi radovedneži preživeli na tamkajšnjih kmetijah, ko so spoznavali življenje na zemlji, stare običaje in kmečka opravila, kulturo in pesmi Paškega Kozjaka, etnografske elemente stare kulture in življenje v naravi. Bilo je naporno, a prijetno, zanimivo in enkratno. Tako so povedali mnogi, ki smo jih vprašali o počutju ob zaključku prve izmene prejšnji petek. Enakega mnenja in razpoloženja so bili tudi učenci v drugi skupini. "Vroče je, vroče, a še zdaleč ne tako kot v zatohli dolini." Učiteljice Sonja Ramšak (tudi vodja šole v naravi), Renata Stopar in Nina Košica so obvladovale razposajene učence, z njimi storile skoraj nemogoče, obiskovale kmetije in se dogovarjale za nove in nove naloge. Šlo je brez poškodb, le tu in tam kakšen nadležen pik ali nebodigatreba klop je zaposloval "dežurno zdravstveno službo". Veseli prijetne poletne šole sta bila tudi oskrbnika planinskega doma Olga in Drago, ki sta zatrdila, da tako prijetnih učencev pa že dolgo ne ... menda od lani! Veseli so bili starši otrok, ki so si ogledali predstavitev projekta "Kmetič veseli na svetu živi", v pesmi, besedi in plesu, ob zaključku pa so izdali prijetno glasilo z istim imenom in navsezadnje imeli so se na moč veselo. ■ Jože Miklavc Svetovno skavtsko gibanje je v 20. stoletju doživelo silovit razmah. Živeti v sožitju z naravo je bil moto začetnikov skavtizma že v času, ko vsakdanjik človeka ni bil tako stresen in je bil tempo življenja veliko počasnejši. Danes je seveda drugače in živeti z naravo je dobilo še dodatno vrednost. Skavtsko gibanje je tudi v Sloveniji prisotno že vrsto desetletij, po vojni sicer govorimo o tabornicah in tabornikih, vendar osnovnega mota - družiti se in živeti z naravo - tudi naziv organizacije ni mogel spremeniti. V Šaleški dolini so doma Bohinju in se končno odločili, da tako skavti kot taborniki, prvi vod so ustanovili leta 1951 v Šmartnem ob Paki, trideset let pa letos praznuje Kajuhov tabor v Ribnem, taborni prostor, kamor se leto za letom odpravljajo na taborjenje mladi Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Topolšice, Velenja in ostalih okoliških krajev. Ribno pri Bledu pa ni bil prvi taborni prostor tabornikov Šaleške doline. Anton De Costa - Sine, načelnik Šaleške zveze tabornikov: "Prvič sem taboril leta 1952 v Bohinju, vodil pa nas je učitelj Sabac, starešina Kajuhovega rodu v Šmartnem ob Paki, kasneje smo Peter Kragež, Dušan De Costa in sam odločali kam bomo odšli na taborjenje. Tabor smo vsako leto selili in ga vedno znova postavljali. Taborili smo v Šobčevem bajerju, v Vinici, na Hvaru, v bi bilo vendarle dobro, če bi našli stalen taborni prostor. Najprej smo iskali na Dolenjskem ob Krki, vendar neuspešno, končno pa se je Peter Krapež spomnil, da je še kot kratkohlačnik s Kunavrom hodil po Gorenjski v okolici Ribnega, kjer mu je v spominu ostal lep prostor. Leta 1967 sta ga Maks Medved in Peter Krapež le našla. To je bil star skavtski prostor, kjer so že taborili skavti pred vojno." V prvih letih je na taborjenja v Ribno odhajalo okoli 50 tabornikov, zadnja leta pa se v Kajuhov tabor na taborjenje v juliju odpravi po 150 tabornikov in tabornic vsakih deset dni. Živeti v naravi in z njo, je v 30-ih letih preizkusilo veliko taborečih in ravno tem je namenjeno srečanje ob 30-letnici Kajuhovega tabora. Vse te organizatorji vabijo na slavnost ob obletnici in seveda na ponovno družabno srečanje, vabilu pa se pridružujejo, vznožje Taleža, 20. junija 1996 Za vse, kž vedo, da je dom nekaj več. v v * VAS 11 Za vse, ki vedo, da ]e dom nekaj več... OPREMA STANOVANJSKIH PROSTOROV Opremljanje stanovanja ali hiše je področje, ki se ga ljudje lotevajo zelo različno. Nekaterim je to izziv za preizkus lastne kreativnosti, drugim nujno zlo, tretji postavijo v prostore opremo, ki jo potrebujejo, brez posebnega razmišljanja o funkcionalnosti in skladnosti. Za vse pa velja, če se zavedajo ali ne, da je od urejenosti prostorov odvisna kvaliteta našega bivanja in počutje v njih. Večina ljudi si dom uredijo sami, brez pomoči arhitekta. Nekateri pa se vendar odločijo tudi za strokovno pomoč, če ne prej, pa ob nakupu pohištva. Oprema je danes že takšen strošek, da vsak nepremišljen ali zgrešen nakup lahko pomeni za daljši čas nepravilno in nefunkcionalno ureditev stanovanja, s tem pa nezadovoljstvo in jezo, saj pohištva ne moremo kar dnevno menjavati! Opozorila bi rada na nekaj najpogostejših težav oziroma vprašanj, s katerimi se srečujem pri svetovanju strankam ob opremljanju stanovanjskih prostorov. KUHINJA Potrebo po strokovnem nasvetu začutijo stranke v večini primerov šele ob nakupu opreme in sicer najpogosteje ob nakupu kuhinje. Za kuhinjo je značilno, da je postavljena fiksna in se po montaži ne da več poljubno spreminjati oz. prestavljati elemente. Zato je pri kuhinjah še posebej pomembno strokovno načrtovanje! Najpogostejši problem pri opremi kuhinj je ta, da so v večini primerov instalacijski priključki postavljeni neprimerno glede na pravilno tehnologijo kuhinje. Uporabnik pa postavitev elementov podredi prav priključkom! V zvezi s tem bi rada povdarila, da je ponavadi potrebno zelo malo časa in denaija za minimalne instalacijske posege, s katerimi pa trajno zagotovimo funkcionalno kuhinjo, v kateri bo kuhanje v veselje in ne napor! Pri tem je najpomembnejša pravilna razporeditev delovnih površin glede na pomivalno korito in štedilnik ter razpored elementov glede na priročno uporabo posode ob glavni delovni površini. Oprema mora biti postavljena tako, da bo priprava hrane potekala čimbolj na enem mestu! Pomembna je tudi svetloba, ki jo večina ljudi ob načrtovanju zanemarja. Glavni delovni pult mora biti pravilno in čimbolj naravno osvetljen. Priporočam vam, da se odločite za nakup svetlih kuhinj, kar najbolj vpliva na občutek velikosti in svetlobe! JEDILNICA Tbdi jedilnica naj bo svetla in prostorna. Pomembno je, da izberemo opremo, ki odgovarja obliki in velikosti prostora! Ne za vsako ceno kupiti ovalno mizo, samo zato, ker nam je všeč in si jo želimo! Če je prostor majhen, ga opremimo tako, da bo odgovarjal našim dnevnim potrebam. Za primere obiskov in praznovanj se uporabljajo raztegljive mize in rezervni stoli! DNEVNA SOBA Pri opremljanju dnevne sobe lahko najbolj sledimo svojim željam in kreativnosti. TUkaj je glede na funkcionalnost pomembno le to, da izberemo pravilno mesto za postavitev sedežne garniture glede na svetlobo in komunikacije v prostoru! Od tega je namreč odvisno naše prijetno počutje v dnevni sobi. Stil, barvo in obliko pohištva izberite čimbolj po svojem okusu, da vam bo všeč. Arhitekt naj vam izbrano opremo uredi s primernimi dodatki in barvami v skladno celoto. OTROŠKA SOBA, SPALNICA Otroška soba je za otroka tisto, kar so za nas ostali prostori v stanovanju! V tem prostoru otrok