MUTRA«
), štev. 236 Maribor, četrtek 16. oktobra 1930
raznikov vsak dan ob 16. uri . zav. v Ljubljani št. 11.409 > pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova
Oglasi po larifu
Ogla** sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešer
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Požtnlna plačana sotouinU
itturu>or$M
Ce na 1 Din
Leto IV.
.	Račun pri poštnem ček. zav. v L
#li* mesečno, prejema« v upravi ali po pošti 10 I
J*
cesta it, 13
.Jutra" v Ljubljani, Prešernova utlea št. 4
0 ekonomski krizi
I* te dni na zborovanjih naroda povodni inšpekcijskega potovanja ministrov v Vojvodini spregovoril besedo tudi naš Minister za trgovino, obrt in industrijo, Priznani strokovnjak v gospodarskih vprašanjih Juraj Demetrovič. Izjavil je Bled drugim:
Kriza kmetijstva, radi katere trpi ob-!>em z nami tudi ves ostali gospodarski jet, je nastala, ker je po svetovni voj-silno narasla proizvodnja žitaric v Prekooceanskih krajih in ker so zaloge Pj-enice na celem svetu 1. 1928. znašaie u milijonov meterskih stotov, 1. 1930, ?a skupno z zalogami žita po 20 mili-, ^ov meterskih stotov. Letos pa pri-težkoča odtod, ker so izgledi za ev zelo dobri v Argentiniji in Kana-- kar vpliva na tvorbo cen. In končno : , ‘J1 pojav ruskega žita. Politika sov-ske vlade gre za tem, da izzove ne-!i(*>v61jstvo po svetu. Zato Izvaja po-’ko pobijanja cen. V industrijske držali meče ceneno industrijsko blago, da ?' izzvala brezposelnost. Danes računajo > evilo brezposelnih v industrijskih dr-avah že na deset do dvanajst milijo-®?v. Zato poskušajo sovjeti tudi v kmetskih državah, v koje mečejo žito, ne a bi vprašali za ceno na trgih, in iz-'vajo tako nezadovoljstvo v gospodar-em svetu. Tako hočejo sovjeti izzvati vetovno revolucijo. To je vodilo do si!-, eSa padca cen vseh kmetijskih pridelav. Treba je sporazuma med narodi, anosno med industrijskimi in agrarnimi •"zavami, da temu navalu odolž. In-. atrijskim državam kliče Jugoslavija in uge agrarne države: pustite tudi nas Ypti. in dobro nam bo vsem! ^Jevška vlada je mnogo storila za ,azenje ekonomske krize. Predvsem L sporazumi z našimi sosedi: najprej z Munljo, nato na konferenci agrarnih zav v Varšavi, na kateri je bilo žalnih osem držav, ki predstavljajo k ' milijonov konsumentov. Tudi v to,* u narodov smo delali v isti smeri. ?.*Sa glavna skrb je bila in bo, da bi „10 doseglo boljšo ceno in da se zabra-sPekulacija pri žitnih kupčijah. Reči Se,ramo, da je pri nas kolikortoliko do-Vi*.ena stalnost cen in da so cene pri nas Je nego v drugih državah. sVpXprvih desetih letih nismo dovolj po-», Cali pozornosti ekonomskim vpraša-zato tudi nismo bili dorasli eko-
id ključem
POJASNENA CELA VRSTA VLOMILSKIH TATVIN V MARIBORU.
fto
C* v°jn'- ki Jc nastala po fizični sve-^"'vojni. Qre za to, kdo bo v tej eko-Vse V(^n* zmaKai- Nam manjka pred-.zadružna prodaja naših pridelkov, tl ^kajo nam ogromna skladišča, kamor Zan sPrav|ia! svoje pridelke in dobil tam ^stojno plačilo po množini in Dr,tri« ’ ne P,ačiI° v gotovini, ampak s bi, uj m’ na katero lahko vsak hip doda. y r hoče, posojilo, ali ga pa tudi pro hoijniSe,to l® Pri nas še v razvoju. Pri-kjj, ? leto bomo začeli z gradnjo veli-kaS(1 , adlŠČ v Beogradu in Pančevu, skn J® tudi v drugih važnih gospodar-£vskih centriI'-Ujem « v,aI1 posve2a vseni tem vprašaje nk , ,n sfaJn°- pozornost in ni pri-* °o kateri se ne bi zanimal za vsa
MARIBOR, 16. oktobra. Pred par dnevi je bil v Mariboru aretiran 201etni brez poselni čevljarski pomočnik Jožef Geiger, ker je bil nujno sumljiv tatvine, izvršene pri Katarini Vertnik v Krčevini, kjer je bilo odnešene obleke in perila za nad 1000 Din. Geiger je tavino priznal in navedel, da jo je izvršil skupno z Borisom Pustom, brezposlenim 281etnim ključavničarskim pomočnikom v noči na 17. septembra okoli 20. ure. Ukradeno blago sta poprodala krrietom na ulici.
Priznal je dalje, da sta drugi večer, 18. septembra, šla s Pustom slučajno mimo kina Union, pred katerim je stal neza-stražen osebni avto. Pust je segel v avto in odnesel iz njega Hubertus-plašč. Avte in plašč sta bila last nekega Birti-ča iz Marenberga. Geiger in Pust sta se nato 19. septembra odpeljala v Sarajevo, kjer bi bila v državnih železarnah na podlagi nakazila tukajšnje Borze de.a dobila delo. V Slavonskem Brodu sta prodala plašč nekemu šoferju za 150 D. Vendar sta prišla v Sarajevo prepozno in nista bila več sprejeta. Vrnila sto se v Maribor, kjer je bil najprej aretiran Geiger, nato pa še 14. tm. zvečer ob 21. na Glavnem trgu tudi Pust. Oba sta priznala obe tavini.
Obenem pa je Pust priznal, da mu je dva dni pred vlomom pri Vertnikovi izročil brezposelni lončarski pomočnik, 33-letni Ivan Fak, majhno3uro-budilko, vde lano v ribjo kost, katero je on — Pust — prodal nekemu moškemu na Aleksandrov: cesti za 30 Din. Fak je imel uro skrito v gozdu pod Kalvarijo. Ko s:a šla po nio. Fak Pusta ni pustil čisto v bližino skrivališča, ampak je moral Pust obstati kakih 20 metrov pred skrivališčem. Vendar je pa Pust opazil, da je tam še nekaj drugega. Ko sta se pozneje vrnila v mesto in se razšla, je Pusta gnala radovednost nazaj v gozd, kjer je našel v skrivališču kaseto z raznimi hranilnimi knjižicami in drugimi dokumenti, last Benkeja, krovskega mojstra v Aškerčevi ulici'22, kjer je bilo pred tedni sred belega dneva vlomljeno v spalno sobo in odnesena železna kaseta z 1700 Din gotovine in hranilnimi knjižicami ter dokumenti, Pust je takoj sumil, da je Fak izvršil ta vlom in tatvino pri Benkeju.
Med tem je bil včeraj aretiran že tudi Iv3n Fak. Policijski organi so šli s Pustom sinoči na lice mesta pod Kalvarijo in so tam na določenem mestu res našli kaseto z dokumenti, pa seveda brez 1700 Din. Ugotovili so dalje, da je tudi
gori navedena budilka bila Benkejeva last, ki tatvine te ure doslej niti opazil ni. Fak je danes pri zaslišanju priznal, da je bil soudeležen pri tavini pri Benka-ju, izvršitev tavine pa zvrača na neznanega četrtega, ki doslej še ni aretiran.
Eden izmed aretirancev je tudi izpovedal, kako mu je Fak pripovedoval. da je 6. novembra 1924 vlomil v trgovino umrlega trgovca Vrhunca v Maistrovi ulici in odnesel aktovko z 100.000 Din. Vlom je bil izvršen med opoldanskim odmorom in je ostal takrat nepojasnen. Danes je Fak to dejanje zanikal.
