PovTotoviniana Leto VIII) St. 103 Ljubljana, nedelja 1. maja 1927 Cena 3 Otn — lahaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25-—; za lno-aemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/I. Telefon št. 207» in 2804., ponoči tudi št. 2034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica Si. 54. — Telefon St. 2036 inseratni oddelek: Ljubliana, HrcSei-nova ulica St. — Telefon St. ur 1 Podružnici: Maribor, AleRsa idrov« St. 13 — Celie. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr 1015.241 Ljubljana, 1. maja. Ne odgovarja našemu pojmovanju socijalnega življenja, ne našemu razpoloženju, da bi o prazniku 1. maja pisali v ditirambah in frazah. Časi, v katerih živimo, so preresni, da bi prenašali prazne besede tam, kjer je treba živo-tvornih socijalnih smernic in premočrtnih idej za bodočnost. Prvi majnik, letošnji prvi majnik ni toliko praznik veselja, kakor dan premišljevanja in socijalne orijentacije. Kajti vsi čutimo, da se stari svetovi podirajo, da prehajamo skozi sedanje težke čase in eksistenčne borbe kakor jeklo skozi ogenj in da je treba novih vidikov, novih, pravilnej-ših idej in vedrega naziran.ia o človeški družbi, nacijonalni skupnosti in o naših skupnih ciljih in smotrih. Proti demokraciji se danes d vi sra jo močni sovražniki, to je prvo, kar čutimo. Na primeru Italije in Španije vidimo, da brez demokracije ni socijalne eksistence in socijalne bodočnosti. Kjer ie demokracija, tam je svoboda soci-jalnega odločanja, tam je regulacija razmerja med delom in kapitalom svobodna ter se vrši brez perturbacii. Drugi činitelj socijalnega napredka je nacijonalnost. V nacijonalni državnosti tičijo latentne sile socijalnega naoredka in socijalne zaščite. V nacijonalni državi je delovni človek vseh kategorij sestavina in edjnica, iz- katere obstoja skupna moč. Čim več kulture^ v vse sloje, tem več moči na zunaj. Čim več soci-ialnc zaščite, tem zdravejši razvoj delovnih slojev, tem jačje produktivne sile. ki naj grade mogočno stavbo enotnega in s skupno državno mislijo prežetega naroda. Reakcijonarne sile, ki vladajo širom Evrope, so odjeknile tudi v naši državi. Njim se je pridružila še težka gospodarska kriza, ki ubija produktivnost. Pod pritiskom teh dveh pojavov se nahaja tudi gmotni, socijalni in kulturni poiožaj vseh delovnih slojev v naši državi. Iz te dvojne zagate ni drugega izhoda kakor pot. ki nam jo kaže velika beseda samovzgoje, samoorganizacije, samopomoči. Delovni sloji v naši državi se danes nahajajo v uprav sramotnem položaju. Brez organizacije in samozavesti, brez hotenja in volje do borbe in napredka tavajo v kulturni temi, blodijo brez organizacije in izkazujejo absolutno apatijo ali pa negati-vizem napram vsemu, kar se dogaja v naši državi. Tu je počefek zla. Mi stojimo na stališču absolutnega spoštovanja vseh produktivnih sil v našem narodu. Delovni sloji pa so prvi činitelji blagostanja in napredka, baza državne skupnosti, neizpodbitna garancija velike bodočnosti. Vsa čast pokretu svetovnega socijalizma, ki je probudil na milijone novih ustvarjajočih sil ter produktivnih edinic. V nacijonalno zavednem angleškem, češkem delavstvu vidimo, kako plemenita in plodna more biti njegova funkcija, ako ne izgubi iz vida lastnega naroda, lastne države in se zaveda dolžnosti nacijonalne solidarnosti. V tej socijalni solidarnosti tiči zlasti pri nas, ki smo narod po ogromni večini kmečkega ljudstva, dober del narodnega in državnega problema, garancija pravične, ne reakcijonarne rešitve socijalnega vprašanja. Prvi maj kliče vse delovne ljudi k razmišljanju. Le v medsebojnem razumevanju, v spoznanju da je produktivno delo temelj vsega življenja in torej v spoštovanju tega dela, pa naj bo ročno ali duševno, v pravilni razdelitvi uspehov dela, v skrbni zaščiti delavca v najširšem pomenu te besede, je mogoč napredek mladega naroda. Naša ožja domovina Slovenija je socijalno najrazvitejši del države in naravno je, da ona najbolj občuti, da se socijalnim vprašanjem v Jugoslaviji ne posveča dovoljna pažnja. A reči moramo, da bi marsikaj moglo že danes biti drugače, ako bi delavstvo pri nas bilo treznejše motrilo dejanske razmere in ako bi ne bilo nasedalo praznim in puhlim besedam tam, kjer je moglo in smelo pričakovati realnih dejanj. Tako se je dogajalo, da je bil nekaj časa pri nas od komunizma do klerikalizma le neznaten skok in da je velik del slovenskih delavcev nasedel opojnim vabam SLS. Zadnji meseci sovladja SLS v Beogradu, zlasti pa uprav sistematična protisocijalnost klerikalne večine obeh slovenskih oblastnih skupščin so končno le tudi najnaivnejšemu slovenskemu proletarcu dokazali, da klerikalizem ne more biti nositelj socijalnega napredka. Za socijalne ideje je treba naprednega duha, je treba odkritosrčnosti do resnice in pravice, treba vere v boljšo bodočnost svojega naroda, predvsem pa je treba poleg vere in upanja postaviti trezno prepričanje o tem, kako je mogoče zasigurati celi državni stavbi, kakor tudi poedinim stanovom take pogoje eksistenčnega napredka ter individualne sreče, da bodo ostva-rili naš veliki cilj vsenarodnega ustvarjanja in blagostanja. Praznik prvega majnika naj bi bil za ves narod dan razmišljanja, kako izpeljati zavoženo državno in nacijonalno politiko na poljane socijalnega na- Ali bo skupščina razpuščena? Domneva o volilnem mandatu Vukičevičeve vlade- — Davi-dovič o sedanji vladi, — Gospodarske uredbe pridejo 9. maja pred finančni odbor. — Pripravljajo se velike spremembe na mestih velikih županov. — Avdijenca min. predsednika in zunanjega ministra. Beograd, 30. aprila, p. Iz dosedanjih dispozicij glavnih činiteljev v vladi je jasno razvidno le eno, da se pri izpopolnitvi ali pri eventualni rekonstrukciji vlade ne bodo upoštevali ne klerikalci ne radičevci. Nesigurno je, ali stopi v vlado Boža Maksimovič. Dejstvo je tudi, da se vlada ne čuti dovolj močne v odborih, s katerimi namerava delati, čeprav ie narodna skupščina odgodena. Iz vladnih krogov se lansirajo vesti, da bo vlada v slučaju, da bi neki poslanci v poedinih odborih nagajali, takoj razpustila narodno skupščino in razpisala volitve. Vendar ni zelo verjetno, da ima vlada že danes pooblastilo za razpust v rokah, ker se smatra, da bi volitve v sedanji zunanjepolitični situaciji ne bile oportune. Glavni činitelji vlade odlagajo vprašanje izpopolnitve in zasedbe izpraznjenih resortov, ker so tako močnejši napram klubom. Na ta način ohranja vlada tudi pri svojih nasprotnikih v klubih nado, da bodo upoštevani. Vlada je doslej izvršila nekatere manjše izpremembe samo v svoji neposredni okolici. Ostale izpremembe se vsak dan pričakujejo. Doznava se, da je Davidovič govoril na seji glavnega odbora demokratske stranke tudi o sedanji vladi in da je izjavil, čeprav je znano, da je nezadovoljen z njeno sestavo, da je bila vlada sestavljena z njegovim odobrenjem in da je bil o vs^m obveščen. Naglašal je tudi, da se morajo sedaj odstraniti sporna vprašanja in da morajo člani vlade služiti končnim ciljem stranke. Na seji so se čule tudi kritike, ki pa jih je zavračal sam Davidovič. Dr. Voja Ma-rinkovič ie poročal o zunanji in notranji politiki. Povdarjal je, da bodo mnoga zunanjepolitična vprašanja, ki so v zad- njem času prišla na mrtvo točko, prihodnje dni premaknjena s te točke. Zanimivo je nadalje, da je glavni odbor DS izbral tri osebe, ki bodo vzdrževale zvezo z vlado v vseh konkretnih vprašanjih. Danes opoldne se je vršila konferenca predsednika vlade z ministrom financ dr. Bogdanom Markovičem in s predsednikom finančnega odbora dr. Jovanom Radonjičem. Po konferenci je izjavil dr. Radonjič novinarjem, da je bil sestanek v zvezi z delom finančnega odbora, ki se sestane najbrž 9. maja. Finančnemu odboru bodo predložene razne uredbe za ozdravljenje gospodarske krize v smislu pooblastila finančnega zakona. Dopoldne se je vršila seja anketnega odbora, na kateri se je razpravljalo o bencinski aferi Rajkoviča. V to afero je zapleten tudi bivši minister Jojič. Dr. Bankobič je predložil obširno poročilo o aferi, iz katere izhaja, da je bila tvrdka Rajkovič oškodovana za težke milijone. Država bi bila utrpela še večje izgube, da se pravočasno ni storil sklep o likvidaciji te tvrdke. Seja še ni sprejela končnega sklepa. Med poslance se bo razdelilo najprej gradivo. Prihodnja seja bo v četrtek. Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil danes dopoldne v ministrstvu notranjih del. kjer se pripravljajo velike personalne izpremembe, v prvi vrsti izpremembe na velikožupanskih mestih. Opoldne je bil na dvoru zunanji minister dr. Marinkovič. popoldne od 4.30 do 6. pa ministrski predsednik Vukičevič. Oba ministra nista hotela podati novinarjem nikakih izjav o svojih avdi-jencah pri kralju. Prvi poset naše križarke «Dal-macija» v gornjem Jadranu Sušak, 30. aprila, n. Naša prva križarka «Dalmacija» je dospela danes na svojem križarenju po gornjem Jadranu na otok Rab. Prebivalstvo je ladjo burno pozdrav* ijalo in sprejelo posadko z godbo in cvet* jem. Župan mesta je pozdravil kapitana križarke. Od Raba je plula «Dalmacija» proti Crikvenici. Gospodarsko - finančni komite ministrov Beograd, 30. aprila, p. Popoldne je bila krajša seja gospodarsko*finančnega odbo ra ministrov, na kateri so razpravljali o nagradah članom strokovnih svetov pri poedinih ministrstvih. Te nagrade namreč doslej niso bile enotne. Nekateri resorti so dajali le malenkostne odškodnine čla* nom strokovnih svetov, komisij itd., drugI pa zopet zelo velike. Sedaj gre za to, da se ustvari enotnost v tem pogledu in se« stavi skupna tabela za odmero takih na« grad. Gospodar.sk o»f i n an čn i odbor mini* strov je razpravljal o tem predmetu, ni se pa mogel zediniti, temveč je zadevo odgo* dil do ponedeljka. Slavno posvečenje novega ba-škega škofa, Subotica, 30. aprila, n. Jutri bo tu sve* čano posvečen Ludvik Budanovič za ba» škega škofa. V to svrho so danes dospeli semkaj papeški nuncij Pellegrinetti, za* grebški nadškof dr. Bauer, sarajevski nad« škof dr. Šarič, mariborski škof dr. Karlin, djakovski škof Akšamovič, splitski škof Bonefačič in mnogo druge duhovščine. Resnica o zagrebški vohunski aferi Zagreb, 30. aprila, n. Iz preiskave, ki se je uvedla proti petorici oseb, ki so bili prijeti, ker so baje vohunili za neko ino* zemsko državo, se je doslej dognalo le, da nikakor ne gre za pravo vohunstvo, ampak da so hoteli le izvabiti denar od sovjet' ske misije na Dunaju. Sicer pa tudi niso mogli sporočiti nikakršnih originalnih po* ročil v inozemstvo. Vse doslej o tej za, devi razširjene vesti so močno pretirane. Tako ne more biti na pr. niti govora o kakem vohunstvu v prid Bolgarije ali o nekaki vohunski podružnici v Beogradu itd. Prijeta petorica so bo-hemi brez sle* herne zveze, ki so prosili znance za par dinarjev, ker so popolnoma brez sredstev. Ameriški poslanik v Dublinu London, 30. aprila. 1. Svetnik ameriške* ga veleposlaništva Šterling je imenovan za novega poslanika v Dublimi. prestolnici svobodne države Irske. predka, blagostanja vseh slojev, kultur-nosti ter gospodarske osamosvojitve cele nacije. V okviru teh idej zmaguje prvi majnik pri velikih narodih in i>o zmagal tudi med našim narodom. Socijaiizem bo prodiral v naši državi samo z jugo-slovensko demokracijo. Le ona je tista, ki zagovarja harmonijo države in na- ■ roda s soci.iaiizrnom. Madžarska in Italija Budimpešta, 30. aprila, d. Zunanji mi« nister Valko predloži te dni zbornici načrt zakona o ratifikaciji prijateljske in raz* sodiščne pogodbe z Italijo. O tej stvari je razpravljal tudi ministrski svet. Zunanji odbor zbornice je sklican za prve dni ma* ja. Ker bodo njegove razprave tajne in po« da na njih ministrski predsednik grof Beth* len važne izjave, je sklenila opozicija, da bo še isti dan v seji zbornice interpelirala vlado zaradi zbližanja z Italijo, da dobi na ta način nekaj pojasnil o tej stvari. Poljska in Balkan Varšava, 30. aprila. L Zunanji minister Zaleski je poklical semkaj poslanike v Ju« goslaviji. Bolgariji in Rumuniji in imel z njimi dolgo konferenco. Politični krogi spravljajo ta sestanek v zvezo z dejstvom, da se je Poljska odločila za živahno udej* stvovanje v politiki na Balkanu. Poslaniki so se že vrnili na svoja mesta z novimi navodili. Krvav spopad med francoskimi monarhisti in komunisti Pariz, 30. aprila. V noči od četrtka na petek je prišlo v Montmorencyju v bližini Pariza do krvavega spopada med monar* histi in komunisti. Aotion Francaise je namreč imela pozno v noč zborovanje. Ko so udeleženci okrog polnoči odhajali do* mov, so nenadoma obkolili komunisti sku« pino teh monarhistov in metali nanje ka* nienje. Naenkrat so začeli streljati z re* volverji na obeh straneh. Ni še dognano, kdo je prvi začel. Pri tem je bilo devet oseb hudo ranjenih. Prihitela je policija, ki je obkolila pretepače. Komunisti so za* čeli streljati tudi na redarje, ki so odgo* varjali z revolverji in ranili več oseb. Končno se je policiji posrečilo razgnati bojevnike. Ko so se monarhisti po pretepu vračali v manjših skupinah proti domu, so komunisti zopet streljali nanje in jih zopet nekaj ranili. Policija je prijela več izgrednikov. Več ranjencev so morali pre* peljati v bolnišnico. Uvedena je stroga preiskava. Sestanek podonavske komisije Bukarešta, 30. aprila, d. Kakor že objavljeno, se dne 15. maja sestane v Galaeu mednarodna podonavska komisija, ki ji bo tokrat predsedoval italijanski admiral. Italijanska vlada namerava zato poslati v Črno morje dva torpedna rušilea, ki bosta pose-tila Konstanco in Galac. Novi lord angleške admiralitete London. 30. aprila, d. Za pri-fega lorda admiralitete je imenovala vlada z veljav* nostjo od 30. julija admirala sira Chariesa Maddena, ki je bil svoj čas pomočnik po* veljnika glavnega angleškega brodovja v pomorski bitki pri Jutlandu pred 11 leti. Dosedanji vrhovni poveljnik angleškega brodovja earl of Beattv je zaradi nemirov i a Kitajskem doslej ostal na svojem mc* stu, čeprav je njegova funkcijska doba j t renehala z novim letom. (Kakor znano, ie bi! admiral Beattv, poveljnik brodovja , b-ojnih križark v bitki pri Sfcageraku in ie zadržal nemško brodovje. dokler ni pri* >Io na nomoč glavno angleško brodovje 'ežkih dreadnoughtov -pod poveljstvom ! admirala Jellicocja.) | Italijanske vojaške priprave v Primorju Stanje edinic povečano na dvojno redno število. — Prevažanje težkih topov na našo mejo. Rakek, 30. apriia. V vsem področju trža* škega petega armijskega zbora se morejo opaziti te dni presenetljiva gibanja vojaštva in vojaškega materijala. Dan za dnem pri* hajajo vojaški novinci v znatno večjem številu kot običajno, in dejstvo je, da se je vpoklic odredil cel mesec preje nego običajno. Stvar bi drugače ne padala to* liko v oči, ali ker sta n. pr. v Trstu dva pehotna polka, ki pripadata k različnima brigadama (brigada «Sassari» s 151. in 152. ter brigada «Casale» z 11. in 12. pešpol* kom), hodita sedaj vsak dan na železni* ško postajo dve vojaški godbi, ki vodita potem novince v vojašnice, kar mora vse* kakor vzbujati pozornost občinstva. In to prihajanje novincev traja že cel teden, ta* ko da jih je gotovo že več, nego je štelo celo redno stanje polkov, dočim pa na drugi strani večina letnika, ki je že doslu, žil svoj rok, še ni odpuščena, s čimer se stanje edinic povišuje na dvojno redno število. Znatno povečano število novincev izhaja odtod, da so na naknadnih naborih potrdili skoraj do zadnjega vse nabornike, ki so jih na rednem naboru proglasili za nesposobne za vojaško službo, in jih tudi takoj vpoklicali pod orožje. Sedanji vpoklic pa se ne nanaša samo na novince, temveč tudi na rezervne čast* nike mlajših letnikov, ki so poklicani na daljno izvežbo. Gre gotovo za najmanje šest letnikov, ker se pripravlja tudi vpo* klic rezervnega moštva vseh letnikov do 1901. Ta vpoklic sc pripravlja na prav skrivnosten način. Na stanovanje rezerv* nikov prihajajo karabinijerji in jim nazna« njajo. da naj se pripravijo na skorajšnji vpoklic pod orožje. Dogaja se cclo. da karabinijerji, ki imajo pač precej obširno tozadevno vsakodnevno nalogo, prihajajo tudi pozno zvečer v hišo, kar je že doved« lo marsikje do precejšnjega razburjenja. Seveda pa povsod zabičujejo, da mora ta opozoritev ostati strogo tajna in zaupna in se nikakor ne sme razglašati. Ljudstvo, ki mu vse to ne more ostati prikrito, se začudeno vprašuje, čemu vse to skrivanje, če gre za v zadnjih letih si, ccr res neobičajne, a vendar iz prejšnjih časov znane vojaške vaje, in vedno z več« jim prepričanjem govori o skorajšnjem iz* bruhu vojne. Da se govori le o vojni proti Jugoslaviji, je umevno samo ob sebi. Te dni so vozili preko Krasa težke to« pove na mejo, kjer so, kakor znano, vse= povsod žc dalje časa sem zgrajene beton, sko postojanke zanje. Ali so jih že name« stili, ni še znano, ker se je prevoz vršil pred tremi, oziroma štirimi dnevi. Rusija se približuje Društvu narodov? Zanimive pariške dedukcije z spodarski Pariz, 30. aprila d. Ker je Rusija sklenila poslati delegate na svetovno gospodarsko konferenco smatrajo politični krogi, da se žele sovjeti na ta način približati Društvu narodov. »Teiraps« pravi celo, da se udeleži Moskva tudi pripravljalne razorožitvene konference, ki v jeseni zopet prevzame svo je delo. Baje razmišlja ruska vlada o tem, da pošlje stalnega opazovalca v Ženevo. List vidi spremembo ruske politike tudi v tem, da so sovjeti sedaj sprejeli od švicarske vlade zadoščenje za umor svojega poslanika, ki so ga doslej trdovratno odklanjali. Merodajni krogi mislijo, da se hoče Rusija aktivno udeleževati reševanja važnih ruske udeležbe na svetovni go-konlerenci. mednarodnih vprašanj v glavnem zaradi tega, ker je na Kitajskem doživela neuspeli, ker se tamkaj vedno boli pojavlja pri ra-cijonalistih odpor proti komunizmu, ki so se ga nekaj časa posluževali le kot sredstva za namen. Ženeva, 30. aprila s. Tajništvo Društva narodov objavlja Litvinovo brzojavko iz Moskve z dne 29. t. m., naslovljeno na sir Drumonda. ki se glasi: V zvezi z mojo noto od 19. januarja čast mi je obvestiti Vas, da omogoča likvidacija spora med Unijo sovjetskih republik in Švico vladi sovjetskih republik udeležbo na medna* rodni gospodarski konferenci. Konferenca Male antante Beograd, 30. aprila, p. Kakor že včeraj javljeno, se sestanejo zunanji minister držav Male antante v Jachimovu na češkoslovaškem. Program konference je ta-le: Dne 12. maja dopoldne prispeta v Prago jugoslovenska in rumunska delegacija in se kmalu potem peljeta dalje v Jachimov. V petek, .13. maja, dopoldne je prva seja ministrov Male antante. Popoldne napravijo delegati izlet v Karlove Vary in Marjanske Lažne. V soboto, 14. maja. dopoldne je druga in sklepna seja, po kateri bodo vsi trije zunanji ministri sprejeli novinarje in jim podali izjave. Popoldne se vrnejo v Prago, kjer ostanejo tudi nedeljo, 15. maja Praga, 30. aprila (pr.) «Č e s k o s 1 o-venska republik a» piše, da je konferenca Male antante posebnega pomena z ozirom na zapleteni politični položaj v Evropi. List zaključuje, da bo imela Madžarska priliko prepričati se, da Mala antanta niti od daleč ne misli pretrgati zveze med svojimi člani, ampak da jih želi celo razširiti in poglobiti. Uporniški pokret v Skadru Dunaj, 30. aprila, s. «Neue Freie Presse« poroča, da se opaža med prebivalstvom Skadra uporniško gibanje. Večina meščanov je oborožena s starimi avstrijskimi puškami. Komitaši Ahmeda bega Zoga, ki so določeni za zaščito severne Albanije, se ne pokoravajo več brezpogojno svojemu voditelju, ker so ogorčeni zaradi tega, da je bil glavar njihovega plemena nedavno na tajinstveni način umorjen. Ska-drski frančiškani nočejo v mesto, ker so znani nasprotniki Ahmeda bega Zogu, vsled česar se bojijo, da bi jih aretirali. Protifašistična demonstracija v New Yorku Xewyork, 30. aprila, d. Italijanski letalec De Pinedo je priredil v prostorih italijanske častne legije predavanje o svojem poletu. Pri tem je začelo kakih 200 protifašistov metati nanj kamenje. Kmalu nato so se pred poslopjem spoprijeli fašisti in njihovi nasprotniki. Vnel se je ljut pretep, v katerega se je zapletlo kakih 1000 ljudi. Vmes je moral poseči močan oddelek policije, da je vzpostavil red. V pretepu je bilo ranjenih mnogo ljudi. De Pinedo je kasneje neoviran zapustil poslopje. Žalitev bivše črnogorske dinastije Pariz, 30. aprila, d. Bivši črnogorski pre* stolonaslednik Danilo, ki živi v Parizu, je stavil sodišču predlog, naj sc prepove filtn "Vesela vdova«, posnet po znani Leharje* vi opereti. Princ pravi, da ta film žali nje« govo rodbino, zgodovino njegovih predni* kov in i-ploh njegovo domovino Orno go* ro. Princ? zastopa znani odvetnik in poli* tik PaulsBoncour. -SS9- Odkritje mednarodne revolucionarne organizacije v Franciji Pariz, 30. aprila, (pa.) Policija je odkrila obsežno revolucijonarno organizacijo, ki je štela 1500 mednarodnih zločincev, po večini Italijanov in Špancev, ki so bili baje v zvezi s komunisti. Preiskava je dokazala, da se je organizacija bavila z anarhističnim gibanjem in da je razpolagala s 3200 bombami, od katerih je policija našla 600. Pariz, ,30. aprila, s. »Petit Parisien« poroča, da je 1500 italijanskih in španskih anarhistov, ki so ustanovili tajno društvo, pripravljalo v Parizu celo vrsto revolucionarnih atentatov. Policija je odkrila te načrte, ko je iskala razne tajne zaloge orožja. Sredstva si je ta družba pridobivala z vlomi, tatvinami itd. V zadnjem letu so dali izdelati nič manj kot 3200 bomb. Napredovanje severne kitajske armade Šanghaj, 30. aprila, d. Severna vojska beleži precejšen uspeh. Posrečilo se ji je prebiti kantonsko fronto, prekoračiti Jangtsekiang in zopet zasesti Nanking. General Čangkajšek se je baje koma.i rešil s hitrim umikom proti jugu. V sredn.ij dolini reke se pripravljj spopad med Čangkajškovimi in hankovskimi četami. Generalova vojska ie le kakih dobrih 30 km oddaljena od Kiukianga. Italijanski kralj na Siciliji Gaeta, 30. aprila. 1. Kralj Viktor Gmanui-1 se je s posebnim vlakom pripeljal semk;ij včeraj ob 11. dopoldne s spremstvom, v katerem je bil tudi prosvetni minister FedeK--. nadalje več admiralov in generalov. Kralj se pelje v Sirakuzo. kjer se udeleži predstav v grškem gledališču S kolodvora se je peljal v pristanišče podmornic, kjer se jo vkrcal na svojo jahto ( — cDružba za gospodarski razvoj Albanije«), kateri je predvsem naloga, da gradi po Albaniji železnice, ceste, mostove in druge javne gradbe, med njimi tudi javna poslopja. Predsednik družbe je isti minister Alberti, a poslevodeči predsednik seveda tudi Italijan, Amedeo Gambino. Minister Alberti je poročal, da je družba inogla tako uspešno delovati, kakor je v resnici delovala, edinole z najkrepkejšo podporo Mussolinija, ki je dovolil, da je italijanski državni zaklad jamčil družbi za posojilo, ki ga je v svrho zgradbe raznih javnih del dala družba albanski vladi proti zastavi carinskih in mo-nopolslcih dohodkov. Ta družb? je seveda popolnoma italijanska in ima monopol za vse javne gradnje v Albaniji, pri katerih zaposluje seveda samo Italijane. Od vodstva, prvih inženjerjev, do zadnjega delavca: vse sami Italijani Kvečjemu za najtežja težaška dela se uporablja domače albansko delavstvo, ali še tudi tu le v zelo skromni meri Splošno je znano, da sodeluje ravno tu v prvi vrsti italijansko vojaštvo, italijanske ženijske čete, častništvo in moštvo, in sicer v pretežnem številu nad vsem ostalim zaposlenim osobjem. Vse, kar se gradi, se gradi po načrtih, izdelanih v ženijskem oddelku italijanskega generalnega štaba. Posojilo, ki ga je dala družba «Sviea» albanski vladi meseca novembra leta 1925., znaša 50 milijonov frankov v zlatu, kar odgovarja 242,749.000 papirnatih italijanskih lir ob času emisije posojila. S tem posojilom se izvrše naslednja javna dela: železen most čez reko Arsen pri Bazar Šjaku, most Dragot^ - Lekli, betonski mostovi na cesti iz Drača v Tirano, s čimer je omogočen reden promet na tej cesti; betonski mostovi Vera - Miloti. betonski mostovi Drač-Rogo-zme, most čez reko Mačo (Mati), ki bo vezal srednjo Albanijo (Drač - Tirana - Mamu-raš) s severno Albanijo (Sv. Ivan Meduvan-ski - Lješ - Skadar), cesta v Puko, cesta Elhasan - Korča (Korica), cesta Berat-Fjeri-Baleš, ceita Lužnja - Rogozine. Zlasti se povdarja važnost dograditve ceste Elbasan-Korča, češ, da se tako korčanski promet, ki je šel doslej večinoma preko Soluna, obrne v Drač. To je prvi del načrta, ki se nanaša torej predvsem na srednjo in severno Albanijo, torej v neposredno sosedstvo Jugosla-vje. Nadaljni načrt pa obsega še naslednja dela: mostišče in vobče pristaniška in melioracijska dela v Draču, železnica Drae-Tirana, zgradba javnih poslopij v Tirani in Draču, cela vrsta cest in regulacija rek, zlasti Drima in Bojane. Načrt ja razsežno pri stanišče v Draču je že izdelan po italijanskem inženjerju Luiggiju, kakor tudi regu- v bazo za zavojevanje Balkana. J lacijski načrt za mesto in melijoracijski načrt za močvirno okolico. Posebno se povdarja važnost načrtov za regulacijo rek, s čimer se pridobe razsežna ozemlja za kolonizacijo, seveda italijansko, zlasti v Muzakiji, ki je bila v davnih časih žitnica rimskega imperija in more sedaj postati isto za faši-stovsko Italijo, ki bo pridobljeni rodovitni svet naselila s svojimi kolonisti. Taki so torej italijanski načrti za popolno gospodarsko okupacijo Albanije s strani Italije. Seveda pa gredo ti načrti vzporedno s političnimi aspiracijami Italije, oziroma so popolnoma podrejeni njenim imperijalistlč-nim težnjam, ki so usmerjene na popolno zaobvladanje ne samo Albanije, temveč s te prvotne baze vsega Balkana. Da gredo te aspiracije predvsem na najbližje sosedstvo, južno Srbijo, Makedonijo, je pač jasno. Posebno pomembno pa je, da prihajajo v javnost ti podatki ravno sedaj, v trenutku, ko je Italija sprožila spor z Jugoslavijo, ob-dolžujoč jo napadalnih namenov proti Albaniji. Jasno je, da hoče Italija s temi objavami o svoji gospodarski interesiranosti v Albaniji izbrisati oči zunanjemu svetu, češ, da ji gre v tem sporu le za to, da zavaruje Albanijo proti jugoslovenskim imperialističnim naklepom, dočim pa ona sama v vsem tem vrši le svojo dolžnost zaščitnice albanske neodvisnosti, ki ji jo nalaga 6voječasaii sklep velesil! Anglija in Balkan Med časopisjem velesil se vršijo polemike o vesti, ki jo je prinesla prva »Vossische Zeitung«. trdeč, da se je sklenila v Livornu med Anglijo in Italijo tajna pogodba, ki se ne tiče samo Abesinije, marveč tudi Balkana in bližnjega vzhoda sploh, in da se tamkaj, osobito na Balkanskem polotoku Italiji puščajo proste roke. Ta vest je seveda vzbudila mnogo pozornosti v Evropi, osobito v zvezi z nenadnim, zelo naglašenim zanika-vanjem intervencijske volje na angleški strani v zadevi italijansko-alban-skega pakta. Sedaj pa se soglasno de-mantira tako z angleške kot z italijanskih in francoskih oficijoznih virov in se označuje kot enostavna izmišljotina. Senzacija berlinskega poročila bi bila s tem po iormalni strani odpravljena. Toda le po formalni strani, njen stvarni pomen pa ostane kljub demantijem. In to je za nas poglavitna stvar. Kaj se je formalno sklenilo aH podpisalo, to ostane seveda tajnost kljub demantijem. Toda več kot demantiji in vse kar izhaja iz njih, tehta za nas iakt, ki se da težko omajati, da razpolaga od Livorna dalje Italija z angleškim pritrjevanjem in da doseza svoje uspehe baš zaradi tega. Nam ni potreba poznati podrobno vsebino livornskih dogovorov, za nas popolnoma zadostuje, da nas London postavi na jasno, ali je Chamberlain tamkaj Balkan prepustil v interesno siero italijanski politiki ali ne. Za to nam gre; v tem je za nas bistvo senzacije, ki se z demantiji ni zmanjšala. Tekom zadnjih tednov smo videli, da se je Anglija v balkanskih zadevah angažirala tako. da smo se smatrali upravičene v domnevi, da se zdi Londonu preopasno. pustiti Italijo, da dela na Balkanu intrige, kakor se ji poljubi. V tem. da se Balkan ne pripušča v italijansko ofenzivno domeno, smo videli garancijo, da more pravo najti pri za-padnih silah zaščito. Ako nas Anglija i uveri s svojim zadržanjem, ki postaja znova pasivno, da nas prepušča italijanskemu intrigantstvu, bi nas s tem prepričala, da od Londona ne moremo pričakovati objektivne presoje in nepristranske kritike. V tem slučaju nam v Angliji nikakor ne morejo šteti v zlo. ako se sami pobrigamo za zavezništvo in zaščito drugje, na mestih, kjer se v zadnji dobi vedno bolj potegujejo za naše prijateljstvo in sodelovanje. Ne pričakujemo morda od Anglije pomoči iz razlogov sebičnosti. Poznamo angleško politiko in vemo, da jo vodi vedno v prvi vrsti briga za lastno varnost in za lastne interese. To je navsezadnje vodilni motiv sleherne politike in ni na njem nič izrednega. Ali baš ta moment bi nalagal Angliji v dolžnost, da ne