biva, se igra, ustvaija in spi. Zato tukaj opozarjam na temeljit premislek ob določitvi prostorov v manjših stanovanjih. Odpovejmo se razkošnim spalnicam, v katerih samo spimo in so podnevi popolnoma neizkoriščene in odstopimo večjo sobo otrokom za njihove celodnevne potrebe in dejavnosti! (ftlG^IMM P ^©PAMflilKd ©¥m * Maribor, Zrkovska c. 87 tel.: 062/513-897, teL/fa* 062/511-384, fax: 062/510-633 * P€ Zamarkova pri Lenartu HO tel./fax: 062/727-650 * PE Beltinci, Ravenska 27 tel./fax: 069/42-151 * PG CGUG - LAVA 7 tel.: 063/452-300. tel./fax: 063/452-303 Del. čas: 7. - 18. delavnik, 8. - 12. sobota mmum DSl^fflS! * keramične ploščice - COOPERATIVA CERAMICA D ITALIA - PORCELANOSA - VENIS * sanitarna keramika - LAUFEN - ROCA - DOLOMITE * kopalniška oprema - SALGAR COMPOSIS * armature - SCHMIEDL -GROHE - NOBIU * masažne kadi in pršne kabine - JACUZZI - SYSTEM POOL ©SniiflTi MM Spalnica se da opremiti brez razkošnih toaletnih mizic, ki so po navadi samo za nabiranje prahu. Hidi dostop do postelje ni tako zelo pomemben, če ga damo na tehtnico s kvalitetno urejeno otroško sobo, saj gremo do ležišča v glavnem le ob spanju, otrok pa sobo koristi večina dneva. Svetujem torej, da odstopite večjo sobo otrokom, manjšo pa uredite v spalnico! Če imate dvosobno stanovanje, pa svoje ležišče uredite v okviru dnevne sobe, za kar je več zanimivih rešitev glede na obliko prostora, drugo sobo pa namenite otrokom. Oprema otroške sobe naj bo primerna starosti otrok, materiali in barve naj bodo svetli, prijetni in varni. Funkcionalna razporeditev opreme je prav tako odvisna od starosti otrok in naj bo čimbolj fleksibilna, dajo sproti lahko prilagajamo razvoju otroka in spremembi potreb! PREDSOBA Ta prostor povzroča večini največ problemov, saj je kot vhod v stanovanje hkrati sprejemnica in garderoba oziroma higijenski filter. Prav predsobe ponavadi najmanj odgovarjajo svoji funkciji. V njih naj bi bilo dovolj prostora za vstop oziroma prihod več ljudi hkrati, za shranitev garderobe, obutve itd. V večini primerov pa so ti prostori majhni utesnjeni hodniki, ki imajo na vseh stenah sama vrata. Zato je pri opremljanju predsobe potrebno največ domišljije in kreativnosti, da izkoristimo vsako, še tako skrito možnost za funkcionalno uporabne namene! Tudi na videz čisto neuporabne površine in kotički med vrati se lahko spremenijo z uporabo ogledal, polic, obešalnih kljuk itd. v zanimive in uporabne detajle. Oblaganje sten z ogledali in uporaba reflektorjev na pravih mestih nam lahko pomagajo prostor optično bistveno povečati in osvetliti. V predsobah uporabljamo svetle in živahne barve, s katerimi nadomestimo naravno osvetlitev prostora. Navedeno je le nekaj primerov težav oziroma nasvetov, s katerimi se srečujemo ob načrtovanju opreme oziroma svetovanju strankam pri ureditvi stanovanjskih prostorov. Oprema je danes velik strošek, zato ni vseeno, katero pohištvo kupimo in kako ga bomo razporedili v prostor. Nasvet strokovnjaka vam zagotovo pomaga pravočasno spoznati vse možne probleme in težave, s katerimi se boste srečali ob opremljanju vašega doma, s tem pa bolj pravilno in lažje odločanje ob nakupu pohištva. Prijetno in prijazno urejen dom lahko prispeva k toplini v vaši družini! Darja Mlinar d.i.a., ATELJE "APO" rr £1 rfi I S I Sfe y • * ■..,... /•. MLINAR BORIS s.p. - Trgovina, Storitve, Transport MLINAR DARJA d.i.a. - Atelje za Projektiranje, Opremo Nudimo vam celotno opremljanje prostorov - od projekta, arhitekture in notranje opreme za vse vrste objektov, do dobave in montaže pohištva, dekorat. dodatkov... Malgajeva 15 3320 Velenje tel. 063/854-667 faks 063/863 -060 CEHNE IZDELAVA TEKSTILNE DEKORACIJE Cehner Edo, s.p. Prešernova 7, 3320 Velenje, SLO, Tel. & fax: 063 856 742 Nudimo vse vrste zaves, roloje - tudi za trikotna okna, tende, prte, blazine, posteljna pregrinjala in ostale dekorativne dodatke za notranjo opremo stanovanj in lokalov. V veselje nam bo, če bomo lahko ustregli vašim željam. Vljudno vabljeni! PO: ZAPRTO, TO: 09.00-16.00, SRE: 09.00-18.00, ČE: 09.00-16.00, PE: 09.00-16.00, S0: 09.00-12.00 MIZARSTVO KOVAČ PODJETJE ZA OBDELAVO LESA IN TRGOVINO, D.O.O. Ljubija 55,3330 Mozirje Tel.: 063/831 -681 IZDELAVA OKEN IN BALKONSKIH VRAT PO NAROČILU! Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več 20. junija 1996 glin žagarstvo nazarje Glejte skozi naša okna, svet bo videti lepši! KONKURENČNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI. POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! NAS PROIZVODNI PROGRAM: - termoizolacijska okna različnih oblik in velikosti, z možnostjo izbire termo stekla - fiksna in gibljiva polkna - program vrtnih hišic - zložljive vrtne mize in klopi - lepljene plošče - vse vrtse masivnih oblog - žagan les glin EfcJ rstvo f>od'et'e ža9arskih in stavbno mizarskih izdelkov d.o.o.. nazarje 3331 Nazarje, Lesarska 10, SLO telefon 063/832-422, 831-331, faks 063/831-920, 832-243 Termopor -novost, ki močno pospeši gradnjo montažnih hjš Enonadstnopna hiša "zraste" že v dveh tednih Ni malo Slovencev, ki se, ko se odločijo, da si bodo postavili lasten dom, odločajo za gradnjo montažne hiše. Za vse tiste, ki o takšni razmišljate prav sedaj, imamo razveseljivo novico. Postavitev enonadstropne montažne hiše v manj kot dveh tednih, ob za tretjino nižjih stroških kot pri drugih montažnih hišah, pa še odlično toplotno izolacijo in številne druge prednosti, vam ponuja podjetje ANDO iz Kungote. Ste se sedaj vprašali, kako je to mogoče? Odgovor bo malce obsežnejši. Vse to jim omogoča uporaba posebnih montažnih gradbenih elementov, sestavljenih iz dveh plasti izolacijskega materiala in povezanih z jekleno mrežo. Gre za povsem naravni izolacijski material, ki so ga v tem uspešnem zasebnem podjetju poimenovali termopor, vsebuje pa sestavine naravnega izvora. Zagotovo vsi dobro poznate stiropor, termopor pa ima pred njim kar nekaj pomembnih prednosti. Tako ne gori kot stiropor, ampak pri visokih temperaturah le poogleni. Termopor ima odprto celično strukturo, zato omogoča dihanje sten ob izredno dobri toplotni in zvočni izolaciji. In kako so termopor elemente sploh razvili? Po izkušnjah iz tujine so tudi pri nas začeli izdelovati toplotne izolacije s čim tanjšo akumulacijsko plastjo in večslojno izolacijo, kar v bivalnem prostoru ustvarja zelo ugodne klimatske razmere, omogoča hitro izmenjavo zraka in njegovo segrevanje v prostoru. Tako zid ostane suh, mikroorganizmom nezanimiv. Stroški ogrevanja s tako izolacijo so precej nižji, poleti pa so prostori hladni. Direktor podjetja ANDO Jože Puklovec nam je novost opisal še natančneje: "Tehnologija gradnje, ki jo ponujamo, je povsem drugačna od drugih. Vnaprej namreč pripravimo izolacijo, ko pa je ta postavljena, je hkrati kalup za vlitje betona ali podobnega