Tudi je eden izmed njegovih tovarišev povedal, da ga je Fak nekaj 'dni pred vlomom v Borzi dela prosil, naj mu pri kakem ključavničarju ukrade vlomilske ključe. Ker je ta-odklonil, je dobil drugega. Izrecno je Fak takrat dejal, da rabi ključe za vlom v Borzo dela, ki ga je že enkrat poskušal, pa ni imel pravih ključev in se mu ni posrečil. Sumljiv je tudi te vlomske tatvine, ki jo pa zanika.
Policija preiskavo z vso paro nadaljuje in upa priti do živega tudi še četrtemu vlornilsko-tatinskemu tovarišu.
Otuoriteu gostilniškega gospodinjskega tečaja v fTlariboru
MARIBOR, 16. oktobra. Danes ob 9. je v zavodu Vesna bil otvorjen prvi gostimiški trospodinjski tečaj. Po pozdravu voditeljice zavoda gospe Rapočeve jc tečaj otvoril predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Zemljič z daljšim nagovorom. V zastopstvu banske uprave je prireditelje, učiteljski zbor in gojenke nagovoril obrtno zadružni inšpektor g. Založnik, imenom Zbornice za TOI pa zbornični svetnik g. Oset.
Svečani otvoritvi so poleg drugih Prisostvovali: zastopnik mestnega načelnika ravnatelj g. Kochler, člani Zvczinega ožjega odbora itd. Gojenk je bi.o v prvi tečaj, ki bo trajal do 15. dec., sprejetih samo 16 ker je istočasni pouk večjega števila nemogoč. Ker se je pa priglasilo dosti več gojenk, je že sedaj predvideno, da se otvori še takoj po Novem letu drugi tečaj. V pouku, čegar vodstvo je v rokah ravnateljice gospe Faončove, se bo menjavalo 7 učnih moči. Učnih ur je predvidenih za praktična dela 343. za predavanja 123. Tečaj je omogočila banska uprava, ki je na intervencijo predsedstva Zveze gostilničarskih zadrug z izdatno subvencijo zasigurala kritje velikega dela tekočih stroškov.
6radnja cest in železnic
BEOGRAD, 16. oktobra. Včeraj ro otvorili v Beogradu oferte raznih tvrdk, ki so bile vložene na .podlagi natečaja, razpisanega od vlade za gradnjo raznih cest v doižini 780 km za 700 milijonov Din ter železnic za 1,170 milijonov Din. Za gradnjo cest je bilo vloženih 12 ponudb, od teh ne kaj z domačim kapitalom, za železnice 8, od teh razen ene vse s tujim kapitalom. Ponudbe so ugodne. Tvrdke ponudnice bi zgradbe izvršile na svoje stroške proti 10—151etni amortizaciji z 7?«nim obrestovanjem. Izmed predvidenih cest ni nobena v Sloveniji, izmed železnic pa proga Št. Janž
Drobiž iz Slov. Bistrice.
Krajevni odbor se je odločil za gradnjo nove šole. Stara šola ne edgo varja niti zdravstvenim predpisom, še manj pa ogromnemu številu učen* cev. Sestavila se je deputacija, ki bo skušaia izposlovati banovinsko in državno podporo. V deputaciji so g. Miloš Tajnik,, šolski upravitelj: dr. J. Schaubach, župan, in S. Jagodič, okrožni zdravnik, Dosedanje šolske prostore pa bodo preuredili v stanovanja učiteljstva.
V nedeljo 26. t. m. priredi tukajšnje gasilno društvo svojo veliko letno tombolo na Glavnem trgu, v 'slučaju slabega vremena pa v dvorani okrajne hranilnice. Čisti dobiček tombole
je namenjen odplačilu motorne bri»* galne.
S trgatvijo je večina posestnikov že pričela. Letošnji pridelek je kvalitetno slabši od lanskega, sicer pa ima še vedno povprečno preko 17 stopinj sladkorja. Nekaterim posestnikom je tudi toča precej potolkla.
Tudi smrtna kosa je sedaj posegla dvakrat med nas. V soboto popoldan smo pokopali posestnico gospo Gril. V pondeljek pa je bil v Mariboru pogreb’ gospe Rusove, soproge tukajšnjega žandarmerijskega narednika g. Rusa, ki je umrla v splošni bolnici v Mariboru. Prizadetim naše sožalje I —•
2000 Din mu zmanjkalo.
Včeraj je pripeljal v Maribor vinski mošt posestnik Metod Pignar iz Zagorcev v Slov. gor. in je prodal molt nekemu gostilničarju. Zvečer je šel spat k sorodnikom. Ko se je zjutraj zbudil, ni v listnici, katero je imel rod zglavjem, našel več 2000 Din in Je zadevo prijavil na policiji.
Aretiran je bil
sinoči v Mariboru 22-letni Fr. Telch-meister, ki ga sodišče zasleduje s tiralico radi prevare.
Zakon o zdravnikih.
je vrhovni zakonodajni svet v svoji seji 15. tm. končhoveljavno dodelal In sprejel in bo sedaj predložen ministrskemu predsedniku v odobrenje. —
važna tekoča gospodarska vprašanja. Stalno tudi daje inicijativo za nove podvige. Dolžnost vsega naroda je, da v očigled težavam na ekonomskem polju tudi sam aktivno sodeluje pri reševanju važnih in življenskih svojih ekonomskih vprašanj. Posameznik ne more delati čudežev, lahko jih pa enoten in organiziran narod.
Ves na.š problem bi bil kmalu rešen.
ako bi nam ne bil potreben uvoz. Tudi bi Se našim proizvodom dvignile cene tudi v slučaju, če bi še omogočila njih večja potrošnja v državi sami, to je, če bi se naš Človek v pasivnih krajih moge' vedno do sita najesti. Treba je narodu omogočiti prehrano, treba mu dati zaslužka.
Vkljub težkemu ekonomskemu stanju tudi Dri nas pa mora vsak objektivni opa
zovalec, ki je zadnje čase bil količkaj po svetu, priznati, da se še najboljše in naj-zadovoljneje živi pri nas v Jugoslaviji Se boljše bi bilo, Če bi imeli še več »dim nikov* (tovarniških), ker bi- bila, potrošnja agrarnih produktov potem še večja, na drugi strani pa nam ne bi trebalo uvažati blaga, za katero daiemO zlato. Treba nam je zmanjšati uvoz in treba' je, da si sami uredimo svojo hišo.
Naša zavarovalna stroka in tuil kapital
V NAŠI ZAVAROVALNI STROKI JE INOZEMSKI KAPITAL DOCELA NEPRODUKTIVEN IN ZA TO TUDI NEPOTREBEN.
Inozemski kapital igra v našem narodnem gospodarstvu nedvomno zelo veliko vlogo. Zlasti v zadnjem Času postaja dotok inozemskega kapitala v našo državo vedno večji, kar priča vsekakor o zaupanju inozemskega denarnega trga v našo državo. V splošnem je plasiranje inozemskega kapitala le pozdraviti, ker je produktiven tudi za nas in pospešuje zlasti razvoj naše domače industrije. Toda mi imamo v mislih predvsem inozemski kapital, ki je naložen v naši zavarovalni stroki in je za nas docela neproduktiven in zato tudi nepotreben. O v.ogi inozemskega kapitala v naši zavarovalni stroki se zlasti zadnji čas obširno razpravlja po naših strokovnih glasilih, posebno zanimiv pa je ilanek »Jugoslovenskega L1oyda«. katerega glavne misli podajamo v naslednjem.