pripušča stanje, v katerem bi mogla Italija storiti na Balkanu, kar bi se ji zljubilo. Italija je danes edini vzrok, da ima še vedno upravičenost označevanje Balkana kot naine-mirnejšega kota Evrope. Zares je situacija po zaslugi italijanskega intrigant-stva taka, da bi se mogel tu sprožiti konflikt, ki bi znova potegnil za seboj Evropo v krvav kaos. Tako bi Balkan ostal še vedno — izhodišče vojnih dogodkov, kakor je bil že tolikokrat tekom poslednjih sto let. Toda — sedaj ne več po naši zaslugi, marveč po krivdi izvenbalkanske države. Ako želi Anglija sodelovati na tem, da se očuva evropski mir za čim trajneje, tedaj je njena historična dolžnost pokazati, da ne uživa njene patro-nance oni, ki vrši herostratsko delo in se igra z Balkanom kakor z osrednjo Afriko. Zelo pravilne so zadnjič označile situacije one vesti, ki so trdile, da Pariz in London intervenirata v tem smislu, da pokažeta Rimu, kako je za njegovo avanturistično udejstvovanje prikladen pač bližnji in daljni' orient, Balkan pa ne, ker je preblizu — Evropi in prenevaren njenemu miru. S čisto egoističnega vidika se diktira tedaj v sodobni situaciji Angliji naloga, da vpliva pomirjevalno in ne podeljuje Italiji privoljenja za karkoli na Balkanu. V tem pogledu želimo od Londona jasnosti, ki bo v interesu našem in celotne Evrope. Klerikalci so sedaj zopet avtonomisti Pred štirinajst dnevi so bili klerikalci še najhujši centralisti, ki so z vladno močjo napravili ljudskim samoupravam neznansko škode, z državnim proračunom pa še povečali neenakost in krivico za poedine pokrajine in stanove. Sedaj, ko so dobili brco in odfrčald iz vlade, pa so čez noč zopet — avtonomisti. Petkov »Sloves nec« je zapisal, da katolištvo ščiti slabejše-ga pred močnejšim in zagovarja avtono-misttiano načelo pravice posameznih narodnih, gospodarskih in kulturnih skupin nasproti državnemu centraliz>mu.» Za to svojo trditev seveda ni navedel nobenih argumentov. Tako v ItaHii kakor v Avstriji vidimo, da «katolištvo», kakor ga pojmuje »Sloveneo, ne ščiti slabejšega pred močnejšim, da italijanski in nemški škofje preganjajo slovensko narodno manjšino, da izganjajo slovenske duhovnike in slovenski jezik iz cerkva z dovoljenjem Vatikana, ki so mu škofje za svoje delo odgovorni. Nihče izmed teh katoliških cerkvenih dostojanstvenikov še ni nastopil za narodno, gospodarsko in kulturno avtonomijo Slovencev proti italijanskemu i:n av-strijsko-nemškemu državnemu centralizmu, pač pa skušajo vsak v svojem delokrogu njihove pravice enakopravnosti omejiti na minimum celo v cerkvi. Ne izključujemo, da uči pravo Katoličanstvo kaj drugega, dejstvo pa je, da njegovi oficijeJni predstavniki ravnajo nasprotno iai proti temu se borimo. Dokler je bik SLS v vladi, tudi v Jugoslaviji ni bilo drugače. Klerikalizem ie nesramno tlačil baš male ljudi. Za kapitaliste je znižal davke, za gospodarsko šibke jih je povečal in še tia novo upeljal. Socialno politiko v državi je začel likvidirati baš klerikalni minister. Sedaj pa začenja SLS zopet z demagogijo. Zato razglaša »Slovenec« avtonomistično borbo proti državnemu centralizmu za zadevo «katoIištva*. Nehote istoveti tudi klerikalno politično polomijo s katftličanstvom. tSlovenec» proglaša klerikalni politični boj za stvar vere, t. j. za verski boj. Smatramo to ugotovitev za potrebno, ker je pred enim mesecem še tajil, da klerikalna stranka ni verska stranka. Ali res ni nikogar v klerikalnih vrstah, ki bi ne uvidel, da cSIovenec» s svojo pisavo katoličanstvo samo kompromitira? Žandar na ljubljanskem magistratu Klerikalci so glasovali v oblastni skupščini proti resoluciji, ki poziva vlado, naj takoj razpiše občinske volitve v Ljubljani. »Slovenec* pravi, da so to sirili zato, ker so resolucijo predlagali poslanci SDS, ki da je ponižala našo prestolico do položaja avnavt ske občine, v kateri mora vladati komisar — žandar, da se vzdržuje red in tišče k tlom protidržavni elementi«. In tako so klerikalci proglasili vladnega komisarja na ljub Ijanskem magistratu za žandarja. Toda ta žandar ima sosvet, ki za tvorijo skoro sami — klerikalci! »Slovenec« je menda že pozabil, na čegavo pobudo je bil postavljen na ljubljanski magistrat žandar in kdo mu je imenoval sosvet, niso pa tega pozabili klerikalni poslanci, ki so v oblastni skupščini glasovali proti razpisu ljubljanskih voiitev. Logika ni »Slovenčeva« čednost, bolj dosledni so klerikalni poslanci, ki so glasovali za »žandarja« in na katere je pri tem bržkone vplival sporom bivšeza kranjskega deželnega odbora, ki je dal Ljubljani ob vsab" priliki občutiti svojo pest. * Danes premijera ravnol-ar izde.anega Harry liedtke velefilma ,NIXCHEN< Harry Liedtke Xenia Desni najbolj priljubljena nemška filmska umet« nike v pikantnem filmu «Nixchen» po zna« nem romanu Hans v. Kahlenberga. Pri vseh predstavah sodeluje najboljši or« kester Ljubljane! Kino »Ljubljanski dvor" Telefon 2730. Danes ob pol 11., 3., pol 5.. 6, pol 8 in 9. Preskrbite si vstopnice v predprodaji od 10.-12. in od 2. dalje. Naši Kr Ob desetletnici majske deklaracije Vstopamo v lepi mesec maj, ki nam je pred desetimi leti prinesel ono deklaracijo, s katero je slovenski narod izjavil svojo odločno voljo, da pretrga vse vezi s svojo preteklostjo, da hoče v bodoče živeti v novi državi in skupno z brati istega jezika in krvi. Gotovo je, da smo pred desetimi leti, izmučeni od vojne, lakote in trpljenja, gledali z boli jasnimi in nadepolnimi pogledi na deklaracijo in državno edinstvo nego danes, ko resnica sama — kakor vedno v življenju - zaostaja za našimi željami. Ravno dogodki zadnjih dni so pokazali, da v dneh nevarnosti za nas vse ni druge rešitve, nego v državnem edinstvu, ki je izraženo v naši deklaraciji. Zato je prav in potrebno. da ves slovenski svet proslavi desetletnico majske deklaracije. Na čelo proslav se je postavila Ju-goslovenska Matica, ki je predvsem poklicana, da goji preko vseh dnevnih sporov smisel edinstva in ljubezni do rodne grude, s tem pa tudi skrb za one, ki so pred desetimi leti podpisovali deklaracijo, pa jim ni bilo dano doživeti nje sadove v naši skupni državi, čas in razmere zahtevajo, da se spominjamo naših nad in obljub pred desetimi leti. Zato naj vsa slovenska javnost sodeluje z Matico pri tej proslavi. Vse podružnice .Jugoslovenske Matice, pa tudi vsa narodna društva prosimo, da proslave ta spomin s primerno prireditvijo. Vse šole pa naj se pripravljajo na mladinski dan, bodisi z notranjimi šolskimi prireditvami ali z javno prireditvijo za starše in narodno občinstvo. V vsako narodno hišo naj pride diploma Jugoslovenske Matice. V vse šole in iavne prostore, v vsako družino in društvo in sploh v vsako palačo in kočo naj se razširi ta dokaz naše narodne zavesti. Vrhunec dosežejo slavnosti koncem maja, v nedeljo 29. maja. Ta dan se proslavi sledeče: 1.) Vsak kraj naj na predvečer proslavi spomin s primerno domačo prireditvijo, s predavanji, deklamacijami, igrami itd. 2.) Vse šole naj na prejšnji dan ali na predvečer v šoli ali javno prirede majniško slavnost. Drugi dan v nedeljo ie mladinski dan. ki se proslavi z obhodom in sporedom, ki je za kak kraj najprimernejši. 3.) V Ljubljani se odkrije na ta dan spomenik neodrešenemu ozemlju, kjer ho gorel večni ogenj v spomin na našo deklaracijo in na one, ki prebivajo izven domovine. 4.) Vsi listi naj na ta dan prinesejo deklaracijsko prilogo, ki naj jo napolni itradivo, zbrano iz naših šol s prispevki mladine same. 5.) Majniške slavnosti in mladinski dan so bolj idejnega nego materialnega pomena, vendar je želeti, da tud pri teh prireditvah po možnosti prispeva vsa naša javnost za cilje Jugoslovenske Matice. Zanimivo rusko predavanje na univerzi Ljubliana, 30. aprila. Nocoj je predaval v balkonski dvorani vseučilišča pod okriljem tukajšnje »Ruske \'a:ice« profesor pravne fakultete g. N. V. .M a k 1 e c o v. Predavatelj, bivši profesor liarkovskega vseučilišča in strokovnjak v kazenskem pravu, je razvil v teku poldrugo-urnega predavanja pred polno dvorano eno najtemnejših slik sedanje Rusije. Brez postranskih namenov, stvarno in objektivno je nanizal dolgo vrsto kričečih primerov zane-mtrjenja mladine, ki je tudi v Rusiji — kakor povsod na svetu — narodova bodočnost. Vsako važno trditev je podprl s citati iz sovjetsko-ritskih listov in iz ondotne literature. Zanemarjanje dece je -prinesla že sama vojna. revolucija 7. meščansko vojno i,n njenimi grozotami pa ga ie razširila in .povečala v dimenzije, ki jih ne pomni novejša zgodovina. Ljudski sloji so močno obubožali. surovosit ie dobila neslišane oblike, število sirot je silno poskočilo in slednjič je nov sistem s svojimi eksperimenti izruval tradicijonalne temelje vzgoie. ne da bi bil postavil na njih mesto kaj drugega kot poli-tfena gesla in .mrtve teorije. Vzlic velikim cociataim geslom je eksploataciia mladine p^staiVa vedno večja, z njo vred pa tudi ma-t:rij otrok od nežne mladosti do doraslo--*. Predavatelj vi di poglavitno zlo v ra&suiu družine, ki ga je komunistični sistem hote ■ i smotreno povzročil. Družina se ie naslo-!>;':i na samo spolnost, postala zgolj individualna zadeva in namesto nravnosti se Je povsod — tudi v .mladinskih vrstah — ozna-r-iala rrrocta ljubezen. Splošni duh sovjetske zakonodaje in način politične organizacije j? to samo 'pospeševal: oedagogem se je ukazovalo, naj narede iz šole politično pri-TT-3v"'j.alnico: med šolsko mladino so se snovale pofrSčne organizacije (kosomoiki. tKOff rji). ki so nadzirale učitelje in oznanjale brezbožne in nemoralne teorije. V tem ozračju ie odrekel dom. odrekla je -tudi šola in r«s!ed!ce neprestanega ©kuževenja mladih duš so stopile v vsei svoji strahoti na plan. l)>nes sovjetski listi, Tazrni pisatelji in ideologi, med njimi celo sama Lieninova vdova "tičijo, da ic sovjetska mla^-tan preveč i7oriier.a in da sc prvotna gesla niso v praksi prav nič obnesla. Zločinstvo med nhrtlT it "VTT*" v sedanji iRuslji višek, kokainizem je razširjen že med deco, prostitucija in spol. bolezni so se razpasle v mladem zarodu v toliki meri, da zaman iščemo primera po svetu. Svobodna ljubezen se je izpremenila v razuzdanost, pomanjkanje solidne vzgoje, mravnih in verskih principov pa popolno brezobzirnost, pohlep in nenasitnost, v pogubne, človeka nedostojne strasti. Smotrena protireligiozna propaganda v šolah je imela prav talko slabe uspehe kakor zlorabljanje mladine za politične demonstracije. V drugem delu predavanja se je gospod predavatelj pomudil pri otroških zbirališčih, ki se niso obnesla in pri otroških domovih, v katerih ie bilo 1. 1921 540.000 otrok in ki tudi niso dali tega, kar so si boljševiki od "jih obetali. Predavatelj je prebral izrezke iz komunističnih listov, ki pričujejo, da je položaj dece v teh hišah mestoma strahoten, zanemarjenost nepopisna, tako da so tudi otroški domovi obilen vir bolezni in izprijenosti. Po predavateljem mnenju ne tiči zlo v samem pomanjkanju gmotnih sredstev, temveč v samem sovjetskem ustroju, v duhu boljševiške politike, ki ji ie kaj malo mar za rodbino in za deco. ki nima trdnih moralnih načel in še pospešuje proces razpadanja rodbinske zveze, ki je celica družbe. Milijoni zanemarjene in izprijene dece v sovjetski Rusiji glasno govore, da družabne reforme niso mogoče brez ohranitve družinske nravnosti, brez moralne discipline in globokih življenskih načel! Predavatelju so se navzoči z odobravanjem zahvalili za poučna in lepo zaokrožena izvajanja. Simpatičen sprejem nemških avtomobil stov v Sloveniji V Ljubljani težko pričakovani avtomo« bilisti so hiteli iz Italije, ker so bili prvi včeraj že pred 2. uro v Ljubljani, čeprav je bilo javljeno, da se pripeljejo šele ob treh popoldne čez državno mejo pri Planini. Čeprav sprejem ni bil organiziran, saj je tudi samo naš list obširno poročal o tem zanimivem zletu, vendar so bili odlični nemški gostje na vsej poti od naše grani« ce do Ljubljane predmet prisrčnega spre« Ewald Kroth, športni prezident ADAC, ki jc pokrenil izlet v i še kraje. jema. Že na Planini pri Rakeku je bila dostavljena g. Kr o t h u kot predsedniku «Splošnega nemškega avtomobilskega klu« ba» sledeča brzojavka velikega župana ljubljanske oblasti, g. dr. Vodopivca:: «V trenotku, ko prestopate meje kra« Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Vas kot predstavnik vlade naj prisrčne je flo* zdravljam ter Vam želim, da se za žal prekratki čas svojega bivanja med nami počutite kar najprijetneje ter da odnesete v svojo lepo in veliko domovino najboljše vtise. Prisrčno dobrodošli!« ki so strumno kot prometni avtomati ve« lemest kazali z zastavicami smer prihaja« jočim vozilom. Z grajskega stolpa jih je pozdravljala državna trobojnica in po me« stu je vihralo polno zastav. Na Viču in Tržaški ter Bleivveisovi cesti je bil že špa« lir, pločniki Aleksandrove ceste so bili pa od glavnega tivolskega drevoreda dalje polni občinstva, ki je z vihtenjem robcev in klobukov spremljalo živahne vzklike, ki so pred pošto narasli v gromovite ovacije. Čeprav so avtomobili vozili v velikih pre« sledkih, da jih je bilo na dolgi Aleksan« drovi ^esti le prav redko več kot dva, vendar se občinstvo ni naveličalo pozdrav« ljati in jc vzklikalo vedno živahnejše, po« sebno ker so gostje odzdravljali nad vse prisrčno z robci, šopki in z našim «Živk>». Gost špalir je goste pozdravljal tudi v Prešernovi ulici, bučen in impozanten je bil sprejem na Marijinem trgu. lep in pri« jazen na Miklošičevi cesti in Dalmatinovr ulici ter na Gosposvetski cesti, po Šiški in vseh vaseh ob glavni cesti. Izletniki so videli, da sprejem ni naročen in da po« zdravi niso diktirani, zato so tudi tako ve« selih obrazov odzdravljali. Neprestano s*» se ozirali nazaj kot ob težkem slovesu, metali šopke iz voz in vzklikali: «Aut Wiedersehen!» Na radostnih obrazih jim je bilo videti, da razumejo naš «Na sviefe« nje», ki so ga množice pošiljale za njimi kot za starimi znanci. Občinstvo se je di« vilo krasnim vozovom. Škoda, da je zadnji april zagrnil naše planine, zato naj jih pa prvi majnik od« škoduje na Bledu, v Bohinju in na Jezer« skem, kjer bodo res videli «die schone I.andschaft«, kakor edino naše kraje ime« nujejo v svojem kratkem programu 2000 km dolge poti. Gotovo so bili odposlanci kluba, ki so prišli že v petek v Ljubljano, zadovoljni in očarani, ker so včeraj vsi izletniki spre« jeli spremenjen program, naj na Bledu še obedujejo, češ da se čez mejo še nič ne n.udi, čeprav je bilo določeno, da na Ble« du samo prenoče. Prekrasen večer cb jezeru, ki je zdru« žil goste na družabnem večeru z našimi avtomobilisti in motociklisti, je vstvaril Prvi avtomobil na Aleksandrovi cesti. Vožnja po našem ozemlju se je vršila v najlepšem redu in ob krasnem vremenu. Na Vrhniki je presenetil Nemce krasen sprejem, ki ga je aranžiralo tamkajšnje športno društvo. Na križpotu je pričaka« valo in pozdravljajo goste mnogobrojno občinstvo z mladino in godbo. Vsakemu avtu 90 bile prirejene iskrene ovacije in to tembolj, ker se je zaznalo, kako slabo so bili sprejeti v Trstu. Predsedniku g. Krothu.. ki jc vozil pri slavoloku prav po« časi in se slednjič ustavil, je izrekel ju« goslovensko dobrodošlico g. .loško Jelovšek. V Ljubljani so se že takoj po kosilu za« čele polniti ulice, po katerih so imeli vozi« ti gostje in na križišču pred glavno pošto je bila ob enih že gneča, da so stražniki imeli dosti opraviti z vzdrževanjem pro« meta. Glavno nalogo so pa imeli skavti, mnogo novih prijateljskih vezi in prever« jeni smo, da bo prvi majnik garancija za res veliko sezono po vsej prekrasni Go« renjski. Odposlanci, tako lahko imenujemo 400 oseb 60.000 članov broječega ADAC, imajo danes gotovo najlepši dan svojega potovanja, saj se bodo v nekaj urah na« vžili Bleda, Bohinja in Jezerskega v sobi« cu prvega majnika. Zato se marsikateri gotovo še letos vrne za dalj časa s svojimi znanci v prelepo Gorenjsko. Žal, se je pripetil med vožnjo po našem ozemlju tudi majhen incident, ki ga je povzročil neki slabo vzgojeni malopridnež. Prepričani pa smo, da bodo gostje klub te« mu odnesli iz naših krajev najlepše vtise. Pri prihodu v Kranj, ki je bil v zastavah, je napravilo občinstvo mestoma gost špa« lir in navdušeno pozdravljalo goste. Orož« ništvo ie poskrbelo, da je funkcijoniral promet brezhibno. Na gornjem Jelenovem klancu pa je neki šolar nenadoma vrgel na neki avto kamen in zadel gostu v čelo. Grožništvo je malopridneža takoj aretiralo. Nemški izletniki so se izražali jako po« hvalno o domačem in neprisiljenem spre« jemu in kar ne morejo prehvaliti krasote naših pokrajin. Zagrebški velesejem Veliki pomladni sejem Avtomobili, gospodarski stroji, radio, kurilne naprave, gospodarske potrebščine od 1. - 8. maja Popust 50 odst. na železnicah in parobrodih. Legitimacije za znižano vožnjo dobivajo se pri vseh potniških uradih in denarnih zavodih. Gdč. Anta Kovačičeva. članica mariborskega Narodnega gledali« šča, ki je gostovala z Ifcpim uspehom v ljubljanski drami v glavni vlogi Menner« sove salonske komedije »Pegica mojega srca.» vornik Jugoslavije. Tragika njegova in njegovih tovarišev pa je, da današnja doba ni nič preveč hvaležna za take neosebne žrtve. Župnik Ante Gabron je umrl v času, ko leži na mrtvaškem odru pri Sv. Juriju ob naši severni meii idealni voditelj koroških Slovencev prošt Gregor Einspiller. Tako izumirajo stari stebri našega nacijonalnega življenja onstran Karavank. Bodi Antonu Gabronu lahka slovenska zemlja. Pogreb bo danes, ob 13.30, iz Stare poti št. 2. Povratek naših letalcev iz Indije Naša letalca sta na povratku v domovino preletela prvo etapo. Po brzojavkah, ki so prispele iz Bom-baya in Karačija, sta marala naša letalca kapetan Sondermayer itn inž. Baidak od Ba-sore pa do Bombaya prestati izredne tež-kooe, ki jih nista pričakovala. V Perziji sta našla aerodrome popolnoma neorganizirane in sta bila zato prisiljena, ■da sta morala sama polniti svoje rezervoarje z bencinom, za kar sta potrebovala več ur težkega dela. Na poletu skozi Indijo pa sta zašla od Karačija do Bombava in povratku na isti etapi na velike peščene vetrove, ki so zanesli v motor mnogo peska. Radi tega sta morala pristati v Karači.iu. da očistita motor. Povratek obeli letalcev sc pričakuje z n ■torek ali sredo in jima pripravlja beograjsko prebivalstvo veličasten sprejem. Aerr-kltib je ukrenil vse potrebno, da bo sprejem ode'warial ogromnemu uspehu našili herojev. Zadnja brzojavka, ki io je poslal kapetan Sondermayer iz Karačija, je datirana od 2s. aprila in se glasi: »Srečno prispela iz Bom-baya zoper v Karači. Radi štiridnevnega poleta skozi peščene vetrove sva morala tu pregledati in očistiti motorje. Sicer vse dobro. Obvestite o tem najini rodbini.« ★ O poletu samem je prejel Aeroklub to-!e brzojavko: »Karači, 30. aprila. Jutri letiva dalje proti Basorl. Tam bova javiia dan in čas nadaljne vožnje proti Beogradu. Son-dermayer.« Komanda poročevalskega odseka letalske komande je ob 17. izdala sledeči komunike: »V včerajšnjem komunikeju se je sporočilo, da sta naša letalca dne 29. t. m. preletela prvo etapo na povratku, Bombay-Karači. V Karačiju ostaneta'en ali dva dni zaradi čiščenja motorja. Danes ali jutri nastopita drugo etapo povratnega poleta, Karači-Djask. Danes je prejela komanda cd francoske tvrdike Laurence Potes ta cd francoskega Aerokluba prisrčni čestitki. Naša avijatika sta na vožnji v Bomba.v preletela približno 8450 km. Enaka je razdalja na povratku v domovino. To je skupaj skoraj polovica ekvatorja. Šef poročevalskega odseka letalske komande za generalštabne posle: major Josip Kos.« SchHovih ©ficiriev Otvoritev postajališča D. M. v Polju pri Ljubljani Dolgoletna želja prebivalstva v D. M. v Polju in okolici se bo danes izpolnila. Danes se namreč izroči novo postajališče prometu. Sredi zelenega polja, obdano okrog in okrog od smrekovih gozdov, se dviga lepo železniško poslopje, sad dolgoletnega truda in dela. Krasen pogled imaš odtod na lepe Kamniške planine, proti severu opaziš v pravem sijaju naše lepe gorenjske hribe. Župnik Ante Gabron f V petek, ob 10. zvečer je umrl v ljubljanskem Leonišču po daljšem boleha-nju širom Slovenije znani koroški narodnjak župnik st. Ante Gabron. Doživel je častno starost 70 let. Usoda pa mu na večer življenja ni bila naklonjena: Mož, ki je dolga leta vneto deloval med koroškimi Slovenci in jih izpod-bujal k ljubezni do lastnega naroda, je moral po plebiscitu zapustiti koroška tla in se zateči v svobodno domovino. Tu ni našel — enako kot drugi izgnanci njegovega stanu — pri cerkvenih oblastih tistega razumevanja za svoj položaj, ki ga je pričakoval in tudi zaslužil. Prehodil je križevo pot begunca; šteli so mu v zlo tudi to, da je bil širokosrčen, versko in strankarsko strpen duhovnik. Nazadnje se je starega svečenika usmilil zagrebški nadškof in mu dal neko revno župnijo na Hrvaškem. Tu se ni mogel več gospodarsko popraviti, zbolel je in prišel v Ljubljano, kjer se ga je usmilila smrt. Rajnki Gabron je bil dolga leta župnik v Skočidolu. Katerikoli narodnjak je prišel čez Karavanke med koroške Slovence, vsak je bil pri župniku Gabronu dobrodošel gost. Med plebiscitnim gibanjem je bil ta stari rodoljub iz idealistične duhovniške generacije, ki sedaj izumira, posebno ognjevit zago- Župan v D. M. v Polju, Ivan Gartroža Prve rože. odete v bujno zelenje šum in poljan, ozarjene po lesketanju gora, pozdravljajo današnji prvi maj, ki bo izpolnil želje vsega tamkajšnjega ljudstva po novem postajališču. Polni hvaležnosti sC klanjamo vsem, ki ste dali življenje tej naši želji, se oprijeli trdega deia in sijajno dovršili stavbo, ki bo osta'a v ponos še našim potomcem. Sprejmi iskreno hvaležnost ves občinski odbor v D. M. v Polju, ki se ni ustrašil še tako težkih materijalnih žrtev. Največje zasluge pa r.ta si gotovo pridobila bivši župan g. Jakob Dimnik in sedanji župan g. Ivan Gartroža. Okrašeni vlak, ki se odipelje iz Ljubljane danes ob 14.15 ter bo pozdravil kakor nevesta v cvetju in zelenju, drhteča in koprneča po svojem ženinu — prvikrat postajališče v D. M. v Polju, .naj pripelje v ta prijazni kraj tudi številne Ljubljančane. V medsebojnem spoznanju, v medsebojni ljubezni, si bomo .na posebnem vese ličnem prostoru, oddatjnem eno minuto od novega postajališča, pri dobri kapljici in pristni domači zabavi. ob plesu in godbi, segli drug drugemu v roko. Oddolžiti se hočemo vsem. ki s„ imeli toliko truda in dela. predno se je izpolnila ta goreča želja prebivalstva. Naj sprejme vsakdo to naše vabilo. Na svidenje danes v D. M v Polju. Da se Vam ne vrine slabše blago. zahtevaj'e povsod „Van Kaster" kakao v zavilkih z etiketo zaprtimi. Primorski Novi-Vinodol Na vožnji iz Sušaka v Sanj dostpeš po 2 in pol urni vožnji v mimo in prijazno mestece Novi. Novi se po svoji pri rodni jegi razlikuje od drugih kopališč po tem, da se deli v dva rajona, v mestnega in kopališ&iega. Mesto leži čisto zase in ni v nobeni zvezi s kopališkim delom, ki je 5 minut vstran. Baš ta priložnost daje gostu miren in zadovoljiv užitek, ki napravi, da pozabiš na nemirno mestno življenje. Okrog kopališča so lepi parki. Ce si za-želiš izprehoda. imaš krasno pot ob obali s senčnim drevoredom, iz katere občuduješ morje, na katerem vidiš ribiče, čolne, jadrnice in parnike, ki se vozijo sem in tja. V bližini kopališča so veliki gramt-hotel Lišanj,- daije hotel San-Maritio in pension-hotel Slavuli. Tu so ti ra, general Ferrario si ogleduje vso deželo iii posveča posebno paznost obmejnim kra= jem. Inšpicira vojašnice in z oficirji ima dolga posvetovanja. Poseča tudi šolska po« slopja. Povsodi stopi v razgovore s pode* šlati in se zanima za vse podrobnosti po občinah. p— «Delavno in inteligentno slovensko prebivalstvo.» Fašistični «11 Popolo di Tri* este» je svoj čas označil slovensko Ijucs= stvo za surovo, «Slovenec je ostuden srb* ski svinjski pastir® ... aidijotska bestijai« nost se javlja v njem». Pred nekaj dnevt je pisalo isto fašistično glasilo, da v Pri« morju ni nikake kulture' in da tujerodce tvorijo »plebi ignorantissime* (najncved= nejši nizki rodovi). Poveljnik tržaškega ar« madnega zbora general Ferrario jc pose« til te dni Bistrico in v svojem nagovoru častnike jih je pohvalil, kakor poroča reška «Vedetta», da so si znali v kratkem času pridobiti spošto\'anje in simpatijo delavnega in inteligentnega slovenskega prebivalstva, ki je ostalo v obsegu itali, janskih mej... P— V žitno komisijo za goriško pokra« jino sta imenovana tudi dva Slovenca in sicer med zastopniki mlinarjev Miro Bra= tina in med zastopniki pekov Valentinčič. p— Veliko vojašnico zgradijo v Idriji. Z delom se prične v kratkem. Za velikonočne praznike je prišlo v Idrijo več tujcev Želeli so si ogledatf rudnik, pa jim to ni bilo dovoljeno. Včasi «e je dobilo dovoljenje za poset rudnika pri idrijskem vodstvu, se Inj pa je treba napraviti vlogo na pristojno ministrstvo ! p— Eleganten slepar. V Gorico je prišpl pred par leti 361etni signor Duca di Polica-strelli. ki se je predstavljal kot bogat mož. ki ima posestva in palače. Izvabil je iz raznih lahkovernih ljudi precej denarja, celo nekega železničarja je ociganil za 1170 lir, potem je pa izginil. Te dni se je vršila na sodišču v Gorici razprava proti goljufu, ki seveda ni nikak Duca, ampak že "opetovann na več let kaznovani Filia Desimoni. Obsojen je bil in contumaciam na 6 meseefv ječe in 1000 lir globe. P— Ilalijanizaciia priimkov. V Trstu čakajo vladnih navodil za aplikacijo zakona o izpremembi priimkov. Ko dospejo norme, se objavijo nemudoma, da bo vedel vsakdo, kaj mu je storiti. Fašistično glasilo zahteva, da" se ohrani deželi ^tisočletni beneški značaj-. Pred vojno je bilo v Trstu resnikolov 29.430, po vojni jih je bilo leta 1921. že blizu 70.00(1. Ti se smatrajo za prave Italijane. K >fuzijk z njimi ima prispevati tudi izprememba priimkov! tPopolo di Trieste skače od vsak dan, da je toliko ičev ■ v mestu, ki je vendar tako visoko italijansko! P— oPolitična afere•> iz Podbrda se je vendar končala tako, da ne bo razprave in obsodbe. Na sodniji v Gorici so se dali prepričati, da oni fantje iz Podbrda, ki so govorili in se šalili v domačih zadevah / nekim svojim sovrstnikom, kateri je baš vstopil v milico, ni«o imeli nikakega name« na. spodtikati se ob fašistične ustanove in žaliti fašistični režim. Fantje so bili te dni izpuščeni iz preiskovalnega zapora. Napisi aa ploščah prevlečeni z radio*tinkturo morejo se citati tudi ponoči. — En Drimer. >N0QAV1CE„KL1UC"1 Danes ob pol 11. uri v dvorani Mestnega doma majski shod Govorita poslanca dr. Dinko Puc in Ivan Tavčar. Narodni in napredni ročni in duševni delavci, nameščenci, vsi na shod! Domače vesti * Izpremembe v državni službi. Bivši šef računovodstva pri direkciji šum v Ljubljani Ivan Srebrnič je imenovan za višjega računskega svetnika-blagajnika v 1. skupini II. kategorije pri isti direkciji. Trajno sta upokojena: Anton Mrak, višji referent pri direkciji šum v Ljubljani, ter Josip Blaževič kmetijski referent pri okrajnem glavarstvu (desni breg) v Mariboru. * Delegati ministrstva pri maturi i:a našita srednjih šolah. Ministrstvo prosvete je določilo za svoje delegate pri maturi na srednjih šolah v Sloveniji: dr. Avgusta Mušiča za gimnazijo v Novem mestu; prosvetnega inšpektorja dr. Karla Cepudra za privatno frančiškansko gimnazijo v Kamniku; prosvetnega inšpektorja v p. Josipa Westra za gimnazijo v Kočevju; univerzitetnega profesorja dr. Nikolo Radojčiča za gimnazijo v Celju; univ. prof. dr. Frana Kidriča za mestno žensko gimnazijo v Ljubljani in gimnazijskega ravn. v d. Frana Novaka za škofove zavode v Št. Vidu. * Amnestija obsojenih novinarjev. Minister pravde dr. Milan Srskič je predvčerajšnjim v razgovoru z novinarji izjavil, da se pripravlja amnestija novinarjev, ki so bili obsojeni zaradi političnih deliktov potom tiska kakor sploh onih, ki so bili obsojeni zaradi tiskovnih pregreškov. Med drugim bo pomiloščen tudi beograjski novinar Mo-ša Pijade. + Izpiti za diplomatsko službo. V minstr stvu za vnanje zadeve so se včeraj pričeli diplomatski izpiti pripravnikov, ki so si z dveletno pripravljalno službo pridobili pravico za pripust k izpitu. Člani izpraševalne komisije so vseučiMščni profesorji in višji uradniki ministrstva. Kandidati, ki napravijo izpit bodo z ukazom razvrščeni na podlagi kvalifikacije ter se bodo vodili kot uradniki ministrstva za vnanje zadeve. + Razpisana službena mesta. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici ter enaki mesti pri okrajnem sodišču v Murski Soboti in pri okrajnem sodišču v Ribnici na Dolenjskem. Pri tej priliki se odda tudi drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom teh razpisov. * Taksa za privatne zrelostne izpite. Za privatne zrelostne izpite ie ministrstvo prosvete določilo takso v znesku 1470 Din in sicer: za štiri pismene izpite po 100 Din za šest ustmenih izpitov po 60 Din. predsed niku in podpredsedniku za vse ustmene izpite po 100 Din, za predhodno sejo (8 članov po 50 Din, ravnatelju 50 Din. zastopnikom prosvetnega ministra 50 Din. * Aretacija poslanca zagrebške oblastne skupščine. V petek ie aretirala zagrebška policija poslanca zagrebške oblastne skupščine in glavnega urednika »Borbe«, znanega komunista Kamila Horvatina, dalje upravnika tega lista Gjura Kraša, njegovega brata Josipa in Petra Bariča. Vsi štirje so obtoženi, da so kljub zaplembi poskušali s pošto razposlati zaplenjeno prvomajsko številko. + Neznani aeroplani nad Bledom Kakor nam poročajo z Bleda, sta se v petek ob 15.15 pojavila tamkaj dva aeroplana kojih provenienca se ni dala ugotoviti, domneva Pa se, da sta bila italijanska. V Ribnem so budie pripovedovali, da sta aeroplana prišla preko Jelovice ter preko Stola odjadrala na Koroško. Pozneje so na Bledu opazili, da sta odplula nazaj čez Blejski grad v Bohinj in dalje v blaženo deželo fašizma. Letela sta precej visoko. * Oblastne skupščine in gospodarska kriza. Danes se bo vršila na inicijativo oblastne skupščine v Nišu v dvorani beograjske industrijske zbornice konferenca zastopnikov oblastnih skupščin iz vseh pokrajin naše države. Razpravljalo se bo o gospodarski krizi in o vprašanju skupnega sodelovanja oblastnih skupščin za saniranje naših gospodarskih razmer. Skoro vse oblastne skupščine so določile svoie zastopnike za to konferenco razen nekaterih, ki jim tega ne dopuščajo proračunske težkoče. Tudi Ljubljana se ne udeleži konierence. * Žalostna usoda železniških invalidov. Železniški invalidi, ki žive v tako obupnih razmerah, so prejeli sedaj še pismeno obvestilo od centralnega urada OUZD v Zagrebu, da se jim s 1. majem ustavijo še sedanji skromni mesečni prejemki. Centralni urad se izgovarja na prometno ministrstvo, ki pa se kljub vsem dosedanjim intervencijam niti ne gane. Društvo železniških upokojencev .ie sicer takoj ukrenilo vse po-potrebne korake proti temu škandaloznemu postopanju, prosi pa obenem tudi vse me-rodajne činiteje, naj priskočijo tem najbed-neišim med bednimi nujno na pomoč. * Kongres geografov zaključen. Kongres geografov v Beogradu je predvčerajšnjim nadaljeval svoje zborovanje. Profesor višje pedagoške šole Milan Cvetič je govoril o geografičnem razvoju Beograda od početka 19. stoletja, prof. Dimitrije Giurgjevič o pouku geografije na naših srednjih šolah, Vojislav Mladenovič, profesor na ženski gimnaziji v Beogradu, pa je stavil predlog, naj st pouk geografije v srednjih šolah vrši odslej po strokovnih učiteljih. Včeraj so udeležniki kongresa posetili meteorološko postajo in botanični vrt ter napravili izlet v topčidersko dolino. S tem je bil zaključen kongres geografov. * Novinarska loterija. Za dobrodelno loterijo Jugoslovenskega novinarskega. udra-ženja, katere žrebanje se bo vršilo javno in pod državno kontrolo od 4. do 18. septembra, vlada v vseh pokrajinah naše države izredno veliko zanimanje. Mnogi denarni zavodi so odkupili večje količine srečk, nekateri celo po več tisoč komadov. Dobitki te loterije so velike vrednosti. Premija znaša Din 250.000. Loterija obstoji iz 350.000 srečk in 13.887 dobitkov v vrednosti 2 milijona dinarjev. Posamezna srečka velja Din 10 in se naroča pri: Jitgoslovensko novinar sko udruženje, Dobrotvorna loteriia, Sarajevo. (Račun pri filiialki poštne hranilnice v Sarajevu št. 1570). * Učna knjiga za strojepisje. Ravnokar je izšla »Učna knjiga za strojepisje« kot prva in edena te vrste v slovenskem jeziku Knjigo, ki obsega teoretični in praktični del in ki izbomo služi svoiermt namenu, prav teplo priporočamo ne ie strojepisnim šolam, učiteljem strojepisja ter njih učencem, temveč tudi učiteljskim knjižnicam ter vsem, ki se hočejo v kratkem priučiti pravilnega in brzega strojepisja. Cena broš. knjigi znaša 8 Din. Naročila sprejema izdajatelj Josip Christof, vodja drž. konc. priv. šole v Ljubljani, Domobranska cesta 7. * Uprava «Zborov» je poslala vsem lanskim naročnikom vabilo na naročbo ter jim je priožlla položnico v svrho poravnave naročnine za leto 1927 (40 Din). Naj bi se vabilu gotovo vsi odzvali in stopili zopet v krog naročnikov. Žalostno bi bilo, če bi moral list zaradi premajhnega zanimanja pevskih zborov, pevcev in pevk koncem leta prenehati izhaiati. * Slovensko planinsko društvo naznanja, da ukinjenje voznih olajšav s strani prometnega ministrstva ne velia za čane SPD. Ti uživajo za leto 1927 ugodnost trikratne polovične vožnje po državnih železnicah na podlagi posebnih potrdil, ki se dobe v društveni pisarni. * Lovci pozor! V Višnji gori bodo dne 4. maja občinski lovi: Dednidol. Leskovec, Polica in Kriška vas na dražbi. Želeti je, da bi ta lovišča prišla v prave roke; zveza z Ljubljano je kaj prilična. lovišča so v bližini kolodvora. Polica ima srnjad in divje peteline. (Debeli hrib, Kržac) Po vestni negi bi postala lovišča v par letih zopet prav lepa. * Brezplačni transporti gradbenega ma-terijala ukinjeni. Ljubljanski oblastni odbor »Rdečega križa« opozarja, da ie ukinil oskrbo brezplačnih transportov gradbenega ma-terijala za poplavljence. * Zavarujte se proti požarom! Ljubljanskemu oblastnemu odboru »Rdečega križa« prihajajo v zadnjem času številne prošnje raznih pogorelcev za podpore. Vss prošnje se pa seveda rešujejo negativno predvsem radi tega, ker organizacija »Rdečega križa« ni poklicana dajati podpore pogorelcem in tudi v to svrho nima na razpolago nikskih sredstev. Podpore »Rdečega križa« so deležni le oni, ki so vsled nepreprečljivih elementarnih katastrof ali pa epidem:čnih bolezni trpeli škodo. Škoda, nastala vsled požara, pa nikakor ni neodvrniiiva, ker vsakdo lahko svoie imetje zavaruje preti požaru. Zavarovalne pristojbine so primeroma tako neznatne, da je vsak izgovor odveč. Zavarujte torej pravočasno svoie imetje! Od organizacije »Rdečega križa« pa naj pogorelci ne pričakujejo podoare. Nainoveša damska oblačila obleke, krila ■ bluze Vam nudi po najnižjih cenah Belihar in Velepič, M< stni trg 13 * Gostilničarska razstava v Gradcu. Na mnogostransko željo se ie Zveza gostilničarskih zadrug odločila za poset gostil n'čar ske razstave v Gradcu dne 5. maja. Udeležniki se odpeljejo istega dne ob 12. uri z brzovlakom iz Ljubljane in dospco že okrog 5. popoldne v Gradec. Udeležniki postaj, kjer brzovlak ne postaja, naj se pesiu-žijo osebnih vlakov, tako da se sestanejo vsaj v Zidanem mostu. Preskrbi naj si vsakdo potni list, legitimacijo pri Zvezi ali »Putniku« v Ljubljani ter vizum pri avstrijskem konzulatu; karto dobi pri kc'od-vorski blagajni, v slučaju, di dospe dovoljenje — po znižani ceni. * Legitimacije za razne velesejme. razstave itd. kakor tudi vozni listki se dobe pri oficijelni potovalni pisarni vTcurist Officea« v Ljubljani, Dunajska CtiSla lb * Sokolsko društvo Šoštanj je preložilo svoj prvi letošnji spomladanski pešiziet k k Sv. Jakobu na danes dne 1. maia. Spoied kakor že zadnjič objavljeno. S Sv. Jakoba se podamo v Rudarski dom, k:er se vrši popoldne koncert Rudarske godbe. Pridite. Zdrave. * Javnosti v vednost in pojasnilo! V Ljub Ijani imamo dvoje društev, ki delujeta v blaginjo slepcev. Starejše »»Podporno društvo slepih« zbira prispevke, s katerimi podpira svoje revne slepe člane, društvo »Kuratorij slepcev« Pa zbira sklad za zgrad bo Doma slepih v Sloveniji. Obe društvi pa imata pomen povzdigniti duševno in teles- no blaginjo slepih, povišati nrbevo zmožnost do dela in službe in udejstvovati se pri urejevanju oskrbe za slepe, vzbujati zanimanje za slepe in podpirati njihove težnje po izobrazbi. Zato bosta dela'i ob prireditvi »Dnevi slepih« dne 7. in S. maja obe društvi skupaj v prid sklada za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji. * Pomladanske prireditve Zveza vojnih tovarišev. Zveza slov. vojakov iz svetov, ne vojne nam sporoča, da se vrši: S. maja odkritje spomenika v Borovnici, 26. meja veliko zborovanje mož, vojnih trjviiov iz bivše Štajerske in odkritje zahvalne spominske plošče preostalih v priljubljenih Petrovčah (1 postaja od Celja), 6. junija pokrajinsko borovanje na Žalostni gori (Preserje) za vse tovariše iz bližnjih krajev, 12. junija odkritje veličastnega spomenika 329 padlim Šentpeterčanom v Ljubljani. Priporoča j?redvsem udeležbo v Petrovčah in Št. Petru (Ljubljana) Vse naše podružnice naj pošljejo v ta kraj vsaj zastopnike, ki naj se vsekakor javijo pri predsedniku Colariču. Ce reflektirao na prenočišča, naj sporoče krajevnemu slavnostnemu odboru. Glavno skupno zborovanje bo 21. avgusta ra Brezjah. '* Požar — podtaknjen? V Trbonjah nad Muto je v noči od pondeljka na torek nastal pri posestniku Jakobu Uršniku požar ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje, ker je bila gasilna akcija v temni noči zelo otežkočena. Le s težavo so rešili živino. Domneva se, da je ogenj podtaknila zlobna roka. * Tihotapstvo svile na meji pri Radgoni. Oddelek zagrebške carinarnice za pobijanje tihotapstva ie bil pred kratkim obveščen, da neka družba poljskih Židov, obstoječa iz 3 žensk in 2 moških tihotapi svilo in svilnato konfekcijsko blago preko Gornje Radgone v našo državo. Uradniku Jovanu Genčiču, ki je vodi! preiskavo, se je v resnici posrečilo pred tremi dnevi aretirati članico te družbe, Rozo Weiser in sicer ravno v trenotku, ko je hotela vtihotapiti 160 kg raznega svilenega konfekcijskega blaga. Blago je bilo seveda takoi zaplenjeno Weiserjeva pa prepeljana v Zagreb. + Samomor finančnega paznika. V nekem seniku pri Sorici se je v sredo ustrelil s službeno puško Čedomir Lukič. rodom iz Valjeva, ki je bil prideljen finančni kontroli v Sorici nad Železniki. Vzrok obupnega čina ni znan. * Močan potres na Sušaku. V četrtek ob 5.10 min. zjutraj so na Sušaku čutili močan potresni sunek, ki ga je spremljalo bobnenje. Znatne škode potres ni napravil. * Samomor zaradi neozdravljive bolezni. V Osjeku se je v petek ponoči zastrupila 35 let stara neomožena modistka Marta Wal'ter. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. NEOBČUTLJIVA URA ie Patent F. E. Roskopf s plombo. Priporočljiva za športnike, oficirje, železničarje. Že prenzkušene z jamstvom dobavlja :-: — :-: — :-: F. Čuden. Ljubljana. Prešernova 1. * Automobilski oddelek na letošnjem ljub. Ijanskem velesejmu. Na splošno željo se tudi letos vrši mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 2. do 11. julija. To je baš najugodnejši termin za avtomobisko razstavo, katera se priredi letos v povečanem obsegu. V Sloveniji je avtomobilski šport zelo razvit, ne zaostaia pa tudi motocMi-zem. Smotreno delovanje ljubljanske sekcije Avto-kluba in Moto-saveza ie veliko pripomoglo k tem uspehom. O razvoju avtomobilizma v Sloveniji je informirano tudi tajništvo mednarodne zveze avtomobilskih konstrukterjev v Parizu. S posebnim odlokom je priznalo važnost avtomobilske razstave v Ljubljani in priporoča udeležbo svojimi članom-tvornicam. Obeta se nam pestra revija najrazličnejših izdelkov evropskih in ameriških tvornic. * Odlikovanje. Mednarodna razstava v Rimu je odlikovala sledeče tvrdke: Lobe Franc, tovarna za izdelovanje j>osode in peči svojega lastnega patenta iz Siovenj-gradca z zlato medaljo in palmo velike časti »Veka« Verbnik-Karba, kleparstvo iz Ljutomera z zlato medaljo in z grbom velike časti. Karba Kari, ključavničarstvo, Ljutomer, z zlato medaljo in s križem velike nagrade. Nagy Vjekoslav, prva klobasičarna, pristne ogrske salame in suhornesnate robe z zlato medaljo in s palmo velike časti. Iskreno čestitamo! 671 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. * Sveži svetloplsnl papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij s*kicni in pavzni papir najfinejših specialnih vrst, vse tehnične rn risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Iv. Bonač Ljubljana. 120 * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 53 — Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin itd. — se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Ugoden nakup! 115 do 2070 popusta do 15. maja. Krasna izbira moškega in dam- ^ skega blaga, damsko pralno blago v največji izberi. Svila za £ plašče ter različne druge svile g in na pol svile pri tvrdki o JOS. SNOJ, Ljubljana v palači Mestne hranilnice. 999999999999??99999999? ? ? ? ? ? ? e Beračeva 1 ? 9 ■ ? i skrivnost i ? ? ? ? ? ? ? ■ ■ ■ ■ ■■■■■?■■■■■■■■??■?? Iz Ljubljane u— Občni zbor Gospodarskega naprednega društva SDS za šentjakobski okraj se ie vršil snoči v prostorih g. Kavčiča na Pri-vozu. Predsednik Anton L i kožar se ie spominjal vseh umrlih članov, zlasti Cescu-tija, Černigoja, Magistra in drugih. Tajnik Janežič je podal poročilo o delovanju društva, kakor tudi o delovanju političnega odseka. Knjižničar Matija R o d e je poda! zanimivo statistiko o stanju šentjakobske knjižnice, ki je v Sloveniji največja ljudska knjižnica. G. Pintar je poročal o poslovanju šentjakobskega odra, nakar s j poročali še ostali funkcijortarji. Blagajnik Štih je podal pregledno poročilo o finančnem stanju društva, ki ga je sprejel občni zbor z odobravanjem na znanje. Dosedanjemu odboru je bil soglasno izrečen absolutorij, nakar se je izvolil naslednji odbor: predsednik Anton L i k o z a r, I podpredsednik Peter Š t e r k, II. podpredsednik Fr. P 1 a n i n š e k, kot odborniki Rudolf P in ter. Maks Dachs. Iv. G j ud, Tit Grčar, Vinko Janežič, Mat-ko Kante, Viktor M a r k i č, Mira Puc, Matija Rode. Jakob Škraba. Ludvik Štih, Fran Štrukelj in Janko V i v o d a; kot namestnik; Feliks F r a n z I, Matija Pogačnik, Jože Umek, Franc Starič, Fran Štrukelj, Albert Štrukelj, Ant. Bučar, Fr V e r b i č in Jos. Zupančič. Kot revizorji so bili izvoljeni: Fr. Kavčič, dr. Janko ŠI e b i n g e r in Fr. Š e m r o v. Izvolili so se še funkcijonarji političnega, dramatičnega in pevskega, veseiičnega in ženskega odseka. Direktor g. Jug je nato podal v mankantnih potezah poročilo o splošni politični situaciji. u— Mesto spomenika sv. Trojice — stranišče. Mestni magistrat poroča: »Spomenik sv. Trojice, ki stoji sedaj pred kavarno Evropo se prenese in postavi pred Nunsko cerkev. Z odstranitvijo spomenika izpred kavarne Evropa se pridobi lep prostor, na katerem se bo napravilo lepo moderno stranišče«. u— Trnovski posestniki so prosili, da se uvoznina na njihove poljske pridelke opusti. Vsem posestnikom, ki imajo svoja zemljišča izven trošarinske črte, se bodo pridelki ocenili teT se bodo oprostili uvoznine nanje. Vendar se bo to vršilo pod strogo kontrolo kakor poroča mestni magistra/ * Chinoierrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje tel^za jela. Dobiva se v vseh lekarnah. 592 * Rogaška Slatina ie najcenejše in naj-udobnejše zdravilišče za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v .času pred glavno sezono. Zalite* .e prospekte' * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizma, krčili, nevralgijah (ischiasj, pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove. ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in Pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaci.iske.7i termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1- maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 «rrO» zobna pasta najboljša. * Brizgane je le najboljši z Radensko ! kislo vodo. Poskusite in prepričajte se! ~ Pri utrujenosti, razdražljivosti. tes- ! nobi v srcu. pomanjkanju spanja, teževah j srca, pritiskanju na prsi poživlja prirodna grenčica »Franz-Josef« cbtok krvi v spodnjem delu telesa prav uspešno in s tem miri valovanje krvi. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se voda Franz-Josef pri pojavih, izvirajočih iz samozastruplje-n.ia želodčnega črevesa obnaša kot izborno čistilo. " Predsezija v Šmarjeških toplicah pri Novem mestu. Te slovite toplice, ki s svojo prijetno naravno ogljikovo kislino vsebujejo 27,. R topline blagodejno vplivajo na revmatične s srčno hibo, nevrastenike, ženske bolezni in vobe živčne bolezni, se otvorijo s L majem. V predseziji do 30. junija stane celokupna 20 dnevna oskrba (soba, trikrat dnevno izvrstna in zadostna hrana, dnevne kopeli kakor tudi 2 zdravniški ordinaciji vožnja iz kolodvora v Novo mesto v toplice in nazaj) skupno Din 900. Iz Novega mesta odhaja v toplice dnevno voz ob 1. pop. Vsa nadaljna pojasnila daie »Upraviteljslvo Šmarjeških toplic Novo mesto 2«. 632 * Neprljteno potenje kože (nog in rok) sigurno odstrani »Formacit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte orig. »Formacit« v drogerijah. Depot: Drogeri.ia Adriia. Ljubljana. Šelenburgova ulica 1. 676 * »Palninka« zdravilni čai raztopi tuje snovi v človeškem telesu, jih odpravlja iz telesa ter ojača in obnovi ves organizem. Cena 20 Din. Zahtevajte v lekarnah. 120 * Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izbomo deluje »Kolaferin« (železna aromat tinktura s kolo). Izdeluje lekarna L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. 677 + Pozor! Dne 16. maja ob 8. uri dopoldne bo pri okr. sodišču v Rogatcu dražba posestva s hišo gospodarskim poslopjem , lepim vinogradom in krasnim sadovnjakom itd. Posestvo leži na prijetnem hribčku pri Sv. Trojici tik Rogaške Slatine in se opozarja častilce in ljubitelje zdravilišča na to redko priliko, da si preskrbijo za čas sezone udobno zavetišče. 674 Gostilna „Pri Fajmoštru" priporoča Viško belo vino.....Din 10.— Otelo za slabkrvne ... » 11.— Štajerc................» 12.— Bizeljec................» 14.— Cviček................» 14.— Jcruzalemec............» 16.— Pikrčan................» 20.— Gorka in mrzla jedila vedno na razs polago. 5689-.1 u— Stalnost mestnih delavcev. Vsi mestni delavci ki so več kakor eno leto nepreklicno v mestni službi se po obstoječem delavskem redu nastavijo s 1. majem stalno. u_ Regulacija Škofje ulice. Glede odstopa sveta za regulacijo Škofje ulice se je z župnikom Petričem dosegel sporazum. Odstop sveta se izvrši pod pogojem, da mestna občina napravi ob ceii dolžini Škofje ulice rn ob strani proti šentpeterski vojašnici zidano ograjo, ki bo enaka oni v Strel i-ški ulici ob Alojziieviškem vrtu. Ograja ob Župnijski ulici pa bo iz žičnate mreže na hrastovih stebrih. Župnijska ulica se zapre z vrati do katerih dobi ključ župniŠče in vojašnica. Celotna ograja bo stala 120 tisoč D:n. Ob vogalu Sv. Petra ceste in Škofje ulice se zid zaokroži. Vrazov trg do Ljubljanice postane popolnoma last mestne občine. u— Tlakovanje ljubljanskih ulic v letošnjem letu. Mestni mag. poroča, da naj bi se letos izvršile naslednja tlakovalna dela: Resljeva cesta se bo tlakovala iz fonda kaldrmine. Vez mestnega magistrata s Poljansko cesto naj bi se asfaltirala na ta način, da bi se ob tračnicah cestne železnice pustil ca 40 cm širok pas obstoječ in velikih kGck. Pred semeniščem naj bi se tlakoval oni del prostora, ki leži med semeniškim poslopiem in Vodnikovim trgom. Sedanja savske kroglje bi se zamenjale s poriirnimi ploščami ali z bazaltoidom. Tlakovala se bo s kockami Slomškova in Pražakova ul. od Rcsljeve do Dunajske ceste. Knafljeva, Gledališka in Beethovnova ulica se tlakujejo z asfaltom. Za ureditev Ravnikarjeve ulice se otvori kredit 40 Din. Vidovdansko cesto proti Sv. Petra cesti do Komenskega ulice se bo tlakovalo iz kaldrmine. Spoj med Komenskega ulico, Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico se bo tlakoval z drobnimi kockami. Od Viciovdanske ceste do Škofje ulice sc popravi tlak na Sv. Petra cesti. Kongresni trg se bo tlakoval s kockami po načrtu, ki ga je sestavil univ. prof. Plečnik. u— Švica — raj Evrope. Danes ob 9.30 in 11. dopoldne predvaja ZKD v kina Matica ta izredno poučni in lep kulturni film, ki predočuje krasote Švice v najlepših slikah. Veličastne Alpe med njimi orjaška skupine Montblanc, Monterosa, Matterhorn, Jungfrau prostrani ledeniki nam ostanejo neizbrisno v spominu. Oglejte si sigurno ta spored in nabavite si vstopnice čimpreje. u— Sprememba dramskega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti gospoda Rogoza se danes v nedeljo popoldne ne more vršiti predstava komedije »Lumpacij vagabund«. Mesto tega se bo izvajala zanimiva in zabavna ameriška veseloigra »Ti in jaz«, ki ie pri dosedanjih predstavah žela velik uspeh in burno priznanje publike. — Za poti deljek napovedana predstava »Voiička« za red E odpade iz istega vzroka. Predstava se bo vršila pozneje. V toliko popravljamo objavljeni repertoar. Poštna tombola preložena. Vsled nepričakovanih ovir jc poštna tombola preložena na nedeljo dne 8. maja ti. — Zato segajte pridno po tablicah, da jih ne zmanjka. Vsaka stare samo Din 2: prodaiajo jih vsi pismonoše in po trafikah. — Odbor. u— Muzično društvo Stankovič iz Beograda priredi, kakor ie »Jutro« že poročalo, v času od 1. do 24. maja koncerte po večjih mestih Francije. Vabimo vsa pevska in akademska društva kakor tudi ostalo občinstvo da se udeleži pozdrava »Stanko-viča« dne 2. maja ob 11.06 na glavnem kolodvoru v Liubliani. u— JAD Triglav. Redni članski sestanek bo v četrtek, dne 5. maja ob 20. uri pri Če-šrovarju. Predava g. Golob, novinar iz Maribora o Panevropi. Po predavanju se obravnavajo društvene zadeve. u— Turistovski klub »Skala« priredi v pondeljek dne 2. maia ob 8. zvečer v prostorih čitalnice »Sokola« v Narodnem domu VI. redni občni zbor. u— Promenadni koncert muzike Dravske div. oblasti v »Zvezdi« danes ob 11. uri. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. Spored: I.) Binički: »Na Drini«, marš. 2) Chopin: «Poloneza», 3.) Rendla: »Veseli trenut-ci«, srbski potpun. 4.) Smareglia: Uvertura »Cornelius Schutt« 5.) Smetana: »Prodana nevesta«. 6.) Mack: «Char!eston». 7.) Čerin: »Slovenski fantje« marš. u_ Električna cestna železnica danes dne I. maja vsled praznovanja ne obratuje. Občinstvo naj vzame to na znanje. Ob 6. zvečer naprej se zopet vzpostavi redni promet. — Obratno vodstvo elektr. cestne železnice v Ljubljani. u— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani nas obvešča: Ker so se v letu 1926 pobirale od ugotovljene najemnine občinske davščine, kakor vodarina, gosta-ščir.a in kana!, pristojbiha po faktičnem predpisu tega leta. so hišni gospodarji upra vlčeni te davščine v letu 1927 pobirati v oni višini, kakor so bile odmerjene z novimi plačilnimi halogi za leto 1927. Razlike na tej davščini ni smatrati za povišanje najemnine od strani hišnega gospodarja, ker ie ta dolžan jo pobrati in odvesti mestni blagajni. u— Najdeno. V Prešernovi ulici izgubljena žepna ura in škarje se dobe pri najditelju g. Nučiču na realki 1-25. u— Orkestralno društvo »Glasbene Matice« ima v torek, dne 3. t. m. ob 8. zvečer v Glasbeni Matici generalno vaio za koncertni nastop dne 9. t m. Udeležitev obvezna za vse člane. Odbor. Pri vsali Mi i Ui na nizi Mm ribora ob S in 14.30, odhod iz Ruš ob 9.40 in 16.10. Vozni čas za to progo znaša 40 minnt, cena Din 12. Za nedeljo 1. maja se zopet podaljša proga Maribor-Selnica do Fale. (gostilna Šturm). Odhod iz Maribora 6.46, 12.45 in 18.45. Odhod iz Fale ob 7.47, 13.47, 20.17. Vozni čas eno uro. Cena 20 Din I Obvestilo. Okrožni zdravnik v Žalcu, g. dr. Adolf Ločrtiškar, ordinira v hiši g. oblastnega pos slanca R. Lorberja, p. d. Hausenb ichier j a. Najfinejšo in najmodernejšo SVILO y vseh barvah — po najnižjih cenah — dobite v manufakturni trgovini Josip ŠKbar, Ljubljana, Stari trg št. 21. s®1* Samo nehaj bui Kadi opustitve trgovine od 1. maja naprej se prodaja use blaga po izredno globoko znižanih cenah. Hlanufaktarira trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugos ov. tiskarne u— Vstopnice za javno telovadbo srednje olske in meščansko • šolske mladine v Ljubljani dne 8. maja e dobijo v pred-prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Vstopnina za sedeže v prvi vrsti je 15 v drugi vrsti 10 in stojišča po 5 Din. — Nastop dijakov in dijakinj ljubljanskih šol bo velika telovadna prireditev, pri kateri bo nastopilo okoli 3000 mladine, število kakršno pri sorodnih dijaških prireditvah doslej še ni bilo doseženo. Tudi med občinstvom je veliko zanimanje za javno telovadbo. Začetek popoldne ob treh. u— Atena ie zopet odprla svoje gostoljubne prostore pod Tivoli je m, kjer se prosto giblje in krepi svoje mišice in razvedruje duh po napornem duševnem delu vse od najmlajšega do skoro doraslega. Letos se je igrišče povečalo, za dečke je poseben oddelek, kjer se bodo naši dijaki po dovršenih domačih nalogah lahko pozabavali na ruskem kegljišču. Deklice pa bodo pod strokovnim vodstvom izvežbane učiteljice gojile švedsko telovadbo. Tenis prostori so se povečali od 2 na 4 igrišča, kjer se sedaj že pridno igra Vse tozadevne informacije daje oskrbnik na tenis-prostoru. Našim najmlajšim pa se pripravlja higijenično urejen prostor, kjer se po svoji volji zabavajo z žogo, punčkam ali kar jim je menda najljubše s peskom. Te svoje najmlajše znance in prijatelje izza rimskih pravljičnih po-poldnevov kliče Atena na igrišče. Priave za otroško igrišče se sprejemajo v pondeljek 2. maja od 4. do pol 6. in v torek 3. maja od 11. do 1. in od 4—pol 6. na igrišču. u— Pozor! Zatekel se je mlad doberman, ki čuje na klic »Rizvan«. Odda naj se proti primerni nagradi Sv. Petra cesta 28, levo. u— Kolo jugoslovenskih sester v Štepanja vas ima danes majniško veselico v Šte-pani vasi pri g. Povšetu (Štrausu). Začetek ob 15. uri. Godba, ples, kupleti. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor. u— Godbeno društvo »Gradašca« Vič-GIin ce priredi danes ob 3. popoldne vrtno veselico pri g. Dragar v Rožni dolini (Končan). u— Znani gostilničar v Ljubljani in Mariboru lan Pečnik je prevzel hotel Jadran v Selcah pri Crikvenici. Opozarjamo na današnji oglas. u— Električna zadruga v Sp. Šiški opozarja vse svoje čane, da se vrši redni obč. zbor v nedeljo dne 15. maja v liudski šoli v Sp. Šiški. 673 u— Lekarna G. Bakarčič se je preselila iz Karlovske ceste 2 na Sv. Jakoba trg 9 nasproti šole. 681 u— Angleško sukno po solidnih cenah pri Francu Pavlino. Gradišče 3. 635 u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 u— Razglednice, umetniške, v eno-in večbarvnem tiska, nudi po reklamni ceni dokler traja zaloga po Din 25 in 30 za 100 komadov tvrdka M. Tičar, Ljnblana. 130 u— Koncert s plesom priredi Vrtnarsko in sadjarsko društvo v Rožni dolini dne 1. maja 1927 na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 15. (3.) uri. Vstopnina prosta. Ker je spored lep in bogat se vsi prijatelji narave in zabave k mnogobrojnemu obisku najvljudneje vabijo. 637 u— Opozarjamo na današnji oglas tvrd-ke I. Starič, novo otvorjene pekarne v Slom škovi ulici št. 14, ki ie nujne in velike važnosti zlasti za prebivalce rz kolodvorskega okraja. 6S0 u— 1. maj na Taboru. Mladinsko popoldne z ravnovrstnim sporedom začne ob 3. uri popoldne; za odrasle zabavni večer ob 20. s plesom itd. Popoldne sedeži Din 6, stoji-jišča Din 3. Spored se vrši v dvorani, vhod z Vrhovčeve ceste. 