materiala. Kasneje je treba to izolacijo samo še ometati." Montažna gradnja s tem sistemom ima še druge prednosti: zaradi armiranega betonskega jedra so stene potresno varne. Statična elektrika se odvaja skozi jekleno rešetko, nevarnost indukcije, ki lahko vpliva na počutje prebivalcev, pa je enaka nič. Bivanje v takšni hiši je varno tudi pred udarom strele. Če želite, so tudi notranje stene nosilne, le da so tanjše, a vseeno zagotavljajo odlično zvočno izolacijo. Poleg tega bo polaganje vodovodnih instalacij precej enostavno; polagajo jih kar med obe plasti izolacije in potem zalijejo z betonom. To pomeni, da sten nikakor ni treba več razbijati. Enostavnejše pa je tudi polaganje drugih instalacij. Gradnja hiše z lendaporjem je tako enostavna, da se spretni tega lahko lotijo tudi sami, čeprav vam v dipl. ing. Jože Puklavec, direktor podjetja ANDO: "Tehnologija gradnje, ki jo ponujamo, je povsem drugačna od drugih. Vnaprej namreč pripravimo izolacijo, kije, ko je postavljena, hkrati kalup za litje betona ali podobnega materiala. Kasneje je treba to izolacijo samo še ometati." Posnetek: Miran Siunjski, Večer podjetju ANDO svetujejo, da to delo vseeno prepustite njihovim monterjem. Hišo vam bodo postavili neverjetno hitro (enonadstropno z mansardo tudi v dveh tednih), zagotavljajo pa tudi, da bo cena občutno nižja kot pri drugih montažnih hišah, od klasičnega načina gradnje pa cenejša vsaj za 20 %. Zagotovo se vam sedaj postavlja še eno vprašanje. Koliko let pa lahko zdrži hiša grajena po tem sistemu. V podjetju ANDO zagotavljajo, da ima ta material veliko daljšo dobo kot stiropor, hiše, zgrajene iz njega, pa imajo enako življensko dobo kot katerakoli druga montažna ali klasično grajena hiša. Za vse dodatne informacije so vam prijazno na voljo v podjetju ANDO, Gradiška 32, Pesnica, tel. 062/36-641 in 658-530, faks: 062/658-530. Hitra gradnja in prihranek energije Predstavljamo vam novo tehnično konstrukcijo, ki najbrž prinaša pravo revolucijo v gradnjo individualnih hiš in drugih objektov. Predstavljamo gradnjo, ki je izredno hitra in enostavna, rezultat pa so zelo dobro izolirane stene. Pa še en zanimiv podatek: cena tako postavljenih sten je približno za 20 % nižja od cene klasične gradnje. Gre za sistem gradnje,pri katerem uporabljajo vnaprej pripravljene elemente z izolacijo na obeh straneh in votlim jedrom v sredini. Votlo jedro je armirano s palicami, ki so hkrati distančniki. Prav tako je z žično mrežo armirana vsa zunanja površina izolacije. Opisani elementi pokrivajo želeno etažno višino, široki pa so 120 cm; med seboj jih zlepijo. Ko sestavijo tak skelet povsod tam, kjer so predvidene stene, votlo jedro enostavno zalijejo z izbranim polnilom. To so lahko beton izbrane marke, lomljena opeka ali glinopor z vezivnim materialom ali penasti beton. Zunanja izolacija je stiropor ali lendapor. Še pred zalivanjem s polnilom položijo v jedro dobro izolirane instalacijske cevi za vodo in kanalizacijo. Zamenjava dotrajane instalacije je preprosta, saj so cevi postavljene vedno tik ob izolativni bok, kar pomeni, da je treba le prerezati izolacijo in odstraniti cev. Največkrat uporabljamo to konstrukcijo za nosilne in zunanje stene. Izolativnost take obojestransko ometane stene je izjemna, saj je npr. njen faktor toplotne prevodnosti 0,36, pri polnitvi z betonom marke 20. Vsi drugi polnilni materiali ta faktor le še izboljšajo. Tako odpadejo vsi dodatni stroški izdelave izolativne fasade na hiši. Poleg tega tak sistem gradnje zagotavlja veliko protipotresno in protipožarno varnost, varnost proti udaru strele, odvaja pa tudi statično elektriko. Gradiška 32, Pesnica tel. 062/36-641 in 658-530 faks 062/658-530. Armirano votlo jedro napolnimo z izbranim tekočim materialom. Notranja armatura je hkrati distančnik med izolacijama. is* Sistem je primeren tudi za gradnjo stanovanjskih blokov in javnih zgradb. Več informacij boste dobili v podjetju ANDO Gradiška 32, Pesnica, tel. 062/36-641 in 658-530, faks 062/658-530. Enako kot stene lahko po tem sistemu položimo tudi stropove z izjemnim faktorjem toplotne prevodnosti 0,1. 20. junija 1996 Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več. NAS CAS 13 ELEKTRONSKO IN FIZIČNO VAROVANJE VAŠEGA DOMA Minili so časi, ko so vitezi za varnost svojih stavb gradili okoli njih nedostopna obzidja, vodne jarke in dvižne mostove. Z vlomilci so takrat morali kar sami opraviti. Gradov danes res nimamo, nas je pa situacija privedla do tega, da moramo svoje imetje še kako varovati. Star slovenski pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno. Prvi in najosnovnejši ukrep pri zaščiti je mehanski zaščitni ukrep. Vrata v stanovanju opremimo s ključavnicami z jeklenimi vložki, šibka vrata dodatno zavarujemo z oklepnim zapahom, ki mu lahko dodamo varnostno verigo. Širokokotno kukalo v vratih omogoča popolno preglednost. Okna varujemo s kljukami s cilindričnimi vložki ali pa jih zaščitimo z rešetko, pritrjeno na okvir. Stekla lahko prelepimo tudi z varnostno folijo. Vse omenjene varovalne naprave pomenijo vlomilcu le oviro, zadržijo ga le toliko časa, da jih obvlada ali razbije. Tatu ne morejo pomagati prijeti, ker so neme. Tu lahko veliko pomaga ALARMNA NAPRAVA, ki je dobra dopolnitev mehanski zaščiti. ALARMNI SISTEM SENZORJI | NQnmj>\ I mm m ?Ammuo I VIŠŠ, I SIRENA 1 šusmm . ■! SEMZOfiJS -V. DfTf//'!.!(} POŽABA šrasrčm | ' ............| TIPKOVNICA J SMAIMA I ključ KU€ V STiSK! I shema alarmnega sislema ALARMNA CENTRALA - možgani in srce alarmnega sistema. Nanjo lahko priključimo različne senzorje, telefonski pozivnik, stikala za klic v stiski in več tipkovnic, preko katerih upravljamo sistem. Telefonski pozivnik ob sproženem alarmu prenese signal o vlomu sosedom, znancem ali v dežurni intervencijski center. INFRARDEČI SENZORJI so najpogosteje uporabljeni senzorji v alarmnih sistemi. Z njimi enostavno in učinkovito zaznamo vstop v varovani prostor. DETEKTORJI LOMA STEKLA so namenjeni dodatnem varovanju steklenih površin. Montiramo jih neposredno na steklo ali pred njega. MAGNETNA STIKALA signalizirajo odpiranje oken in vrat. Izbira ustreznega stikala je odvisna od načina vgradnje. POŽARNI SENZORJI zaznavajo dim in/ali povišano temperaturo v varovanem prostoru. SIRENE ob sproženem alarmu s svojim močnim zavi-jajočim zvokom in utripajočo lučjo opozarjajo okolico, da se v varovanem objektu nekaj dogaja. Večino alarmnih sistemov lahko ponazorimo s to shemo. Od samega objekta, stopnje varovanja ter od želja in potreb lastnika je odvisno, koliko in katere elemente bomo vgradili. X M mMmtim\ ? s,3j>M \ GORENJE SERVIS, TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE Po odločbi Ministrstva za notranje zadeve smo pooblaščeni za svetovanje, projektiranje, montažo in vzdrčevanje