Tuje in takozvane nacijonalizirane zavarovalne družbe izvozijo veliko kapitala v našo golo škodo. Da ta trditev odgovarja resnici, vzemimo za primer na pol tujo zavarovalno družbo »Sava«, katere bilanco je analiziral ugledni gospodarski časopis »Narodno Blagostanje« z dne 20. septembra t. 1. Na podlagi tega je razvidno
1.	da je splošna zavarovalna družba »Sava« v Zagrebu imela lanskn leto brez prenosa iz leta 1928. čistega do bička za celih 3,197.675 Din medtem ko je čisti dobiček leta 1928. znašal 1,791.054 Din. 2. Ta dobiček je dosežen na od 10 milijonov delniške g^av nice efektivno vplačanih 4 milijonov Din. Bilanca kaže, da je šele lansko leto bila glavnica povišana od 4 na 6 milijonov dinarjev in to ne z efektivnimi vplačili, ampak s prenosom iz dobička. Rentabilnost »Save* znaša po tej analizi mnogo več kot 50% od vplačane glavnice. Radi tega dobivajo delničarji »Save« poleg »primerne dividende« na svoje delnice za faktično vloženih 40 dinarjev na leto 100 Din. 3. V čem leži tajnost uspeha »Save«, se vprašuje pisec, ki je analiziral bilanco? On sam na to odgovarja, da se ključ uspeha nahaja v vodstvu in zvezah. A glavna zveza »Save* je »Assicurazioni Generali« iz Trsta, ki je v »Savi« udeleženo s 40%
Z neodoljivim, a trpkim humorjem pravi nato člankar »Jugoslovenskega Lloyda«: Naj mi bo dovoljeno izpre-govoriti par besed o etimologiji te zavarovalne družbe, ki nosi tako lepo. drago slovensko ime. Tukaj citira Lj. Kossier-jevo knjigo: Judje v Jugoslaviji in Bolgariji, kjer čitamo na str 317 sledeče: Pod zaščito novih »na-cijonalnih« inštitucij in »nacijonalizira nih« tujih ustanov nadaljujejo tujci pomnoženo silo svoje delo tam, kjer
Maribttrski in Anemi drobiž
dominanten položaj v zavarovalni stroki pri nas... Treba je konštatira-ti, da imate samo dve italijanski družbi, ki jih vodijo Judje, več kot polovico celokupne naše zavarovalne stroke (okrog 60%) v svojih rokah in ogromne vsote — več sto milijonov dinarjev gredo letno preko meje v obliki premijskih vplačil. Največ dobička v državi ima »Sava«, splošna zavarovalna delniška družba v Zagrebu. Ta družba dela v korist Italijanom in italijanskim judom in sicer kot afilijacija »Assicurazioni Generali« (ki istotako dela pri nas, toda njena bilanca poslovanja je nepoznana, ker ni objavljena) Signor Edgard Morpurgo je predsednik »Assicurazioni Generali« in istočasno podpredsednik »Save«.
Na strani 390 omenjene knjige čitamo: Poleg bankarstva se ita'?janski kapital pojavlja v zavarovalni stroki in drži v svojih rokah glavni zavarovalni posel v Jugoslaviji in Bolgariii in to potom Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica ter ene »nacijo-nalne« tvrdke: »Save«, zavarovalne družbe v Zagrebu. — Kakor v bankai stvu tako so tudi v zavarovanju in industriji glavni akterji italijanske ekspanzije na Balkanu italijanski ekonomski Judje. Tri kričeča judovska imena simbolizirajo celo italijansko gospodarsko politiko na Balkanu. To so milanski jud Giuseppe Toplitz, administrator pri Banca Commerciale Italiana, ki se šopiri v bankarski stroki, krščanski jud Edgardo Morpurgo, administrator Assicurazioni General5, ki se šopiri v zavarovalni stroki, in drugi krščanski jud inž. Emilio Stock, administrator družbe »Spalato«. ki se šopiri v industrijski ekspanziji... Pisec nato zaključuje: Tega se mora z., vedati vsak član slovanske zajednice na Ba.kanu, ki se interesira za gospodarsko usodo balkanskih' Slovanov Mi nočemo to tako važno vprašanje enostavno razmotrivati, niti n>smo v načelu proti dotoku tujega kapitala v našo državo. Toda eno zahtevamo da se poslovanje tujih družb najstro žje kontrolira, in drugo, da se tujemu kapitalu* dovoli pristop samo v take svrhe, v katerih ne škoduje našim narodnim interesom in domači industriji V zavarovalni stroki pa je tuji kapital docela neproduktiven ter ga ne potrebujemo, pa magari, da se skriva pod »nacijonalno« firmo, v katere upravah sede tudi naši ljudje Poziv Kossier-a, da se vsak dober Slovan tega mora zavedati, je razumljiv. V današnji težki gospodarski kri zi je pač potrebno, da štedimo, kjer se le štediti da. Ni to šovinizem, ^ego načelo gosprftiarske razsodnosti, česar
so poprej zaostali, in zavzemajo danes l nam pač Italijani ne morejo zameriti
mariborsko glečallSče
REPERTOAR:
Četrtek, 16. oktobra ob 20. uri »Škrlan-čkov gaj«, ab. A.
Petek, 17. oktobra ob 20. uri »Juta«, prireditev ljudskega odra.
Sobota, 18. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«, ab. C. Kuponi.
Nedelja, 19. oktobra ob 20. uri »Škr-Jančkov gaj«. Kuponi.
Iz gledališča. V petek, 17. t. m. bo vprizoril mariborski ljudski oder dr. Dornikovo zgodovinsko igro iz koroške preteklosti »Juta«. V soboto. 18. t. m. se bo ponovila velezabavna, moderna Szirmajeva opereta »Aleksandra«, ki je že parkrat napolnila hišo, za ab. C. — Za občinstvo, ki med tednom ne more posečati gledališča, se bo vprizorila v nedeljo kot večerna predstava Leharjeva opereta »Skr-jančkov gaj«.
Mariborsko gledališče pripravlja v
drami Andrejevo igro »Dnevi našega življenja« v režiji g. J. Koviča, v opereti Audranovo »Lutko« v operi pa Smetanovo »Prodano nevesto«.
Železničarska tombola
se vrši nepreklicno v nedeljo J9. tm ob pol 3. popoldne na Trgu svobode. Vabimo cenj. občinstvo k nakupu tom bolskih srečk, posebno v predprodaji pri mizicah na raznih ulicah in ..rgili Opozarjamo, da nudimo za tombolo krasne z^avne dobitke, ki so na ogled v izložbi tvrdke Wesiak na Aleksandrovi cesti. Izven tega je še več dobitkov znatnih količin premoga. Posebno še tudi opozarjamo na krasen ši valni stroj »Singer« in sicer naimoder-nejše tipe! Ne zamudite te res izredno ugodne prilike ter si vsi nabavite sre čke za to zaključno letošnjo tombolo! — UJNŽB. Podružnica Maribor. — Lutkovno gledališče.
Mladinski odsek Sokola-madca priredi v nedeljo 19. t. m. v Narodnem domu drugo letošnjo mariiotiefnopred stavo z enodejankama »Čarobni dež nlk« in »Gašnerček slikar« Ceno prostorom 2—5 Din.
Skupni pešlzlet na Peco priredi Mariborski smučarski klub. Odhod iz Maribora v soboto 18. t. m. oh 13.18, povratek »v Maribor v nedeljo 19. tm. ob 21.26. —
Učiteljsko zborovanje u fDariboru
Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je preteklo sredo imelo svoje prvo popočitniško zborovanje združeno z občnim zborom. Udeležencev je bilo 75, kar je okrog 70% mariborskega učite.jstva. Društveni predsednik g. Lukman je dal v razpravo interne društvene zadeve, nakar so sledila poročila delegatov pokrajinske skupščine UJU v Novem mestu in državne skupščine UJU v Beogradu, na kateri je prišlo — kakor znano — da spora in abstinence Slovencev in Hrvatov. Po obširni in mestoma burni debati je bil v zadevi spora z veliko večino sprejet sledeči sklep: »Nastali spor na letošnji jubilejni skupščini ne odobravamo, ker v času, ko čakamo na zboljšanje našega gmotnega položaja, ni primerno z abstinenco ali kakorkoli onemogočati složno delo v skupni učiteljski organizaciji. Želimo, da pride mimo vseh osebnih nasprot-stev do kontakta vseh sekcij in se izvrši sporazum brez tendence osebnih obračunavanj prejšnjih in bodočih predsednikov UJU.«
S tem je mariborsko učiteljstvo zavzelo stališče, ki odločno obsoja poli-j tiko osebnih ambicij kjerkoli in kakor- j koli. Upajo, da bo započeta akcija onih! sekcij, ki so zapustile kongres, rodila1 čimprej zaželjeni uspeh: zopetni stik z večino jugoslovanskega učiteljstva. Ko bo to doseženo, bodo brezdvomno učvrščene tudi slovenske učiteljske vrste, ker se bo s složnim in izključno stanovskim delom lahko dvignil čut tovarištva v vseh učit. društvih Dravske banovine.