670 u— G. protesorica Berta Pap, ki je sta-kim uspehom poučevala številne slovenske soliste in je bila nameščena tudi svojčas na ljubljanskem konservatoriju, se ie vrnila na željo številnih njenih učencev iz Buenos-Airesa, kjer je bila več let nameščena na tamkajšnjem konservaitoriju Opozarjamo vse ljubitelje umetnega petja zlasti našo mladino, da sprejme ta odlična učiteljica solopetja še nekaj talentiranih učencev. Stanuje: Stari trg 17-m. Iz Maribora a— Novi gerenti. Za okrajni zastop mariborski je M imenovan mesto dosedanjega samostojneža gostilničarja Lipovška za ge-renta odvetnik dr. Veble in za Sv. Lenart mesto g. Vračiča bivši minister in poslanec Ivan Roškar. a— Posestno gibanje. Trgovec Karol Ha-ber je prodal mehanični tkalnici E. Zelenka & Comsp v Mariboru svojo hišo na Tržaški cesti št. 39 za 200.000 Din. a— Ljudska univerza. Koncert Žal ud o ve se bo vršil v pondeljek, dne 2. maja v veliki kazinski dvorani. Opozarjamo ponovno na ta večer češke pesmi, ki bo vzbudil gotovo največje priznanje in zanimanje. Da bo dostop mogoč vsakomur, so se odredile izredno nizke cene. a— Tiskovna založba o. r. z. z o. z. v Mariboru, ima v nedeljo dne 8. maja ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Mariboru, Narodni dom, III. nadstropje, vhod pri hišniku, svoj redni ia-tmi občni zbor. Podrobni dnevni red je nabit v zadružni pisarni, kjeT je na upogled tudi letni zaključek. — Načel »tvo. 682 a— III. Jadransko noč na morski obali priredi društvo Jadran 7. maja v Narodnem domu ob 24 uri. »Polnočnica« z živo sliko in pesmijo društvene himne Predprodaja vstopnic pri g. Brišnik, Slovenska ulica in g. Klanšček, trafikan+mja. Tržaška cesta 1. Cene v predprodaji 10 Din. pri blagajni 15 Din. — Odbor. e— Mariborska gledališče. V četrtek smo imeli zopet dramsko premijero, ki je zapustila najboljše utise. Že v Ljubljani je bila lani simpatično sprejeta »Periferija*, drama češkega pisatelja Františka Langeria. Že dolgo smo si želeli videti med toliko tujo literaturo tudi kak slovanski komad. In četrtkova mariborska premijera Langerjeve «-Periferje> v režiji r>rof Šesta je dokazala, da^ imajo Čehi krepko dramatiko in je !e obžalovali, da naša drama ne posega eešče v slovanski repertoar Predstavitelji ulog sicer niso nudili nič kaj posebnega, a drama sama je tako plastično ir, psihoioeično kon-sekventno izvedena, da bo na vsakogar pri količkaj dobri igri uprav mogočno vplival?. Scenerija 15 slik gosp. režiserjs Šesta doda svoje k neotipljivim vtisom. Glavno ulogo Ane so izročili gdč. starčevi, ki pa je zopet pokazala le svojo običaino dobro tehniko, v globine pa ni moji a Ostaja pri neobčuteni deklamaciji. Ne moremo verjeti, da tudi doživlja in tako ni obvladala publike. Za takšne uloge bi morala iskati uprava ža bodočo sezono močnejše osebnosti. Ugajal pa ie Železnik kot Franci in njegova tovariša iz predmestja gosp. Grom in Harastovič. Slednji pa bi ee bil lahko potrudil, da hvaležno ulogo bolje izdela. Zmožnosti ima. Dobri so še bili tudi ga. Bukšekova kot vdova, Joško Kovic in Urvalek. Ker je bilo istočasno predavanje dr. Kugyja, obisk ni bil naibolj-ši, častno pa je bila zastopana češka kolonija. — a. r. a— Avto-omnibus promet Maribor-Ruše. Kakor se nam poroča, se otvori s 1. majem avtobus-proga Maribor-Ruše z vmesnimi postajališči Studenci, Limbuš. Bistrica. Vozni red za nedelje in praznike ie določen tako. da odhaja avtobus iz Maribora gl. kolodvor ob S.50 in ob 14.50 Odhod iz Ruš ob 9.40 in 17. Ob delavnikih odhod iz Ma- Iz Celja e— Proslava 1. majnika. Opozarjamo ponovno na zborovanje Narodno - strokovne zveze, ki se vrši danes popoldne ob pol 2. v mali dvorani Narodnega doma. Po proslavi ob lepem vremenu skupen izlet na Anski vrh. e— Otvoritev mestnega parka. Danes dopoldne ob 10.30 do 12., ob priliki otvoritve mestnega parka koncert Celjskega godbe-nega društva. Vstopnina znaša izjemoma za osebo 2 Din. e— Napredovanje rezervnih oficirjev. Celjski mestni magistrat razglaša, da morajo v smislu naredbe vojske in mornarice Adj. br. 11.166 z dne 11. t. m., razglašene v SI. voj. listu za 1927. rezervni oficirji, katerim pristoja povišanje v višji čin v vojski, vlagati svoje tozadevne prošnje edinole pri komandah vojnih okrožij, na katerih teritoriju žive, ne pa istih pošiljati v rešitev neposredno ministrstvu vojske in mornarice ali pa po kaki drugi vojaški oblasti. Prošnja mora biti tudi primerno opremljena. Vsi rezervni oficirji mesta Celja se vabijo, da se gornjih določil točno drže. e— Zahvala. O priliki bivanja beograjskih dijakov v Celju pod vodstvom gosp. prof. Bo-rivoja Pujiča so nekatere celjske družine dale dijakom brezplačno hrano, za kar se jim odbor dijaškega društva sSloga* naj-iskreneje zahvaljuje. e— Jugoslovensko - češkoslovaška liga v Celju poziva svoje člane in prijatelje, da se v mnogobrojnem številu udeleže predavanja, ki ga priredi Liga skupno z Ljudsko univerzo v pondeljek. dne 2. maja ob 8. zvečer v risalnici meščanske šole. Predava g. prof. Orožen o snovi ^Politična struktura Češkoslovaškem. e— Cepitev otrok v Celju. Redno javno cepljenje malih ofrok iz mesta bo dne 13. t. m. od 2. do 4. popoldne v klubovi posvetovalnici mestnega magistrata v Celju. Pregledovanje eepljencev in nadaljno cepljenje pa bo dne 20. maja. Cepljenju so obvezni leta 1926. rojeni otroci in oni, ki lani niso bili cepljeni. e— Majniški izlet v Celje. Preko Hrvatske, Ptuja in Maribora je dospela v četrtek, dne 28. aprila 20 oseb broječa skupina dijakov državne realke v Beogradu pod vodstvom svojega profesorja tudi v Celje. Mile goste so sprejeli na kolodvora zastopniki ceiikih profesorjev in pa dijaško društvo «Slogas. Prenočili so v Invalidskem domu, tekom dneva si pa ogledali razne celjske zanimivosti, industrijske naprave ter posetili med drugim tudi Stari grad. Vidno zadovoljni so se 29. aprila podali v Trbovlje ter se od tod vrnili naravnost zopet v Beograd. — V petek, dne 29. aprila dopoldne je pa prispelo v Celje pod vodstvom gosp. ginm. direktorja Vagaie iz Murske Sobote 24 če-trtošolcev. Dijaštvo ostane v Celju do nedelje, da si ogleda vse važnejše zanimivosti e— Razpis tobačne trafike. Tobačna trafika v Tevčah, občina Marija Gradec, srez Laško ie zopet prosta. Imela je v minulem letu 1550 Din kosmatega donosa. _ Vojai invalidi in vojne vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni- in bi se za podelitev razpisane trafike zanimali, se pozivajo, da se zglase najkasneje do 10. maja v pisarni krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov Celje, kjer dobe nadaijne informacije. e— Kolo se je našlo. Pred desetimi dnevi smo javili, da je bilo ukradeno gosp. Krof-liču, mesarju v Celju, moško dvokolo. Sedaj je našel neki hlapec kolo v gozdu pri Škofji vasi. — Kakor se vidi, smo imeli prav, da kradejo kolesa mladi pobje iz okoliških krajev. V zadnjem času se je med temi razvila velika strast za kolesarjenje. Starši naj pazijo na svojo mladino in jo prisilijo v takih slučajih, da vrne kolo lastnikom, ne pa da ga pustijo v oozdu. Za take fantke naj velja še kazen na zadnjo plat. Meteorološki v«H bremensko no počilo ........... 30- aprila 1927. Višina barometra 308.8 m Krat Cas e 1 6J Smet ven . o C o 0 i— c ir brzini " 1 /pazovan: 3 X u. s • v metrih O 7 /r:4 . 4-8 91 NE 1 tj Ljubljana 8 (dvorec) . . . 14. 760 7 22-' 52 \V 5 5 21 7B2 i 169 M \V 2 8 Maribor . . , 762 1 IrO 8" SSW 4 0 Zagreb , , , /631) i 50 91 S 2 1 Beograd . . . a 7o3 2 2 0 54 SE 6 0 Saraievo . , 76i-? I7"( 65 mirno 7 Skopi je 766 1 17-0 73 mirno 0 Dubrovnik <650 14-0 71 \V 1 5 Split 7 • 6' 2 17-0 78 rp.no Praha 7 1-4 11-0 - N\V 2 5 Padavine Vrsta > mm d« J me megl dež " ^ luna --j« n T.JJ z a Najvišja temperatura dane' •> Ljobham 22.8 C, najnižja 82 C. Za sv. Jurija smo dobili zadnji — upaj- 0.1 zahaja oo 17.51. mo, da Zares zadnji — pozdrav zime. Prišel nam je z daljnega severa. Na zadnjem sektorju odhajajoče depresije je planil val mrzlega zraka ob Skandinaviji na jug, iznad Severnega Ledenega morja, kjer znaša še vedno temperatura 20 do 25" C pod ničlo. Mraz je preplavil že v soboto vso Skandinavijo, tako da je snežilo v soboto zjutraj na švedski in norveški obali. V nedeljo je snežilo ponekot na Poljskem ter Nemškem in v noči na pondeljek smo dobili sneg tudi mi. Ali k sreči je nova atlantska depresija pritisnila proti Skandinaviji in zagnala preko srednje Evrope zrak od zapada; mraz se pri nas ni imel časa ustaliti, tako da smo se iznebili snega celo brez slane. Če odštejemo škodo *po vrtovih, je sneg opravil celo dobro delo, da je zalegel siromaku za gnoj._ Južna Evropa je imela ves teden lepo vreme iD seveda že prav toplo. Zato se tudi pri nas temperatura takoj izdatno dvigne, kakor hitro potegne od jugozapada ter privleče čez nas zrak s Sredozemskega morja. Nad Rusijo je zdaj zavladala pomlad popolnoma. Ali ta pomlad bo kmalu povsem poletna, zakai dočim je bila tamkaj temperatura še pred 2—3 tedni za 15 do 20« C nižja nego pri nas, so nas fedaj že dohiteli, na jugu celo že prehiteli. Ob dolnji Volgi, kjer so imeli še nedavno najhujši mraz v Rusiji, imajo sedaj najvišjo toploto, temperaturo. ki ne zaostaja mnogo za ono. kakor jo imajo dežele ob Sredozemskem morju. Vidi se, kako malo je v Rusiji prehoda iz zime v poletje. Koncem tedna se napoveduje zelo nestalno vreme, nevihtno razpoloženje in verjetnost naglih sprememb. Nad angleško otočje in Skandinavijo prodira mrzli zrak s severa in sili odtod dalje; še v petek zjutraj je snežilo med Dansko in južno Norveško, in tudi nad morjem ob škotski, kjer je bila temperatura okrog ničle. Tudi v Petrogradu, v Revalu je snežilo ta dan, dočim je na jugovzhodu lepo in zelo toplo vreme. Bliža se nam neprijetni mejni pas med obema vremenskima tipoma. Dunajska vremensko napoved za nedeljo: Lahni vzhodni vetrovi, nebo izpremenljivo, pozneje večinoma jasno, temperatura od 14 do 22 stopinj; morje mirno. Tržaška vremenska napoved ta nedeljo: Lepo vreme. Gosi Tedenski borzni pregled Oslabitev Vojne škode. — Val ovsa je Kre. Zagreb, 30. aprila. Na efektnem tržišču ni bilo v minulem tednu večjih sprememb. Promet v bančnih vrednotah je bil umerjen. Po obdržanem občnem zboru Eskomptne banke se trgujejo sedaj vsi bančni papirji brez kupona. Nekoliko živahnejše je bilo trgovanje z industrijskimi vrednotami. Tečaj Slavonije, ki ie pretekli teden nazadoval na 20 Din, se je zopet dvignil na prejšnjo višino 30 Din. Večji porast je bil zabeležen v delnicah Trbovelj, Šečerane in Drave. Tendenca v državnih papirjih je bila mlačna. Tečaj Vojne škode je nazadoval za 5—6 točk. Promptno blago se je trgovalo po 399 do 339.50 (pretekli teden »io — 346). Vzporedno z Vojno škodo je nazadoval tudi tečaj investicijskega posojila in agrarnih obveznic za 1}4—2 točki. Na deviznem tržišču je iznenadil znaten dvig devize na Italijo. Čvrsta tendenca v italijanski devrzi traja že nekaj tednov. V početku tedna pa se je mahoma dvignila na 328 — 330 v Zagrebu, odnosno 30 v Curihu. Vendar se je takoj drugi dan pojavil pre-okret v tendenci. Koncem tedna je bila zaključena po 302, v Curihu pa je nazadovala na 27.70 v petek in 27.5875 v soboto. Splošno se pričakuje, da se bo lira na sedanji višini začasno obdržala. V tfrugih devizah ni bilo rzprememb. Promet je bil srednji (7—9 milijonov Din dnevno). V devizah na London, Newyork, Prago in Curih je Narodna banka pokrivala primanjkljaj v ponudbi. V današnjem svobodnem prometu ni bilo posebnih izprememb. Posamezne devize so zabeležile naslednje povprečne tečaje: Curih 1095.5. Pariz 223.5, London 276.70, Newyork 56.85, Italiia 302, Praga 168.75, Berlin 13.51, Dunaj 802. darstvo Gospodarsko stanje trgovstva v Sloveni ji v L 1926 (Poročilo gosp. Ivana Mohoriča na obenem zboru Zveze gremijev v Ptuju; V. nadaljevanje.) 5. Strokovna izobrazba. Po gremijalnih pravilih spada v delokrog gremijev skrb za strokovno izobrazbo trgovcev in trgovskega naraščaja. Zato posveča zveza temu vprašanju posebno pažnjo. Za izobrazbo naraščaja imamo nadaljevalne, dvorazredne državne šole in trgovske akademije. Za prosveto samostojnih članov služi predvsem strokovni tisk in predavanja ter konference. Na polju strokovnega šolstva za trgovstvo beležimo v preteklem letu veliko pridobitev s tem, da je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo s pričetkom tekočega šolskega leta preosnovanie dvorazredne trgovske šole v Mariboru v trgovsko akademijo, tako da obstojata sedaj za vsako oblast po ena trgovska akademija. Razen tega imamo še dvorazredne trgovske šole za mariborsko oblast v Celju in dve za ljubljansko oblast v Ljubljani in Novem mestu. Na dvorazred-nih trgovskih šolah opažamo izreden pritok učenk, ki po številu mnogokrat prekašajo število učencev. Razmerje učencev in učenk je bilo v šolskem letu 1925./26. na posameznih državnih šolah naslednje: Ljubljana: 52 učencev, 137 učenk; Celje: 35 učencev. 64 učenk; Maribor: 53 učencev, 82 učenk; Novo mesto: 7 učencev, 25 učenk. Absolventinje teh šol tvorijo po večini naraščaj za pisarne, za državne in samoupravne urade, pisarne industrijskih podjetij, delniških družb in denarnih zavodov in Ie prav neznaten odstotek jih pride faktično v praktične trgovinske obrate. Število absolventov je vsako leto mnogo znatnejše kakor pa je število novih delovnih prilik, posebno ko se v zadnjem času vršijo v denarnih zavodih kakor tudi v državnih in privatnih obratih neprestane redukcije. Po statističnih izkazih ob zaključkih šolskega leta 1925./26. smo imeli v Sloveniji 10 trgovskonadaljevalnih šol s skupno 701 frekventanti: od tega 427 učencev in 274 učenk. Vzdrževalni stroški teh šol so znašali skupno 263.560 Din, od katerih pripade največji del v breme gremijev. Razmerje učencev in učenk je na posameznih šolah zelo različno. V Ljubljani je 147 proti 146, dočim je v Mariboru 93 proti 47, v Celju pa 68 proti 25. Stroški na glavo učenca diferirajo ogromno med seboj. Dočim 6tanejo vzdrževalni stroški na glavo frekventanta v Mariboru 247 Din. znašajo v Brežicah 724 Din, v Slov. Bistrici 563 Din, a v Ljubljani 316 Din. To dokazuje veliko neekonomičnost nadaljevalnih šol s premajhnim številom učencev. Tudi učiteljski honorarji na uro varriajo med 20 in 30 Din. Nadaljevalnim šolam in njih učnemu programu bo treba posvetiti v bodoče večjo pažnjo. da se sestava učne snovi čim bolj prilagodi vsem praktičnim potrebam vsakdanjega življenja in teoretiziranje kolikor mogoče omeji. Zveza namerava v kratkem otvoriti o tem vprašanju anketo, da se zadeva ponovno podrobno prouči. Proučiti T>o treba tudi vprašanje financ in vz^r-ževanie nadaljevalnih šol, ker vidimo, da tu država ne vrši predpisov zakona. Po zakonu o oblastnih samoupravah spada v delokrog oblastnih skupščin pospeševanje trgovine in skrb za strokovno šolstvo ter bo zato delovati na to, da bodo oblastne sku|>-ščine votirale za te svrhe potrebne kredite. Ljubljanski trg Cene, ki se v Ljubljani vobče prav malo spreminjajo, so ostale v glavnem tudi Ia leden nespremenjene. Le cene zelenjavi in sočivju pokazujejo spričo vedno večjega dovoza na trg tendenco nazadovanja. Sadja bo na trgu kmalu popolnoma zmanjkalo. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil zelo dobro obiskan in založen. Slaninarji so pripeljali na 30 vo-zeh 82 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15—27 Din za kg na drobno in po 15—17 Din za kg na debelo po komadih. Krom-oirja je bilo na trgu 32 vozov po 1.25—175 Din za kg (merica 10—11 Din). Ostale cene: Perutnina: kokoši 30 — 45. oiščanci 17.50 — 25. race 40 — 50. gosi 55 do 65 Din komad. Fižol: 2.50 — 3 Din liter. •Tasnjeta: 110 — 130 Dia komad. Domači lajei: 10 _ 50 Oin komad. Kozfiči (20 komadov) 65 — 95 Din komadov. Zelenjava in sočivje: grah v stročiu 14. čebula 5 — 6. č°sen 13 — 18. kislo zelje 4, kisla reoa 2, glavnafa solata 10 — 14 Din kg, karfijola 6 — 12 Din komad Sadje: jabolka 4 — 1(5, 6uhe češplje 7.50 — 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3, smetana 12 — 16 1>hi liter, maslo sirovo 44, čajno 50 — 65, kuhano 50 Din kg. lajea: 0.75 — 1 Din komad. Sled: 30 — 35 Dir. kg. Nadalje so pripeljali kmetje 22 vozov sena, 6 otave, 8 slame in 3 vowe škopov. Zaradi obilnega dovoza so cene od zadnjega tržnega dneva nekoliko padle, in sicer so bile: seno 62.50 — 85, oiava 70 — 85, slama 30 — 40 Din za 100 kg, škope 1.50 Din komad Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (29. aprila). Ameriške borze čvretejše. Zlasti turščica se je okrepila na laplatskih borzah. Na dunajskem tržišču je bilo razpoloženje dalje čvrsto. Uradno ae je povečala notica turščice za 25 grošev. Ovsa primanjkuje. = Položaj na tržišču jajc je že dalje časa prilično nespremenjen. Dovozi so še vedno prilični. V zadnjem času so se gibale v naši državi nakupne cene med 75 do 85 par, a na drobno se dobi na slovenskih mestnih trgih komad po 0.75 do 1 Din po kakovosti. Iz Slovenije se je izvažalo precej blaga, a se obeta -zmanjšanje izvoza, ker povpraševanje v inozemstvu popušča. Nemčija pokriva svojo potrebo z ruskim blagom, ki prihaja v velikih količinah na t a mošnja tržišča. Anglija je zadostno preskrbljena z domačimi, inozemskimi in prekomorskimi jajci. Zelo je popustilo povpraševanje po našem blagu s strani Italije. = Rafinerija petroleja v Bosanskem Brodu prešla v last ameriške Standard Oil Co. Kakor poročajo iz Budimpešte, je naše kemično podjetje bo imela odslej samo obrat v tvornici umetnih gnojil. = Službeni tečaji za mesec maj. Finančni minister je določil nastopne službene tečaje za mesec maj: 1 napoleondor 218.70, 1 turška lira 247.20, 1 angleški funt 276.20, 1 dolar 56.85, 1 kanadski dolar 56.40, 1 zlata marka 13.50, 1 poljski zlat 6.35. 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7.90, 1 penga 9.95, 100 francoskih frankov 223, 100 švicarskih frankov 1095, 100 italijanskih lir 320, 100 holandskih goldinarjev 2275, 100 lejev 36.50, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1516, 100 švedskih kron 1520, 100 norveških kron 1440, 100 španskih peset 1000.5, 100 drahem 75, 100 češkoslovaških kron 168.50 Din. = Znižanje eene soli. Dne 27. t. m. je mo-nopolska uprava z brzojavno okrožnico obvestila vsa monopalska skladišča soli, da jo odobreno znižanje monopolske takse za sol. Zaradi tega se zniža cena kuhinjski soli za 20 %. Istočasno se zniža tudi odškodnina za vreče od 16 na 12 Din. Monopoteka skladišča soli so ustavila oddajo soli, dokler ne dobe še pismenega navodila. Tudi skladišče v Ljubljani je ustavilo oddajo za par dni in bo v par dneh pričelo z oddajo soli po novi ceni. = Načrt zakona o gradbi in rekonstruk-eiji železniških prog. Kakor smo že v kratkem poročali, je prometno ministrstvo izdelalo na podlagi sklepov železniške konference, ki se je v decembru preteklega leta vršila v Beogradu, načrt zakona o gradbi in rekonstrukciji železniških prog. Vse projektirane proge so uvrščene v dve gradbeni dobi. V Sloveniji bi se gradile naslednje proge: Kočevje — sušaška proga, Kočevje-Straža, Št. Janž - Sevnica, Rogatec - Krapina in Črnomelj - sušaška proga. Te proge so uvrščene v prvo gradbeno dobo. Zakonski načrt obenem določa, da imajo proge, uvrščene v prvo gradbeno dobo, ne glede na vrstni red prvenstvo, tako da ne bo mogoče pričeti z gradbo prog druge gradbene dobe, preden ne bodo dograjene vse proge prve gradbene dobe, izvzemši v primerih, če bi gradbo posameznih prog prevzela avtonomna oblastva ali pa privatniki. Med drugim je v zakonskem načrtu predvidena tudi temeljita rekonstrukcija proge Zidani most-Zagreb - Beograd - Niš - Caribrod ter pr-v ge Karlovac - Bubnjarci - Grosuplje - LjuV ijana. Na progi Zidani most - Zagreb pa bi 6e položil dragi tir. Vrstni red za gradbo posameznih prog bo določil ministrski svet na predlog prometnega ministra. Zakonski načrt vsebuje tudi važne določbe glede grad-be posameznih prog in njihove eksploata-cije s strani samoupravnih teles ali pa privatnih podjetij. Prometnemu ministru se nalaga dolžnost, da izdela načrt zakona o dajanju koncesij za gradbo in eksploatacijo železnic. = Nevarnost s strani hmeljskih škodljivcev v Vojvodini. V sredo se je vršila v Novem Sadu širša konferenca producentov hmelja, na kateri se je razpravljalo o vprašanju, kaj je treba ukreniti proti razširjanju hmeljskih bolezni, ki so se nenadoma in v večji meri pojavile v Bački. Konferenci je prisostvoval med drugimi tudi načelnik ministrstva za kmetijstvo in vode gosp. Milan Gjurič.^ Ker preti nevarnost, da" te bolezni povzročilo ogromno škodo tako posameznim hmeljarjem, kakor tudi celemu gospodarstvu, je bilo sklenjeno, da ima uprava Zveze vojvodinskih producentov hmelja takoj izdelati točna navodila za pobijanje teh bolezni in da se v nedeljo 1. maja skliče širša konferenca hmeljarjev, na kateri se bodo vršila strokovna predavanja o tem predmetu. — Vojvodinski hmeljarji so pričeli snovati posebne zadruge, ki imajo namen, pomagati svojim članom z raznimi nasveti in organizirati prodajo. Tudi tamošnja hmelj-ska trgovina se organizira. Izvozniki in ko-misijonarji hmelja so sklicali skupščino, na kateri nameravajo ustanoviti Udruženie :z-voznikov in komisijonarjev hmelja v Vojvodini. Bor^e 30. aprila. CUBIH. Beograd 9.1325, Berlin 123.22, Newyork 519 in petnajst šestnaistink, London 25.25 in pet osmink. Pariz 20.365. Milan 27.5875. Praga 15.40. Budimpešta 90.65. Bukarešta 3.2625, Sofija 3.75, Varšava 58.12, Dunaj 73.175. DUNAJ. Devize: Beograd 12.44 in tri osminke do 12.48 in tri osminke, Berlin 168.01 — 168.51. Budimpešta 123.51-123.81, Bukarešta 4.47 — 4.49. London 34.43 — 34.53, Milan 37.58 — 37 68. Newvork 708.65 ohn: Scherzo, Notturno, In termezzo. — 4. Chopin: Scherzo v Cis-molu. — 5. Debussy: Uspavanka. STUTTGART 20: Večer arij in pesmi; poje M. Battistini. — Gomez: Iz opere »Sal-vator Rosa«. _ Domizetti: Iz opere Marija Padilla«. — Caccini: Amarilli. — Beethoven: Adelaide. — Verdi: Iz opere »Ples v maskah«. — Leoncavallo: Prolog iz opere »Glumači«. — Costa: Samostan. — Rubinstein: »Neron«. — Ros-sini: »Plesi. Tarantela. FRANKFURT 20: Program iz Stuttgarta. BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Delibes: ■-Kralj ie dejal«. — 2. Gounod: »FausU. (Fantazija). — 3. Frank: Počasni ples. — 4. Massenet: »Manon«. (Fantazija}. RIM 21: Veliki instrumentalni koncert. LANGENBERG 20: Program iz Stuttgarta. BERLIN 20: Program iz Stuttgarta. BUDIMPEŠTA 21: Koncert komornega orkestra. Torek. 3. maja. DUNAJ 20.05: Koncert dunajskega sinforiič-nesa orkestra. — Corneiius. Mendsls-sohn. Smetana. Vieuxtemps. Briill, Čftj-kovskij. Weber. PRAGA 21.30: Koncert. — 1. Sehumann: Tri pesmi. — 2. Bruch: Škotski ples. — 3. Novak: Tri slovaške pesmi. STUTTGART 20: Poljuden orkestralni koncert. — 1. Weber: »Oberonc. (Uvertura). — Braet: Tz opere »Carmen«. — 3. Chabrier: Espana. — 4. Nicolai: »Vesele žene Windszorskec. Uvertura). — 5. Verdi: Iz opere »Trubadur*. — 6. Čaj-kovskii: Italijanski Capriccio. FRAXKFURT 20.15: Grabbe: »Don Juaii iu Faustc. Tragedija v 4 dejanjih, z godbo E. Kfeneka. BRNO 19: Komorna godba. — 1. Novak: Kvartet v D-duru. op. 35. — 2. Fibich: Tragedija. — 3. Suk: Meditacije. RIM 20.45: Koncert lahke crlasbe. LANGENBERG 20.30: Sodobni skladatelji —1. M. Friedland: Uvertura. — 2. H. Unger: Klavirski koncert. — 3. H. Wetz!er: Asiška legenda. — 4. K. Ehrenberg: Simfonična suita. BERLIN: R. Winterberg: »Ana Liza De^ sauška«. Opereta v 3 dejanjih. BUDIMPEŠTA 19: Prenos iz opernega gledališča. Sreda. 4. maja. nUNAJ 20.05: Mešan večer. (Solisti, ženski kvartet, kvintet rogov in trobenta). PRAGA 20.40: Mešan večer. (Solisti in orkester na pihala). STUTTGART 20: Pevski večer. FRANKFURT 20.15: Koncert komorne glasbe. BRNO 19: Orkestralni koncert. 20.45: Koncert. — 1. Chopin: Balada v As-duru. — 2. Pesmi. — 3. Chopin: Nokturno, Valček. RIM 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert. LANGENBERG 20 30: Dunajski večer. So listi, zbor in orkester. (Schubertovi, Sa-nnerjevi in Schrammlovi plesi, skladbe: Komzakove. Straussove in Benatzkega. BERLIN 20.15: Uvod v orkestralni koncert. 20.30: 200 let orkestra. — 1. Handel: Concerto grosso v D-molu. — 2. G. B. Viotti: Violinski koncert v A-molu. — 3. M. Reger: Varijacije in fuge na Mozartovo temo, op. 132. 22.30: Koncert komornega orkestra. BUDIMPEŠTA 22.15: Koncert ciganskega orkestra Četrtek, 5. maja. DUNAJ 20.05: Komorna glasba. — 1. Mozart: Solokvartet v D-duru. — 2. E. Steckel: Godalni kvartet. 21.15: Pomladanske pesmi in napevi. PRAGA 20.40: Koncert. — 1. Beethoven: Trio za 2 violini in angleški rog. — 2. Rubinstein: Čarovniška noč. _3. Cara- miello: Španska suita za flavto, čelo in harfo. STUTTGART 20: Simfoničen koncert — 1. Mozart: Simfonija v G-molu. _ 2. Mozart: Uvertura italijanskega sloga v G-duru. — 3. Mozart: Simfonija v D-duru. 21.30: Koncert na orglah. — Beethoven, Berlioz, Debussy, Wagner, Chopin, Gounod. Nato lahka dunajska glasba. FRANKFURT 20: R. Strauss: »Elektra«. Opera v 1. dejanju. BRNO 19: Orkestralni koncert. 21: Koncert vojaške godbe. — 1. Mozart: »Čarobna piščak. — 2. Dvofak: >Jako-binect. (Fantazija). — 3. Puccini: »Tos-cac. (Fantazija). — 4. Piskžcek: Fantazija narodnih pesmi. RIM 20.45: Večer italijanske glasbe. Odlomki iz Pergolesejeve opere »Gospa služkinja.« LANGENBERG 20.30: VVestfalski večer. »O norcih in skopuhih«. (Orkester). BERLIN 20.30: Večer dunajske glasbe. BUDIMPEŠTA 22: Koncert ciganskega orkestra. Petek, 6. maja. DUNAJ 20.05: Verdi: »Ples v maskah«. Opera v 5 dejanjih. PRAGA 19:^ Prenos iz brnskega narodnega ^Isdslišcfl ~ STUTTGART'19.15: Uvod v opero »Čaro-strelec«. 19.30: Weber: »Čarostrelec«. Romantična opera v 3 dejanjih. (Prenos iz Berlina). FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert. — 1. Corelli: Concerto grosso v B-duru. — 2. Arija. — 3. Moeart: Simfonija v Es-duru. — 4. Kfenek: Concerto grosso. BRNO 19.15: Dvofak: »Rusalka«. Lirično pravljica v 3 dejanjih. (Iz Narodnega gledališča v Brnu). RIM 20.45: Odlomki iz S. Jonesove operete »Glisha«. 21: Veliki koncert, nato godba za ples. LANGENBERG 20.30: Zabaven večer. (Sodeluje kvartet). BERLIN 19.15: Uvod v opero »Čarostrelec«. 19.30: VVeber: »Čarostrelec«. Romantična opera v 3 dejanjih. (Iz Charlotten-burške opere v Berlinu). 20.30: Koncert komorne glasbe. Sobota, 7. maja. DUNAJ 19.45: Grillparzer: »Prepir v rodo-vini Habsburgovcev«. Tragedija v 5 dejanjih. Nato koncert za ples. STUTTGART 20: Koncert komorne glasbe. FRANKFURT 20.25: Mešan večer. (Nlstooi- jo solisti in kabaretni umetniki). BRNO 19: Orkestralni koncert. RIM 21: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.15: Zabaven večer. 21: Orkestralni koncert. BERLIN 20.30: Vesel zaključek tedna. (Orkester in solisti). BUDIMPEŠTA 20.30: Koncert solistov in orkestra. Pred 1! ti soi tfMioi sprei m Radi velikega števila radioimisionih' Stanič v Evropi prekrivajo se njihove frekvent-ne vrpce, tako da navadne sprejemnice s 3 ali 4 cevmi ne morejo več razdvajati po-edinih stanic. Treba ie poiskati metode, ki omogočajo, da se frekventne vrpce razširijo in omogoči »selektiven« prejem. Super-heteroditii rešujejo odlično ta problem, ker pretvarjajo kratke valove stanic v dolge, ter n. pr. pri diferenciji od 5% v frekvenciji 20 krat razširjajo valovno vrpco. Odtod velika selektivnost teh prejemnic. Nadalje imajo prednost pretvarjanja prejetih valov dolge ter da se pojačevanje dolgih valov v visoki frekvenci da bolje in popolnejše izvesti. Poleg tega delajo te sprejemnice z okvirno anteno in odpade vsa instalacija z visoko anteno Superheterodini »TUNGSRAM« imajo -poleg teh prednosti tudi mogočnost povišanega pojačavanja glasu s posebnim kontro-lerjem. Popolni kovinski oklop pa naredi sprejemni«) neobčutljivo na vnanje uplive. Specijalne ameriške »WE-CO« cevi osigu-ravajo čist sprejem in popolno izkoriščanje energije prejetih valov. Zdrav duh v zdravem telesu s* doseže najsigurneie ■3 F-^n S i uporabo originalne (SI * BRAZflV Dobiva ae povsod! francosko žganje sikateri. dasi moje osebe ni vmes enega sem celo slišal na lastno desno uho, žalibog! — v levem imam navolo, ker me trga — ki je zvečer ob doI dveh kričal, da je prav, da takrat, ko je Jezus Kristus pridigal na gori, še ni bilo naših profesorjev jn da niso bili med onimi, ki so poslušali pridigo na goii; in je kričal, če bi bili r.aši profesorji tam, vso pridigo da bi dali na svoj jezikovni brus. da ie še toliko fe bi ostalo. da bi bilo v petek za ubogaj ;ne. In da bi bila k štirinajstim postajam bridkega trpljenja prišla še ne t aa ista: »Ki je bil za nas krvavo korigiran.-* Tako je kričal in zabavljal zoper brus na premile viže oziroma se bolj pravopisno reče »napeve« noter do skrajne policijske ure. Pa ne vem, če ni zabavljal zoper brus morebiti le zaradi konkurence, ker vča-si sam brusi. Vsai takrat sem ga videl, da ie. Slovaška pravljica Dva mlada človeka sta se zelo ljubila. Ona je bila kot grlica, o kakor sokol. Njega so zvali Jenika, a njo Hanuško. Hanuškin oče je bil bogat kmet. Je-nikov oče je bil ubog pastir. Ali Hanu- ški ie bil vse eno; čeprav je bil Jenik siromašen kakor cerkvena miš. je bi! lep in stasit in njej je bil drag. Nekega dne si je Jenik nadel najlepšo obleko in je šel k bogatemu kmetu, da ga zaprosi za roko njegove hčerke. Kmet ga je mirno poslušal in je nato dejal: »Čuj. Jenik, če hočeš dobiti mojo hčer. moraš najprej vprašati solnce, zakaj ne žari tudi po noči in ne greje kakor po dnevi, in luno. zakaj ne sveti dnevu kakor noči. Kadar to izveš, se vrni in dal ti bom hčerko za ženo in še lepo doto povrhu.« Ko je Jenik to čul. si je veselo nataknil klobuk, se poslovil od Hanuške in krenil na pot proti solncu. Hodil je čez hribe in doline, preko livad in logov, hodil je dolge, dolge dni in je naposled dospel do solnca, ki je baš vzhajalo. »Ohej.« ga je pozdravil, »daj, počakaj malo, nekaj te moram vprašati.« »Le žurno. prijatelj, nimam kaj časa. Moram še danes obiti vso zemeljsko oblo.« Jenik se je podvizal in ko je bil čisto pri solncu, ie vprašal: »Zakaj, povej mi. ne greješ. zakaj ne svetiš po noči prav tako kakor po dnevi?« »Ce bi po noči svetilo in grelo kakor po dnevi, bi morala zemlja zgoreti.« je odgovorilo solnce in se blesteče vzpelo nad obzorje. Jenik se ie zahvalil in odhitei dalje k luni. »Ohej. draga luna. postoj malo. moram te nekaj vprašati.« »Le brzo.« ie odvrnila luna in je za časek obstala, »mudi se mi. zemlja me čaka. da jo osvetlim.« »Povej mi, ti dobra luna. zakaj razsvetljuješ le noč in ti dneva ni mar?