signalno- varnostnih naprav. Smo član Zbornice za zasebno varovanje s pridobljeno Licenco za tehnično varovanje (št.011695/T) in fizično varovanje (št.021095/F). Pridobljeno znanje in široka paleta opreme nam omogočata celovit in sistematičen pristop k varovanju objektov, ki je v največji možni meri prilagojeno posebnim željam in zahtevam naših kupcev, ter hkrati pomeni visoko stopnjo zaščite premoženja ljudi. V svojo ponudbo smo vključili atestirano opremo preverjenih tujih proizvajalcev ADEMCO, GUARDALL, PYRONIX in EL.MO., kar zagotavlja visoko zanesljivost delovanja in nizke stroške vzdrževanja. PRIMER VAROVANJA Slika prikazuje enostaven primer razporeditve opreme tehničnega varovanja v manjšem stanovanju. S -sirena C - centrala tloris oDjeKta MS - magnetno stikalo PIR - infrardeči senzor Tudi zavarovalnice zaupajo nam in naši opremi. Za objekte, varovane z alarmnim sistemom GORENJE SERVIS, nudijo popust pri zavarovanju. INTERVENCIJSKI CENTER GORENJE SERVIS nova kvaliteta varovanja Na področju Savinjske in Šaleške doline nudimo stalna dežurstva, obhode objektov in intervencije varnostnikov ob sproženem alarmu. Vaše premoženje varujemo štiriindvajset ur po sprejemljivih cenah. Poleg intervencij vam nudimo tudi fizično varovanje objektov, prevoz denarja in vrednejših predmetov, osebne vročitve dokumentov in najrazličnejša kurirska dela. Delo opravimo hitro in kvalitetno. Naslov, kjer lahko dobite več informacij o naši ponudbi: gorenje servis, d.o.o TEHNIČNO VAROVANJE Slovenija, 3320 Velenje, Partizanska 12 tel.: 063 852 864, 063 853 504 fax: 063 852 804, 063 853 504 DA BO VAS SPANEC MIREN IN PREMOŽENJE VARNO - gorenje servis, Velenje ■ MMŠČAS ^^mmmmmmmmmm—mmmmmmmm—mm—m Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več 20. junija 1996 Največja izbira pohištva na celjskem! Neverjetne cene, izredno visoki popusti, bogate nagrade, m m C - LAMELNE ZAVESE E <0 (vertikalne žaluzije), > - ROLOJE, s E - PLISIRANE ZAVESE, ■ Bi - ALU ŽALUZIJE 3 >9 - SCREEN ROLOJE Z (zunanja zaščita pred soncem) IPH Center d.o.o. Dunajska 20, LJUBLJANA Blagovnica CELJE Gosposka 10 ExkluzM programi iz um: regali, sedežne garniture. PONUDBA MESECA vrtne garniture iz ratana velika izbira in najnižje cene Nakup bo še posebno ugoden v času HIŠNEGA SEJMA - do 22. junija Informacije na tel.: 063 442-822 vsak dan od 8.30 do 19.00 in ob sobotah od 8.00-12.00 HABIT Velenje Podjetje za upravljanje ' s stanovanji d.o.o. SAMI STE SE LOTILI PLESKANJA I. PRIPRAVA - NAJPREJ PRIPRAVITE STENE Preden se lotite pleskanja, prekrijte vse razpoke in luknje v steni s polnili, ki se hitro posušijo. Pri večjih razpokah uporabite posebne ovoje iz umetne mase. Če imate kakšen madež maščobe ali vlage, uporabite izolacijski premaz. II. KAJ POTREBUJETE? Poleg barve potrebujete za to še čopič ali valjček za nanašanje barve. Čopiči so lahko iz naravnih ali umetnih ščetin. Za redko tekoče barve in za grundiran-je so primernejše umetne ščetine, ker bolje zadržujejo barvo. Naravne ščetine so bolj mehke. Tudi valjčki so različni, z daljšimi dlakami lahko zajamejo več barve in so zato malo težji. Površine za grelnimi telesi pa boste lažje prebarvali s tanjšimi valjčki z dolgim ročajem. Če s pleskanjem prekinete za nekaj ur, tesno zaprite posodo z barvo, čopiče ali valjčka vam ni treba oprati, če ga spravite v plastično vrečko in zalepite z lepilnim trakom. Tako se vam ne bodo posušili. III. ČOPIČ IN VALJČEK V ROKE... Zakaj oboje? S širokimi valjčki ne boste dobro prepleskali kotov in stikov z okni ali vrati. Zato bo najprimernejši ploščati čopič, s katerim opleskamo kote. Stekla na oknih zaščitite s plastično folijo, da se izognete madežem. Valjček za barvanje najprej pomikajte navpično. Nato barvo porazdelite z vodoravnimi gibi in dokončno še navpično. Barvati morate vedno mokro na mokro, da ne bo opaziti stika. GRIŽE Migojnice 4c £ N CILFITeL 063/712"238,714-175 Tel. 063/715-480 (pop.) Kersnikova 11,3320 Velenje Tel.: 853-435, 863-502, 855-231 Fax: 063/ 852-405 Koeficient toplotne prevodnostih = 0,14- 0,16 W/mK siporex zoooriG 1410 Zagorje ob Savi, Loke 64 d.d. Telefon. (0601) 71-122 ZOQOrj0 Faks: (0601) 71-202 OD TEMELJEV DO KRITINE ENOSTAVNO, HITRO IN VARČNO S SIPOREX ELEMENTI: - ZIDNI BLOKI - IZOLACIJSKE PLOŠČE - NAD OKENSKI IN NAD VRATNI NOSILCI (PREKLADE) KER SO - lahki - 400-550 kg/m3 - točnih dimenzij - enostavno se obdelujejo - minimalna obdelava površin - ognjeodporni - odlični toplotni izolatorji - omogočajo zdravo in prijetno bivalno in delovno okolje - siporex je edini enoslojni material, ki je nosilen in dovolj toplotno izolativen Ob urejanju in obnavljanju vašega doma vam kvalitetno 1. balkonsko in drugo okrasno cvetje, 2. enoletnice, dvoletnice in trajnice za zasaditve vašega okolja, 3. načrtovanje in izvedba celovitih hortikulturnih ureditev okolja, kot so: zasaditve, obnove zelenic in gred, obrezovanje grmovnic in drevja, košnja zelenic, obrezovanje živih mej, ipd.), 4. asfaltiranje in sanacije dovoznih cest in dvorišč, 5. sanacije hišnih priključkov komunalnih vodov, 6. storitve z različnimi vrstami gradbenih strojev, kot so: izkopi, planiranje, nakladanje, odvoz odpadnega materiala in podobno, 7. storitve s komunalnimi stroji, kot so: strojno pometanje asfaltnih površin, parkirišč, ipd., ter strojno čiščenje kanalizacij, 8. prevozi različnih vrst, vključno s premiki gradbenih strojev, 9. pokopališke storitve, kot so: redno ali občasno urejanje grobov, izdelava ; ; žalnih aranžmajev, ipd. informacije lahko dobite na telefon: 063/856-900 ali preko telefaxa: PODJETJE ZA UREJANJE 063/853-645. PROSTORA "PUP", p.o. Koroška cesta 37/b Za vsako povpraševanje vam bomo 3320 Velenje radi izdelali ponudbo. "^Hm/j - - 20. junija 1996 Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več. — MS €AS 15 Boste sami polagali stenske keramične ploščice? V kopalnici, kuhinji ali stranišču je zaradi vlage najbolj primerno, da se odločite za stensko oblogo iz keramičnih ploščic. Seveda boste najprej poskrbeli, da bodo podlage gladke, lahko pa tudi preko starih položite nove. Lepilo v prahu zmešate v posebni posodi v gladko maso ali kupite že pripravljenega. Z nazobčano lopatico ga namažete v tankem sloju. Ker se hitro suši, obdelate naenkrat le manjšo površino. Če je zgornji rob površine na sredini stene, potegnite tam vodoravno črto, od katere izračunate število ploščic tal, upoštevajoč tudi reže. Ploščice začnite polagati zgoraj ob zarisani črti. Potisnete jo na njeno mesto z rahlim pritiskom in krožnimi gibi. Za enakomerno razdaljo med ploščicami poskrbijo plastični križci, ki jih potisnete v lepilo. Pri zaključku zunanjih vogalov naj ena ploščica sega čez rob za debelino plasti lepila, drugo pa zamaknete za širino reže. Rezane ploščice polagamo vedno v kotih in jih