Končno je bila izražena nada, da bodo občine (mestna, Studenci, Krčevina, Pobrežje) ugodile u-pravičenim željam učiteljstva v zadevi stanarine in kuriva. V tein oziru je bila postavljena kot vzor občina Tezno, ki je v smislu zakona v polnem obsegu ugodila učiteljstvu, kateremu izplačuje po 150 Din stanarine in relu-tum za kurivo po 115 Din za m3. Vsa čast občinskim možakarjem, ki se zave dajo važnosti vzgojnega dela učiteljev, katere je treba zato tudi podpreti, kakor to določa novi šolski zakon Iz nadaljnjih poročil je sledilo, da je že tudi občina Krčevina na istem potu!
Volitve novega odbora so se izvršile sledeče: predsednik g. Lukman, v odboru pa so: gg. Rode, Faganeli. Cvetko, Bratuš. Petrič in Klemenčič ter ge. Tomažičeva, Medvedova in Burnikova.
Želimo novi upravi pri svojih prizadevanjih mnogo uspeha v prid mariborskemu šolstvu in učiteljstvu!
XIw
: Grajski:
Od danes Četrtka dalje
Kabinet dr. Lari-Fari
150% nemška veseloigra. Dunajski humor. Kot predigra: 1. Pevci mojstri
2. Pustolovine zaljubljene žaba.
3. Predigre za iilme: sinji angeli, tri-go ljubavi, in proces Dreyfus.
Union:
Danes ietrtek In jutri petek zadnjič
Noetova barka
Najlepši in največji tega leta. Tehnično dovršeni 100% zvočni umotvor. — Film neprekosljive vsebine!
V predpripravi:
Dvoje src v s/4 taktu
Uelik požar u Pobrežju
Snoči je na Pobrežju v Nasipni ulici nenadoma izbruhnil požar. Gorela je tovarna usnja Konstein. Na lice mesta so takoj prihitela gasilna društva Pobrežje, Maribor, Studenci in Mar. Brezje. Gašenje ognja je bilo^ vsled pomanjkanja vode otežkočeno. Domače gasilno društvo je zasedlo z malo brizgalno studenec g. Kovačiča, da je branilo soseščino. S turbinko pa se je priklopilo na hidrant v Mejni ulici v Mariboru, kamor so pozneje prišli tudi Mariborčani. Vsled velike oddaljenosti se cevi niso mogle tako naglo razviti in tok vode je močno zakasnel. Med tem časom so Mariborčani izrabili majhno cisterno, dokler je bila voda. Brezenčani so s svojo brizgalno branili severni del stavbe, Studenča-ni pa so podpirali domače društvo, ker sami niso imeli vode. V tovarni je bf-lo precej usnja, katero je moštvo domačega društva takoj spravilo na varno.
Kako je ogenj nastal, je za sedaj nepojasnjeno. Škode je precej, ker so trpeli tudi nekateri stroji.
Pala§s de Danse
daniti novi
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19, 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17., 19, in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blagajni. XXVI
Sestanek privatnih in trgovskih v-a* meščencev
se bo vršil v petek, dne 17. oktobra ob 20. uri v prostorih »Zadružnega doma«, Slomškov trg 6/1 z dnevnim redom: Konvencija o osemurnem de* lavniku za privatne in trgovske o?* meščence. O dnevnem redu poroc« gospod Vladimir Pfeifer, tajnik Delavske zbornice v Zagrebu in delegat de-Iojemalske skupine na mednarodni konferenci urada dela v Ženevi. na kateri je bila sprejeta konvencija 0 osemurnem delavniku za nameščen* ce. Z ozirom na važnost dnevnega re* da se vabijo vsi privatni nameščenci da se sestanka udeležijo.
Ženski kongres v Zagrebu . je bil 15. tm. zaključen. Za predseo*1'” co nove uprave je bila izvoljena gosPa Leposava Petkovičeva iz Beograda, tretja podpredsednica je gospa Fra' nja Tavčarjeva iz Ljubljane, med Cia* nicami uprave je tudi gospa Ivank3 Lipoldova iz Maribora. Prihodnja glav na skupščina jugoslovanske ženske zveze bo v Beogradu. —
Nad tri milijarde dinarjev posojila ponuja naši državi velika francoska finančno-industrijska skupina za grad' njo železnic pod pogojem, da bi doba-vili potrebni materijal (tračnice itd.)v Franciji. Ponudbo sedaj proučujejo na pristojnih mestih. —
Novi vozni red,	,.
veljaven od 5. oktobra, obsega zimski vozni red avtobusnih prog-Cena 2 Din. (po pošti Din 2.50, denar poslati naprej). — Trgovci popust-Naročila sprejema tiskarna sv, Uri*3 v Mariboru. —
Koroški plebiscit in Primorje. Javno predavanje o tej temi se ^ vršilo v soboto 18. tm. ob 20. uri prostorih g. H. Kosiča, Vetrinjska 24. Predava g. Ivo Berščak. Vljudn vabljeni zlasti Korošci in Primorci. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizika1 sta bila od 8. do 14. t. m. prijavljen 2 primera obolelosti za davlco in primer šena. —	.
Zimskošportni "dsek SPD v Mari' b°ru . jnC naznanja, da priredi v pondeljek . 3. nov. v Zadružni gospodarski Da predavanje pod naslovom »Koros — smuški paradiž v Savinjskih a.P ’ na kar že sedaj opozarjamo vsč *•’
je vršil
telje naših planin!
Živinski sejem.
Na živinski sejem, ki se jo - _ torek, je bilo prignanih 13 konj,	t
kov, 91 valov, 292 krav in	je
skupno 410 komadov, prodalnin	9
bilo 279 komadov, od teh v Avsu j Cene: debeli voli 1 kg žive tez_
Din, poldebeli 7-7.75. plemensK’ ^ -6.75, biki za klanje 6.5^^^. bele klavne krave 6.75 7.50, P	j j.
ske 5—6. kiobasarice 4—5, m
atrakcijski sporedi
V Mar! K o r ti, 3ne 16. X. '1920.^v
Mariborski VFCFtfN!K JTtrfrš
Štiri tedne v aeroplanu
KAJ PRAVI O’ BRIEN O SVOJEM REKORDU?
Junaška ameriška letalca O’Brien in Jackson sta dosegla nedavno svetovni rekord v vztrajnostnem letu, ker sta ostala v letečem letalu celih 647 ur. O poletu je O’ Brien dal ameriškim poročevalcem listov med drugim sledeče izjave:
Ostati 4 tedne v zraku v letečem aeroplanu, se zdi zeio lepo: v resnici ni treba za to mnogo treninga, pač pa JflnoKo energije, dobrega razpoloženja •n vzdrževanja snage Možno je paČ z neobrito brado voditi letalo, toda letalec, ki se nič ne briga za svojo zunanjost, se spremeni počasi v divjaka. ki mu je končno vseeno ali motor dobro funkcijonira ali ne. Zato sva se midva vsak dan brila in se vsak drugi dan preoblekla v sveže perilo. Po kratkem času je šlo to še dovolj v redu.
Težje je bilo s spanjem. Imela sva sicer na letaiu dobro posteljo in me-navaje sva se tudi s tovarišem na njej počivala. Toda peklenski ropot motorjev je onemogočal vsakršno spanje. Šele sčasoma sva se na ropot navadila in spala kakor novorojenček Po kopeli. -
Hrano so nam spravljali na letalo vsak dan svežo. Moja žena je dobra kuharica, in nas je dobro zalagala z
obloženimi kruhi, pečeno perutnino, zrezki, salato in sadjem. Kot pijačo sva uživala mrzel čaj.