« »Ce bi svetila tudi po dnevi, ne bi mogla prinašati rose in zemlja bi ove-nela. zakaj rosa ii je potrebna kakor božii blagoslov,< je odgovorila luna in odhitela dalje. Jenik je ni več zadrževal. Vedel je zdaj. kar je hotel vedeti, in se je odpravil proti domu. Hanuška ni vedela, kaj naj počne od veselja, ko je spet zazrla svojega Jenika. Oče pa se je manj veselil, kajti upal je bil. da se Jenik nič več ne novrne domov. Baš zato ga je bil poslal k solncu. ker ie na tihem mislil, da bo zgorel v njegovi bližini. Toda Jenik se je vrnil, zdrav in vesel in moder, ka.iti vedel je zdaj. zakaj sveti solnce le dnevu in luna le noči. Da. bil je zal in postaven dečko in Hanuška ga je imela še rajši kakor prej. Kaj je hotel stari početi? Moral se 1 je vdati in Jenik je dobil Hanuško za ženo. Naredili so svatovanje in je bilo toliko medu, da se je cedilo iz vrčev. in toliko godbe, da je odmevalo od gora. Tao Yiian Ming: Izvirek v breskovju Nekoč je živel ribič v Vrlingu. Tam je bila reka. po kateri je plul navzgor: že je pozabil, ali se je vozil blizu ali daleč, ko je oba bregova objel gozd. ves svetal od breskovega cvetja. Tu ni bilo nič drugih dreves; le sveža, lepa vonjiva trava, ki se je vanjo usipalo breskovo cvetje. Ribič se je zelo čudil in plul je še dalje, kajti hotel je vedeti, kje je gozda konec. Ali ob robu gozda je bila gora. tu je izvirala reka in tu je bil tudi majhen vhod, ki je bil kakor s svetlobo prepojen. Ribič je vstopil — toliko da je šlo — malo korakov dalje pa se je razsvetlilo in razširilo — v daljavo se je razprostirala dežela. Med dobrimi polji, med lepimi plitvimi vodinami so lično stale | koče in tudi hiše. Pota so držala vprek ! in všir. bilo je vseh vrst bambusa in j mnogo murvinega grmovja. Iz vasi v i vas se je čul klic psov in kokoši. Možje j in žene so — kakor pri nas — sejali po I i poljih. Srečni in veseli lastnega opravka so bili i otroci i starci. Strmeli so, ko so videli našega ribiča, in ga potem povpraševali. Nato so ga povabili k sebi in so mu dali vina in zaklali kokoši za obed. V vasi se je to zvedelo, in vsakdo je prišel in povpraševal. Sami so povedali, da so se njih voditelji nekoč v nemirnih časih Tsin-Še-Huanga odpravili z ženami in deco in vso družino sem. da se ni od tistih dob niti eden več vrnil in da zato tudi nič ne vedo o ljudeh tam zunaj. Kdo neki je kralj, so izpraševali; niso poznali dinastije Hanove. nikar že Vejove in Tsinove. Ribič jim je sporočil vse, kar je vedel, da so le poslušali. Tako mu je minil ondi nekateri dan; vabili so ga in gostili z vinom in jedjo. Ko se je poslavljal, so menili, da pač ni vredno, ljudem tam zunaj kaj pripovedovati. Ribič je prišel zopet ven. stopil v čoln in si natanko zapomnil ves kraj. V glavnem mestu okraja je obvestil uradnika in ta je poslal oglednike po ribičevem popisu. Ti pa so zašli in zgrešili pot.--- Pač je šel še Liu Tse Ki. modri z juga, pogumno na pot. Toda preden je kaj dosegel, je zbolel in umrl. Od tistih dob ni nihče več vprašal po poti KLOBUKE, PERILO 4447 najnovejši vzorci, obleke, čevlji, nogavice, kravate, dežniki itd. po najaolidnejSih cenah pri tvrdki JAKOB LAH, Maribor, samo Glavni trg 2. Kopališče LIPI K Spomladanska seiona otvorjena. »nadkriljivi uspehi letenja. Moderne uredbe svetovnega kopališča. Opozarjamo na izredne ugodnosti t predseioni (do 15. junija). V tem času stane pppoini pension, sestojee iz: stanovanja s postrežbo in svečavo, dobre in izdatne prehrane, kopeli s perilom, poravnanja zdraviliških in glasbenih pristojbin ter enokratneg2 zdravniškega pregleda za osebo tedensko: za državne in samoupravne uradnike, častnike, penzioniste, invalide in člane bolniških blagajn Din OSO do 580. a za vse ostale Din 450 do 700. — Zahtevajte prospekte od Uprave kopališča Lipik. Sokol V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev sokolskega Tabora v Ljubljani 1927. Po soglasnem sklepu odbora in glavne pkupščine~JSS bo letošnja glavna prireditev jugoslovenskega Sokolstva V. pokrajinski rlet JSS v Ljubljani in z njim v zvezi otvoritev novega Sokolskega doma na Tabora. — Za priprave k zletu se je osnoval slavnostni odbor, ki mu predseduje sa vezni starosta br. Gangl. člani pa so savezni načelnik br. dr. Murnik. tajnik br. dr. Fux. dalje župni starosta br. Marolt. vsi staroste Ijub-1.sir.skih sokolskrh društev, predsednik društva za zgradbo Sokolkega doma na Taboru br. Turk st. in vsi predsedniki odsekov. Ker se bo vršila vsa prireditev — razen glavnega nastopa — na Taboru, se je osnoval še zletni odbor, ki naj vodi vsa podrobna pripravljalna dela za zlet. Predsednik zletnega odbora je starosta br. dr. Pestotaik. člani zletnega odbora so pa vsi predsedniki in j>odpredsedniki zletnih odsekov. Tako je delo razdeljeno med več bratov, izkušenih sokol skih delavcev. Doslej so ustanovljeni nastopni odseki: l.i tajniški predsednik Flegar. namestnik Tratar. člana: Dermelj, Završnik: 2.) finančni: Turk Vilko. Lunder. Lcae;. Jarec. Čebu-lar. Posorelec. Dev. Steiner in Franke; 3.) tehnični: dr. Murnik, člani zavezneea TO in Miklavc: 4.1 propagandni: Bajželj. Erbešiik, dr. Vidie. Borko. Švajgar: 5.) železniški: Ludvik. Švajgar. Fetticb. Bajec. Orel. Šu-bic. Milost. Budan: 6.) stanovanjski: Šebe-nik. Mikek. Jarec. Železnikar: 7.1 program-no - umetniški: Miklavc. Jest: S.) reditelj- - i: Dermelj. Krapež: 9.) gradbeni: Zelen-ko. Bevc. Dimnik. Barborie. Kregar. Osred-kar. Aeeetto: 9.) zdravniški: dr. Zalokar; 3.> nrireditvenj: Ropič: 11.) prehranjevalni: Tumpej. Vsi odseki so že na delu ter so si izdelali za svoja področja proračune, ki jih je odobril zletni odbor in na podlagi katerih bo finančni odsek sestavil celotni zlftni proračun, vsak odsek ima svoj noslov-nik. ki mu predpisuje poslovanje, finance vodi izključno finančni odsek, brez čigar dovoljenja -e ne sme izdati nikak znesek. Izdelan je že celotni program za predzletne in zletne dni. objavljen istočasno s popisom ria zlet. Programno - umetniški odsek pripravlja veliko sceno: t Za solncem in ?vt>-bodo.. delo br. prof. Šesta, dalje sporede za koncerte in drus?e zabave v zletnih dneh. — Železniški odsek je zaprosil za znižano vožnjo udetežnikom zleta. pripravlja načrte /a prevoz udeležnikov in za uvedbo posebnih vlakov, ki bodo i»a vozili le na onih progah. kjer župna vodstva zaprosijo zanje in dajo zagotovilo zadostne udeležbe, ker se sicer uvedba posebnih vlakov ne izplača. Da bo moffoče priprave za prevoz podrobno izdelati in da udeležniki zleta ne bodo preveč trpeli med vožnjo, zato so dobile vse župe poziv, da do '20. maja javijo udeležbo, ker je si'-pr železniškemu odseku nemožno izdelali voznih sporedov. Vsaka župa mora javiti svojega železniškega referenta, ki ima nalogo. izdelati podrobnosti za svojo župo glede vožnje. Po zletu bodo kleti po Gorenjskem in na morje, za kar bo skušal železniški odsek doseči tudi polovično vožnjo. Skupne prehrane za članstvo ne bo. prehranjevalni odsek bo stopil v dogovor z gostilničarji, da doseže zmerne cene in dobro brano, približno od 20—25 Din. Za naraščaj pa bo preskrbljena skupna in cenena prehrana. Skupna prenočišča bodo preskrbljena, za privatna stanovanja pa se je treba prav> č: -no prijaviti, da jih stanovanjski odsek za-sigura. Zletni znak. ki bo legitimacija za brezplačno prenočišče, za prost vstoo k glavnemu nastopu itd., bo veljal 15—20 Din. Zletni lepak po načrtu br. Erbežnika ie v delu ter se začoe sredi maia razpošiljati. Bratska društva naj ga razobesijo na vidnem mestu do zleta. V spomin na zlet. oziroma kot zletno darilo izda zletni odbor pokrajinski album najlepših krajev v Sloveniji. Album bo umetniško izdelan v bakrotisku ter bo prvovrstno delo ter prijeten spominski predmet na zlet Spored za vse zletne dni z nekaterimi dru-cimi važnimi podatki izide v posebni brošuri tik pred zletom. Brošura bo vsebovala inserate trgovin, gostiln, hotelov itd. v Sloveniji. kar bo zlasti posetnikom zleta iz južnih krajev in iz Češkoslovaške dobro služilo pri nakupu in pri izletih. Bratska društva naj bi v tem pogledu šla zletnemu odboru na roko in nabrala inserate v svojem kraju, da bodo vsi večji in važnejši kraji in tvrd-ke zastopani. Za glavni nastop dne 29. junija bo pripravljeno zletišče na letnem telovadišfu ljubljanskega Sokola pod Tivolijem. ker ie letno telovadišče na Taboru prema^mo. Ra Novo kožo obraza dobite z uporabo medecin. biološkega sredstva sa lu-ščenje cVenus*. Izginejo za vedno rse nečistoče, pege, izpiti ja ji, hrapavost, črne in rdeče lise. lice postane nežno in za več let pomlajeno. Uspeh garantiran *in -uporaba neškodljiva. Garnitura _92 Din. Creme Rosa C9ntifoIia, najfinejša in najboljša franc. suha dnevna krema, napravi lice nežno belo in je neobhodno potrebna za moderno damo Cena 50 Din. cCentifolia*. kosmet. zavod, Zagreb — Ilica br. 37. — Zahtevajte brezplacie cenike. Šport Ilirija : Borac 1:1. Split, 30. aprila, t Današnja tekma med Ilirijo in Borcem je z 1:1 ostala neodloče* ca, Ilirija je bila v premoči, vendar pa ni mogla izsiliti zmage, ker je bila njena na« padaina vrsta precej neodločna. Moštvo Borca je bilo prav dobro. Sodnik gostom nI bil ravno naklonjen. Predzadnje kolo prvenstva. Danes se odigra na igrišču Ilirije IX., to je predzadnje kolo nogometnega prven« stva. Ilirija : Hermes bo vsekakor zanimiv par, kajti v tem boju gre Hermesu za ob* stoj v prvem razredu. Proti Iliriji, ki vsled gostovanja v Splitu ne bo nastopila s svo« jo prvo garnituro, Hermes kijub temu ne bo imel lahkega posla in bo moral nas peti vse sile, da bo odnesel dober rezu!* tat. Tudi drugi par. kjer nastopita PrimoT« je : Slovan, bo nudil napet boj. Primorje si je vsled zmage nad Ilirijo osiguralo dru« go mesto v tabeli in gre tudi proti Slova. nu kot favorit. Slovan se nahaja v opasni coni in bo vsled tega skušal doseči vsaj neodločen rezultat, da si na ta način osi« gura obstoj v prvem razTeau. Prva tekma prične ob pol 15. Dopoldne igrata rezervi Slovana in Primorja prven« stveno tekmo. Propagandna štafeta za Schwa-bov pokal. Danes ob 11.30 se vrši propagandna sta« feta_ skozi Ljubljano za Schwabov pokal, ki je že lani vzbudila med občinstvom radi svoje originalnosti veliko zanimanja. Pro« ga teče v četverokotu Aleksandrova c„ Gledališka ul.. Gajeva ul.. Dunajska cesta s startom in ciljem na vogalu Aleksandro« ve c. in Gledališke ul., tako da mora vsaki od petih tekmovalcev, ki tvorijo eno mo» stvo. preteči petkrat progo, dolgo 130 m. Predaje palice med poedinimi "tekači se vsakokrat vrši za eno predajo naprej tako, da tekmovalec, ki prične tek. teče tudi zadnjo progo v cilj. Naproša se cenj. občinstvo, da ne ovira prireditve in se podredi rediteljevim navo« dilom, ker edino na ta način bo mogoče, da se tekmovanje vrši v redu. Hazena derby v Mariboru. SK Mura .■ 1 SSK Maribor. Danes dopoldne se bo na igrišču I SSK Maribora odigrala ena izmed najzanimi« vejših hazena prireditev, za katero vlada v vseh tukajšnjih športnih krogih izredno zanjmanje. Po daljšem presledku se zopet srečata v prvenstvenem boju najsrditejša rivala naše oblasti, ki sta v zadnji dobi Postala skoro da najsrditejša rivala v Slo« veniji. Jako dobra forma obeh družin, teh« nična popolnost posameznic in vigranost celot, obetajo prvovrstno igro, ki zasluži vsestransko pozornost. Družini se bosta z vsemi silami potrudili, da dokažeta upra« vičenost Jo renomeja, ki sta si ga pri do« bili: to v pobi meri jamči, da se bo pri današnji tekmi nudil res prvovrsten šport. Sodi g. Baltezar. rezerva g. Voglar. lec in je že dalj časa ogrožal Kulžinskemu prvenstvo. — IIL Rosenberg 11 in pol. IV. Zivanovič 11, V. dr. Iljič 10 in pol: slede Čanji, Gribušin, Bizam, Farkaš in Šmit. Beograd. I. ing. Nedeljkovič, II. Gj. Po« Ijakov, IIL I. Lzvekov, IV. Boris Tot, A7. M. Jovanovič itd Iznenadil je slab uspeh Totov. Prva mesta so zavzeli manj znani in izvežbani igralci. Dosedanji prvak Ači« movič se turnirja ni udeležil. Zmaga Švice v prvem kolu za Da\-i« iov pokal. V Bazlu se je vršilo pno kolo za Davisov pokal in sicer med Švico in Avstrijo. Zmagala je Švica. Švicar Aeschli« n-.an je premagal Avstrijca Matejko s 4:6, 6:1, 6:3. Ravnotako je v igri v dvoje zrna« gal švicarski par Aeschliman—Fenier proti avstrijskemu paru Salm—Martens z 9:7, 6:4, 6:8, 6:2. Hazena Primorje : Ilirija. Veliko zani« manje vlada za prvenstveno tekmo obeh starih rivalov. Ilirija, kateri se je bati, da vsled nedeljskega por2za po Muri izgubi prvenstvo, bo napela vse sile, da v tej tekmi popravi svoj prvi neuspeh. Nasto« pila bo v svoji najmočnejši postavi, od katerih so že vse igralke opetovano na« stopale reprezentativna za Ljubl-a.no. Tudi Primorje se je temeljito pripravilo za to tekmo. Poleg svojih starih preizkušenih moči je pridobilo z vstopom bivše i/vrstne igralke Ilirije. Omanove, izbomo moč. ki je nemalo povzdignila kvaliteto družine. Tekma se vrši na prostoru Atene ob pol 1' dopoldne. ASK Primorje (bazenska sekcija). Da« nes ob 10.30 prv. tekma z SK Ilirijo, in sicer na igrišču Atene. Sledeče igralke naj bodo na igrišču ob 10. uri: Kaiser, Zamer, Pod« boj I, Jenko. Vidic I., Oman. Erbežnik, Kramar, Kačič. Drese in copatke prinesti s seboj. Načelnik. Službeno iz LLAP. Po nalogu JLAS«a zabranjujemo SK Iliriji prireditev junior« skega Iahkoatletskega mitinga za dan 1. maja ti. — V tretjič pozivamo SK Rapid in ŽSK Hermes, da nam najkasneje do 7. maja t. 1. dostavita termine letošnjih pri« reditev, sicer jih bomo kaznovali z globo po Din 25.—, ki stopi po preteku stavlje« nega roka avtomatično v veljavo. Tajnik I. ASK PRIMORJE — kolesarska sekti; ja. Pozivamo vse člane sekcije, da se kor« porativno udeleže skupnega odhoda s šent« jakobskega trga na štartni prostor, kjer pričnejo ob 14. medklubske kolesarske dirke. Odhod ob 13.30 točno. Za prijav« Ijene _ kolesarje«dirka£e (Hvala. Zanoškar, Kosmina, Cihlar, Probuda, Pieelj, Klopčar. Vošpernik. Hink, Senica. udeležba in sku« pen obhod ni obvezen. — Načelnik. ŽSK Hermes. Pozivam sledeče igra« če, da bodo točno ob 13.30 v lokalu: Bur« .ia. Pleš. Semee. Marinke. Jesih. Draksler. Kos. Svetic, Zalokar, Klanonik. Ložar I m II. Boncelj, Škrajnar. Vsak prinesi opremo s seboj. Razpis nacijonalne ga meetinga SK Ilu rija za ženske. SK Ilirija razpisuje za dne 22. V. 1927. nacijonalni meeting za ženske. Meeting se vrši na igrišču Ilirije, početek cb 14. uri. Starta se v sledečih discipiinah m sicer brez handicapa: 1. 200 m (predte« ki), 2. met kopja 800 g. 3. tek 200 m fina« le, 4. met kroglje 4 kg (obojeročno), 5. skok v daljavo z zaL, 6. tek 80 m (predte« ki), 7. met diska VA kg (obojeročno). 8. tek 80 m (semifinale). 9. skok v vis 7 zaL, 10. tek 80 m finale. II. Štafeta 4X75 m. — Prijave s prijavnino je poslati na naslov: Rt?pel Milica. Miklošičeva cesta 13.1II. naj« kasneje do 15. V. 1927. ob 18. uri. Naknad« i ne prijave se sprejemajo le proti dvojni i prijavnim do dne 18. V. ob 18. uri. Pri« ' javnina znaša za točko in osebo Din 5.—, za štafeto Din 15.—. Startati morejo veri« ficirane atletinje članice klubov JLASa. Prvim trem plasiranim v vsaki disciplini se podeli kolajna s priznanico. Tekmuje se po pravilih JLAS«a. — Tekališče je iz ugaskov, 396 m dolgo ter ima dva nedvig, njena zavoja. Jurvji se podeli pravo, da v slučaju potrebe menja vrstni red tekmova« nja. — SK Ilirija. Akad. SK Primorje, nogom. sekcija. Za današnjo prv. tekmo proti SK Slovanu naj bodo sledeči igralci ob 15.30 v slačil« niči (gostilna Reininghaus): Erman A.. Sla« mič, Pečnik. Vindiš. Jančigaj. Dramičanin, Privšek. Jug I, Cebohin. Uršič. Zalar. Kor« če in Anžlov ar. Reditelja Pišek I. Cuk naj prideta že ob 14. Juniorji igrajo v nomi« nirani postavi v Domžalah. Odhod ob 14. Vsakdo naj bo oh 13.45 pred glavnim ko« Iodvorom ter naj prinese seboj opremo ter zelene drese. TKD Atena (hazenski odsek). Danes v nedeljo ob 9. je obvezni trening za člani« ce: Sifrer I. in II.. Doberlet, Pečar. Gobler. Klara. Jančigaj, Žagar. Velkaverh in Tu« ma. Trening je radi prihodnje prvenstvene tekme strogo obvezen. Včerajšnje tekme na Dunaju. Prija« teljske: Rapid : Wacker 5«1 (3:1). F-\C • Austria 2:1 (2:1), Admira : Slovan 4:0 (1:01. Simmeringer : \VAC 2:0 (1:0), BAC ■ Sportklub 1:0 (1:0).. Hertha : Gersthof 3K). Zadnja tekma je bila radi incidenta prekinjena. Tekma Vienna : Rudolfshiisel j-' bila odgodena na kasnejši termin. Pri« jat- Ijska: Cricketer : Bratislava 1:0 (1:0). Delovanj e Članom stavbne zadruge ,Hera'! V zadevi svojega tožbenega zahtevka proti občekoristni zadrugi «Heri» na izpla« čilo honorarja za izvršeno diplomo' za častnega člana g. I. Hribarja, ministra n. r., vabim in prosim tiste cc. zadrugarje, ki jim je bila v začetku 1. 1926 in že prej ob« ljubljena gradnja hiš in ki so prispevali ozir. so bili pripravljeni prispevati po skic« pu pogodbe z zadrugo v smislu pravil in opravilnika zadostno množino potrebnega gradiva oz. kapitala, naj blagovolijo takoj prijaviti svoj točni naslov in kratki popis svojih tozadevnih dogovorov s «:Hero» od« vetniku na Dunajski cesti št 6. Prosim tu« di bivšega nameščenca cHere». g. Dobni« karja, za takojšnjo prijavo svojega našlo« va na isto mesto. (Javna obravnava že 5. maja. okr. sodišče Ljubljana, soba št 50 ob 10.) H. SMREKAR. 912 r um. slikar. Raztopimo g manjša količino so;! Sv Roka za coge v topli vodi dobimo vodo, nasičeno z oksigenoir, ki izredno uhažajoče deluje na bolno neg., ter ustavlja boli. povzročene s pritiskom čevljev. Leč: rad; naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nog; Po daljšem mehčanju ^stanejo kurje oči n trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža ia britve. Docela je sigurno. da sol sv. R ica :ud; nazapuščene:še noge popolnoma v red psstavija Tesn; četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več t- nosil; Morete hodit: kolikor Vas je vob« trorete ceie ure stati na enem mestu, ne da občunte tud: najmanjšo bo! ali utrujenost Velik' zavitek soli sv Roka za k>pel: ao? stane. Din 16 — Dobiva se v vsaki ?kam; — Ako ga tam ne dobre ^brnite se na-Glavno zastopstvo Z2 SHS: Nada drogerija Kolar i Gabrič, Subotica, Strossmaverova ul. 2. Tel. 637. ili na drogeriiu «S AN IT AS*. Liubliana. de« Dot za Sloveniiu. Plašče, športne kostume izdeluje točno po dunajskem modelu in najnižjih cenah Jos. Bajde, damski modni atelje, Trnovski pristran stev. 16 (hiša Accetto). • ■■■■•■■■uilMiiiiiiuiitmiinaiimi,,! ženske, moške in otročje, bluze, krila in plašče lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje klobuke, perilo, nogavice, kravate in vse modne predmete raz">o šilja po čudovito nizkih cenah veletrgovina R. Stermecki, Celje it 20 Zahtevajte takoj iiostrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez Din i 00 -poštnine presto. Kar ne ugaja se zamenja aii vrne denar. r. , i Zahvala Povodom smrti našega nadvse dobrega brata in sina Joškota Špenko, šol. uprav, v Šmarjeti izrekamo tem potom iskreno za« hvalo vsem onim. ki so ga nam na ta ali drugi način izkazali svoje sočutje, pokojnemu pa zadnjo čast. Posebno se zahvaljujemo šolsk-mladini za podaritev toliko lepih vencev in cvetja. Iskrena hvala tudi p. pevcem m vsem. ki ste da spremili na njeao» i zadnji poti. Podgora, 30. aprila 1927. Žalujoča rodbina. perilo Obleke in biago za ;ste kup te najbolje pri tvidki v J. N. Soštarič, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13. cuna se na nastop 12»;*) telovadcev pri prostih vajah. r Pokrajinski zlet bo po daljšem času zopet večja sokolska manifestacija v Ljubljani. naznanilo. Kdor želi imeti letoe prvovrstno in naj. modernejšo slikarija naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, tebni slikar ln pleskar, LJUBLJANA. Po. !jonska cesta 20. Konkurenčne solidne cene! :_: Prvenstveni turnirji naših klubov Ljubljana. Turnirja se je udeležilo 7 igralcev in je odigral vsak z vsakim po 2 partijL Končno stanje je sledeče: L V. Tire S in pol (od 12 dosegljivih), 1L » HI. L. Furkni in A. Jerošov 7. IV. L. Gabrov« šek 6, V. L Zidan 5, VI. A Vogelnik 4 in pol in \ II. Z. Rupnik 4. Ostra borba za prvo mesto je bila med Furlanijem in Pir« com, med tem ko je dosedanji prvak Je« rošov nekoliko zaostal Sele proti koncu se mu je posrečilo dohiteti Furlanija. Vogel« nik in Rupnik sta igrala precej indisponi« rano in zaslužita nedvomno boljše mesto. Gabrovšek in Zidan, ki sta letos prišla v prvi razred, sta imela nekoliko sreče in si bosta še morala pridobiti turnirske rutine. Za^ebški šahovski klub. L V. Avra« mov (Goldmaon) S in pol točk (od 10 oo« segljivih), n. dr. L. Singer 8. Ul. « IV. Agapjejev in Didzinski 6 in pol. V. « VI. Filipčič in Salzberger 5 in pol. Sede Jon« ke, Avirovič, Gren carski. Biterskv in Ga« jič. Konkurenti za prvo mesto so bih Av« ramov, Singer in Agapjejev. Spočetka je imel Agapjejev najboljše izglede, potem pa je popustil. Končno je Avramov v na« petem _ finalu prehitel dr. Singerja. Vsi drugi igralci na turnirju so znatno slabši od teh treh Kosta Rožič ie bil vodja tur« r.irja, , y.en''1 S®*- Turnir je bil dvokrožen in sta delila prvo mesto Vidov in Kulžinski s toj&anii. V matehu je premaga! Vidor z _ :n pol : 1 in pol Kulžinskega in postal > tem prvak. Vidor je znan kot dober igra« s Vaša obleka bode izgledala z pet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v tovarni $os. Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-č Ljubljana. Podružnica: Šelenburgova ul. 3. ■ Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom ■ 24 ur. | Barvanje oblek v različnih barvah. ■ 3 S HektograHcni aparati, zvitki, masa, hektograflčui trakovi vedno in najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA. Liubliana, Šelenburgova uOca ttev 6 1. 49 4 leieion št. 980 Po znižani ceni. . j-.jic.fl. molorji, .^akovrsim otrjsk icti, namessu deli m pneumatika. Poseo; oideieli a popotno popuvo, emajliran.it ponikiiam .vo.i,.t=>, ..joitjb vozičkov, šivalnih stroiev nd Proda u obroke — Ceniki franko ,,TRIBUN A" F. B. L., tovarna dvokoles m otroškiti \ozicko. Liubljana, Kariovška cesta št. 4 | znana kot izvrstni izdelki tvrdke i H. KlELHMISElUaz j ■ dobavljajo se slej ko prej. Zastopstvo v Mariboru po i M. Lenče S Slomškov trg štev. 14. 49S3 Lesna industrija parna žaga, parketna tovarna z moderno perilnico in sušilnico z vodno močjo v gozdnem okraju Slovence tik kolodvora z velikim posestvom radi selitve ugodnj naprodaj. Kraj in obrat pripraven za vsako drugo tovarno. Pismene ponudoe na ugias. oddelek Jutra pod , Lesna industrija 16" Spretno damsko frizerko kot prvo moč — iščem za Maribor. — Oferte z navedbo zahtevane plače je po« slati na podružnico «Jutra» v Mariboru pod značko «Prva moč*. 5698«a Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v velik; izberi. vseh vrst in iudi v vseh cenah IVAN KRAVOS. Maribor. Specijalni kovčki in torbice za potnike m vzorce se izgo-tove vjastni totbarski delavnici na Slomškovem irgu št b Zahvala Za m-ioge izraze sočutja ob preiani smrti našeca doorega soproga, ljubeznivega očeta in • rata. cjosoods Antona Kravanja ml. trgovca in posestnika izrekamo ' ajto >lejšo zabvalo. ^red.sem mi je dolžnosi zahvalit' se tukajšnjemu gasilnemu društvu za casino st.ažo ob njegovem mrtvaškem odru ter spremstvo. Cerkn škt tr.u Sokola ge. revcem poč vodstvom g. Dr Kraševca za v srce segajoče žalost nke, Cerkmskemn gasilnemu društvu za spre-r.si.o m godoo pod vodstvom p Zui-.ana gg. govornikom bratu starosti Bar čeviču m zjpanu .Medenu za prekrasne tolažilne govore ob odp-ttm grob j. Zahvaljujem se tudi č gg Dr. Debevcu župniku JeŽKa za njihove oo-ske in gg. zdravnikom za vso požrtvovalno skrb pokojnin za časa bolezni. Končno se zahvalim vsem sorodnikom, gasilcem in 5okou, k so obSill' Z mnogo,tev lnimi piekrasnimi venci p-ezgodnji grob Lašega dragega pokojnika m vsem psija-ieljem m znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Begunje, 1. majs 1927. Žalujoči žena Anica Kravanja z Jelico in Milenko. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Nedelja, 1.: ob 15.: «Lumpacij vagabund«. Izv. Znižane cene. Pondeljek, 2.: «Vojiček». E. Ljubljanska opera: Nedelj , 1.: ob pol 20.: »Grofica Marica«. Cosi :e Vladimir Skrbinšek. Ljudska nredsi a po zniž. cenah. Izv. Mariborsko gledališče: Nedelja, 1. maja ob 20. uri »Logarjeva Kri-sta«. Prvič po navadnih opernih cenah. Kuponi. G. Vladimir Skrbinšek. ki nastopi nocoj v ljubljanski predstavi > Grofice Marice r, je bil doslej angažiran v Splitu, kjer se je uveljavil kot karakterni igralec. Splitska »Novo doba« omenja v svojih recenzijah posebno njegove vloge v »Očetu Lortau »Kamnu med kamni« in v »Divji raci«. Paralelno je delovail mladi igralec tudi v opereti. Niesova pevska nadarjenost, eleganca in gibčnost ter komična žilica — vse to je napravilo iz njega prijetnega in zabavnega partnerja. Nastopil je kot operetni pevec v Bajaderi, Grofici Marici, Orlovu in v --Holandski že raci«. Kritika ie večkrat povdarjala. da se ima gledališče zahvaliti za polovico uspeha v teh operetah g. Vla-dimirju Skrbinšku. Mladinska predstava v drami. Keir je ostalo pri zadnji mladinski predstavi Goli' eve »Triglavske bajke« več sto otrok brez vstopnic, se ponovi ta igra v soboto 7. maja ob treh popoldne pod istimi pogoji kakor zadnjič. Cene so enotne, sedeži po 6 ta 4 Din. stojišča po 2 Din. Uprava gledališča naproša tem potom vsa šolska vodstva v Ljubljani in v bližini Ljubljane, da najkasneje do četrtka iavijo, koliko učencev se predstave udeleži in na katera mesta re-flektirajo. Naročene vstopnice se od četrtka dalje lahko dvignejo v pisarni računovodstva v dramskem gledališču. Za zunanje Sole bodo naročene vstopnice zanesljivo rezervirane v gledališki blagajni ter se lahko dvignejo pred predstavo. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedelio 1. maja ob 20. uri se vprizori vele-uspela opereta »Logarjeva Krista«, prvič po navadnih cenah. F. Mesesnel: Štirje mojstri našega inpre-sijonizma XI. razstava Narodne galerije. V Jakopičevem paviljonu so razstavili pod okriljem Narodne galerije štirje -zreli sli karji, štirje mojstri stibie faze slovenskega modernega slikarstva, ki je dala narodu vse umetniško bogastvo individualnega občutka in ki se danes bliža svojemu zaključku. Ne da bi postala sterilna; vsi razstavljajoči umetniki so polni ustvarjajoče moči, a baš radi nje modificirajo svoj predvojni program, kakor to narekuje čas, ki neprestano obnavlja umetniški razvoj in ga sili k novim rezultatom. Osemsedet del Riharda Jakopiča, Matije Jame, Mateja Sternena in Ferda Vesela, združenih na XI. razstavi, je zgovorna priča neprestanega napora naših slikarjev, ostati zvest umetniškemu načelu, kateremu služijo od začetka. Poleg novih del ilustrirajo časovno izbrani starejši primeri razvojno pot vsakega posebej, kolekcija pa daje sliko . umetniškega dela one prve moderne združitve naših slikarjev, ki je pod imenom umetniškeoa kluba »Save s: nastala pred skoraj petindvajsetimi leti. Najstarejši med zastavljalci, Ferdo Vesel, ima v svojem razvoju največji obseg. V začetke svetlobnega študija, ki ima svoj dom v slikarski delavnici, nas vodi njegov študirani Polakt, plastično izniansiran v močnem svetlo - temnem kontrastu. Kakor vse naše slikarje, ki so takrat študirali v Monakovem, je tudi Vesela potegnilo geslo časa direktno v naravo, pod milo nebo. A kakor da eo bile oči preveč vajene omiljene luči: dela, ki nastajajo v tem času, pričajo o vestnem opazovanju gledane narave, podana pa so z nekim stvarnim realizmom, ki še ne pozna močne luči in njenih Učinkov, katere je impresijonizem tako 6krajno izrabil. Tipična za to ustvarjanje je Črnomeljska voda, ravno izredno pretehtana krajina, ki po svojem tonu in podajanju spominja na neko fazo Leiblovega slikarskega pojmova-vanja. Vesel je mnogo slikal in mnogo pridobival. V razstavi visi njegova »Osveta«, za njegov umetniški razvoj naravnost drzen čin, s katerim je šele stopil v eno vrsto z mlajšimi tovariši. In v najnovejših delih, v Križu v hosti in dr. se je pod vplivom luči razvoljala tudi prestroga tehnika, dasi Vesel še ni našel njene zaključne formule in tča-si interesentnosti žrtvuje celotno zaokroženost. Vesel je slikar močnega instinkta, uporen, in zato eksiperimentator. Dva novejša ženska portreta kažeta vso njegovo kapaciteto. Ker neprestano dela, imamo opravičeno upanje, da nam bo podaril v svojih začetih kompozicijah sintezo svojega slikarskega razvoja. R ih a r d Jakopič je v začetku našel svojo slikarsko naturo in ji ostal zvest. Od Študije za svetnika iz 1. 