tm '^vtcr' ca Razstava 27. 2. -2. 3. 1997 športna dvorana Marof, tlovo mesto fN cn ■ VO 9—H Tf O Z c/3 c/3 Št. 7 (2479), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 20. februarja 1997 • Cena: 190 tolarjev dolenjski ust a dolenjski ust I dolenjski list dolenjski list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ^ DOLENJSKI LIST | DOLENJSKI LIST REKORDEN obisk . ČRNOMELJ - V srednji šoli Lrnomelj bodo v prihodnjem šol-pem letu razpisali 7 oddelkov, kdede na rekorden obisk ob nedavnem informativnem dnevu je m°č trditi, da bo vpis v gimnazijo omejen, saj se je za šolanje v njej zanimalo 88 obiskovalcev. Prav tako bosta očitno polna dva oddelka podjetniškega poslovanja J+2, saj seje za ta program zanimalo 59 udeležencev informativnega dne. V dveletni nada-•jevalni program za poklic poslov-nega tehnika se ima namen vpisati večina od 56 dijakov in dijakinj letošnjega 3. letnika. Razveseljivo Pa je, da se je za obrtni oddelek za Poklic orodjarja in konstrukcijskega ključavničarja, ki ga bodo Prihodnje šolsko leto uvedli na novo, zanimalo 25 učencev, kar je dober obet za vpis. KRAKARJEM DNEVI SEMIČ - Občina Semič in tukajšnje kulturno društvo Orel vabita na Krakarjeve dneve. V soboto, 22. februarja, bo ob 19. uri v semiškem muzeju otvoritev likovne razstave, na kateri se bodo prvič skupaj predstavili domačini Alenka Mušič, Anton Gerkšič, Sašo Pavlovič in Andrej Štubljar. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta mesec dni, bo o njihovih delih govoril višji kustos Jožef Matijevič iz Novega mesta, kulturni program pa bo pripravila glasbena skupina Nizki udarci. Uro pozneje bo v kulturnem domu recital pesmi dr. Lojzeta Krakarja, a tudi Franceta Papeža in Antona Gerkšiča. Slavnostni govornik bo župan Janko Bukovec, večer pa bo popestril pevski zbor Sv. Štefan pod vodstvom Agate Judnič. V nedeljo, 23. februarja, bo ob 19. dri v pričakovanju proglasitve škofa Slomška za prvega slovenskega svetnika v župnijski cerkvi sv. Štefana recital “Slomšek med nami”. Pravna varnost delavcev vse slabša Lani seje za pomoč na pravno službo sindikata obrnilo okoli 3.000 delavcev ■ Stečaji, odpuščanje, prenehanje delovnega razmerja • Najbolj ogroženi invalidi, matere z majhnimi otroki in starejši delavci NOVO MESTO - Pravna varnost zaposlenih je slaba. Taka za našo družbo in državo porazna trditev izhaja iz ugotovitev območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) za Dolenjsko. V tej organizaciji se tako rekoč vsak dan in kar naprej srečujejo in spopadajo s primeri grobega, ponižujočega kršenja pravic zaposlenih in nekdanjih zaposlenih delavcev. Na območju, na katerem deluje dolenjska območna organizacija ZSSS, se pravi v občinah Novo mesto, Trebnje, Šentjernej in Škocjan, je okoli 23.000 zaposlenih, od teh jih je kakih 70 odst. članov svobodnih sindikatov. “Ob tem da se pravna varnost zaposlenih slabša, delodajalci še zaostrujejo delovno disciplino in večajo zahteve po storilnosti,” pravijo na sindikatih. Med najbolj ogroženimi so predvsem invalidi, matere z majhnimi otroki in starejši delavci, ki se jih hočejo delodajalci večkrat na vsak način znebiti. Nadalje so bolj ogroženi zaposleni pri manjših delodajalcih, ki se v strahu pred izgubo zaposlitve tudi zelo redko odločijo, da na sodišču poiščejo svoje pravice, ki jim jih pogosto kratijo. PRVO VODA, POTEM ASFALT LOŠKI POTOK - Kljub temu da je potoški vodovod star že več kot 40 let, so še predeli, kjer nimajo tekoče vode. Gre predvsem za zaselke Bela Voda, Dednek in Matevljek, kamor je trenutno izvedba nemogoča zaradi višinskih razlik. Prav tako je v Šegovi vasi še osem gospodinjstev, ki nimajo vode delno tudi zaradi višine, delno pa z nestrinjanjem z izvajalci pred leti. Časi so se seveda spremenili, mišljenja pa tudi, zato ima ta občina in krajevna skupnost že pripravljen projekt. Ce bodo omenjena gospodinjstva zanj, potem jih čaka kar zajeten strošek. Napeljava naj bi stala 2 milijona tolarjev, v to ceno pa je vključena