Spravljanje živil na naše letalo je bil najbolj dramatični moment celega dne. K letalu, ki nam jih je dobavljalo, smo se morali približati skoro na 8 metrov. Samo mala pogreška v urav* nanju motorjev, mali hujši zapih vetra ali zračni val bi zadostovali, da bi oba letala trčila in se razbila ob zemlji. K sreči se nam ni nikdar pripetila niti najmanjša nezgoda.
Tako je potekel čas prilično mirno. Najhujše zlo pa je strašno dolgočasje. Pri oglušujočem ropotu motorjev niti misliti ni bilo na medsebojni pogovor. Edino čitanje je bilo mogoče, toda silni pritisk vetra nama je povzročal solzenje. Sedela sva torej navadno brez besed in se udajala v neizogibno nujnost.
Samo ena okolnost, ki je pa O’ Brien ni omenil, jima je slajšala to strašno dolgočasje. Okolnost, da jima je vsa ka ura obstanka v zraku preko dotedanjega rekorda v vztrajnostnem poletu prinesla lepo število dolarjev. Zakaj kot revna pasažirja sta vstooi-la O’Brien in Jackson v letalo, kot premožna državljana sta se vrnila domu z letališča.
Pet let z operacijskim nožem u želodcu
Kmetica Jelisaveta Aleksandrova iz občine Živtovo na Bolgarskem je prišla pred leti v državno bolnico v Soji na operacijo. Imela je zarasla črevesa. kar ji je povzročalo težave pri prehrani. Operacija se je posrečila in cmetico so ozdravljeno odpustili iz bolnice. Doma se je zopet pridno posvetila delu. Od takrat je minulo Pet et. Nedavno pa je začutila velike bo-ečine v okolici želodca. Bolečine so se stopnjevale z vsako kretnjo do neznosnosti. Ker je že imela bridke iz-cušnje, se je takoj zopet podala v bolnico v Sofijo. Tam so jo rentgenizi-rali in pri tem ugotovili, da ima ženska v želodcu nek tuj predmet. Nova operacija! In kaj so našli? Operacijski nož! Zdravnik ga je pozabil pri operaciji pred 5 leti. Ženin želodec ni bil poškodovan, pač pa je bilo nožno eklo razjedeno od želodčnih kislin.
0 razmeroma kratki dobi je bila pa-cijentka zopet izpuščena iz bolnice, okrat popolnoma v redu. Vendar pa ni bila zadovoljna, ne radi noža, ki ga je pet let nosila v črevesju, ampak ni
1 šlo v glavo, zakaj je morala radi zdravnikove pozabljivosti pred petimi leti sedaj zopet v drugič p.ačati stroške bolnice. Pa vse ni nič pomagalo, morala je odšteti 4000 levov.
Tragedlia etata
30 LET V KAZNILNICI ZA SINOV ZLOČIN.
L. 1900 je na kalifornsko-meksikan-ski meji zgorela farma Allan in s farmo vred tudi farmerjeva žena. Vse je govorilo za to, da je bil požar podtak-nen, osumljen je bil farmer, ki so ga Postavili pred sodišče in ga na podžgi pričevanja njegovega sina T^illa, "i ie nastopil kot glavna priča proti o-$etu. obsodili na dosmrtno ječo. Nedavno je stari Allan umrl v kaznilnici ^ San Diego. Tik pred smrtjo je odkril strašno tajnost, ki je ležala nad Požarom in smrtjo njegove žene v plamenih. Ni bil on krivec, ampak njegov sin Bill.
. Bill je bil takrat star 20 let. Od mladih nog je bil nepridiprav in je prizadeval staršem težke skrbi. Razuzdani sin je celo kradel svojim staršem, da bi si dobil sredstva za svoje razuzdano življenje. Nekega dne se je farmer Posvetoval s svojo ženo, kaj naj počneta z nebogljenim sinom. Sklenila sta, da ga izročita oblastim, v nadi, da ga °0 krajša kazen izpametovala. Ta pogovor pa je sin prisluškoval. Ponoči nato je v stanovanjskem poslopju izbruhnil požar. Farmer se je zbudil prvi in odhitel po stopnicah v spalnico svoje žene, da bi jo rešil. Sin Pa mu je stopil s kolom naproti in mu zabranil vstop v spalnico. Med oče-
tom in sinom je nastala težka borba. Končno je sin očeta pobil na tla, kjer je obležal nezavesten. Zbudil se je Tele v hiši soseda in izvedel na svojo grozo, da je njegova farma do tal pogorela in v plamenih tudi njegova žena. Še se ni oddahnil od strašnega u darca, ko je že prišla policija in ga aretirala.
Radi požiga in umora žene ie bil po stavljen pred sodišče. Kot glavna priča proti njemu je nastopil njegov sin Bill Allan. Bill je izpovedal, da ja videl očeta, kako je nesel petrolejske sode v kozolec. Ko je hotel rešiti ma ter iz goreče hiše, mu je oče to s silo zabranil. Popolnoma strt, stari Alan ni imel več moči, da bi razdrl mrežo laži, ki jo je spletel krog njega njegov sin. Tudi je sina še vedno ljubil in je upal, da ga bo njegova žrtev pripravila do poboljšan ja. Tako je molče kazen sprejel in preživel konec svojega življenja v kazni nici. Par dni po tem odkritju, ki je v ameriški javno sti izzvalo senzacijo, je stari Allan u mrl. A še pred svojo smrtjo je na ža lost doznal da je njegova žrtev, ki io je doprinesel za sina, bila brezuspešna Oblasti so dognale, da je bil Bill Allan že L 1918 usmrčen radi umora na e ektričnem stolu.
Plemenita gesta bolne Rmeričanke
V bolnico v San Frančišku so nedavno Pripeljali 251etnega Irwinga Johnsona, k;
niu ohromeli dihalni organi. Johnson 'e bil oženjen in oče dveh otrok. Dali so j?? v posebno urejen oddelek z umetno '*'alno napravo, ki je neprestano netila e|ovanje njegovih pljuč. Že po tednu ”ni tega umetnega dihanja so se pokazali ^ bolniku očitni učinki zdravljenja. Te-*a' Pa se je zgodilo nekaj, kar je ogro-Popolni uspeh lečenja. Slučajno je °'ela na isti bolezni 301etna gospodična ‘ac Cloughova. V bolnici pa so imeli sa-10 en aparat za umetno dihanje, v kate-'eiri ni bilo možno namestiti oba bolnika ^krat. Tedaj je Johnson izjavil, da stOD& prostor bolnici svoje mesto. Ko-haaj Pa so Johnsona vzeli iz aparata, so M*Jle nove komplikacije ohromelosti toip'! in zdravnikom je bilo jasno, da bo fes i Tedai Pa )e ^opet gdčna Cloughova w. n° izjavila, da se zdravljenju v j. ‘ 'atu odlove v korist Johnsonu, in da leisfravnike pregovorila, je pokazala na In)., Vo’ da ie ona samica in brez otrok, ^ !!s°n pa je rodbinski očel Zdravniki 11 morali izpolniti željo. Junaška in
| plemenita žena je res čez nekaj dni u mrla, dočim je pri Johnsonu upanje, da popolnoma ozdravi.
Iz debe dvojezičnih napisov v kinih
Nekega dne so igrali v nekem me stu —- lahko je bilo tudi pri nas — film »Povratek«. Mož se vrne iz ujetni štva in najde ženo z drugim poroče no... Torej film prikazuje mož 3v po vratek v domači kraj, kjer presrečen in prevzet obstane in vzdihne: »Pre krasno«. Nemško tablico pa je opera ter pozabil vriniti. — Mož nato vstop nod domači krov. spozna tragiko s\ je vrnitve in da žena živi z drugim in vzklikne: »Prokleta!« Takoj nato pa sledi izpuščena tablica prejšnje siike, ki ve povedati: »Herrlich!«
Iz uredništva.
Mlad nenadebuden pesnlkovič le poslal uredniku leposlovnega 'lista svoje prvence s prošnjo, da mu pojas ni, ali naj piše rokopise za tisk samo na eni ali na obeh straneh. Urednl je pesmice prečital in mu naglo odgo voril: Na nobeni, dragi gospod, na no beni...