1899 do današnjega Trnovega, eo sam izliv njegove poetične narave, ki je prijetno barvana z romantizmom. Prispel je v svojem slikarskem delu do nove baze, katero je kritika registrirala na razstavah zadnjih let, a ni je še formuliral. Razvijal je doslej vse one temelje, na katerih je ras tla njegova prva umetnost, ne da bi prisluškoval programom. Med njegovimi slikami visijo dela prav posebne moči, med katerimi je mala slika Pri šivanju najkrep-kejši, formalno najenotnejši produkt tega rojenega stvarnika. Matej Sternen se je močno pomladil. Z mirom predmetu absolutno udanega realista je ustvaril kvalitativno neoporečna dela. A tudi njega je pričela mikati vsebina. V novejših slikah je reformiral svojo nekdanjo pastozno tehniko, ki je sedaj tekoča, neposredna. Ljubi sočno barvo, a daje mesto prejšnje množice, plemenitejšo enostavnost. Pogled na svet je postal širji, pri vsej erotiki bolj filozofski. Sternenovo veliko slikarsko znanje, ki se je zdelo, da je samo sebi namen, se je končno izlilo v strugo ustvarjajoče osebnosti. Edini Matija Jama ni ilustriral svojega razvoja na tej razstavi. Njegove novejše Krajine so realistične, a v prvi vrsti ga zanima lik kraja, katerega slika in zato je rezultat pogostejše veduta, kakor umetniško koncipirana krajina. Delali pa bi mu krivico, če bi spregledali tudi v takih delih umetniške momente, ki se zgoste tu pa tam, kakor na pr. v Jesenskih hrastih, v dela 6koraj mladostne poezije. Stojimo pred važno umetniško prireditvijo v tujini, pred razstavo slovenskega modernega slikarstva v Pragi. Naše slikarstvo je gotovo ustvarilo v letih novega stoletja temelje, kakršnih marsikje pogrešajo in ki nas bodo pred svetom reprezentirali. Majhen, a zelo zanimiv del svoje produkcije "kažejo štirje slikarji te dobe v Jakopičevem paviljonu. Vzroka dovolj za interes publike, ki — vkljub opravičenemu pričakovanju _ doslej še ni vzela na znanje, da je večina del na prodaj. Norčeva modrost Iz komedije »Kar hočete«, spisal Shakespeare, prevel Oton Župančič. Izdala in založila Tiskovna zadruga. VIOLA: Fant moder'je dovolj, da norca igra; kdor če to dobro, treba mu soli: opazovati mora tistih čud, s katerimi se šali, čas. osebe; kot divji sokoli planiti na vsako peresce, ki mu prileti. Ja posel naporen je, kot umnikova umetnost: z norčijo bistroumiti je dar; a pobudaljen umnik je šušmar. No, bog daj tistim pamet, ki jo imajo; in tisti, ki so norci, naj svoje talente izrabljajo. Pamet, zdaj me potiplji za noro žilico-! Pa-metnjaki, ki misliio, da te imajo, se prav pogostoma izkažejo norce; in jaz, ki sem prepričan, da te nimam, veljam lahko za pametnega človeka; saj kaj pravi Quinapa-lus? »Boljši pameten norec kot nor pamet-njak.t Viola: Beži, ti si suhoparen norec, ne maram te več; poleg tega postajaš zanikrn. Norec: Dvoje napak, madcnna, ki ju popravi pijača in dober svet: dajte suhoparnemu norcu piti, in norec ni več suhoparen; opomnite zanikrneža, naj se poboljša: če se poboljša, ni več zanikrn; če se ne more, naj ga popravi krpač; vse, kar je poboljšano, je 6amo pokrpano: čednost, ki se pregreši, je samo z grehom pokrpana; in greh, ki se poboljša, je samo s čednostjo pokrpaa. (Pijanec je podoben) mrtvaku, norcu ali blazniku: en požirek preko žeje ga naredi norca; drugi ga poblazni, tretji ubije. Strela, gospod, vsak kozel ne pride do soli. Saj to je tisto, da najbolje jadraš, če nisi nikamor namenjen. Rečenica je šegavi glavi samo usnjena rokavica; kako hitro se da obrniti narobe! Norci so proti zakonskim možem kakor sardina proti slanikom; zakonski mož je večji. Norost, gospod, kroži sonce sije povsod. po svetu; kakor Veste, gospod, prijatelji me hvalijo in me imajo za osla; sovražniki pa mi naravnost povedo, da sem osel; tako, gospod, da pri sovražnikih pridobim v spoznanju samega sebe; prijatelji pa me varajo. Kdor je dobro obešen, so mu ni treba slabo ženiti. Jaz sem eden tistih blagih ljudi, ki ravnajo s samim vragom vljudno. * Nova serija Shakespeareovih del v slovenščini. Tiskovna zadruga v Ljubljani pripravlja subskripcijo za novo kolo Župančičevih prevodov, v katerem izide deset knjig, namreč: Zimska pravljica. Hamlet, Komedija zmešnjav Mnogo hrupa za nič. Tako jo je ukrotil. Kakor vam drago, Romeo ki Julija. Rihard III.. Vihar. Antonij in Kieopatra. Subskribeirti bodo plačevali knjige sproti (na leto izideta po dve drami), dosedanji] Župančičevi prevodi Shakespeare« pa jim bodo na razpolago do znatno znižani ceni. zianu, Del Sarti itd., ki nam jih je predočil Kopač, so plod njegovih čestih potovanj po Italiji, kjer se je dal na proučavanju velikih umetnikov iz prošlosti, v svoji želji za napredkom in izpopolnitvijo. Tako nam ni hotel enostavno predstaviti kSpije, temveč si je prizadeval, da bi dosegel svežost barve in natančno perspektivo, morda pa tudi to, da bi si navzel diiha tistih", ki so ustvarili one umetnine. Njegove kopije so lepe, ker ni samo posnemal prikaz, ampak je tudi prouči, kako je delo nastalo v izvirniku. Same te kopije bi zadostovale, da nam prikažejo slikarja. Množina pastelov nam dokazuje, da je srečnejši v tem delu nego v olju; zdi se, da opravlja z večjo ljubeznijo in večjim zanosom ta način. V oljnatih slikah Kopač pretirava z lopatico (spatulo), in sicer v želji, da bi čim prej dovršil svoje določeno delo, rabi lopatico v ozadju, kar moti ubranost osnutka. čeprav je res, da v nekih tihožitjih upodobi razcvelo vejico z eno samo potezo lopatice. V opreki s svojo navado ne bom govoril o njegovih poedinih slikah, ker so vse dobre, vse so plod korenitega ih tenkovestnega opažanja — posebnost, ki se takoj zapazi pri tem umetniku. (Nato člankar omenja neka dela, ki naj na bodočih razstavah izostanejo, ker so v protivju s pohvaljenimi umotvori.) A. D. Argentinec o slovenskem umetniku Argentinski konzul v Splitu, g. Rossani, slikar ta pesnik, je objavil v »Novom Doba« poročilo o razstavi profesorja Fr. Kopača, bi je nedavno prikazal občinstvu 120 svojih del, večinoma pastelov: Proučujoč Kopačeva dela, najdeš takoj v njih izrazitega umetnika, nemirnega in nervoznega duha, ki išče prirodne lepote ter jih obravnava v pokrajini kakor tudi v »tihožitju«; narodni tipi mu uspevajo prav tako kakor portreti, in mora se mu priznati, da dobro dela. A z druge strani bi se mu moglo tudi svetovati, naj se v bodoče posveti pretežno portretiranju, saj v tej panogi najbolje najde samega sebe, ker kaže več jasnosti in stalnosti nego v drugih delih, kjer so barve in kompozicija glavna stvar. Kopač je dober portretist, pa v svojem težkem poslu dosega slično6t, značaj, pravilno anatomijo, vrhu tega svežino polti kakor i vse male, značilne podrobnosti, ki jih v slikah točno prikazuje. Ker Kopač izvrstno riše, je razvidno, da njegov duh privzema vse, kar je lepo, ter nam na ta način pokazuje v svojih delih celo starorimsko in beneško arhitekturo, pri čemer enostavno in brez pretiravanja z malo črtami dosega poseben učinek. Kopač po svojem delu ne pripada nobeni opredeljeni šoli, a na svojo 6rečo je izrazito impresionist in ne boluje za nikakim »izmom«. Delujoč zavestno na osnovi prave umetnosti, se navdušuje za starejše slikarske mojstre. Kopač je Slovenec, a proučuje naše dalmatinske priii-ke, pa se kot marsikdo drugi še ni mogel učvrstiti ter v svoja dela vnesti naravni ton in značilno stran naše obale in našega morja. Dobro sestavlja svoje osnutke, uporablja lepe intonacije v barvah, a ni se mu še obneslo, da bi zvesto pokazal dalmatinsko obrežje, ki je tako nežno, tako rahlo, da bi mu zgolj vajeno oko in srce, polno ljubezni do njega, moglo dati n^kaj, v čemer vsi slikarji greše. namreč v podajanju iztočnega kolorita, s katerim se morajo izraziti pravi in resnični odtenki, ki se opažajo na križišču iztoka in zapada. Kopije po Reniju, Ti- Afera z Narodno enciklopedijo Med zagrebško revijo »Nova Evropa« in urednikom »Narodne enciklopedije« g. prof. St. Stanojevičem je nastal zanimiv, za naše kulturne razmere značilen spor, ki ga je reševalo zagrebško sodišče. »Nova Evropa« je objavila v avgustu lanskega leta strogo kritiko doslej iziSlih zvezkov »Narodne enciklopedije«. Pisec, mladi beograjski publicist g. J. M. Petrovič, znan zlasti po svojih dopisih iz Amerike, je izrekel težak očitek, da je delo g. Stanojeviča površno in pristransko in je označil enciklopedijo kot »kaj-rnadčalansko«. G. Stanojevič se je čutil užaljenega in prizadetega celo v gmotnih interesih in je vložil tiskovno tožbo najprej zoper urednika »Nove Evrope« g. dr. Čureina, nai o pa z»per pisca g. J. Petroviča, zahtevajoč kazen in pa 200.000 Din odškodnine. Oba toženca sta podala obširen, z obilnimi dokazi podprt odgovor, v katerem zanikujeta namen klevetanja in žalitve in naglašata, da je bila kritika povsem resna ta znanstveno utemeljena. Sodišče je njune razloge uvažilo in odbilo predlog & prof. Stanojeviča, ki se je s to razsodbo zadovoljil in ni vložil pritožbe na višjo instanco. Urednik »Nove Evrope« g. dr. čurčin je objavil celoten materijal o tej kulturni aferi v zvezi z neko drugo tožbo g. prof. Stanojeviča proti njemu (zaradi prevoda spisa dr. Setona Watsona »Sarajevo«) v 8. in 9. številki »Nove Evrope«. Tu so dobesedno priob-čeni zagovori obeh obtožencev, ki so značilni zlasti zbog tega, ker ilustrirajo razmere, v katerih nastaja prva jugoslovenska enciklopedija. Dr. čurčin je kot nekdanji Sta-nojevičev kolega na beograjski filozofski fakulteti očital prof. St. Slanojeviču, da je bil že pred vojno premalo vesten in preveč koristoljuben znanstvenik, da je večkrat izpre-menil stranko in da tudi pri »Nar. enciklopediji«, ki se urejuje površno in pristransko, išče gmotnih koristi. Pri tem se je dognalo sledeče: »Bibliografski zavod, d. d.«, ki izdaja »Enciklopedijo«, je bil ustanovljen L 1923 s 50 odstotki dunajskega kapitala in 50% kapitala zagrebških tadustrijcev. V zadnjih letih pa je tako-J zvana dunajska skupina (tvrdke Holder-Pichler-Tempsky, A. G. Wien IV.) dobila v zavodu pretežen vpliv, ker so zagrebški in-dustrijci svoje akcije (po 250 kosov) prodali in so bile v maju 1. 1926. vknjižene na tvrd-ko H.-P.-Tempsky, s čemer je celo podjetje prešlo s roke dunajske skupine. »Ni težko razumeti«, pravi dr. čurčin v .Novi Evropi« (str. 271), »koliko leži dunajski založniški tvrdki (ki je vrhu tega znana kot nacijonalna, »deutsch-nationak na srcu znanstven interes pri tem delu. Ta interes je prešel docela v roke in v skrb prof. St. Stanojeviča. ki ga je sprejel pod sledečimi pogoji...« Nato našteva dr. čurčin, koliko dobi urednik »Nar. enciklopedije« od zvezka. Za 24 zvezkov bo prejel 1,500.000 Din, vrhu tega pa dobiva od 1. maja 1924 po 3000 Din na mesec za redakcijo, med tem ko je prejel za potne stroške od 1. 1924. do maja 1925. znesek 70.000 Din (mimo brezplačne vozne karte). Če bo uspela akcija, da notranji minister odkupi za občine v Jugoslaviji 3000 komadov, bo zaslužek še večji... Registriramo to afero kot kulturni kronisti. Prve jngoslov. enciklopedije smo se vsi veselili, nismo pa vedeli, da nam jo izdajajo tujci. Površno urejevanje pa se je tudi v slovenski javnosti že ponovno konstatiralo. Biichnerjev „ Vojiček" Drama, ki je nastala v 30 letih prešlega stoletja, ko se je romantizem križal s klasicizmom. je danes boli časovna nego v dobi svojega postanka. Njen fragmentaren značaj — Georg Buchner, avtor «Dantono-ve smrti«, »Leonce in Lene« in »Wozzecka« dovršil — jo po svoji raztrgano sti in po filmsko se menjavajočih slikah najbolj približuje modemi drami. Ni tedaj čudo. da vidijo nekateri v Biichnerju predhodnika eksces i ioni zima. Buchner. pri-rod osi ovne analize vajeni avtor. je razčlenil v »Vijičku« dušo človeka, ki se venomer potaplja v živlieniu in ne najde miru. dokler ne utone. Življenje se zgosti pred njegovo duševnostjo v same mračne sence in misel se mu vedno bolj razvija v blaznost Živčno je docela razkrojen, nima ne volje in ne odpora; vzplamti samo še v maščevanju zbog prevarane ljubezni, po zločinu oa se vrže v blazni potrebi po očiščenju v reko, ki konča njegovo tragedijo, eno izmed tisočih, vsakdanjih. Marija, ki koleba med prostitucijo in evangelijem, je razkrojen značaj, medtem ko predstavlja Vojiček razkroj razuma in volje. Bfichner je začrtal v »Wozzeku« veliko dramo človeškosti z vso mogočno borbo med vero in nevero, razumom in strastmi, resnico in ia'žjo, zlcbo in dobroto, vendar pa mu je delo obtičalo v fragmentih. Režiserju g. prof. Šestu so bile dane težke režijske ta zlasti inscenačne naloge, zla- Pomen besed: Vodoravno: 1. brezplačen dobitek; 4. vrednostni papir; 7. tvorba znoja na obrazu; 8. afriška reka; 9. tvor; 12. kisikova spojina; 13. medmet; 14. vzklik: 15. češko-nemška reka; 16. grško mesto; 18. ime hunskega kralja; 20. kemijska prvina (halogen); 22. del živalskega telesa; 24. cestni hodnik za pešce; 27. zbirka zemljevidov; 29. raztopina mila; 34. loterijski izraz; 35. pozdrav; 36. mesto v Švici;-38. moderno prometno sredstvo; 40. žensko krstno ime; 41, pridevnik; 42. veznik; 43. časovna enota; 44. južno drevo; 45. pesnitev; 46. strešna opora pri stavbi. Navpično: 1. krajevni prislov; 2. kontinent; 3. realni predmet; 5. znak za utež; 6. zločinec; 10. nakit; 11. trg v italijanskem Korotanu; 15. razdobje; 17. kazalni zaimek; 19. del žile odvodnice; 21. oblika rečnega ustja; 23. tropično drevo; 25. morska telegrafska napeljava; 26. javen vrt; 28. diktirano pisa- nje; 29. obed; 30. moško krstno ime; 31. pridevnik; 32. 6rbska reka; 33. vrednost blaga; 37. predlog; 39. samostanska oseba; 43. vera v prihodnjost. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. tu., 3. Bonn, 6. oko, S. Ra, 9. bok. 11. os, 13. idila. 15. brv. 16. lirika, 17. raj, 18. rdim, 19. ko, 20. ču, 21. oba, 22. p. t., 25 Neva. 27. zbirka, 31. Paroir, 34. ode, 35. ali. 38. Uri. 39. er. 41. osa, 42. jablana. 46. amato. 49. m. p.. 50. Juira, 51. ta, 52. Piza. 54. so, 55. era-r. 56 avantura 59. Kranj, 60. age, 61. mak. 62. Eva. 64. Iran, 65. vir. 66. Ana. 67. no, 68. mi (ni. pi). — Navpično: 2. roj. 3. bora. 4. oka. 5. no, 7. soir, 9. bdimo. 10. klika. 11. orač. 12. Sv. Jurij, 13. ili. 14. ako 15. br.. 18 ro, 22. p. v.. 23. ta, 24. iz, 25. ni, 26. eremit, 28. Bospor, 29. Ida. 30. re, 31 pusta, 32. ar, 33. mi, 35. al'. 36. la, 37. in. 40. razum, 41. Omsk, 42. Jurjevanje, 43. ara, 44. Barbara. 45. Angora, 46. apnenec. 47. tara. 48. konj. 50 jen, 52. Ava-r. 57. aga. 58. ak\ 63. vino. 69. Ig. sti glede na prepogoste izpremembe, saj je drama razdeljena v 24 slik. ki so nekatere zelo kratke. Vse težkoče je režiser spretno zmagal in predstava se je absolvirala povsem gladko v dveh urah. Inscenacija je dala vsemu pogajanju močan povdarek. Izmed številnih oseb, ki nastopajo v tej drami, je treba omenili naslovno vlogo Vo-iička, ki jo je kreiral g. Rogoz s popolnim efektom, potem vlogo Marije, ki jo je podala ga. Juvanova v življensko pristni, d-v življeni obliki. Tip doktorja - učenjaka 19. stoletja je zadel g. Lipah, g. Peček pa je ustvaril v stotniku učinkovito figuro omenjenega filistra. ki modruje o večnosti in skrbi za svoj trebuh. Prav tako je bil plastično podan tambur g. Cesarja. Drama »Vojiček« zapusti v gledalcu kljub fragmentarnssti in razkosanosti in vzlic mučni razdvojenosti naslovne osebe globok do-jem. Petkova predstava je bila dobro obiskana. Odbor za založbo pesmi Srečka Kosovela naznanja, da bo začel razpošiljati doti-ska-no knjigo naročnikom takoj prve dni maja. Knjiga ima štiri dele z epilogom. 96 strani pesmi in sliko ter življenjepisne opombe. V grafičnem pogledu io je opremil afcatL slikar pro. A G. Kos. Naslov za nova naročila: Ljubljana. Križevmiška ul. 6.-1. Idejni temelji slovanskega agrarizma. Pod tem naslovom je izšla knjiga univ. prof. dr. Fr. Vebra. ki se naroča pri kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubliatii Oceno o publikaciji priobčimo. Goriška Matica, književna zadruga v Gorici izda za 1. 1928 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1928 : 2. Gabrijel Majcen: Zgodovina naših dornaSh' živali in pitomih rastlin; 3. Slavko Slavec: Župan Žagar, povest izza vojnih dni v goriški okolici: 4. dr. Just Račar: Zdiravie ta bolezen v domači hiši. zdravniška knjiga. II. del. Kot izredno izdanje izide še Franceta Bevka povest Znamenja na nebu. roman iz 14 stoletja. Balokovlčeva nagrada v znesku 25.000 Din. Jugoslovensko prosvetno Kolo v New Yorkti razpisuje nagrado v zgorajšnjem znesku za najbo'jšo koncertno skladbo za violino in orkester v 1—4 stavkov, poslano in datirano s poštniijf žjgom najkasneje do 15. novembra 1927. »Kompozicija mora biti dasi na temelju tagosl. naTodn. motivov, bo-jugoslovenskega nacionalnega značaja bodisi nadisi individualno svobodna, toda v nobenem slučaju ne sme biti internacijonal-no - eklektična. Izvedba kompozicije ne sme trajati manj kot 18 in ne več kot 23 mimit. Tekmujoči skladatelj mora poslati 1 orkestralno partituro, vi jo lanski part i,n izvleček za gosli in klavir. Na premijeri in na svojih turnejah bo nagrajeno skia-dbo igral Zlatko Balokovič sam. Natančnejši pogoji so na razpolago v pisarni Giasbene Matice v Ljubljani. Baehove kantate in motete v interpretaciji zagrebškega pevskega društva »Kolo«. Zagrebško pevsko društvo »Kolo« pripravlja v najbližnji prihodnjosti vokalni koncert, na katerem se bo izvajala ena Bachova moteta in dve kantati. Na programu je moteta »Kri- stus, moje veselje«, ki je pisana za petero-glasen zbor a capela. Za tem sta na sporedu kantati »Hvalite Gospoda« in »Solze, muke«. Prva kantata je napisana za mešan zbor ju orgle, druga pa za mešan zbor, alt, tenor in bas, za godalni orkester s 6premljevanjem orgel ter tri instrumente — fagot, oboo in trobento. Koncert bo dirigiral bivši zborovodja ljubljanske Glasbene Matice g. Srečko Kumar. 'J Turneja zagrebške dramske šole po Češkoslovaškem. Osem gojencev in gojenk dramske šole v Zagrebu odpotuje dne 14. maja pod vodstvom dr. Branimira Livadiča na turnejo po Češkoslovaškem. Skupina bo gostovala v Pragi, Kutni gori, Kraljevem gradcu, v Par-dubicah, Olomucu, Brnu in Požunu z dvema domačima deloma: z Donadinijevo aktovko »Gogoljeva smrt« in z dramo pisatelja Pa-liča-Kamova »Na rodni grudi«. Razstava Ante Trstenjaka v Parizu. V salonu Bernheim Jeune v predmestju Satat Ho-nore v Parizu se je otvorila dne 25. aprila umetnostna razstava slovenskega slikarja Ante Trstenjaka. Razstava bo odprta do 6. maja. 1000. predstava »Prodane neveste« v praškem »Narodnem divadlu«. Praško Narodno gledališče se pripravlja na 1000. jubilejno predstavo »Prodane neveste«. V ta namen bo dala opera ciklus Smetanovih oper, ki se bo začel 12. maja in zaključil dne 30. maja z jubilejno predstavo. Tega dne je tudi obletnica premiere »Prodane neveste«. Velik uspeh Eme Destinove t Berlinu. V soboto zvečer je pela na vokalnem koncertu v Berlinu slovita češka sopranistka Ema De-stinova. Cela vrsta berlinskih listov je napovedovala polom koncerta in je pripraljala teren za izžvižganje umetnice. Koncert pa se ;'e izpremenil v naravnost velikansko manifestacijo za j>evko, ki je poslušalce očarala s svojim krasnim glasom. Tako je čista umetnost premagala tesnosrčni šovinizem. Nove klavirske skladbe Antona Dobronira. V petek zvečer se je vršil glasbeni večer Hrv. glasbenega društva v Zagrebu, kjer so se prvič javno izvajale tri nove kompozicije skladatelja Dobroniča, in sicer: Serenada mojega življenja, Iz detinstva in Zemlja ta solnce. Skladbe je interpretiral na glasovir-ju pianist Peter Dumičič. Razstava Marina Studina v Splitu. Kipar Marin Studin otvori sredi maja razstavo svojih del v splitskem salonu «Galič». Gostovanje zagrebškega tenorista na Dunaju. Zagrebčan Pavao Marion - Vlahovič je te dni pel v dunajski Državni operi vloga Kalafa v Puccinijevi zadnji operi »Turan-dot«. Naslovno vlogo je pela Marija Jeritza. Letošnje Shakespearove svečanosti v Strat-fordu trajajo od 18. aprila do 14. maja in obsegajo 27 Shakespearovih tragedij, dram in komedij. Nova Strindbergova drama. V zapuščini švedskega pisatelja Avgusta Strindberga se je našlo doslej neznano delo »Poslednji vitez«. Nemški prevajalec Strindbergovih del Emil Schering je dramo že prevel v nemščino. Stvar izide v nemškem prevodu pri založbi »Drei Masken« in se prvič uprizori na odru državnega gledališča v Draždanah. jtajidealnejša krema za r egoiica. »CREME EHCTRfl" Vam bo že po prvi upotrebi neobhodna. Par furnirana z. Rosa Centifoliio čudovitim prirodnim vonjem temno rdiče rože Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in paritmerijah v tubah in lončkih Varz coi-gra-t's in franko. I. F. Schwarzlose Sdhne Berlin Gen zast Heller i Važonji, VeL Kikinda. 95« ATlNKOVEC"KrOXI Tvornlški mojster Veliko tuzemsko industrijsko podjetje išče za svoj dnevni in nočni obrat inteligentnega, treznega ter vsestransko spretnega iabrikadjskega mojstra. Oziralo se bode predvsem na ponudbe prosilcev, kater: so bili v slični službi in katerim je priložena slika ter življenski popis prosilca z navedbo referenc. Nemščine zmožni imajo prednost. Ponudbe je poslati pod šifro »VELEINDUSTRIJA« na upravo -Jutra.. Zaščitna znamka KRUNA podkovski žeblji so iz na boljšega železa za podkovanje. S svojo dovrSeno izvedDo nadkriliuiejo vse cs a-le znamke podkovskih žebljev. Kupujte samo JHBflfl" podkovske žeblje. MustadgrirSIKarlovac Pozor! Pozor! Kadi renoviranja prodajamo po znatno znižanih cenah vso manufakturno blago hi dobite pri vsakem nakupu blaga razen zni= > anih cen še 10 % popusta, ki se Vam iz= plača takoj ali v gotovini ali blagu, kakor želite. — Izrabite to ugodno priliko, ki traja samo od 1. maja do 1. junija v manu. fakturni trgovini J. PREAC, Maribor. Glavni trg 13. 5697=a k k i i Pohištvo elegantno — prvovrstno iz tovarne pohištva A. Amann, Tržič zaloga 144 a j Ljubljana, Dvorni trg 1. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače m čevljarje lei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pr tvrdki Lud. Baraga, LiuDiiene Selenburgova ulica 6 I. IrezDlačen »ouk iS-letric fler?rtr; Telefon št. 980. deset le: davka prosta, z dvema trgovskima lokaloma in veliko skladišče, pripravno za vsako veletrgovino ah' tudi za večjo obrt. na najpromet-oeišem prostoru v Ptuju se proda. Poizve se pri gosp. VINKO OREŠNIK — PTUJ Rajčeva ulica. Dr. Anton Mulej odvetnik v Mariboru PRESELI svo;o pisarno z dne 1. ma:em 1927 na Aleksandrovo cesto 11, L nadstropje. -•H Kostanjev taninski les potrebuje za celoletno dobavo i52o . j flRK,'EST MARINC, Cel'e, Zreškega nl.4 Stara tovarna nogavic in pletenin M. Franzl sin Ljubljana, Privoz štev. 10 priporoča svoie prvorstne izdelke do znatno znižanih cenah. Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje „SPECTRUM" d. d. inž. Kopista, Dubsky in Krstič, tvornica ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII, Medvedova oi. 38. teL 343 Zagreb, Beograd. Osjek, Središajica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, maš-.n-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna Kadar nujno rabite lepo po lastni želji črtano poslovno knjigo Vam najbolje postreže A. Janežič LJUBLJANA — Florijanska ulica 14 — Knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig. , Otvoritev NOVE PEKARNE! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Slomškovi ulici št. 16 novo, povsem moderno in higi-jenično urejeno pekarno. Do-bavljal bom vsakovrstno pecivo od nas vadnega do najfinejšega. Moja dolgoletna praksa jamči da bom lahko popolnoma zadovoljil vsem željam cenj. občinstva, ka. tereaou se najvljudneje priporočam za obisk. Z odličnim =poštovaniem J. Starič. IVAN ZAKOTNIH SK I MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon St 379 v Vsakovrstna tesarska deli, modeme lesene stavbe, ostrešja u palače, biše, vile, tOTarne, cerkve in ivanike; (tropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gril&i lesemA mostov. Jezov ia mlinov. Parna Saga. C-l Tovarna furnir?«. Zahvala. Vsem. ki ste me tolažili in izražali sožal-e v najtež i bolesti, ki me ie zadela vsled -zgure mo ega predobrega in nad vse ljub! enega so ptoga, gospoda Petra Repi&a nadučitelja v pokoju izrekam pr srčno zahvalo. Posebno zahva o pa sem dolžna preč. g. župniku p. Gvdu za 'o ažila v času bolezni, učiteljstvu in prija el em i i Unca m Rakeka, dalje cen\ gospodom pevcem za ganljive žalostnke ter vsem njegovim tovarišem in prijateljtm iz L'ubl;ane, ki so blagopokojnika -oremi i k večnemu počitku. Srčna Vam hvala! Ohranite ga v blagem spominu 1 V Ljubljani, dne 30. aprila 1927 Vilma Repič. 50 pisalnih strojev najboljših znamk, tvorniško nove ah rabljene, se radi preureditve prosto, rov po nizkih cenah odda. in sicer: HALDA. LNDERNVOOD. SMITH če BROS. CONTINENTAL. REMINGTON ADLER. MERCEDES. IDEAL. OLIVER. COURIER Razkazovanje brezplačno in brezob? vezne. Izven Maribora z avtom. Ant. Rud. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7. Telefon 100. Trgovina Marija Rogelj LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 26, poleg Kolodvorske ulice. — Priporoča krasno pomladansko zalogo štofov, delena, kamrika in sifona Surovo svi» lo in plavnino. Belo in rjavo platno za rjuhe Izgotovljene plašče, obleke, perilo, kravate, nogavice; vse domač izdelek. — Zelo nizke cene. Zahtevajte povsod rižev škrob znamke,Hoffmann' varstveia znamka ...MAČKA". Skladišče Filip Mayer Zaereb. Gandnličeva 5. Na Hrvatski Rivijeri nasproti Opatije na otoku Krku, kraj Njivice, parobrodst.o pristanišče, z dnevnim prometom s Sušakom, v prekrasnem gozdnem in od vseh strani zavetnem položaiu zimsko !e-čilišče se proda z odlokom Kr. sodišča na Krku, dne 21. maia 1.1. ob 9. uri dopoldne. KOMPLEKS. 1. Dvonadstropni holel zgrajen L 1923, masiven s hišo za služinčad 14 sobe) nahajajoč se na senčnatem vrtu cca. 2000 m2. Hotel ima 18 opremljenih sob s skupno 32 posteljami, nekoliko sob z balkonom, jedilnico za 80 o«eh, nekoliko postranskih prostorov, kuhinja z inventarjem itd. Dobra pitna voda. 2. Jako lepa vila depandance, enonadstropna, zglajena 1. 1S23 s 6 opremljenimi sobami s skupno 10 posteljami, klet, vrt, velika veranda. 3. Lastno peščeno ogTaieno morsko kopališče, plitva voda za otroke v neposredni bližini gornjin ob ektov. Kom-oleks je sojno cenjen na Din 1,300.000-— najnižja ponudba Din 650.000 — flatsbf btšb ahraxqt daje Dr. G j uro Cervar, advokat, Sušak. Parobrodarsko društvo Lloyd Sabudo s sedežem u Genovi Generalni zastopniki: Banaz & Rusko, Zagreb, Trg I, br. 16. Redne ter udobne in expresne odpreme potnisov v Zedinjene države, J-una Amerika (Brazilija, brezplačni prevoz družin, Argentinsko in Uruguay) Australijo in Novo Zelandijo ter vse vse ostale piekoocear.ske zemiie z velikimi in n?jbrzejšimi paro-broai kakor: Conte Rosso, Conte Verde. Conte Biancamano, Principessa Maria, Principessa G^v^nna. Tomaso di Savoia, Principe di Udine itd. lisa pojasnila i zazsamovasie za mesta, irrrams najprisnuieje ii brezslačsc: Banaz & Rusko, Zagreb. Ti g L br. 16, Beograd, Kaiadjorojeva ul. 85, SpUt DuorovniK i G>už ter Podzastopnik : Kodjasič Gorgje, Bitoli, Zanatiijska 35 Llo>'d Sabaudo, Sombor Kraha Petra ul 30 Uoyo Sabaudo, Ljubliana, Duna ska cesta 38 Llovd Sabaudo, Vel ki Bečkerek, Svetosa\ska 7 ter M=karska Metko.ic i Korčula INDIAN |MOTOgYCLi; CO pgfield-Mass. U\ DIA1S oto- MOTOCUCLL COMPANI Gen. zastopstvo za Kralj. S. h. S. Hom. Pelikan, 31 ari hm Zastopstva, herum a. d. Zagreb. American Motors. Liubi/ana. Bagy Wol) & Comp.. Sarajevo Veiomot — Split. SV ti OVSA ZNAMKA B1G - CH1EF 1206 ccm. 9:24 HP, dolarjev 495r— CHIEF 99S ccm. 1 /18 HP dolarjev 480-— SCOUl 598 ccm, 5 9 HP. dolarjev 415— PRINCE 350 ccm, 3xii HP, dolarjev 333-— Sid-car PRINCES dolarjev 185 — Sid-car Scout dolar/ev 175-— Električna razsvetljava in s tachometerom. Solventne krajevne zastopnike sprejmemo. Veliko skladiš&e nadomestnih delov. Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-ju 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. Sično se Vam zahvaljujem za izvrstno zdravilo ,RADIO BALSAMIKA", ka erega ste mi pcslali 3 steklenice. Imela sem iako hude rev-mat čne boleč ne po vseh sslepih, tako da n ti nisem več mogla hod ti Po vsakem mazanju z Vašim zdrav lom so bolečine popuščale, tako d3 se sedaj že lahko gib jem in bod:m. Zato se Vam tudi pri tej priliKi n2;top'e;e zahvaljujem in Vas bom vsakemu boinlku najtopleie pripotoč*! Z odličnim spoštovanjem Razvanje št 20, pošta Hoče pri Mariboru, 10. a.gusta 1925. Marija Tkauc. Lek „RADIO BALSAMIKA" izdelnie, prodaja m razpošilja z doplačilom po povzeiju laboratorij RA JIO BALSA.VUKA Dr. I n n Rahlejev, Beograd, Kosovska ulica 43, parter 6. sen i !QHSHQG5SSSQHSSQSSGH5S5 Oglas. Na podlagi ukaza gosooda ministra vojske in morna-ice E. P. br. 613J od 20. avgusta I9M. godine (Služben: vojni list strana 1799) a u vezi naredjnja Koman lanta Dia---ke diWzijske obla>ti E. broj 45J2 od 11. aprila 1927. bo na dan 12 maja 1927 ob 11 v pisarni štaba 40. pešad skos puka ,Tnglavskog* voiašnira .Kralja Petra* v Ljub jani Pol ans a ces a, javna us:mena licitacija ljudske brane za ljubljansko garnizijo in to: Iščem družabnika i za staro, na oajboiišeoi siasa nahajajoče se. M>dno protokolirano "sovino v L'ubij asi. | Sodelovanje v trgovir.i o oso i. Ista se nahaia na na;j>rome*r.eišem kraju j središča Ljubljane. Leo. svete', zelo cenen lokal z več izložbami. Radi bolezni ;s:2 rjd; pod zelo usodnim: i X'So;i naproda;. Pocudbe pod M. G. na upravo 'ista. P.700 i-g ližola 5.100 , riža 5.250 , makaronov 1 009 , ješprena 3.400 . zd^oba pšeničnog 11.500 . krompirja 300 , zdtobakoiuznega 400 , moke tipa 3 500 . svinjske masti 430 1 olja za jedi 2.0U) kg eraog juka 130 li rov kisa 670 kg kavnih konzerv i siadkor em 300 kg graščke 150 » pšenve 75 „ koruze in 75 „ konoplje. .JOBLER" slovita svetovna tvomica ČOKOLADE, BONBO. NOV in KAKAVA n-o-Ja f ze v 2000 prodalnicah \ <'al;ev;rii. Konsu-nenlom ]• podari.a s?iro v eiu dn: eoin POXLONIL.PREMU ener. zastopstvo in zaloza v Beogradu OB ROT- Treovačka. Telefon 3! —S9 dan v in pri Jo ptepisnin ogojin ki so v vpogled \sas p sami štaba 40 pešadUkog puka .Tiiglavskog* t-govski zborn ci v Ljubijan . Kaucijo 5°0 je položiti na dan licitacije do 10 o-oo dne na blagajni 40. pešadiskos puka .Triglavskog" \ Ljubljani. Iz pisarne štaba 40. pp. Jriglavskog4 bro: 4V0S od 22. aprila 19^7. god ne L ubljana. M. Zevaco 135 Papežinja Favsta Romaa Tistikrat, ko so se jeli pomikati proti njernu, je navalil nanje, da bi prebil jekleni obroč. Dvakrat ali trikrat je sunil na slepo srečo. A že ga je izpreletela groza od glave do nog: zadel je bil dva izmed napadalcev... smrtno ju je zadel!... in vendar ni pal nobeden!... _ Uganil je, da so blečeni v verižnjače, ki jih delajo neranljive. Šele to ga je domislilo, da je najbližjemu pazno pogledal v obraz... Zamrazila ga je do mozga. Ti obrazi, ki so v svoji brezgibnosti nalikovali obrazom mrličev, niso bili človeška obličja, ampak ko-vinaste krinke!... Ozrl se je naglo. Do odprtine v tleh je bilo samo še tri korake. To videč, je naskočil v drugo, molče, sigaje, z naježenimi lasmi... Zaman! Nihče izmed njih ni bil ranjen; Ie on sam je krvavel na ramenu, tam, kjer se je nehaval usnjati oklep. Jekleni krog se je ožil od trenutka do trenutka. Že so stali okoli njega po dva in po trije drug za drugim... In baš tedaj se je oglasila v tajinstvenih globinah dvorca mrtvaška pesem, kakor bi velika množica svečenikov in menihov prepevala »De profundis«. Navec je zaklenkal nekje in orgle so za-bučale turobno, grozečo melodijo... To pot je Pardaillan resnično okusil smrtni strah. To klenkanje je bilo zanj. Te orgle so bučale njemu, ti svečeniki so peli pogrebnico za pokoj njegove duše! Zanje je bil mrtev... Ali je bil res že mrtev? Skrčil se je kakor ris... Tik preden so ga dosegle konice morilskih mečev, je bliskoma počenil in šinil naprej; pod noge napadalcev je udarilo nalik merjascu, ki se zakadi s pobešenimi čekani. Dva, trije kriki bolečine so jeknili v neznosno molčanje; dva izmed nasprotnikov sta se z razparanim trebuhom zgudila na tla!... Še trenutek in vitez je bil izven peklenskega kroga; planil je v kot dvorane ter se je naslonil s hrbtom ob zid... Favstini krvniki so se splašili. A že je eden, očividno njih vodja, izrekel kratko, osorno povelje. Jekleni krog se je pretrgal — ne, razvil se je v vrsto in vrsta v četverostopno četo, ki je molče krenila proti obsojencu... Pardaillan je pogledal okoli sebe kakor tiger, ki so ga ujeli v past. Blagor mu, da je pogledal!... Zakaj v naslednjem trenutku je porinil meč v nožnico in zagrabil za drugo, boljše orožje! Ta soba je bila klavnica. Tu so morili nesrečneže, ki jih je tajna sodnija obsodila na smrt. In ker je bila soba namenjena za usmrtitve, je visela po stenah vsakojaka krvniška priprava: tu vrv, tam kij za pobijanje, ondi širok nož, drugje sekira. Pardaillan se je odločil za kij. Ta kij je bil napravljen iz velike železne krogle z ostrimi štrlečimi konicami, nasajene na ročnik od grčavega, ne-uglajenega lesa. Vitez ga je snel z žreblja in se je iznova postavil v bran. Z odmerjenim korakom so se pomikali proti njemu... »Ako počakam le še trenutek, sem mrtev,« si je rekel Pardaillan. Tako misleč je oberoč dvignil kij nad glavo in udaril po nasprotnikih. Ogromni bat se je zavrtil v zraku in žvižgaje treščil nizdoli... prvič!... v drugo, tretje!... in še, in še... brez prenehanja, brez odmora, brez usmiljenja!... Kamorkoli je pal, so hrustale razbite lobanje^ so brizgali možgani, je valoma pljuskala kri... Telesa z razmrščenimi glavami so se drgetaje valjala po tleh. Umirajoči so •tecali. ranjenci tulili, neranjeni rjoveli in preklinjali, zabeč povelje, ki jim je prepovedovalo vsak najmajši glas. In v ta peklenski trušč so bučale orgle; navec je klenkal vmes in zbor svečenikov je grmel svoj strašni »Dies irae«!... Zaman vsi zaleti, vsa obupna prizadevanja morilcev, da bi podrli brezbožneža, ki se je branil umreti v klavni dar za blagor nove Cerkve! Nad Pardaillanom, ki je stal z razkoračenimi nogami, z rdečo iskro v očeh in z okrutnim nasmeškom pod naježenimi brki, je krožil smrtonosni bat ter mlatil na desno in levo... Tolpe se je polastila zmešnjava. Sedem mrtvih je že ležalo na tleh. In ko so zbegani odskočili, jih je cela gruča izginila v odprtini! Zdaj je bil Pardaillan tisti, ki jih je gonil pred seboj, neizprosen kakor bog osvete. Nosnice so se mu širile, ustnice vihale v groznem, brezumnem smehu. In železni, okrvavljeni bat v njegovih rokah je padal... padal... Za trenutek se je oddahnil. Pogledal je okoli sebe kakor skozi rdečo meglo. Do petnajst trupel je pokrivalo tla morilnice. Povsod krvave mlake, brizgi možganov in kosi zlomljenega orožja!... In tam,_ glej, pri vratih, gruča ljudi — vsi, kar jih je bilo še živih! Gruča, ki je razbijala z ročniki mečev po okovanem lesu in v smrtni grozi tulila na pomoč! A tudi te duri je zapirala in odpirala tajna naprava. Vse razbijanje je bilo zaman! Bučanje orgel in pogrebnih pesmi je bilo glasnejše od klicanja; Favsta je mislila na vse... Ali se je mar bala, da je ne bi ganilo usmiljenje?... Ce je kdo čul te klice na pomoč, si je kvečjemu mislil, da se Pardaillan obupno brani: v svojem obupu jih je pač nekaj ubil... nu, kaj za to!... Uganil je, da je tako. Tudi oni so najbrže uganili, zakaj nenadoma so prestali klicati; obrnili so se in preklinjaje v strnjeni gruči udarili nanj... Spet je zažvižgal bat. Krvava igra se je ponovila. In kakor preje, se je tudi zdaj napad izpremenil v beg... Pardaillan se je blazno zagrohotal: v nepremišljeni naglici umikanja jih je spet trojica zaropotala v brezdno!... Naposled jih je ostalo pet, groze pijanih, brez glasu, brez moči, da bi še tulili v svojem obupu... Še trikrat so poizkusili navaliti nanj, da bi ga ranili kamorkoli, v lakti, v obraz ali vsaj v noge... Zaman! Bat je opravljal svoje delo in je drobil glave, mečkal ramena, lomil roke... In zdajci je Pardaillan videl, da je sam; da je edini, ki še stoji po koncu!... Bat mu je pal iz roke. Ko ga je hotel pobrati, se mu ni več posrečilo. »Da sem ga mogel vzdigniti, ko je tako težak!« se je začudil. »Kdo bi verjel!...« Spustil je oči po sobani. Šele zdaj je lahko presodil strašni pokolj, ki je bil delo njegovih rok. Prebledel je od groze in divje sovraštvo ga je prešinilo do nje, ki je bila kriva tolikšnih strahot. Ce bi bila Favsta v tem trenutku stopila predenj, brez usmiljenja bi jo bil zadavil!... Nato se je pomiril. Otrl si je krvave srage, ki so mu pokrivale obraz, in vzdihnil sam pri sebi: »Ubogi ljudje!« JULlOlHEINL PTUJ. Panonska ul. 3 OTVARJA svofo novo podružnico! 2 uri telovadbe 10 minut Mi vm vemo. Od ;,u lake telesne vaje vsak dan potrebne če hočemo ostati zdravi, sveži in v>tiki. Zdravo telo, krepko telo je prvi pogoj za veselo delavno i vljenje. Človek s slabimi mehkimi in z maščobo prevlečenimi mišicami je nepopoln in ne moie uživati živinske popolnosti. Toda kdo ima danes čas gojiti po dve uri športa dnevno ? Nikdo ! Deset minut zjutraj in toliko tudi zvečer si lahko že vsakdo vzame časa za telesno gojitev. In baš teh deset minut lahke mesaže s pikčastim vallačem (Punktrolerl nadomesti 2 urni šport Specialist dr. med. Wielter, ki je spoznal vpliv pikčastega valjata pri mnogih svojih pacljentih piše: Pikčasti valjak z nebrojnimi kavčugastlmi sesalnl-niml točkami poživi poleneli krvni tok. Uleženo maščobo dvigne in spravi v tek. Pacijentl v kratkem zgu-neprtjetno debelost In z njo premine nevarnost neprijetnih nevarnih komplikacij kakor: srčno otolščenje, splošno srčno oslabelost itd. Posebno priporočljiv je nas aparat za komodne ali celo sramežljive bolnike. Ki se nočejo dolgo vežbatl ln nemorejo izvajati šport. V desetih minutah masaže se onravi use Pikčasti valiač wživi krvni tok in po-spefti prenavljanje. Vsaki telesni kotiček po žene kri ki izplakne nepotrebno maščobo in tudi bo-ezni. ler jih spravi skozi ledvice in črevesje iz telesa. To vse opravi tekom 10 miuut, katere bo peč lahko vsakdo žrtvoval za nego telesa, dobrobit žlvlienja energije in dela. Mali enkratni Izdatki niso za primer-ati z izrednimi dolgoletnimi vrlinami Naročite ta aparat takoj In sicer samo pravi z našo /aščitno znamko s piko na čelu. kajti le z njim dose-iete vse. (3 D. R. patenti 24 inozemski patenti) Cena za Jugoslavijo Din 240-— in Din 330-— rki močnelše ocfnkule). Zastopstvo za Jugoslavijo ima GIFOKA, Maribor, Meljska c. 56 Dobite ga tudi: Beograd : Antonljevič Milan lekarnar, Terazije 15: Delini, lekarnar Kneza Mihajla, Knez Mihajlova ulica 1: Eskalup. drogerija. Kolarčeva 8: Merkur, drogerija. Kralja Milana 29. Sanitas, drogerija, Terazije 13; Milanovič S Letič. Knez Mihajlova 39 T. Soubachitsch & Cie.. Knez Mihajlova 25. Celje: Konig F.: Sanitas. drogerija: LJubljana: .Adrtja-drogertia Selenburgova I: O. Besednjak & drug Pie-šernova ulica: Kane Anton sinovi, drogerija, židovska uica. Kotar O C., drogerija. Woltova ulica- Strmoli partumerija. Rotovški trg: Maribor: Franc Kor-mann. Gosposka ulica: Martine Josip. Gosposka ulica Thur Ivan. drogerija Gosposka ulica IMostar t Novak J., drogerija: Novi Sad J Hlglea. Kosta Zivano-vic. drogerija: Lukac partumerija. Trg Oslobodjenja4 Osijek; Flugerlso: Gobetzkv Aladar. drogeriia- Gul-nerič Fran ju: Ptuj; Poberaj J. C„ drogeriia Sarajevo: Dobeczky 4 Co.. Ferhadija ulica: .Venus' partumerija A. Polzovič 1 Subotica: .Nada", drogerja, Strossmayerova 2: Leitner Szilber. lekarna kot zagovornic Vel. Bečker k: Balla Rlchard. drogerija Zagreb: .Nobilor- partumerija llica 34: Stakič, dro gerija llica: Starčevič & Vladkovič, Duga ulica .Thea- partumerija, Jurišičeva 36: Dr. F. Brdssler. d. d Starčevičev trg 6 Fabrik orthopadisehe Apparate L. M. Baginski. Berlin - Pankow, Hlddensestra. Zahtevajte zdravniško literaturo. i Po znižani ceni velika izbera šol* nov vseh vrst Moški že od Din 190.— Ženski že od Din 160,— Pletene opanke, sandale, šivane in zbite — za odrasle in otroke — pris poroča trgovina Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica 32. Lahko aH masivno 3 HP (maksim- brz- 75 k") Vas (175 ccm) motorno kolo popelje čez hribe in doline Blok Motor. — Močne zavore. — Obsežna pneumatika. — Prvovrstna oprema. — Klick-Starter. — Magnet R. B. — Plinovnik Zenith Din 9950'—. (Proti primerni garanciji tudi na obroke). Comfort. - Solidnost. • Enakomernost. Glavna zaloga in samoprodaja biciklov in motociklov PEUGEOT za vso Jugoslavijo Ceniki gratis franko. ERIK BRENIL, Celje Št. 50. pri nakupu spomladanskih oblek, da bodete najbolje in najceneje postreženi v modni trgovini Dr. Rihard Pintar je otvoril svojo pisarno v Celju, v poslopju Jadransko-Podunav- ske banke. mi »v 5 minut vežbe na dan! Kdo od nas ima še časa, da bi 2 uri na dan se bavll z gimnastiko? Nihče! Z valjarjem (Punktroller) je dovolj, da 5 minut telo higijenično masiramo, na kar zopet postanemo zdravi, elastični, odporni, a kar je glavno: odstranili bomo hitro vso debelino, vso odvečno mast ki na> dela nezdrave in okorne. Na milijone komadov vsak dan v rabi. Cena valjarju Din 165-—. Centifolln, kozmetični zavod, Zagreb, llica 37. 5079 a Zahtevajte brezplačne prospekte! KAVA MBDO pred praienlem hi^ijtnjčrro očiščena prava zrnata kava le prosta prt bavt nahaja i očih Vodljivih delo« ter vsebuk vi« dragocene »novi popolni naftlnfl tertH arom«, toHor «»»lprll|«bw|»> oirut. Uiitefr MEDO-KAVE m tamo adravlm. iem»ed tudi vettnom« frlodfno. trdno in iivčno botnfc* m priporočan MEOO-KAVA ie dobi samo • n&avui prozornih zavitkih. sahtevaiteio povsod pm Mto0i ttlui HeziMurM, Mavtfcos. Outw »f » I Neutrujeni veseli kadar so Palma pete na čevljih. Vile za seno 200 kosov najboljšega sislema radi bolezni ' 5046 $oc@ns naprodsj. onudbe pod značko „Lesene vile" na oglasni oddelek 0Jutra". MARpUE DEPOSE Penzijon-hotel JADRAN, SELCE. Hrvatsko Primorje, na novo preurejen, na samem morju. Prvovrstna oskrba po najnižjih cenah. Najtoplejše se priporoče lastnik Ivan Pečnik. Veletrgovina z železnino MERKUR P. Majdič, Celje podružnica KRANJ priporoča prvovrstne NONPLUSULTRA (pa-tent Czimeg) škropilnice proti peronospori ^ za trte in hmelj, MERKUR kose, srpe, brusne kamne, raznovrstna orodja, traverze, cement, strešno lepenko itd. 4695 a Dobro vpeljano trgovsko podjetje s špecerijo, sprejme v komislfsko prodajo, eventuelno proti garanciji 5051 mfevske izdelke, razno ko!onialo in druge v ;o stroko spadajoče predmete .-•onudbe pod »Mlevski izdelki" na oglasni oddelek .Jutra". XeLroiiLcu in, vse dopise iičoče, s<. malih, oglasov, jc- poAatL»na,-. fi/j!nsn j. ftrldjlšk .TTTTV A liiiUi^mn. JJkiii ^Sprijinuisije. naUh, oglasov za pru-hodnjo številko JUTRA se, zaključi, dan, prud 'izidom, lis-ta, ob 17 uri Psrznije, sprejeli oglase bodo prt,-občem, ir naslednjo štemlku turta. PrvUrnova, td.4. CtJunnu, račun, poštne hranilnice Ljubljana,št. 11X41. Tolafcm, stuiilka, 1491 Jtah. oglasi, h, služijo v posredovalne in, utajaLu. a/uritne občinstva: vsaka beseda 50par. HajtnanjJi znesek. Vin, Pristojbina za Iifro-Vin3—. zenitu*, dopteovanjain oglasi. trgovskima ali reklamnega značaja^ , vsaka, bistda Vcnr-. Najmanjši, zsusek Vin 10-. Vnslcjbina za šifro Vin 5--. Use pristojbine, jc vposlati obenem, z ruircralsmi', sicer se oglasi ne priobujor. TaUfon JUuilka, 249 2 Naslovi „Malih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „Jutra" v Mariboru, Aleksandrova cesta ter v C e I j u, Aleksandrova cesta Dvokolesa popravlja najbolje, najhitre-je in najceneje Florjančič, Nunska uiica S. 83 Pozor! Danes popoldne koncert t „ _ odeie re-stavTaciji »Bellevue* igra V dia uroje •alonskt orkester brez vaop- izdelovanje. popravila, pa- " —'------m za mučna, volnena m svilena 13079 vata. Rožna nlica št. 19. 13152 »ine. — Se priporočam ♦bilno odeležbo. Ne pozabite da je danes veselica pro-»tovoljnega gasilnega dru-itva Barje pri p. Vrbincu na Ilovici. — Pohitimo na »•■moč našim Barjanom. r 13043-a Otvoritev vinotoca Podpisana naznanjam cenj. občinstvu da bom otvorila dre 1. maja T lastni hiši, Komervskega ulica št. 36 ▼inotoč, kjer bom točila prUtna dalmatinska in štajerska vina po zelo nizkih een3h. Za točno ia solidno postrežbo bo vedno preskrbljeno. cenjenim gostom pa se najprisrčneje priporoča Ivanka Turner. 13122 Tombola v Radovljici Danes se vrši velika efektna tombola Sokolskega društva v Radovljici. Do i4. ure popoldne je še čas seč; po srečkah, ki latko prineso glavni dobitek: »rasno "spalno opravo iz trdega lesa. lepo rejeno kravo, šivalni sttoj ali kolo in poleg tega še nešteto druge lepe drage doli- ke. Toraj ne zamudite priiike. ki Vam nudi za n.al deEar res vredne reči. 1:3064 Mala Nedelja Narodno kulturno društvo pri Mali Nedelji vprizori v nedeljo, dne S. maja ob 4. uri v svojem društvenem domu krasen narodni igrokaz »Divji lovec* Po predstavi se vrši prosta zabava s plesom. — Igra godba na pihala. Vse domačine in tujce vabi k nujobilnejsi udeležbi odbor K. K. D. 13066 OfH*t Štefan Speletič sobni in dekoracijski slikar v Ljubljani, Rimska c. U se priporoča za vsa vrne slikarstva. 12343 Vsakovrstne vožnje sprejmem po najnižjih cenah. Prevzamem tudi vožnje stavbnega materijala »a celo stavbo. Vinko Krže, Trnovski pristan štev. 22. 12665 Anton Fuchs, klepar Lljubljana, Križevniška 6 izvršuje leenocementne strehe. kritje z lepljenim papirjem, napeljuje strelovode itd. Klepareka dela pri rovih zgradbah, kakor tudi razna popravila izvršuje solidno ter najceneje. Zahtevajte proračun. 141 Za legitimacije izvršuje ilike najhitreje ln najceneje fotozraf Primožič. Zidani most. 71 Oglejte si svilene klobuk** in ?lamni-k° od 80 Din naprej v modnem salonu Stuchlv-Ma-ke. Ljubljana, Zdov>ka nik-a 3. " 13108 Vulkaniziram cr-te »rtogume. kakor tadi galoše in snežne gumijeve čevlje Po:iruv!j»m kolesa in mo-t ur je P Skalar. Ljubljana. Rimska e-sta 11 12 Damske slamnike prevzemam v preoblikova-r je t-o najnovejši fazoni. — Novi od 5«) Din naprej. Tovarna slamnikov Alojzij Skrabar. Domžale. 145 Obleke izdeluje po najnovejši modi modno krojaštvo F. Premlč, Ljubljana, Aleksandrova cesta ■vir; Ideal«. Fina izdelava in znižane cene. 13151 ID v najrazličnejših barvah zvriuie vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah ANTON BOC Seleaonrgova nL fi. 1. Tovarna: Vli BHnrt. Damske plašče in športne kostume izdeluje najbolje in najceneje Tekavc k Meden. modno krojaštvo za dame in gospode, Poljanski nasip 8 — poleg tovarne Eešch. 12474 Koncesijo izvoščka z vso opreme proda Sušter-šič Ivan. Salendrova ulica št. 4. 13167 Z? Dobro uradnico zmožno nemške korespondence. po možnosti italijanščine ter dobro stenografijo. iščem. Sposobna naj bo tudi drugih pisarn, poslov. Sprejmem starejšo ali tudi novinko iz dobre družine. Nastop takoj. — Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Eksport 99» na oglasni oddelek »Jutra«. 12899 Vrtnarja za cvetljice in zelenje, samostojnega. resnega, sprejmem. — Neoženjeni imajo prednost. Ponudbe z zahtevkom plače in prepihi spričeval na Kupalisno ravnateljstvo Stubičke toplice kraj Zagreba. 12882 Pletar. pomočnike za pleteno pohištvo 1 i 4 e za takoj Pletarna Ptuj — poštni predal 5. 12789 Plačilni natakarici z večjo kvacijo oddam na rafun restavracijo. Potrebujem tudi več jelonoš in dobrih servireric. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Serija*. 12S51 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje s 1 u l b o t Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd. Visana 11 11397 Več potnikov za zavarovanje proti toči, sprejme zavarovalnica v Ljubljani. Ugodne kondici-je. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro »Toča«. 12449 Pletiljo veščo pletenja nogavic ■— sprejmem na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Prodam tudi stroj št. 8'36. 13022 Učenko za šiviljsko obrt. spretno in marljivo, ki zna po možnosti že nekoliko šivati, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13000 Trg. učenca poštenih staršev sprejme za trgovino mešanega blaga Franc Medik. Velika Ne-deija. 12930 Delavko izurjeno šivanja na stroj sprejme U. Mlakar. Slomškova ulica 11. 13172 Brivski pomočnik dobi takoj službo po dogovoru. Prednost imajo mlajši. Štefan Podmajec. brivec. Zagorje ob Savi. 13175 Učenko za trgovino sprejmem takoj. — Pogoj: dobra izobrazba in lastna oskrba. Na=lov t oglasnem oddelku «Jutra>. 13121 Krojaškega pomočnika dobro izvežhanega sprejme Franc Kovič — Novi Vodmar. Društvena ul. 21. 13117 Pletiljo dobro izurjeno, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. ~ 13153 Krojaškega vajenca sprejme takoj F. Premic, Aleksandrova cesta št- 1. 13158 Drv arje in oglarje dobre in zanesljive, kakih 150 mož sprejme pod zelo ugodnim; pogoji Jože Putre — SpitaliČ prj Kamniku. 13131 Dekle dobro vzsojeno. snažno in zdravo sprejmem k 2 otrokoma. Znati mora tudi nekaj hišnega dela. Stara 15 do 17 let. Naslov v oe-as. oddelku cJutra*. 13141 Dekle zanesljive, snažno in pošteno. staro 20—30 let. ki razume kuho in v>a gospodinjska dela. sprejmem. Le dela zmožne osetw pridejo v poštev. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 13142 Notar, kandidata dobro izvežbanega sprejme takoj ali pozneje notar v mestu. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra> pod šifro «5—29». 1311« Kuharico samostojno, pridno in po. šteno, katera tudi opravlja vsa hišna dela. iščeta pod ugodnimi pogoji 2 osebi na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Spretna iu pridna». 12772 Mesar, pomočnika poštenega, dobrega naku-povalca. z najmanj triletnim spričevalom, do 30 let starega. sprejmem proti dobremu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mesar 68*. 12968 Fotografskega pomočnika dobrega operaterja sprejme Primožič, fotograf v Zidanem mostu. 12174 Zavarovalnica išče za prevzem trlavne°:a zastopstva za Slovenijo sposobnega, uvedenega in uglednega zavarovalnega strokovnjaka. Ponudbe na Jugomosse. Zagreb, Zrinj-skftrg 20. 12966 Kontoristinjo > daljšo prakso, ki je dobra računarica. stenogTafi-nja in strojepiska, z lepo pisavo, sprejmemo takoj. Na začetnice se ne ozira. Ponudbe pod »Zdravilišče* na oglasni oddelek »Jutra* 13038 Čevljar, pomočnika za mešano in stalno delo. ki je vešč tudi dela šiva-nih gorskih čevljev, sprejme do 1. junija Jernej Smid, čevljarski mojster — Jeseniee-Fužrne. Za hrano in stanovanje preskrbljeno 13057 Starejšo kuharico za gostilno, ki bi na svoj račun vodila kuhinjo v prometnem kraju, sprejmem Kavcije zmožne naj pošljejo ponudbe na oglasn; oddelek »Jutra* pod značko »Kuharica 101». 13098 Krojaškega vajenca in pomočnika za veliko delo sprejme takoj Anton Benegalija. Ljubljana. Poljanski nasip št. 40 (Cukrarna). 13084 Kolarskega učenca do 16 let starega, krepkega, s hrano in stanovanjem r hiši sprejme takoj Ivan Cemažar, kolarstvo — Forme pri Škofji Loki. 12881 Čevljar, vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Franc Logar, čevljar, Suha št. 4 nad Kraniem. 12981 Kuharico snažno in pošteno, ki opravlja tudi vsa druga domača dela, sprejmem k dvema osebama. Plača Din 400. nastop takoj ali pa v 14 dneh. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro «D;D». 130® Mladenič star 20 let, išče stalno pisarniško službo. Zmožen je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vesten in priden. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod »Marljv» na Aloma Compa-nv v Ljubljani 12786 Pekovski pomočnik mla-I. zanesljiv. trezen in pošten, išče službo; prevzame vsako delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pekovski pomočnik*. 32799 Kontoristinja z večletno prakso in odličnimi referencami iz odvetniške pisarne in poznane veletrg.. perfektna nemška ia srbohrvaška stenografi-nja. išče službe za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Prvovrstna uradnica*. 12S31 Prodajalka zelo dobra, išče siuibe v mestu ali na deželi Pismene ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra* po i šifro »Vestna in zanesljiva IS*. 12360 Gospodična perfektna slovenska steno-grafinja in koreepondenti-nja, s triletno prakso, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »V Ljubljani*. 12678 Šofer strojni ključavničar, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trezen 16». 13016 Mesarski pomočnik vojaščine pron. z dveletno pomočniško prakso, dobro izurjen v vsem ter zanesljiv v vsakem oziru. išče dobro in stalno službo. — Naslov v oglasnem odd-Iku »Jutra.. 13040 Blaga jničarka pridna in poštena, išče službo v Zagrebu ali Dalmaciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »lagajničarka te*.' 13170 Plavalni mojster (Schvrimmeister) — vojaško preizkušen za plavanje, skakanje in reševanje, t spri-čevali^ išče mesta v kakem kopališču. Dopise na oglaa. oddelek »Jutra* pod šifro »PlATalni mojster*. 13005 Prodajalka z večletno prakso in dobrim spričevalom, vešča manu-fakturne, špecerijske, galanterijske in usnjar, stroke. želi premeniti službo takoj aii pozneje — najraje v Ljubljani. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Prodajalka 3». 13003 Modistinja popolnoma samostojna, išče službo za takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 13002 Izurjena šivilja išče dela, gre tudi kot pomočnica. Naslov v oglas. oddelku »Jutra*. 13118 Službo blagajničarke ali v kaki odvetniški pisarni želim. Imam l^letno prakso, verzirana sem v vseh pisarniških poslib in strojepisju. Nastopim takoj — M. Ogrizek. Rogaška Slatina, poštno ležeče. 13065 Šofer - ključavničar želi službe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 13077 Kuharica zmožna samostojno voditi gospodinjstvo, zeli nastopiti službo začetkom meseca maja. najraje pri kakem gospodu ali manjši družini. Pismeno na oglas, oddeiek »Jutra* pod šifro »Dobra moč 77». 12861 Strojnik in brusač z večletno prakso, si želi službe s 1. junijem ali tudi oozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12849 Oskrbnik z nekaj leti prakse, zanesljiv in priden, želi službe, najraje na graščini, ali za kletarja. Naslov v ozlas. oddelku pod šifro «Vertna in marljiva 25>. 12976 Gospodična z večletno trgovsko prakso, zmožna samostojno vodič trgovino, želi premeniti sedanje mesto. — Dopise na oglasni oddeiek «Jutra» pod «Vestna in zanesljiva 22». 13009 Perfektna slovenska stenografinja in strojepiska, z večletno prakso. iaže tlužbe. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Nastopim takoj». 13021 Šofer-mefaanik samostojen, trezen in zanesljiv, išče za takoj primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek pod . 13162 Pop. zaposlitev išče perfekten korespondent n knjigovodja v Mariboru. Ponudbe pod «Korespon-dent> na podružnico Jutra v Mariboru. 13177 Hotelskega slugo samskega. 2o—SO let starega. spretnega in zanesljivega, z letnimi spričevali, ki povori poleg slovenščine tudi nemški ali italijanski, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na hotel «Slon» v Ljubljani. 13165 Trg. pomočnik špecerijske stroke. išče siužbe. Gre tudi na dež«lc-. Ponudbe pod «Trg. pomočnik* na podružnico Jutra v Mariboru. 13182 Int. gospa z večletnimi spričevali, išče službo sobarice v večjem hotelu. Položi kavcijo. — Ponudbe na upr. . 13166 Akviziterje potnike in zastopnike po vsej Jugoslaviji sprejmemo proti visoki proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek pod značko cTudi postranski zaslužek*. 12803 Dober postranski zaslužek za vsakogar z razposilja-«jem malih poštnih pošiljk. Pilite na: J. Berger. Maribor. Meljska ce?ta 12. — Priložite znamko za odgovor. 12872 Velik zaslužek nudi zagrebška banka cenj. gospodi s prodajo državnih vrednostnih papirjev na mesečne obroke. Ponudbe na Publieitas d. d., Zagreb — Gunduličeva 11. pod šifro cZa 11.846>. 12727 Državne uradnike agilne in restingvirane. kakor tudi dobro izvežbane zastopnike in zastopniee sprejmemo za razpečavanje državnih vrednostnih papirjev proti visoki proviziji. Poizve se, ali pismene ponudbe na oglasni oddelek . 13154 Zastopnik dobro vpeljan v Vojvodini želi zastopstvo prvovrstnih firm s špecerijo in barvah. — Prvovrstne reference na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro «Vožnja* 13132 Potnik vzame še en predmet za Hrvatsko. Vojvodino in Beograd. — Ponudbe pod cProvizija 14» na oglasni oddelek cJutra*. 13114 Potnike »anesijive. delavne ter poštene sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Pijače*. 13095 Pletilja sprejme delo nogavic na dom po zelo nizki ceni. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*. 13047 Strojno pletenje vseh del poučuje A. Maček na Vrhniki. 12898 Marija Grill izprašana učiteljica Kolodvorska al. 11, pritličje poučuje angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino in klavir. 13092 Za srbohrvaščino iščem učitelja. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. oddelek »Jutra» pod Šifro »Srbohrvat 10». 12921 Vj^Uun Izložbeno okno z vratu kompletno x rolc in šipami, zelo dobro ohranjeno. 130 X 230, ugodno naprodaj. — Istotam tudi vežna vrata s kamenitim okvirjem. — Vprašati na Sv. Petra cesti št. 36. 12912 Pulte in police stare, še dobro ohranjene, za manufakturno in špecerijsko trgovino, po zelo nizki ceni proda Ivan Krošelj, Kette-Murnova c. št. 15. 12889 Otroški voziček športen, po zelo nizki ceni prodam. N*a«lov r oglasnem oddelku »Jutra«. 13145 Pohištvo omare in celo gosposko sobo. amarikansko pisalno mizo (hrastovo) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 13102 Pozor! Peki! Parne peči, stroji za del. testa (Teigteilmaschinen) za ročni in parni pogon, patent Au-stria. 25—30delni (Omleg-zilinder) z izboljšano noževo glavo, stroji za mešanje (Misch- und Knetmaschinen) stroji za drobtine za ročni pogon, velikost A B. iz znane tovarne pekovskih strojev ing. Emil Pleva. Wiea 5VII se naroča pri tvrdki Ivan Komatič, zastopstvo in prodaja strojev r Ljubljani. Gradišče St. IL — Zanesljivim plačnikom na obroke. 192 Železen štedilnik dobro ohranjen, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 13107 Kočijo skoraj novo in popolnoma nov kupe voz tapeciran z najfinejšim usnjem proda oboje za 5000 Din Anton Roječ, Stična. 12584 Vrhniško opeko trboveljski premog ta bukova drva sodi najceneje Lovro Krže. Trnovski pristan 12 Postrežbo točna) <1 Drva nrastove parketne odpedke od žage ^er mehka drva po aizk: eent dostavlja aa dom parna žaga V. Scag-nettu Ljubljani, u gorenjskim kolodvorja 86 Kočijo enovprežno, polpokrito. po nizki ceni proda Karto-r.aina tovarna A. Babka, Ljubljana. Opekarska c. 13043 Fotoaparata (zakiopca) 6' j X 9 in 10 X 15. fina luksusna modela s prvovrstno optiko, kovina-sta stojala in druge pritikiine proda skupaj ali posamezno J. Nadišar, Tržič. 