prej namažete z lepilom, da bodo bolj trdne. Kjer imate odprtine, označite mesto tako, da zarišete razdaljo na sosednje ploščice in potem oznake prenesete na ploščico, ki jo boste navrtali. Ko ste izračunali število ploščic in ostale mere, ploščice prirežete in Stanovanjsko podjetje d.o.o. Foitova 6,3320 Velenje telefon 852-318, 852-311, 854-330 POSKRBELI BOMO, DA SKUPNO Z VAMI, OHRANIMO KAKOVOST STANOVANJSKIH OBJEKTOV. ZAHVALJUJEMO SE VSEM, KI NAM IZKAZUJETE ZAUPANJE. pričnite polagati od spodaj navzgor oziroma od strani. Lahko pa pričnete polagati ploščice na zgornjem robu in navzdol, a boste morali ploščice prirezati. Ta način uporabite takrat, kotla niso popolnoma ravna. Enak postopek uporabite tudi pri polaganju v širino. Na steni zarišite navpično črto in od nje polagajte na levo in desno cele ploščice, na koncu pa po potrebi še prirezane. Odvečno maso za frigiranje odstranite z mokro gobo, tako da bo masa ostala v režah. Kako režemo keramične ploščice? Za rezanje in obdelavo keramičnih ploščic je na voljo primemo orodje, s katerimi je obdelava enostavna. Najprej na ploščici z mehkim svinčnikom ali flomastrom narišete Teharje 17, Teharje pri Celju, tel.: 063 / 412-131 Del. čas: del. 8. -18., sob. 8.12. h SALON KERAMIKE IN OSTALE KOPALNIŠKE OPREME OBROČNO ODPLAČEVANJE GOTOVINSKI POPUSTI črto, po kateri jo boste odrezali. Dajo lažje odrežete, najprej opraskate glazirano površino z rezilom za steklo ali specialno jekleno konico. Ploščico zarežete z eno samo potezo. Pri tem uporabljajte ravnilo. Pri prostorčnem zarezovanju rezilo rado zdrsne iz željene smeri, zato je najbolje, da rezilo pomikate proti sebi tako, da ga z enakomernim pritiskom počasi vodite prek gladke površine ploščice. Rezilo naj bo skoraj navpično. Potem potolčete ploščico na hrbtni strani ob zarezani črti. Nato jo položite na oster rob (na kos lesa), rahlo pritisnete obe polovici in dobite čisto odrezano ploščico. Če imate napravo za rezanje ploščic, imajo te tudi pripravo za lomjenje ploščic. Manjše okrogjine in izreze boste najlaže izdelali s papagajkami. Za vrtanje lukenj v ploščicah so primerni specialni svedri za steklo ali kovino. EMO RADIATORJI. Mariborska 86, CELJE tel.: 063/32-112 int. 288 MO Proizvajamo in prodajamo ploščate radiatorje EMOTERM in TRIKATERM tridesetih različnih višin in poljubnih dolžin. Kvalitetno, hitro in poceni izvajamo montažo novih in zamenjavo starih radiatorjev (zamenjujemo Trika in ostale radiatorje brez posegov na sistemu centralnega ogrevanja). NI ITALIJANSKI, NI NEMŠKI, JE SLOVENSKI, RADIATOR EMOTERM Z 20-LETNO TRADICIJO IN 10-LETN0 GARANCIJO. Lož, Cesta 19. oktobra 57, SLO - 1386 Stari trg pri Ložu, telefon 061/795-100 telefaks 061/708-466 S strešnim oknom smo uresničili sanje o lepem stanovanju na nekdaj neuporabnem podstrešju. Odpiranje in zapiranje okna je preprosto in zanesljivo. Pred soncem ščiti prostor rolo zavesa ali žaluzija. % KOVINOPLASTIKA KEMA GRADBENI MATERIAL! P U C O N C I Iz našega bogatega proizvodnega programa vam nudimo: 7 o, lt&!> W m ^il«^5 GRADBENA LEPILA Cementno vezana, tankoslojna, s posebnimi dodatki modificirana, gradbena lepila za različne namene uporabe. KEMAK0L Je izredno močno lepilo za specialne sisteme lepljenja. Namenjeno je za lepljenje težke stenske in talne keramike, marmorja, pregradnih in fasadnih elementov. Omogoča lepljenje nove keramike na staro. Za zunanjo in notranjo uporabo. Na voljo je v klasični sivi in dekorativni beli barvi, ki je še posebej primerna za lepljenje svetle in prosojne keramike, steklenih prizem, ipd. ADHEZIV Univerzalno lepilo za lepljenje gradbenih elementov. Uporablja se za lepljenje keramičnih ploščic, mozaikov, naravnega in umetnega kamna, klinkerja, siporeksa, stiropora, izolacijskih plošč, itd. Za zunanjo in notranjo uporabo. ADHEZIV S Lepilo za zidanje siporeks zidakov, plošč, silikatne fasadne opeke ter ostalih lahkih gradbenih elementov. STIR0K0L Lepilo za lepljenje stiropor plošč oziroma termofasadnih elementov na opečno ali betonsko podlago in stene obdelane z apneno malto ali mavcem. KEMAK0L TALPLAST Superplastificirano elastično lepilo za lepljenje talne keramike za notranjo in zunanjo uporabo. Primerno tudi za lepljenje keramike na tla s talnim gretjem. Dobra preoblikovalnost lepila omogoča popolno potopitev ploščic večjega formata, elastičnost pa zagotavlja ploščicam dobro prenašanje obremenitev. FUGIRNE MASE BETA Fugirna masa za zapolnjevanje fug širine do 5 mm pri polaganju keramike. Barve: bela, rumena, zelena, modra, rdeča, siva, rjava in črna. FULL Fugirna masa za široke fuge. Uporablja se za fugiranje klinker ploščic, raznih okrasnih kamnov, skratka za zapolnitev fug debeline 3-10 mm. Barve: bela, rumena, zelena, modra, rdeča, siva, rjava in črna. IMPREGNACIJA PODLAGE KEMACRYL Acrylna emulzija za impregnacijo močno vpijajočih površin (mavčni omet) pred lepljenjem oblog s cementno vezanimi tankoslojnimi lepili. tel. 069/45-021, 45-020, fax 069/45-023 16 RAS OS_Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več—_ 20. junija 1996 OPREMLJANJE KOPALNICE Kopalnica je namenjena osebni higieni, hkrati paje ponavadi tudi pralnica in sušilnica. Ker so v blokih kopalnice običajno že opremljene, si večina kmalu preuredi ta prostor po svoje, z zamenjavo ploščic, sanitarno keramiko, kadi in armatur. Seveda pa bo kopalnica bolj funkcionalna, če boste vanjo namestili primerne omarice, poličke, ogledala, s svetilkami in drugimi dodatki pa poskrbeli še za nekaj več. Pri nas je izbira zelo raznolika. Zanimiva novost so tudi elementi opreme (kabina s prho, umivalnik, specialna držala), prilagojeni za invalide. Če vam ostane v kopalnici še kaj prostora, si uredite tudi prostor za razgibavanje, počitek in sprostitev. PRAKTIČNO... Če stanujete v manjšem stanovanju in vam zmanjkuje prostora za pohištvo, se lahko odločite tudi za visečo mizo, pritrjeno na steno, ki jo po uporabi zložite ob steno. V nekaterih starejših stanovanjih je vrat med prostori včasih kar preveč. Tista, kijih ne uporabljate, lahko zaprete in zanje postavite omaro. Tako boste pridobili nekaj prostora. Omaro namestite v sosednji prostor, zadnjo stran obdelajte, vratna krila odvijete in jih nadomestite z vrati. Podjetje za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov 3320 VELENJE, Kardeljev trg 6 T*lefon/fax: 063 851-062 _i______ Družba je registrirana za: # opravljanje stanovanjskih storitev, rekonstrukcije in adaptacije ter popravila gospodarskih, stanovanjskih in drugih stavb; # instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu; # cenitve stvarnega premoženja. ID.DS., d.o.o. Velenje Simona Blatnika 1 tel. 853164 ŽELEZNINA DELTA ŠOŠTANJ, Kajuhova12, tel.: 063/881-049 GRADITELJI, OBRTNIKI, INVESTIi JU - najugodnejša ponudba za vas! NAJNOVEJŠE NA