Noua astronomska postaja
Na Jungfrau (v Švici) so v višini 3457 metrov zgradili novo znanstveno postajo, opremljeno z vsemi modernimi pripravami za astronomijo, iziko itd. Stroški za zgradbo in popolno opremo postaje so znašali doslej 800.000 švicarskih frankov, ki so ih nabrali s prostovoljnimi prispevki z celega cveta. 2e pred to novo postajo so bile doslej najvišje astronomske postaje: na skalovitem pogorju v Coloradu (Amerika) v višini 4300 m od r.. 1870, na Monte Rosa (v zapadn tali ji ob švicarski meji) v višini 4563 metrov in na Mont Blancu v višin 4357 metrov. Vendar so vse te posta je dostopne samo prvovrstnim turi-stom, dočim je nova postaja na Jungfrau zvezana z dolino z zobčasto železnico in omogoča, da se lahko istočasno 16 znanstvenikov bavi z znan stvenimi deli.
Kaj pouzroča uečino bolezni?
Italijanski zdravniški časopis »Anuali Ravasini« trdi v zadnji številki, da se v medicinski vedi vedno bol uveljavlja prepričanje, da je večina bo lezni, ki so po dozdajnem mišljenju povzročene po mikrobih, posledica pacientovega duševnega stanja ali vsa; v tesni zvezi z njim. Znano je, da človeško telo vsled strahu, jeze ali kakega drugega duševnega razdraženja produ cira za človeški organizem nevarne strupe. Tako znani zdravnik in uče njak Nevvsholme trdi, da tudi nespora zumi posameznika z okolico povzro čajo resno zastrupljenje organizma Veda dozdaj še ni rešila vprašanja kako duševno stanje upliva na fizično, priporočljivo pa je, da se zdravnik ne omeji samo na telesno stanje pacijeir ta, ampak da posveti veliko pažnjo tu dl njegovemu duševnemu stanju.
Nova zvezdarnlca v Beogradu.
V Beogradu se končujejo dela na izgradnji nove velike zvezdarnlce Ravnatelj zvezdarnlce, vseuč. profe sor dr. Miškovič je izjavil te dni. da bodo kmalu namestili v zgradbi veli reflektor z 650 milimetrov objektiva kakoršna sta doslej samo dva na sve tu: v Tokiu in Babelsbergu (pri Ber linu). V kratkem bodo montirani tud astronomski aparati, kojih skupna vrednost znaša 30 milijonov dinarjev in so jih dobili na račun reparacij.
V Inseratnem oddelku.
Precej priletna gospodična je nr nesla v upravo oglas — ženitno oo-nudbo. za enkratno objavo. Upravni jo milosrčno pogleda in ji pravi: »A.‘ bi ne bilo dobro, da bi oglas večkra uvrstili? Pride cenejel«
Šport
'ekmovanje za srednjeevropski pokal
V Budimpešti se je včeraj vršila rc-vanžna tekma za srednjeevropski po-cal med Ferenczvarosom in dunajskim Rapidom. Po ostrem boju so odnesli Madžari pičlo zmago 1:0 (1:0). (ljub tej zmagi Madžari letos ne bodo več sodelovali, ker je Rapid že v prvi tekmi, zmagal s 4 goli razlike. V
nale prideta torej praška Sparta in dunajski Rapid.
Balkanski pokal.
Na konferenci z$ balkanski pokal v Sofiji je bil sprejet važen sklep, da se vse preostale tekme za balkanski po-cal odigrajo najkasneje do konca mala 1931. Dalje je bilo sklenjeno, naj vsak savez najdalje do 1. junija pred-oži predlog za nov hitrejši način i* granja pokalnih tekem. Razdeljeni so bili preostali termini naslednje: Dne 6. novembra: Jugoslavija:BoIgarska Sofiji; 7. dec.: Bolgarska:Gr5ka v Atenah; 15. marca 1931: Jugoslavija: Grška v Beogradu; 5. aprila: Jugoslavija :Bolgarska v Beogradu; 10. maja: Rumunija :Bolgarska v Bukarešti n 28. junija: Jugoslavija:Rumtmi|a v Zagrebu.
Kdo bo prvak?
V nedeljo 19. t. m. se bo na igrišča SSK Maribor odigrala najvažnejša ;esenska nogometna tekma v Mariboru. Srečala se bosta oba kandidata za prvenstvo Maribora: ISSK Maribor n SK Rapid. ISSK Maribor ima po dosedanjih uspehih in kvalitativni pre moči več izgiedov na zmago, vendar bi bilo vsako podcenjevanje SK Rapl-da lahko zelo nevarno. Pričakovati moremo tedaj jako zanimivo igro. —• Tekma se bo vršila ob vsakem vre-* menu.
Kongres Zveze športnih zvez.
V Zagrebu se bo vršil v soboto kon gres Zveze športnih zvez, kjer bodo sodelovali delegati vseh športnih' xvez z države. Program kongresa Je velik, vendar bo glavna točka ustanovitev »Visoke šole za telesno vzgojo*.
Konec balkanske olimpijade.
Končni placement balkanskih Iger v Atenah je naslednji: 1. Grčija 148,
2.	Jugoslavija 73, 3. Rumunija 50, 4. Bolgarska 37, 5. Turčija 22 točk.
PRIZNANI MEDNARODNI LETALSKI REKORDI.
PARIZ, 15. oktobra. Mednarodna
letalska federacija je priznala sledeče
nove letalske rekorde: ženski rekord
v višinskem poletu Rut Blaney Aleksander, Zedinjene države, 11. jul. 1930 z višino 6583 metrov; ženski rekord v vztrajnostnem poletu Maryse Bastie, Francija, v času od 2. do 4. sept., 37 ur 55 minut; daljnostnl polet v zaprtem krogu pilot Laulhč, Francija, v času od 4. do 5. sept., 2714 km 400 m; brzinski rekord nad 100 km z lahkimi letali IV. kategorije Clarence O. Prest, Zedinjene države, 28. maja 1930, 162 km 21 m: višinski rekord v razredu C z 2000 kg potrebnega tovora Boris Sergjejevski, Zedinjene države, 11. avg. 1930, višina 1674 m; razred C s potrebnim tovorom 1000 kg, brzinski rekord na progi 1000 km praporščak Adalbert Svozil. CSR, na letalu »Aero A 42«, motor Asso, 800 PH, na oficl* jelni progi Praga—Novž Bendtky— Praga, 20. sept. 1930, 252 km 380 m.
Nenavadna premija.
Moskovska »Pravda« poroča, da bo koncem oktobra iz Lenjingrada na novem parniku »Adžarja« odpotovalo 300 sovjetskih delavcev iz vseh tvomic Rusije, ki so se odlikovale z intenzivnostjo dela. Delavci bodo napravili potovanje preko Hamburga. Napulja in Carigrada. Potovanje je delavcem premija za njihovo delo.
DobrovoUcl In kolonisti dobe hrez-< obrestna »osolila.
Iz Beograda javljajo, da se bodo s 15. tm. pričela dajati dobrovoljcem in kolonistom brezobrestna nosoiila za zgradbe hiš na dodeljenih zemljiščih.
Tajna mrkega dola
(The Boscombe Vallev Mystery.)
Angleški napisal A. Conan Doyle. Poslovenil K. Savec.
»Dragi prijatelj, predobro Vas poznam! Poznam vojaško natančnost, ki Vas odlikuje. Vsako jutro se brije te, in sicer v tem letnem času pri dnevni svetlobi. A če Vam pogledam v lice, vidim, da ste na desni strani prav lepo obriti, a bolj ko are proti levi strani obraza, manj gladka je koža: prav površno pa ste obriti na levem licu, kar jasno priča, da ta stran ni tako razsvetljena kakor desna. Ne morem domnevati, da bi se tako točen človek zadovoljil s takim uspehom. ko bi se mogel briti pri luči. ki prihaja z desne in z leve strani. To Vam samo navajam kot preprost primer, kako je treba opazovati in zaključevati. To je moj posel in čisto lahko se zgodi, da mi bo mpja spretnost rabila pri poizvedbah, ki naju čakajo. Poznam eno ali dve manj važni točki, ki ju je ugotovila preiskava jin ki sta vredni, da si ju človek natančneje ogleda.«
»In to bi bilo?«
»Kakor se mi zdi. fanta niso takoj zaprli, temveč šele potem, ko se je bil vrnil domov v Hatherlev. Ko mu je redarstveni nadzornik povedal, da ga morajo odgnati v zapor, je pripomnil, da ga to nič ne preseneti, ker je tako asodo zaslužil. Ta opazka je seveda Izbrisala v sodnikovi duši vse dvome.«
»Saj je zločin sam priznal,« sem vzkliknil.