13012 Staro opeko stara okna in stara vrat« proda Karol Prelog. Gosposka ulica. 13007 Ptičje kletke nove in cvetlična mizic* naprodaj v Krakovski ul. št.' 6. 12988 Dobrih čevljev prodam več vrst po zelo nizki ceni trgovcu, kateri prodaja čevl)e na posamezne pare. Zanesljivo blago. Alojzij NegTO. ročno čevljarstvo. Ljubno, p. Pod-nart, Slovenija. 12985 Pult in police dobro ohranjene, za trgovino. po nizki ceni naprodaj na Ahacljevi cesti 16. 13160 Vrtno mrežo (Hingemate) novo. prodam za 125 Din. Naprodaj tadi otroški voziček za ležati s streheo. za Din 200. — Naslov v oglasnem oddelku «Jstra». 13133 Šivilja gre šivat na dom obleke-in plašče. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 13071 Spretna šivilja za vsa dela. gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 13061 Sprejmem v vsek mestih države spretne zastopnike za razpečavanje vsefc vrednostnih papirjev na obroke. Plačam največjo provizijo. Zajedno želim, da se -ivi g. Jazbinševič Pecha. *Za-greb. Duga ul. 35. ker je to v njegovem lastnem in-tefesu 5056-a Balet Klad« gospodične od 14 let najrej pod »godnimi pogoji izobrazim r baletn. Zahtevajte pismena pojasnila pod značko »Balet* na oglasni oddelek »Jutra*. 13930 Šoferska šola izobrazuje kandidate praktično in teoretično za samostojne vozače fsoferje) Dame in gospode sprejemamo dntvno Pouk temeljit in uspeh siguren. — Zahtevajte prospekte. Auto-Skola. Zagreb. Kiptol 15, telefon 11-95. 128 Moško kolo močno, koncertne citre in kitara naprodaj v Spodnji Šiški. Vodovodna c. 2S1 — vila Donava. 13074 Plašč svetio-moder — popolnoma nov, ngodno prodam. Na--lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 13094 Fotoaparat veL 13 X 18, Eltra Rapid A plana t F. 7:7. malo rabljen, z vsemi potrebščinami prodam za 1000 Din. — Na ogled na CelovSki c. št. 41. Ljubliana VII. 13144 Skobelnik (Hobeltttak) naprodaj v tvornici zrcal. Ljubljana, Za gradom 9. 131*1 Elegantno spalnico masivno, iz trdega lesa-novo. prodam. Naelor pove oglasii oddelek od šifro »Oglje* 13006 Slamoreznico za motorni pogon, dobro ohranjeno ter motor na olje ali bencin. 3—1 k. s. kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 13056 Kostanjevih drv kupim vsako množino in plaičain po najvišji ceni proti duplikatu ali akreditivu. — Ponudbe na poštni predal 21. Brežice. 1249" Parne cevi (Siederohren) stare, rabljene kupim. Ponudbe na: Ivan Steh, DobrenoVe 13163 «Peugeot» auto štirisedežen. skoraj nov, naprodaj na Glincah. Tržaška cesta 6 — Gospodarska pisarna Tribuč 12423 Auto Fiat pol tovorni. 18/24 HP, popolnoma nova Michelin guma. električno razsvetljen, popolnoma kontakten z rezervno. v usnje tapecirano luksuzno karoserijo. rezervnimi deli. rezervno gumo itd. prodam za 22.000 Din prevemu ponudniku. Anton Roječ. Stična. 12583 Auto le prvovrstno znjtuko. malo rabljen, v popolnoma dobrem stanju. 2—Ssedežen. kupim. Natančni opis z navedbo skrajne cene na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Auto 12». 12712 Stroj za praž. kave (Kugelbrenneri 15—20 kg proda H. Stare, Vodmat " 7. 13057 a Kislega zelja večje kakor tudi manjše množine razpošilja Marija S:ellwag, Bršljin — Novo mesto. 13067 Otroški voziček in stolček za hoditi proda Skofic. Kolodvorska 'ulica it. 26 U. desno. 13058 Hišna vrata s kamnitim bangerjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 13062 Otroški voziček velik, pleten iz Beattiga-rohr. naprodaj v Skrabčevi «Bci 9. 13194 Auto noveje tipe. dobro ohranjen. kupi Florjančič — Bled 2. 13026 Motorno kolo lahko, v dobrem stanju, prodam za 2500 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12996 2 automobila malo rabljena, v brezhibnem stanju, z garancijo, pripravna za an'otakso — eden od teh štiri, drugi pa šestsedežen, ugodno naprodaj pri A. Lam pre t. Ljubljana. Dunajska cesta 22. 13138 Automobil štirisedežen. zaprta Iimusi-na. cca. 7000 km rabljen, v najboljšem stanju, z garancijo ugodno naprodaj. Luksusca izdelava. — Na ogled in poizku^njo pri A. Lampret. Ljubljana. Dunajska cesta 22. 13139 Motocikel 2 HP v najboljšem stanju, prodam za 4000 Din. Naslov v upravi »Jutra» v Mariboru 13186 BSA motor 500 ccm, s prikolico v zelo dobrem stanju, z erlektr. razsvetljavo in »ignalom, proda Kopeč & Komp., Blei»eisova cesta št. 52. 13101 Samostojnega peka z nekaj gotovine, starejšega. iščem takoj za malo, dobro idočo pekarijo na deželi. Ponudbe na naslov: O. Petzel. Crmosnjice pri Semiču. Dolenjsko. 12ŠS6 M Novo hišo za 5« D v Mariboru dobite pri Ic-riji »Dom ubogih* v v.eh trafikah in zadružni t - -ni Koroška cesta 10. Tudi na obroke. 1S1S1 Hišo z vrtom in let edino ul^tuječo ključavničarsko obrtjo — z vsem ali brez orodji |*uda Eer.edik. Železniki. 12770 Vrtnarji pozor! Nova zidana -Jvcstanota-njska hiša. davka prosta, z gospodarskim t.oslopjem in 7000 m! lepe orane zem:je. popolnoma i>ripn,v. no za vrtnarja, na lepi solnčni legi pri kolodvoru in pri m»tu Mariboru ra nizko ceno naprodaj. — ^ pr3Šati v upravi «Jutra». Maribor. 12SU5 Lepo hišico enostanovanjsko. novo. !a< -ka prosto na drž. cesti v mestu Mariboru. 20 minut od glavnega trga. prodam za 54.000 Din in kiiwc se lahko v 30. dneh v«eli. --Vprašati pri pod minili »Jutra*. Maribor." 1J63-J Družabnico z 20.000 Din iščem. Dobri dohodki zasigurani. Našlo v oglasnem oddelku Jutra 12505 Kot družabnik pristopim z nekaj kapitalom k lesni trgovini. Vzamem pa tudi vinotoč ali gostilno v najem. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 12979 Štedilnik majhen, že rabljen, kupim. Ponudbe na ogla.«, oddelek »Jutra* pod »Štedilnik*. 13016 Razpisujemo dobavo 500 m jeklene vrvi Ponudbe je vložiti do 12. maja t. !. Več pri podpi sani. Direkcija drž. rudni ka Zabukovca. p. Griže, dne 29. aprila 1027. 13054 Jamski les Razpisujemo dobavo 130 kub. metr. jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do 12. maja t. 1. Direkcija drž. rudnika Zabnkovca. pošla Griže, dne 29. aprila '1927. 13055 Trgovino mešanega blaga vzamem v najem, ali pristopim kot družabnik. Stanovanje potrebno. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek }9 Zastopnico z nekaj kapitalom, za ma lo priročno zalogo, z veli kim dobičkom, lahko prodajnih gospodinjskih predmetov, iščem. Ponudbe pod «Dnevna potrebščina* na podružnico cJutra* v Mariboru. 13191 Viutjem Trgovino z mešanim blagom na naj-prometnejšem kraju na Vrhniki takoj oddam. Pojasnila daje P. Šimenc, Vrhnika 12469 Veliko trgovino na Dolenjskem poleg kolodvora, glavne ceste in na križišču dveh dež. cest, na zelo prometnem kraju oddam takoj v najem, event. tudi z gostilno. Letni promet 4,000.000 Din. Resni in sposobni jnteresentje naj javijo svoje naslove na oglasni oddeiek »Jutra* pod »Prometna točka*. 12582 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, v prometnem industrijskem kraju. vsled družinskih razmeV ugodno takoj oddam v najem. _ Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sigurna eksistenca 44». 13044 Hišico eno- a*i dvodruiinsko. bližnji okolici mesta Ljubljane vzamem v najem za takoj aii pozneje. Ponudb« z navedbo najemnine in ostalih pogojev na oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Primerna najemnina*. 12994 Hlev za 3—3 konje ter skladišče za kurivo vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hlev*. 1316I Knjigoveznico z v»em inventarjem oddam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 13073 Vilo ali hišo z vrtom, v Ljubljani al: predmestja, z enim ali vet stanovanji, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vila 1927. i;7;;7 Hišo v Mokronogu ki je pripravna za kako malo obrt, rokodelca a vpokojenca. prodam. — Pr; hiši njiva, nekaj travnika, gozd in sadni vrt. Oddaljeno 10 minut od trga in p-ure od postaje. Poja.-ni'a daje Franc Kianšek. predilnica, Litija. 129».J Amerikanci, pozor! Prodam novo encna-lstr-'--no hišo za 150.000 Din — pripravno za trgovino in obrt na prometnem kraju Naslov v oglasnem odd. - : »Jutra». ~ 1297'j Hišico kupim v Prešernovi ulici. Ponudbe pod »Hišica b» na oz'-oddelek »Jutra.. 12944 Hišo v Ljubljani enonadsrropno. prodam za 75.000 Din. Naslov - ■. v -oglasnj oddelek »Jutra». 10126 Pritlično hišo z dobro idočo gost} _ v predmestju Ljubljane ;.-r -dam. — Dopise na og'.a;i i oddelek »Jutra* pod -Jm »Redka priložnoft*. Itiltai Dražba hiše z gospodarskim poc' Jeii in vrtom — priprava-- za obrtnika — se vrši 8. maja ob 3. uri popoldne lia .-; . Berniku. Cerklje pr: Kraja. 12705 Prodam posestvo obstoječe iz 3 oralov z' .-lje in 2 hiš. Polno -j. ■ -nosnih dreves. — Polovica pridelkov spa la zraven, kakor tudi vse polj.ko orc i -Primerno za vpokojen-.- ■< i obrtnika. Ona 70.000 l>i-Adam Kincl. Sv. Jurij Južni železnici. loftoii-a Trgovska hiša najprometnejši pr . ni obrat. vile. hiše -■-dr. Lajnsic, Marib r. ,-r < venska. 101> U Dahlije (Georgine) r najliahtnejfch Tratah prodajamo. dokler traja zaloga- 5 korenin t treh mtah 30 Din, 10 korenin r petib vrstah 50 Din. — »Vrt*. Džamcnija In drug. Maribor. 134K „P0SK Realitetna pisarna družba t o a Liubljana Miklošičeva cesta 4 proda: HISO, enodružinsi.... }"" ma vrta. Trnovo — Diu 80.000: HISO. enoaaiMr . v. e število stanovanj. veO-o dvorišče, pri Sv. pi.tra, Din 180.000: "ILO. enonaustr.. najro-lidne.-e novozidano. , fortno. 6 sob. pritikliue, lep vrt. blizu Kongresnega trga. 300.(«0 Diti: ILO. enonad*tr.. novoz;-dano, 3 stanovanja po 2 sobi. pritikiine. vn. Trnovo — 175.«»! Din: VILO. visokopritlično. 4 parketirane sobe. »uH -nja, pritikiine. ve]i'„ vrt. ' klavnici, 1SU.W0 l)iu enonadst- . trifctano-vanjsko. prek-j 1000 m' vrta. Rožna dolina. D0j 150.000: HISO. dvonadstr . vev «ta-novanj. eno takoj pro* .. prostorno zemljiške — liika — 190.000 Din: HISO. pritlično. 3 -jt-e. pritikiine. velika delavnica, 600 m2 vrt«, v ljubljanski okolici. 100.000 Dia: MALA HIŠICA z S stan— vanju nekaj dvorišča ia vrt, K rakovo, 30.000 Din Poleg tega večje število stanovanjskih, trgovskih, gostilniških in obrtnih hii v Ljubljani in predmestjih. kmeteka posestva. vaakovrstna podeželski poseetva. industri-največjl iiberi. parcele, r po-imerah in naj-1*134 \i?o. je itd. stavtee ijubaih Enodružinska hiša a vrtom v mestu naprodaj. Miribor, Roška ceeta 33. 13183 Marstan Maribor Koroška cesta 10 „ novograduje, stavbižca, ;,ije posestva, lokale in ;,r„ia stanovanja. Preskrbi ngo.lno referenta za kočljive ladeve. 1J10U Lepo posestvo Slov. Bistrici oddamo a letos samo proti plačilu ,lavkov v najem. Viljem 13176 jU,t, Eiport, Maribor. Delikatesno trgovino |ero opremljeno, z lajtrko-ralnico. stanovanjem in kuhinjo ceno prodam. Pojasnila pri portirju v hotelu «Slon>._12917 Trgovino t mešanim blagom z inventarjem in zalogo v industr. ferain, 5 minut od kolodvora, na zelo prometnem me-tu oddam. — Potreben kapital 50.000 Din. Naslov V glasnem oddelku Jutra. 12902 Pekarna naprodaj Na-lov v upravi «Jutra» v Miriboru._12871 Lep lokal io zraven veliko skladišče 0. 13010 Pisarniško sobo visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v l:u'oliam, Aleksandrova c. 13129 Lokal » bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Je priprla za delavnico, skladišče ali pisarno. Naslov v . visoko-i.ritiiCno, obstoječe iz ene ;obe. kuhinje, shrambe in drvarnice, oddam v najem. Pojasnila v oglasnem oddelku «Jutra*. 12823 Brezplačno prijavite oddajo stanova nja sobe lokala gostiln«, trgovine, delavnice itd — Posredovanje za oddajale* popolnoma brezplačno -»Posredovalec«. Sv Petr« ceeta 1& 8247 Miren zakonski par (državni uradnik) išče stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje za takoj ali nekoliko pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra» pod šifro .Miren 9«. 12828 V Begunjah pri Lescah na Gorenjskem je oddati letno opremljeno stanovanje obstoječe iz 3 sob. kabineta in kuhinje mirni in solidni stranki. — Več se poizve na Poljanski cesti št. 6/n. 13159 Stanovanje 3 sob in pritiklin. solnčno. v najlepšem centru mesta, z elektriko in plinom, zamenjam za stanovanje 2 -ob in pritiklin. Ponudbe n.t oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zamenjava 99». 13137 Zamenjam lepo dvosobno stanovanje v mestu, za enako ali večje. — Ponudbe na oglasni oldelek »Jutra, pod šifro »Zamenjava 28» 13115 Lepo stanovanje z 2 ali S sobami in kuhinjo dobi stranka, katera je pripravljena nositi stroške za ureditev prostorov v obstoječem poslopju na vrtu. Najlepša lega mesta Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>. 13103 Stanovanje 3 sob, predsobe in kuhinje oddam v centru mesta opremljeno ali proti odkupu pohištva. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 13048 Miren zakonski par (državni uradnik1) išče stanovanj«. obstoječe iz kuhinje in sobe za takoj ali nekoliko pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Miren 9». 12828 .Mansardno stanovanje dvosobno, souporaba kopalnice itd. oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku nestle-ovd DJEČJE BRAŠN0 POTPUNA MUHA » «*»». AEKORV«VnCBiTE • **** "»sž' sAttouE ALMnssa 4mb VmSfSmTfSff * 6« usten a MUU«VW «S,! oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12925 Opremljeno sobo ■i električno- razsvetljavo takoj oddam v Gosposki ulici št. 10/1 12989 2 opremljeni sobi lepi. oddam z event. souporabo kuhinje v Slomškovi ulici 14/11 — desno. 18156 Lepo, čisto sobo s parketi iu elektriko, pri cerkvi sv. Jožefa oddam takoj distingviranemu gospodu ali oficirju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 13155 Gospodično sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 13146 Sobo v centru mesta, zračno, s posebnim vhodom oddam zakoncema brez otrok z uporabo kuhinje iu vseh potrebščin za takoj ali s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 130S9 Sobo v študentovski ulici S/II, desno — z razgledom na Krekov trg. oddam gospodični. 13111 Opremljeno sobo s posebnim vhod,oai ttikoj oddam v Novem Vodmatu št. 62. 13075 Sobo z 2 posteljama oddam takoj v Ilirski nI. št. 19, desno. 13091 Lepo sobo oddam. — Pojasnila v vili Bradeško, Stan in dom — Tržaška cesta. 13104 Opremljeno sobo z uporabo kuhinje, v mestu ali zapadnem delu iščem za 3 osebe (zakonski par z otrokom). Ponudbe pod »Plačam dobro 52» na oddelek »Jutra*. na ogl. 13052 Veliko sobo zračno in solnčno oddam takoj v najem 2 gospodoma, ali zakonskemu paru brez otrok, event. z uporabo kuhinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod 13195 »Zračno 4Sh. 1304» Veliko, lepo sobo z elektr. razsvetljavo od-dam po nizki ceni 1 ali 2 gospodoma — Poizve se v Sp. Šiški, Lepodvorska ul. št. 28, vrata 1. 13063 Sobo prazno ali opremljeno takoj oddam v Florijanski ulici št. 31/1. 13060 Opremljeno sobo v neposredni bližini kolodvora, s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13168 Prazno sobo z električno razsvetljavo takoj oddam solidnemu gospodu na Abacljevi cesti 9. 12924 Opremljeno sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 13193 Svetlo sobo lepo in solnčno, v prvem nadstropju na Aleksadrovi cesti, Prešernovi ulici ali blizu Starega trga, želita dve dami za 2—3 mesece. Vselitev z 10. majem, plačata dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Centrum*. 18164 Italijansko domačo hrano želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Okusna 25». 13U9 Več slov. knjig prodam ali zamenjam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*. 13157 Planinci! Savinjske alpe uredil Fr. Kocbek, je najlepši dar in vodič za ljubitelje narave. Cena 125 Din. Knjigarna Goričar & Leskovšek, Celje 12971 Znanja želi 281etni mladenič 6 primerno naobi'aženo gospodično, ki razpolaga s primernim kapitalom. — Prednost imajo tiste, ki imajo veselje do mesarske in gostiln, obrti. Dopise s polnim naslovom, če mogoče s sliko, na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Na deželi«. 13109 Gospodična dobro situirana, na deželi, z vso balo, simpatična, 29 let stara, izobražena in mirnega značaja, se želi zaradi pomanjkanja znanja poročiti z do 40 let starim drž. uradnikom mirnega značaja Le resne ponudbe s polnim naslovom in sliko pod šifro »Srečen zakon* na oglasni oddelek »Jutra*. 12964 Gospodična trgovsko in gospodinjsko izobražena, s premoženjem, stara 27 let, želi znanja v svrho ženitve z gospodom trgovcem, kateri poseduje lastno trgovino. Samo resne dopise i sliliO in polnim naslovom n» oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Cvetoči majnik 7291*. 13171 Trgovec 34 let star, soliden, na-obražen, dobrosrčen, bolj mirnega značaja, s loO.OOO gotovine, želi znanja z gospodično trgovsko ali go-stilničarsko naobraženo. — Prednost imajo posestnice z vpeljano obrtjo. Dopise s sliko prosim pod značko »Cvetoči maj 333» na podružnico »Jutra* v Mariboru. Tajnost pod častjo zajamčena. 13190 Dobra žena 83 Dvignite pismo. 13128 Dama eksistenčno neodvisna, zrelih let, prijetne zunanjosti, svetovnih nazorov, želi v svrho 'eepga družabnega odnešaja, ali eventuelne zakonslte zveze dopisovati s starejšim, značajnim in velikopoteznim gospodom, možem izobrazbe in srčne kulture. Zaprte dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod »Značaj in razumevanje — 1. maj 1927». 13020 Gradbeni inženjer samostojen, išče znanja s premožno, samostojno * gospodično, vdovo ali ločeno damo v starosti do 35 let. Ponudbe na oglas, oddelek tjutra* pod »Kubizem*. 13103 Klavirje harmonije na obroke in posodo svetovno najboljše: Steinway. HSlzel. BOsen-dorfer. FSrster, Stingl orj. pnal etc dobite le v ve-iki zalogi in izberi strokovnjaka in bivšega n8i telja »Glasben*- Matice* ALFONZ BREZNIK LJubljana, »testni trg it. S (poleg magistrata) 117 Glasovirje in harmonije uglaSnjem, popravljam stro kovno in c^no! Tndi potujem! Naročajte po dopisnici G. Jurasek, Ljubljana VVolfova ulica 12. 40 Pianino dobro ohranjen proda po nizki ceni ga. A. Papst, Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 34/1. 13150 Kontrabas ugodna proda PriB&c, Sp. Saka, Medvedova (Kolodvorska) ulica štev. 36AI. 13097 Citre, note, strune po nizki ceni proda Mil-kovič, Vidovdanska c. 16. 13078 Harmoniko dobro ohranjeno, poceni prodam ali zamenjam za kolo. — Naslov: Hrastnik Ludvik, krojaški pomočnik, Arja vas, Petrovče. 12967 Klavir dobro ohranjen, poceni naprodaj. Vprašati popoldne od 2.-7. zvečer. Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra*. 13169 J. Stjepušin — Sisak priporoča boljše tamburice, strune, partitnre, Sol« tn ostala potreb-ičine u tu ;lasbQa Odlt covan ns pa-Izložbi I Proti izpadanju las :in za pospešitev rasti, imam izbomo sredstvo, t. Plečnik, Breg št. 2. 1868» Sreča Vas kliče! Naročite še danes srečko razredne loterije V. razreda. Žrebanje od 7.—30. maja. Četrtina 125 Din. Vsaka druga dobi dobitek. —„ Vitomir Dolinžek, Celje — Gosposka ulica 26. 12788 OivcM Šestletnega konja krasnega ponija prodam z vprego in vozom na vzme-tih za 4500 Din. Naslov: Zdravnik na Planini pri Sevnici. Zlat prstan z rdečim kamnom sem izgubil od Uniona po Frančiškanski ulici, čez Dunajsko cesto in po Gajevi ul. do palače T. P. D. Ker mi je drag spomin, naprošam poštenega najditelja, da ^a odda- proti nagradi portirju palače T. P. D. 13083 Deželani! Kdo sprejme skromno, starejšo gospo za 2 mesei a na počitnice? — Pogoji: suha, solnčna in mirna soba —-dobrosrčni ljudje. Ponudbe s pogoji na oglasni oddelek «Jutra» pod značko :Bližina gozda*. 12911 Moško manufakturo v komisijo za dobo 6 mesecev želi krojač na zelo prometnem kraju. Drugo ustmeno. Naslov v oglas, oddelku «Jutra*. 12982 Malinovec in 9 vrst finih sokov Vam prav poceni nudi »Brezalkoholna produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10/b 13130 Gospodične ki imajo veselje, da si same izvrše obleke v popoldanskih urah, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 13143 Klavir (Stutzfltigel) zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj na Resljevi cesti štev. 5, desno, pritličje. 13106 Ceneno zidanje preskrbi «Mojmir» kreiiitna in stavbna zadruga v Mariboru, Koroška cesta 10. Ugodno odplačevanje. 13179 Gradbenim podjetjem ki se zanimajo za gradnjo »Dom za deložirance* (i2 stanovanj) nudi načelstvo kreditne in stavbne zadruge »Mojmir*. Maribor, Koroška cesta 10, tozadevne podatke. 13178 Em. Fischer, Zagreb, Sudnička ulica 3/11 dobavlja dvokolesa, dele za dvoklesa, pnevmatike, šivalne stroje, gramofone, gramofonske plošče ter nogometne žoge po najnižjih cenah. — Mehaniki popust. Zahtevajte veliki brezplačni katalog ter pošljite znamko za Din 3.— za poštarino. ležalne stole ž Din led po povzetju Din 17® nudi Rudolf Ratfovan tapeti ik Krekov trg št, 7. postaja na železniški progi Caprag—Karlovac. Najradi-kalnejše toplice v državi. Znamenite mahovne kopeli. Lečenje z elektriciteto Velika Zanderova dvorana. — Cisti zrak. Krasna okolica. Koncerti vojne glasbe, tenis, plesne prireditve. Indikacije: reomatične bolezni, prolin, ishlas, neuralgi-ja, ženske bolezni. Sijajni uspehi Sezona od 1. maja do 30. oktobra. — Državni uradniki, častniki in umi-rovljenci ter njihove obite-lji uživajo od 1. maja do 20. junija in od 21. avgusta do 30. septembra 50 % popusta na stanovanju, kope-lih in taksah, a od 21. junija do 20 avgusta 50% popusta samo na kopeiih in taksah. Hadi velikega navala je potrebne sobe preje naročiti. — Na vsa vprašanja odgovarja uprava naj-pripravneje. 30/1 ki obisujejo privatne stranke, se sprejo mejo za prodajo novega predmeta. — Kolekcija zelo majhna, predmet brez kon» kurence. — Kratke pismene ponudbe z natančnim naslovom na upravo «Jšutra» v Mariboru pod «Visok a provizija. 570(Wa Tudi Vi boste pisali. Na Vaše misli vplivajo žarki. Individualiteta, način življenja in Vaša bodočnost je skrita v Vaši pisavi. Prerokovanje usode 15 1-tstnoročnih vrstic mi pošljite. Osta= nem le še nekaj dni tukaj. Za kritje stroškov prosim priložite 20.— dinarjev. Jules Ralph, Ljubljana, Dunajska cesta 15'IL Kupujte povsod le domažo koso F. Kajetan flhacic Trži«. 565 Pro sto vol jn a javna dražba dobro ohranjene spalne oprave, kuhinjske oprave in posode, vež stsu-ln sklh predmetov ter ženske obleke se bo vršila dne 3. in 4. maja t. ob 9. uri dopoldne m Sv. Petra cesti štev. 38 pritličje desno. Svetovnoznano in izkušeno kolo znamke Styria na 12 mesečne obroke se dobi samo pri glavnem zastopstvu ALOJZIJ U S S A R Maribor, Gosposka ulica Ste«. 20 I. nads r. ♦»♦.♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦».♦»i za Din 18-— dokler traja zaloga pri FR. STUPIC1 trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani. Za moške! izgubljena moška moč se vam zajamčeno povrne z aparatom prof. med. dr. Splegla. — Brezplačne prospekte Pošilja „Centifolia", Zagreb, Ilica 50. 5089 Olvpritev vinotoca! Kavarna in gostilna »Leon" v Kolodvorski ul vljudno naznanja otvoritev posebnega Vinotoia z obodom na Miklošičevi cesti pri okrožnem uradu. Točil bom pristna domača in dalmatinska vina in postrezal z mrzlimi in gorkimi jedili po zmernih cenah. Se priporoča za obisk Fani in Leon Pogačnik. r B Slavnemu občinstvu vljudno naznanjamo, da se je pleskarska in črkosli- Ikarska delavnica tvrdke Brata Eberl nasl. 9 Martine, Černe & Co., d. z o. z. I I preselila v lastne prostore I LVošnjakova ulica štev. 8 (preje Cesta na gorenjsko železnico). 5045 ■ iumjiiiimi ................. —.................................... Eau de Cologne Ne veste li, kako -se bodete obvarovali .pred hudo vročino poletnih dni. Kadar vam omagajo udje in čutila, rabite »Khasana Eau de Cologne«, idealno sredstvo za osveženje živcev. »Cha-sana Eau de Cologne« je izredno močna kolinska voda. ki se dobro prilagodi zanimivemu Khasana parfemu. V d.Ta)žestnih steklenicah je prav pripravna za potovanje. Dr. M. ALBERSHEIM. Frankiurt a. M. — London. Primarij v Celju Dr. Emil Gtotzke ne oi*dinira do 2 VII. SI Vsakovrstne vezane plošče (Sperrplatten) v vseh dimenzijah, dobite samo pri tvrdki 5013 Ignacij Repše, Ljubljana, Tesarska ul. 3 (Karlovska c.) Sprejme se učenec z dobro šolsko predizobrazbo v trgovino z mešanim blagom v večjem industrijskem kraju. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »B. D." ^ a Moč osebnega vpliva sug stij, hipnoze, esebnega magnetizma itd. Najoopol- neiše učno delo. Takojšen uspeh zajamčen ! Zahtevajte prospekt! — 1 ptsmo Din 8"— v znamkah. V tisku je nova zanimiva knjiga Couetizem »VEDA IN ZNANOST«. Celje RazlaEOva ulica 8. Velika tekma ČOKOLADE NESTLE Nagrade: srebrne švicarske ure za dame in gospode, fotografski aparati, 4606 2 švicarski oramofoni Ogieite st otakat .Nestle* ori svojem dobavitelju Sije dosta cvete samo polivati, več; mora se i hraniti. KANIPOS biljnu kraniru so. je osobito za lončarske cveče kao i za baštenske biljke proizvodjena hraniva so a hraniva vrednost je osobito bogata. Dobiva se u apotekama, drogerijaiin i cvečarnicama. —:: Cena 12.50 Din ::— ZOLTAN SCHUHMAC HER _ Crvecka (Baeka) — Chem. et Farm. Laboratorium. Pavel Nedo i čisti kemično in barva vs- obleke in sukna. Žalne obleke izgotovi v 24. u;ah najceneje .n najsolidneje IMa ulita 33 Humus Razlagova ulica Z2 0CARINJENJE »seh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljK oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TUK.K, carinski posrednik. Ljub» liana, Masarykova cesta 9, nasproti čari, narnice. — Revizija pravilnega zaračunava, nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačna. Lahko ste ponosni kot lastnik tega avtomobila čeravno vos nizke cene, lepota njegova vzbudi povsod občudovanje : : Za mal denar vam nudi novi CHEVROLET vse one odlične lastnosti, katere bi mogli zahtevati samo od dragih avtomobilov. Izredno lepe linije, udobni sedeži in dovršeno funkcioniranje mehanizma — vse to bo Vaše. ako kupite najlepši CHEVROLET v zgodovini naše tovarne. Radi ogromne produkcije — 4000 vozov dnev--no — je CHEVROLETU mogoče, da Vam nudi vse one odlične lastnosti, katerih bi Vam ne mo--gel nuditi drugi voz niti po dražji ceni od CHEVROLET A. Njegova lepota je lepota, katera je bU la dosedaj znak samo dragih avtomobilov. Nepre--hrano visoka in dolga karoserija z lepimi linijami, markantna že sama po sebi. lahko rečemo. tak voz, na katerega ste lahko ponosni, ako ga prU merjate z drugimi. Nove naprave modela 1927 Z novimi linijami CHEVROLETA doneso mnogo tudi sledeče stvari: nov, masivni okvir hladilnika, novi, lepo zaokroženi blatniki iz enega komada, novi žarometi, dve izbočeni lini\i v dob ?ini karoserije itd. Ni več potrebno, da se zadovoljite z zunanjost* jo avtomobila, kateri ne odgovarja vsaki Vaši že-Iji, ali pa, da izdaste za voz več kot Vam to do= vol ju jejo sredstva. Brez vsakega pretiravanja: CHEVROLET Vam nudi sedaj zadovoljstvo, ka= tero bi Vam mogli dati samo dosti dražji vozovi. Sijajna DUCO barva, katera ne razpoka in se ne oguli, temveč postaja s časom vedno lepša, Vse zaprte karoserije izdeluje največja svetovna tQyarna karoserij F1SHER. Notranjost zaprtih voz je opremljena z odlično in lepo prevlako, udobnimi sedeži, novimi instrumenti na armaturni deski in praktično na: pravo za zapiranje in odpiranje oken. Nove mehanične naprave. katere imajo dosedaj samo dragi avtomobili «~A C» čistilec za zrak in olje, katera zabranjujeta pru hod vsake nesnage do mehanizma. Lahko ravna; nje in tiho delo Vam nudijo veliko zadovoljstvo. Motor CHEVROLETA s krmilnimi ventili je znan širom sveta kot vedno sigurni motor. Kom= binirana ključavnica za vžiganje in zaklep je najnovejša in najsigurnejša varnostna naprava proti tatvini avtomobilov. CHEVROLET Dokazano je, da je vožnja s CHEVROLETOM najcenejša. Poleg nizke cene novega voza je CHEVROLET vrlo ekonomičen v porabi olja, benzina in gume. Kjerkoli ste na potu, povsod najdete zastopnika CHEVROLETA, kateri Vam nudi vsako pomoč. Naši zastopniki imajo stalno razstavo teh les pih avtomobilov; posetite jih in peljite se z novim CHEVROLETOM popolnoma neobvezno. Vrlo zmerni stroški pogona in cene. Obratovalni stroški CHEVROLETA so naj* nižji od vseh voz njegovega razreda na svetu. — Cene so mnogo nižje kot bi Vi smatrali za tako dovršen avto, kot je n. pr. naš prvorazredni za 1V2 tonski TRUCK CHASSIS, ROADSTER, COACH, COUPE, SPORT=CABRIOLET. SE* DAN & LANDAU SEDAN. — Izvolite zahte* vati ponudbe od našega zastopnika. X « : : : : & : ♦ ♦ «AUTO-OMNIA», Beograd, Kr. Aleksandra 11—13. Sarajevo, Aleksandrova 68. Podzastopniki: Skoplje, Bitolj, Niš, Mostar, Gruž in Peč.. V 6f m. Bare si č Co. Centrala in glavno skladišče rezervnih delov Zagreb, Kukuvičeva ulica 30. Podružnica: Ljubljana. Dunajska cesta 12. «VEL-AUT0», Dušan Zečevič. Novi Sad, Aleksandrova 6. Podzastopstvo: Subotica. Vsi rezervni deli stalno na skladišču našega zastopnika. B^ Najbolia kvaliteta po najnižji ceni. ^m GENERAL IMOTORS N E AR EAST S. A., ALEXANDRIA. ♦ ♦ ♦ « ♦ : * : » ♦ ♦ :