SLOVENSKEM TRGU - PLOČEVINASTA ŠVEDSKA STREŠNA KRITINA UNDAB iz kvalitetne švedske pločevine, ki jo odlikuje tudi hitra in ekonomična montaža Tradicionalna kakovost -izjemne cene - ugodni nakupni pogoji! ■ KANADSKA TEGOLA -STROPOVI ARMSTRONG -KNAIIF PROGRAM TALNE KERAMIČNE IN GRANITOGRES OBLOGE PROIZVAJALCA SMOV -PARKET gorenjei □ C3 o O Prodajalna keramičnih ploščic: Gorenje 1b, 3327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 885-030 Delovni čas: od 7.30 do 15.00 ure, sreda od 7.30 do 18.00 ure, sobota od 7.30 do 12.00 gorenjeKu/7//7/e Prodajni studio za kuhinje in kopalnice: Primorska 6b, 3325 Šoštanj Telefon: (063) 882-122 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure PONUDBA POLETJA: Osnovno sanitarno opremo (kadi, umivalnike, školjke, bideje) si lahko v poletnih mesecih izberete v katerikoli barvi brez običajnega 15% doplačila. gorenj eKopalnice 50% popust opuščenih programov keramičnih ploščic - do razprodaje zalog! projektivni biro velenje Prešernova 8 - telefon 853-367 853-945 Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice). Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje. Keros d.o.o., Janka Vrabiča 10 a Tel. (063} 855 935 m POJEM BOGATE PONUDBE AKCIJA GRADBENEGA MATERIALA - cement Trbovlje 599,00 SIT - apno 420,00 SIT - modul opeka-tranzit 60,00 SIT - strešna lepenka 1.065,00 SIT - vobitekt 32.348,00 SIT - BRAMAC 105,00 SIT Cene so od 5-10% nižje. Ugodni krediti preko BANKE CELJE že s samo 3,5% obrestno mero dalje. Možnost kredita tudi do 1.000.000,00 SIT. Vsem dobitnikom kredita STANOVANJSKEGA SKLADA nudimo še 3% popust - razen na akcijo. O nizkih cenah se ob obisku prepričajte sami. TRGOVINA KEROS VELENJE ZAPOSLI TRGOVCA ALI TRGOVKO TEHNIČNE STROKE. 20. junija 1996 ZA RAZVEDRILO HOROSKOP OVEN od 21. marca do 21. aprila Če ne boste trmasti, boste lahko razrešili probleme, ki se v zadnjem času kar kopičijo. Vedite, da niste tako nedolžni, kot se zdite sami sebi. Razumen pogovor ter sprejetje kompromisov še lahko rešijo vašo zvezo s partnerjem. BIK od 22. aprila do 20. maja Ne pustite, da vas ljudje, ki vas ne poznajo dobro, sprovocirajo. Odločno jim povejte, kaj si mislite o njih ter se držite svojih načel, ker vam bo edino tako uspelo priti do vaših ciljev. Partner vam bo vseskozi stal ob strani. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Če se boste še naprej tako kislo držali, vas bodo zapostavili še tisti prijatelji, ki so vas doslej obiskovali. Ne smilite se samemu sebi in ne zapirajte se vase, temveč pokažite vso svojo energijo. RAK od 22. junija do 22. julija ——p:-Prihodnji dnevi vam bodo sicer naklonjeni, ven- dar pa nikakor ne boste mogli priti na stare (i--) tire. Poskušali se boste vklopiti v star način živl-J jenja, pa vam ne bo šlo. Čas je za spremembo. Čimprej, tem bolje. LEV od 23. julija do 23. avgusta Obvladovali boste položaj kot že dolgo ne. Nadrejeni in podrejeni vas bodo spoštovali in upoštevali vaša pravila. Zato izkoristite ugodne dneve za reševanje težav, ne pozabite pa na prijetna presenečenja. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Če se boste v prihodnjih dneh odpravili na dopust, potem vzemite s sabo malo več denarja, ker vas bo zagrabila želja po nakupovanju. Sicer pa se boste še naprej zabavali in uživali življenje. Tako je tudi prav! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Prihaja obdobje samote in tišine, ko se boste vračali v preteklost in razmišljali o napačnih odločitvah. Pozabite nanje, temveč poskušajte v prihodnosti vse nadoknaditi. Se je čas, da rešite stare zamere s prijatelji. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Znani ste po svojem želu, s katerim pičite človeka na najbolj občutljivo mesto. Postali ste pa že malo preveč maščevalni in to se vam utegne vrniti. Poskušajte z malo več razumevanja gledati na svet. STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Zopet si boste privoščili počitka in lenarjen-ja. Zakaj pa ne, saj se boste na jesen zopet zagnali v delo in našli komaj kaj časa zase. Privoščite si mir in počitek, sprehode v naravi, da vam bo zdravje še dolgo služilo. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Konec tedna pričakujte obisk, ki bo precej nenadejan in neobičajen. Vendar pa vam bo prinesel nekaj odgovorov na vprašanja, ki si jih že dolgo zastavljate. Pri ljubezni boste neodločni in v novem partnerju iskali lastnosti prejšnjega. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Vročina vam ne dene najbolj, zato hitro spaki-rajte in na dopust. Zdravje vam namreč malo "pokašljuje" in čas je, da izprežete. Se vedno boste poskušali neuničljivo delati, vendar pa bo čas pokazal svoje. RIBI od 20. februarja do 20. marca Samozavesti vam sicer v zadnjem času ne manjka, vseeno pa se boste izgubili v množici ljudi, s katerimi se boste spoznali. Naj vas ne bo strah, ker strah je votel, okrog ga pa nič ni. Konec tedna presenetite svojega partnerja. ilustracije:Pia Korzeti V teh vročih poletnih dneh ne pozabite na "pomanjkljivo" oblačilo -korzet ali top. Razlika med njima je samo v tem, da ima korzet v nedrčku kost in vam naredi lepšo postavo, drugače pa gre za enak in topi vedno v modi, izredno uporaben in vsestranski. Lahko ga nosite kot samostojno oblačilo, zvečer pa denete čezenj suknjič in že ste pripravljene, da osvojite moškega svojih sanj. Izdelujejo ga iz različnih materialov in v raznih stilih: od športnih, elegantnih, romantičnih do erotičnih. model. Korzet je poleg tega, da je še Vam je vroče? Želite obdržati hladno glavo? Napolnite staro stekleničko z razpršilcem (npr. od parfuma) s hladno vodo in se od časa do časa poškropite z njo po obrazu. To vam bo zelo dobro delo, vas ohladilo in predramilo. Od vročega zraka izsušena koža pa vam bo zelo hvaležna. Evkaliptus za okornost Dolga vožnja v avtomobilu, ko se odpravljamo na dopust, je pogost vzrok za stres v ramenih: mišice se napnejo, vrat postane okoren, križ pa trd. Prva pomoč je masaža z mešanico evkalip-tusovega olja in olja poprove mete. S tem oljem si večkrat namažite ramena in predele okoli njih ter vtrite z rahlimi masažnimi gibi. To bo dobro delo tako vašim mišicam kot krvnemu obtoku. llMO^PfSMPl Nov pristop V Gorenju bodo pri obveščanju delavcev naredili povsem nov pristop. In to s pomočjo znane firme Pristop. Upamo, da ne bo zraven še kakega znanega treninga. Kot nekoč V našem parlamentu se zdi, kot da jc kot nekoč v gledališčih. Ko so tudi ženske vloge igrali moški. Za rešetke Čudne stvari se dogajajo pri nas. Zaradi roparjev bodo dali Potočko zijalko za rešetke. Pa bi vendar za rešetke sodili roparji. V Evropo Za vstop v Evropo bomo vsekakor morali plačati določeno ceno. Izgleda, da se bomo najprej v Evropo popeljali z dražjim bencinom. Skrivalnice Še vedno poslušamo, da se v Šoštanju