»Ne. ker je takoj nato izjavil, da je nedolžen.«
»Opazka, izrečena izza tako obte-žilnih dogodkov, je barem zelo, zelo sumljiva.«
»Baš nasprotno,« je trdil Holmes, »ta opazka se ml zdi najjasnejši kos neba. ki ga morem sedaj ozreti v oblakih!. In da je še tako bedast, tak bedak bi ne mogel biti. da bi ne vedel, kako hudo ga obtežujeio vse okoliščine. Da se je delal, kakor da ga njegova usoda preseneča, ali da se je kazal razžaljenega in ogorčenega, bi.se mi zdel zelo sumljiv, ker bi taka jeza ali osuplost ne bila naravna v tistih okoliščinah. dasi bi se nudila kot najboljša obramba možu, ki vse preračuna. Ker je tako mirno' sprejel česar ni bilo moči odvrniti, sem nrepričan. da ie nedolžen ali pa odločen človek, ki se zna Izredno dobro obvladovati. Nie-gova opazka o zasluženi usodi se mi ne zdi nenaravna, če pomislim, da ie stal ob mrtvem očetu, ki ga je bil še malo prei kruto žalil In vzoči kateremu se je bil po Iznovedi male dekline
tako izpozabil, da je dvignil roko nanj, kakor bi ga bi; mislil, udariti. Samoobtožba in potrtost, ki "se razodevata v opazki, se mi zdita bolj znak zdrave duše kakor kes radi umora.«
Zmajal sem z glavo: »Mnogo ljudi so že obesili, čijih krivda ni bila tako očividna.«
»Temu ne oporekam. Mnogo ljudi je že viselo po nedolžnem.«
»Kaj pa mladenič sam pripoveduje o stvari?«
»To, kar pravi, žal ne osrčuje baš njegovih braniteljev, dasi je najti tudi V njegovi izpovedi nekaj točk, ki so zanimive. Izsledili jih boste sami, le čitajte to poročilo.«
Izvlekel je iz svojega kovčega številko »Heresfordskega lista« in mi po kratkem iskanju pokazal stolpec, ki je vseboval nesrečnega mladeniča lastno izpoved s tem, kar se je bilo pripetilo v Mrkem dolu. Udobno sem sedel v kot našega voza in prav pazljivo pre-čital poročilo. Glasilo se je tako-le:
»Nato pristopi gospod Jakob Mac Carthy, edini sin rajnega najemnika, ki izjavlja:
»Bil sem tri dni v Bristolu. odkoder sem se vrnil šele v ponndcljek, dne tretjega tega meseca zjutraj. Pri svojem prihodu očeta nisem zatekel doma; dekla mi je dejala, da se je odpeljal s hlapčetom Ivanom Gobbom v Ross. Kmalu po moji vrnitvi so zadr-drala na dvorišču kolesa: pogledam skozi okno in vidim, kako hiti oče, z dvorišča, dasi nisem mogel ugeniti, katero pot je ubral. Vzamem sam nu-ško in jo počasi mahnem proti Mrkemu dolu: mikali so me kunci, ki so se naselili tam doli blizu jezerca. Spotoma srečam gozdarja Viljema Crpwder.ia. kakor ie tud? sam izpričal: toda moti se mož. če misli, da sem sledil rajnemu očetu. $e sanialo se mi ni. da hodi tik pred mano. Ko sem bil še kakih sto korakov od jezera, sem nenadoma čul klic ,Kuiil’ Tako sva se navadno z očetom klicala. Pohitim torej k jezeru: tik pri vodi se namerim na očeta. Zdelo se mi ie, da ga je moj prihod močno iznenadil. Nekako osorno me pobara, po kaj sem prišel. Začela sva se meniti, a kmalu se je razvil med naju hud prepir: ker je bil Oče nagle jeze. me je hotel celo udariti. Ko sem spoznal, da se ne more več obvladati, sem ga pustil in se napotil proti Pristavi. — Nisem še storil deset korakov, ko slišim grozen krik za seboj. Stečem naznl in najdem svojega očeta s prebito lobanio umirajočega v travi. Vržem puško v bičje in vzamem očeta v naročje, ki tako! nato Izdihne. Poklečim nekaj minut pri niem. potem na riopim h gozdnemu čuvaju gospoda Turnerja, kamor mi ie bilo najbliže, da ga prosim pomoči. Nikogar ni bilo nri očetu, ko sem se vrnil In nrav nič ne vem. kdo
mu je zadal grozno rano. Ljudje očeta | niso posebno mahali, ker je bil malce i osoren in nepriljuden; a kolikor vem, takih sovražnikov ni imel, da bi mu stregli po življenju. Ničesar drugega Vam ne vem povedati.«
Sodnik:	»Ali	Vam	je oče pred
smrtjo kaj zaupal?«
Priča: »Mrmral je nekoliko besedi, a drugega nisem razumel kot besedi co »rat« (podgana).«
Sodniki »Kako ste si tolmačili to besedo?«
Priča: »Kako bi si jo naj tolmačil? Mislil sem si. da se očetu blede.«
Sodnik: »O čem sta se z očetom pri jezercu prerekala?«
Priča: »O tem bi rajši molčal.«
Sodnik: »Obžalujem, da Vas moram siliti k odgovoru.«
Priča: »Najinega pogovora Vam ne morem povedati. Le toliko Vam za gotavljam. da stva'r ni bila prav v nobeni zvezi z žaloigro, ki je pomenku sledila.«
• Sodnik: »O tem bo odločeval sodni dvor. Ni mi treba še posebej poudarjati, kako si škodujete, ker nočete odgovarjati.«
Priča: »Navzlic vsemu temu moram molčati.«
Sodnik: »Zdi se mi. da je bil krik »Kuii« med Vami in Vašim očetom dogovorjen znak.«
Priča: »Da, tako je bilo.«
Sodnik: »Kako pa. da je oče kriknil, preden Vas je bil za'gledal in ko še niti vedel ni, da ste se vrnili iz Bri-stola?«
Priča (precej v zadregi): »Tega ne vem.«
Porotnik: »Ali niste ničesar sumljivega videli, ko ste se izza krika vrnili k očetu in ga našli v krvi?«
Priča: »Nič posebnega.«
Sodnik: »Kako to menite?«
Priča: »Bi! sem tako vzburkan in zmoten, ko sem hitel k jezercu. da nisem mogel na drugo misliti ko na svojega očeta. Toda zdi se mi, dasi nejasno, da je ležalo na levo od mene nekaj na tleh. ko sem tekel k očetu, kakor da je bilo nekaj sivega, nekak plašč ali ogrtač. Ko sem vstal, da skočim po pomoč, ni bilo na tistem mestu ničesar več.«
»Ali mislite, da je izginilo, preden ste stekli no pomoč?«
»Da. preden sem šel od očeta.«
»In ne morete določno povedati, kaj je tisto bilo?«
»Ne, le zdelo se mi je, da leži nekaj na tleh.«
»Kako daleč od trupla?«
»Morda kakih deset metrov.«
»In kako daleč od'gozda?«
»Baš tako daleč.«
»Potem so tisto stvar odnesli, ko niste bili niti deset metrov daleč od nje?«
»Da, toda bilo mi je za hrbtom.«
»S tem je Izpraševanje glavne priče
končalo.«
»Kakor vidim,« sem dejal, ko sem prečital poročilo, »so bile zaključne sodnikove opazke napram mlademu Mac Carthyju precej osorne. Mož po pravici poudarja protislovje, ki leži v mladeničevi trditvi, da ga je oče klical, še preden ga je bil videl; prav čudno ie tudi to. da neče povedati, o čem sta se z očetom prepirala, in nadvse nepojmljive so očetove zadnje besede. Vse te točke zelo obremenjujejo sina.«
Holmes se je tiho nasmehnil in se zleknil po blazini. »Vidva s sodnikom sta se morala hudo truditi,« je dejal, »preden sta našla točke, ki najbolj govorijo v prilog mlademu možu. Ali ne vidita, da mu pripisujeta kar v eni sapi zdaj preveč, sedaj premalo domiselnosti? Premalo, ker si ni mogel iz* misliti takega vzroka za prepir z očetom, ki bi mu zagotovil sočutje ,rse porote; preveč, ker si je baje izmislil tako čudno stvar, kakršna je tista podgana, ki jo omenja umirajoči oče, in pa plašč, ki je tako neopaženo izginil. Ne, gospod, obravnaval bom slučaj tako._kakor da je vse gola resnica, kar mladi mož trdi, in videli bodemo, kam nas ta hipoteza privede. Sicer pa smn otipal v žepu svojega Petrarca in nobene več ne zinim o zagonetnem slučaju, dokler ne prispemo na torišče. Zajtrkovala bova v Swindonu in kakor vse kaže, bova tam v dvajsetih minutah.«
Bilo je skoro štiri popoldne, ko sva končno izza vožnje skozi širno Strondsko dolino in čez široki blesteči Severn dospela v zalo mestece Ross. Suh, podlasici podoben mož, z zvitimi in prekanjenimi očmi. nas je čakal na pVščadi. Dasi je nosil lahek rjav ogrtač in irhaste hlače, da se priliči svojemu kmetiškemu okolju, mi ni bilo težko v njem prepoznati tajnega redarja Lestradea, Peljal rias je v gostilno. kjer nama je najel stanovanje.
»Najel sem kočijo,« je dejal Lestra-de. ko smo sedeli pri čaju.
»Poznam Vašo odločno naravo 10 vem. da bi se ne čutili srečnega, dokler Vam ne pokažem kraja, kjer se j* ftvar pripetila.«
»Zelo lepo in prijazno ste ravnali.« ga je pohvalil Holmes, »a vse je odvisno od tega, kako stoji tlakomer.*
Lestrade ga je začudeno pogledal-»Ne razumem Vas povsem.« je dejal
♦>Kaj pravi živo srebro? Devet iu dvajset, kakor vidim. Imam škatljico svalčic s sabo. ki jih je treba pokaditi: in počivalnik je mnogo udobneiŠi. kot ga najdeš navadno po hotelih naših malih mest. Mislim, da nocoj ne bom iz lahka rabil kočije.«
Lestrade se jo nekam prizanesljivo nasmehnil. »Najbrž ste si že ustvarili svoje mnenje po novinah,« je dejal
(Nadaljevanje sledi-)
Sobo, opremljeno, s prostim vhodom oddam. Magdalenska ul. 34 II. 2961	Zastopnike še za nekaj prostih rajonov za obisk privatnih strank v Mariboru in o-kolici se sprejme. Kratke ponudbe pod »Hočem zaslužiti« na upravo lista. 2960	
Družinske predstave vesele trupe od danes 16. oktobra v kavarni »Evropa«. 2964		
POZOR! Kam pa v soboto, dne 18. oktobra? Najboljše se boš zabaval, če boš šel na vinsko trgatev. In pojedino klobas v gostilno Lahalner-Starman, rankopanova 39. Koncert. Podaljšana policijska ura. Se priporoča Rado. 2962 ■ | ,r,, 				 i 				V nedeljo, dne 19. oktobra popoldne se vrši v gostilni Božič v Hočah veselica združena z vjnsko trgatvijo, godbo itd. Preskrbljeno. po s vsem, tako da bo zabava res prijetna. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. 2963	
Cenjenemu občinstvu naznanjam otvoritev modli«, konfekcijske tor galanterijske trgovine Maribor, Aleksandrova 19 Za obisk ao priporo«« Ivan Kernltnlk		Angleško in češko sukno siikno za plašče pralni batiun Llndener baižun barhente kakor tudi vsakovrstno manufaktumo bhjgo kupite najceneje pri xxxiv. SročkoPihlar Maribor, Gosposka ul. 5
SSSBSBBS		
Gramofone nopravlla precizno le mehanična 'delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« In gramofonskih plošč. 602
Pletiljo
sprejmem na deželo. Vprašati Stritarjeva ul 18.	2948
Prodani tri moške zimske suknje.
dve dolgi in eno kratko. Vprašati Sodna ulica 14 II, vrata 8.	2939
Izžrebane številke loterije sv. Pankracija
Po te} vrsti so bile Izžrebane:
3892, 2459, 1263, 248, 753, 2722, 574, 636. 5268, 2618, 377, 3017, 254, 522, 1399, 2134, 2253, 3522. 1023, 223, 1556, 3468, 2301, 529, 762, 2339, 2213, 853, 313, 584, 523, 662, 1122, 1738 3711 1270, 3404, 1741, 3119, 3956, 555, 1012, 685, 467 3932, 2295, 3674, 337, 2755, 1884, 3974, ?'7g' 3291, 1005, 3281, 1305, 545, 3996, 3, 2748, 3619. 1554, 3555,	1009,	1716,	378,	2633,	894,	2205,
2698, 1125,	2113,	1033,	1177,	2870.	3329,	1678,
3193, 2760,	1446,	3341,	1502,	1699,	2191,	203,
809, 2873, 436, 920, 652,	3977,	1918.	3513,	1726,
1040, 3054, 2477, 359, 1763, 516, 3093, 1743. 3857, 2754, 1159, 2899, 792, 3225, 2955, 1*»3, 2605, 3199, 3483, 1687, 1647, 2853, 3867, 1048, 3339, 506, 325, 588, 3506, 3085, 417, 352, 133Z, 2951, 3693,. 1134, 3620, 267, 45, 2945, 2174, 2975, 966, 3042, 910, 1189, 3687, 316, 81. 3675, 3642, 3777, 2083, 13, 109, 2449, 3110, 3357, 1443, 1966, 1992, 1000, 1077, 3696, 2900, 4194, 2110, 3954, 1996, 1460, 2640, 1671, 3635
1975, ,2595, 137, 1536, 751, 1877, 3544, 499, 635, 2398, ‘2519.	2016,	2680,	2278,	3048,	2465,	1091,
103S> • 2S23, 644,	,475,	3373,	1087,	2956,	434,
3537, J?70, 933, 1926, 159, 3896, '1426, 3587, 2397, 666, 1895, 694, 907, 2292, 271, 3491, 221, 704,	1927,	3640,	1168,	7§6, 2272;	2432,	1894,
211,	3664,	3865,	1804,	1380, 304,	3560,	3454,
37,36, 368j>,	166, 1481, 244, 19,	1015,	1916,	2534,
1597, 3596,	3818,	1280,	1323,	1690,	693,	3554,
3785, 890, 1906, 3955, 2043, 3716, 2902, 1081, 3636, 1807, 3521, 1599, 2555, 3830, 1689, 502, 560,	2118,	1007,	995, 140J, 1768,	1070,	3255,
512,	1321,	2320,	2505,	2018, 1435,	363,	3680,
2989, 1479, 495, 1422, 3455, 2346, 1417, 13r7, 2579, 330, 2053, 3881, 95, 1452, 251, 1605, 2155, 2145, 1062, 412, 2350, 1356. 1968, 1088. 3811, 2960, 2720, 08, 2659, 219, 3006, 1258, 3116, 3517, 2199, 3564, 1714, 764, 1537, 209, 1965, 1074, 2672, 858, 2479, 3028, 410, 2020, 3988, 1841, 32, 1409, 965, 2195, 1286, 20, 2192, 3845, 2641, 256, 3296, 2518, 655, 2487, 898, 2324, 3650, 1013,
Ixd»Ja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In »rednik; FRAN URO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
» Mariboru,