nekateri igrajo skrivalnice. Skrivajo in iščejo 20 milijončkov. Da se le ne bo zgodilo, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Poleti Na tisoče upokojencev se je zbralo v Planici. Šli so si ogledat, če bi lahko spustili po letalnici svoje penzije, da bi ■ malo bolj poletele. Nepravi naslov Agrarna skupnost na Ljubnem ne pozna pravih naslovov. Pri urejanju kanalizacije nagaja občini in od nje zahteva sivari, ki jih ne more narediti. Morda pa želi s tem doseči, da občina pritisne na pravi naslov. Na travi Te dni so vse oči spet uprte v Anglijo. Vendar ne zaradi norih krav, ampak zaradi drugih, ki tudi živijo na travnatih poljanah. Le da so njihove noge veliko vrednejše, čeprav imajo le dve. Težko do občine Kaže, da bo res težko priti do nove občine Solčava. Tudi če bo državni zbor za tako ustanovitev, bo težko priti do nje. HOTELI MORJE Portorož Ugodni družinski paketi v hotelu Jadranka do 13.7.1996 in 26.8 do 30.9.1996 3 dni od 9.600 sit (3 x nočitev z zajtrkom) od 14.7 do 25.8.1996 3 dni od 1 2.900 sit (3 x nočitev z zajtrkom) Na voljo tudi večdnevni aranžma ni, po prav tako ugodnih cenah. Popusti za otroke, •v sobi s starši na dodatnem ležišču. Otroci do 2. leta starosti imajo brezplačno bivattje. o Za otroke: MINI KL UB MORJE Igre na plaži, otroški žur v igralnicah na prostem iti v hotelu. Tečaji potapljanja in tečaji jadranja Informacije in rezervacije: HOTELI MORJE PORTOROŽ Hotel Riviera, Hotel Slovenija, Hotel Jadranka Tel.: 066/ 747- 051, Fax.: 066 - 747- 239 #**: * t ** * Z VEZ *** : D N * # * * * 1 # * K * , ' V A Z * * # 1 F * *** # O T . *** # * © dobro © srednje © slabo Oven B9l Dvojčka lak Lev Devica Tehtnica SUrppn Strelec Kozorog Vinar HM j delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar zdravje © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © 20- junij - TV SPORED :".. 1 ... 1 '::::!........ ČETRTEK, 20. junija SLOVENIJA 1 10.10 Na počitnice 10.25 Samo za punce 10.55 Svet divjih živali 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.10 Čudna pokrajina, 3/5 16.00 TV konferenca 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Fallerjevi, 36/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 TV nocoj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, 10/22 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.15 Napovedniki 22.20 Nikar,oddaja o prometu 22.35 TV dnevnik 3 23.00 Poslovna borza 23.15 Severna obzorja, 22/22 SLOVENIJA 2 11.00 iz deževnega tropskega gozda, 6/6 11.30 V žarišču 11.50 Dežela BOD, dokum. oddaja 12.40 EP v nogometu: RUSIJA-ČEŠKA, posnetek iz Liverpoola 14.30 Divji zahod, ang. film 15.50 Seinfeld, 9/22 16.15 Severna obzorja, 21/22 17.00 Piratke, 2/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poslujemo, 6/6 19.15 TOK, TOK 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Ouinnova, 3/18 21.20 Ambasadorji znanosti Republike Slovenije, reportaža 22.00 Pisave 22.50 Umetniški večer 00.35 Big band RTV Slovenija z Miljenkom Prohaska, 1. del vtv 09.30 TO JE LJUBEZEN, humor. naniz., pon. 09.55 EPP/Vabimo k ogledu 10.00 VIDEO TOR pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški- program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VEČER Z DR. SUSMANOM 21.05 JOHNSONOVI, film 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 21. junija SLOVENIJA 1 09.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 15/52 09.35 Denis Pokora, 8/13 10.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke 10.55 Mala bobnarka, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Kenguruji 15.30 Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Moja ideja, 10/20 18.00 Komisar in kompanija, 1/14 18.30 Hugo.tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 15/21 20.40 Poglej in zadeni 22.25 TV dnevnik 3 22.55 Malina, nemški film 00.55 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 10.40 Poslujemo, 6/6 11.10 V žarišču 11.40 Znanost od blizu, 16/20 12.10 Pisave 13.00 Umetniški večer 13.50 David Puttnam, dokum. oddaja 14.45 Moja pesem, ang. film 16.25 Sorodne duše, 14/21 16.55 Svet divjih živali, 3/13 17.25 Izobraževalna oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.45 Planet šport 19.25 Denis Pokora, 9/13 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.40 Ljudje kot mi, 2/4 21.15 Studio city 22.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 23.05 Novice iz sveta razvedrila 23.30 Zavrtimo stare kolute VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 VEČER Z DR. SUSMANOM, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 XTRO 2. film, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA, slovenski film 21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 22. junija SLOVENIJA 1 08.55 Radovedni Taček 09.10 Portret Načeta Simončiča 09.30 Kljukčeve dogodivščine, 24/24 09.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov 10.30 Guliverjeva potovanja, španski film 11.50 Izobraževalna oddaja 12.20 Iz baletne produkcije srednje baletne šole v Ljubljani 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.45 Vrhunski posnetki, 1/2 14.40 Tednik 15.30 Christy, 19/21 16.20 Ognjena moč, 5/15 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program 17.55 Slovenski magazin 18.25 Ozare 18.30 Hugo, tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 Sokolarstvo, dokum. oddaja 22.10 Turistična oddaja 22.40 TV dnevnik 3 23.10 Ona, ang. film SLOVENIJA 2 10.30 Poglej in zadeni 12.00 Emperor Waltz, amer. film 13.40 Znanost od blizu 14.05 100 let olimpijske slave, 1. del športnega filma 14.55 SP v ŠRG, posnetek iz Budimpešte 15.55 EP v nogometu: 1 b -1 a, prenos 17.50 4 x 4,oddaja o ljudeh in živalih 18.20 Karaoke 19.25 EP v nogometu: 1 b - 2a, prenos 21.25 Moški za vsako vižo, nemški film 22.55 Sobotna noč VTV 09.30 Otroški MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 JOHNSONOVI, film pon. 12.30 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 489.VTV MAGAZIN 20.35 GLASBENI GOST, pogovor z IRENO VRČKOVNIK 21.30 HOROSKOP 21.35 TV IZLOŽBA 21.40 NAJ SPOT DNEVA 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 Glasbena šola "Fran Korun - Koželjski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE M VABIJO NA KLAVIRSKI RECITAL Katja MARIN, klavir ABSOLVENTKA AKADEMIJE ZA GLASBO mentor: redni prof. Aci Bertoncelj VELENJE, sreda, 2B. junija 199B ob 19.30 VSTOP PROST! mSsmmm NEDELJA, 23. junija SLOVENIJA 1 08.30 ŽIV ŽAV 09.35 Sredi galaksije zavij levo 10.00 Glasbena oddaja 11.00 Atlas človekovega telesa, 1/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor Ž96 13.00 Poročila 13.05 Šentvid pri Stični: 27. tabor sloven. pevskih zborov, prenos 14.25 Nedeljska reportaža 14.55 Dlan v dlani 15.10 Pirat, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.20 Dosje 22.40 Napovedniki 22.50 TV dnevnik 3 23.10 Confidentiai Report, amer. film SLOVENIJA 2 09.10 Angleška glasbena lestvica 10.00 Videošpon 10.45 Hugo 12.15 V vrtincu 13.00 TOK TOK 13.45 Planet šport 14.25 4x4 14.55 SP v ŠRG, posnetek 15.55 EP v nogometu: 1c - 2d, prenos 17.50 Kolesarski magazin 19.25 EP v nogometu: 2c-1d, prenos 21.20 Očetje in sinovi 22.20 Modri deček, ang. drama 23.25 Športni pregled 23.55 SP v ŠRG, posnetek VTV 08.15 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 08.40 Otroški MIŠ MAŠ, pon. 09.40 88. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 10.50 DOBRO JUTRO - tedenski izbor 12.05 EPP 12.10 489. VTV MAGAZIN, pon. 12.40 GLASBENA SKRINJICA, otroški glasbeni festival v Velenju 14.10 VIDEOSTRANI 15.00 VEČER Z DR. SUSMANOM, pon. 16.00 VIDEO TOR pon. 17.00 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA, slov. film, pon. 18.30 GLASBENI GOST, pon. 19.20 HOROSKOP 19.25 VIDEOSTRANI do 24.00 ugasnilo Tvoje življenje. Solza, žalost te zbudila ni, a v naših očeh L. vedno rosi. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo in svečko spominjate na njegovem grobu. Žena Betka, sinova Boštjan in Iztok z družino. petek, 28. junij 1996 ob 21.30 uri sobota, 29. junij 1996 ob 18. uifi sobota, 29. junij 1996 ob 19. uifi Velenju 925 udeležencem Najstarejša 73 let, najmlajši leto dni Letošnji olimpijski tek v Velenju so združili z Dnevom odprtih vrat Turistično rekreacijskega centra Jezero. In v soboto se je v Velenju ves dan na objektih okrog jezera nekaj dogajalo. Tbje bil resnično pravi praznik rekeracije, morda lahko malce zamerimo občanov le to, da ga niso bolj izkoristili, kajti center je sve svoje objekte ponudil zastonj. Seveda pa je najpomembneje (kot pišemoposebej), da so bili njegovi prireditelji zadovoljni. Nepričakovano veliko občanov pa je prišlo na olimpijski tek, s katerim so v Velenju zaokrožili pester sobotni dan. Ko je zadnji udeleženec teka oddal svoj kartonski kuponček, je dobil potrdilo o udeležbi s številko 925, na katerem je bil tudi podpis predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha. Prireditelji, v soboto so to bili delavci velenjskega atletskega kluba in TRC Jezero, so prepričani, da bo prihodnje leto številka v poročilo o udeležbi štirimestna. Mnogi "olimpijci" so prišli na štadion na štart že uro pred začetkom, nekateri še prej in tako je bil tek tudi druženje občanov. Prireditelji so letos speljali progo povsem drugače kot lani: pod starim rudnikom, mimo naselja "kinte-kunte", ob Turističnem jezeru, cilj pa je bil pred restavracijo Jezero pri mastodontu, velenjski turistični zanimivosti. Prepričani TRC Jezero je odprl vrata Prireditelji dneva odprtih vrat so bili z obiskom zadovoljni. Slabše je bila sicer obiskana zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in zabavnim programom, vendar menijo, da so kljub temu dosegli svoj namen: popularizirati dejavnost TRC Jezero. Zato ostajajo vrata centra vsem, ki so željni pestrega in aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, odprta. Prihodnje leto pa bodo s še bolj zanimivim programom skušali privabiti še več ljudi. smo, da se bo ta nova proga med meščani Velenja prijela, in da jo bodo odslej pogosteje uporabljali kot sprehajalno pot. Prireditelja sta tudi letos pripravila dve progi: krajšo in daljšo. Prva je bila dolga približno tri kilometre, morda nekaj manj, druga pa deset. Da za rekreacijo ni nikoli prepozno je potrrdila 73-letna Olga Gričar iz Velenja, ki sta jo tega dne v naravo zvabila sin in snaha. Povedala je, da se tudi sicer zelo rada sprehaja, vsak dan, tega dne pa je sploh bilo zelo všeč, ker je bilo toliko ljudi, toliko mladih. "No, ja, nisem tekla kot večina' drugih, hitro sem hodila, kolikor sem pač mogla; pa saj ni važno, kd<\j prideš na konec, važno je, da sploh prideš. Da, bilo je zelo lepo," je vesela povedala, v rokah pa je držala olimpijsko majico in potrdilo. Najštevilčnejša je bila družina Pejkunovič, kar šest članov: oče, mati in štiije otroki. "Pravzaprav sedem," se je popravil mož, saj je bil z njimi tudi njihov štirinožni hišni prijatelj. Imeli so tudi najm- lajšega udeležnca teka, komaj leto dni starega otroka. Zanimivost je vzbujal tudi desetletni Adel Delič. Tudi zanj je veljalo olimpijsko geslo Pomemebno je sodelovati. Tekel je kar z mavcem na nogi. Predsednik ŠD Škale - Hrastovec pa je skupaj s tamkajšnjimi učiteljicami pripeljal približno petdset, predvsem mladih članov tega društva, seveda so bili z nekaterimi tudi starši, ki so tako najbolj neposredno spoznali, kako se rešiti kakšnega odvečnega kilograma. Pa ne le ti, kar vsi, kajti; znano geslo tudi pravi: Zdrav j duh v zdravem telesu! ■ vos Katarina boljša od Petre Tudi najboljši slovenski mladi teniški igralki Katarina Srebotnik, sedaj člnica ŠTK Velenje in Petra Rampre TA Breskvar Ljubljana sta se vključili v Dan odprtih vrat TRC jezero z odigranjem tekme za oči. in za nagrado 500 oziorma 300 DEM, ki jo je jima izročil predsednik velenjskega kluba mag. BVanc Avberšek. Zmagala je Srebotnikova - 6 : 4, 6 : 2, nato pa sta skupaj premagali še velenjska trenerja (igrali so le eno igro) Matjaža Grosmana in Jara Vratislava s 6 : 4. vos Triatlon ob Jezeru •••••••••••••••• V soboto državno prvenstvo Društvo Triatlet Celje bo na kompleksu TRC Jezero v Velenju v soboto izvedlo odprto prvenstvo osnovnih in sredfnjih šol v sprint triatlonu ter triatlon za pokal Slovence. Osnovnošolci in srednješolci bodo plavali 300 metrov 10 kilometrov kolesarili in tekli 2 kilometra, v tekmi za sloevenski pokal pa bodo tekmovalci plavali 500 metrov, kolesarili 20 kilometrov in 5 kilometrov tekli. Tekmovalci se bodo zbrali in prijavili do 14. ure, ob 15.00 bo pred Belo dvorano start za osnovne in srednje šole, ob 16.00 start pokalnega triatlona, ob 19.00 pa bodo razglasili rezultate in podelili nagrade. Teden upokojencev V Škalah preko 200 pevcev Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje je tudi letošnji "teden upokojencev" pričela s športnimi in rekreativnimi tekmovanji. Ekipe so se v minulih dneh že pomerile v streljanju z zračno puško, balinaivju, kegljanju in šahu. Jutri, v petek, bo poleg ulova rib še vsakoletna kulturna prireditev "petje na vasi." Pred domom krajanov v Škalah bo nastopilo doslej največ pevcev in pevk, kar okrog 200jih bo iz različnih društev upokojencev. Prireditev bodo pričeli ob 17. uri, sodelovali pa bodo še recita-toiji literarnih krožkov iz društev upokojencev. O vseh dogodkih v "tednu upokojencev" več v naslednji številki Našega časa. ■ b.m. 10. NOČNA TEKMA ZA RUDARSKO SVETILKO SKOK V POLETJE Zabavno glasbena prireditev na Titovem trgu in podelitev glavne nagrade. Žrebanje vstopnic v soboto med prireditvijo in na prireditvi SKOK V POLETJE ob 20.45 uri. Glavna nagrada: FORD FIESTA 64702759