tudi gradnja hidro-postaje, ki bi omogočala zadosten pritisk v ceveh. Koliko bo za to prispevala občina, je ta trenutek težko reči, gotovo bo pa glavni strošek padel na nove uporabni- ke‘ A. K. Med najbolj ogrožene sodijo še delavci v podjetjih, ki so v stečajnem postoku in do katerih imajo delavci velike terjatve, a večkrat ostanejo brez vsega, kajti premoženje je ponavadi pod hipoteko. V najslabšem položaju pa so delavci v manjših podjetjih, ki propadajo, a se stečajni postopek niti ne začne, delavci ostanejo brez plač, ne morejo niti prijaviti svojih terjatev in do delodajalca ne morejo uveljavljati nobenih zahtev. Thka podjetja so ponavadi tudi brez sredstev. V lanskem letu se je za pomoč na sindikalno pravno službo obrnilo okoli 3.000 delavcev, se pravi vsak peti aktivni član Zveze svobodnih sindikatov na Dolenjskem. “Problemi, ki tarejo naše člane, so že več let enaki,” pravi sindikalna pravnica Vanja Vizjak. “To so stečaji, odpuščanje delavcev in prenehanje delovnega razmerja.” Poleg nasvetov je najpogostejša oblika pravne pomoči zastopanje članov pred rednim sodiščem v primeru stečajev. Za zastopanje pri terjatvah v stečajnih postopkih je lani sindikalno pravno službo pooblastilo 2.580 delavcev, skupna višina terjatev zaradi premalo izplačanih plač in drugih prejemkov pa znaša skoraj 3 milijarde tolarjev. Gre za novomeško Tovarno obvutve, Gorjance Tovorni promet, novomeški obrat viniškega Vinteksa, največji pa je Pionir, kjer terjatve 2238 delavcev, kolikor jih zastopa sindikat, znašajo 1,3 milijarde tolarjev. Poleg tega se v sindikatu borijo še za izplačilo terjatev okoli 2.000 delavcem, ki so žrtve stečajnih postopkov iz leta 1994. Lani je sindikalna pravnica vložila v imenu njihovih članov 90 tožb, največ zaradi kratenja materialnih pravic iz delovnega razmerja. A. BARTEU ZGODOVINSKI TRENUTEK ZA VIŠNJO GORO - Podpis pogodbe o pripravljalnih delih za pričetek gradnje osnovne šole Višnja Gora so pretekli petek nekateri ocenjevali tudi kot zgodovinski dan za Višnjo Goro. Lani so Višnjani obeležili 90-letnico šole, ki že dolgo ne zadošča za 210 učencev v 9 oddelkih, zato se rešitve iz hude prostorske stiske veselijo učenci in učitelji. Po pogodbi med Županstvom občine Ivančna Gorica in Gradbenim podjetjem Grosuplje (na posnetku: po podpisu pogodbe, vredne 60 milijonov tolarjev, se rokujeta župan Jernej Lampret - na levi in direktor Inženiringa GPG Brane Kastelic) naj bi do 15. aprila opravili zemeljska dela, odvodnjavanje in temeljenje (do temeljne plošče) objekta, ki naj bi imel 2390 m2površin, stal 500 do 550 milijonov tolarjev in bil odprt v šolskem letu 1998/99. (Foto: P Perc) SDS ne gre v Drnovškovo vlado SDS je imela minulo soboto v Novem mestu redno sejo sveta in slavnostno akademijo ob 8-letnici delovanja - V vlado le z večino pomladnih strank - Hvalica: “Ne bomo klonili!” NOVO MESTO -16. februarja 1989 je bila ustanovljena prva pomladna politična stranka. Takrat se je imenovala Socialdemokratska zveza in seje leto kasneje preimenovala v Socialdemokratsko stranko in skupaj z drugimi strankami Demosa zmagala na prvih demokratičnih volitvah. Obletnico stranke in 101-letnico slovenske socialdemokracije je SDS proslavila s slavnostno akademijo minulo soboto v Kulturnem centru Janez Trdina v Novem mestu. Sedmim članom stranke so podelili zlate vrtnice, najvišje priznanje SDS. Slavnostne akademije so se nja predsednika stranke France med drugimi udeležili tudi nekda- Tomšič in dr. Jože Pučnik. Novomeški župan Franci Kocilija je v pozdravnem nagovoru poudaril: “Prepričan sem, da bi, če bi že pred volitvami prišlo do podpisa koalicijskega dogovora pomladnih strank, kakor smo predlagali župani pomladnih strank pred meseci v tem prostoru, v parlamentu imeli vsaj 5 mest več in tudi mnogi od vas bi že bili ministri.” Lojze Peterle, ki se akademije osebno ni udeležil, je preko predsednika novomeškega občinskega odbora SKD Alojza TUrka čestital socialdemokratom za praznik. Namesto obolelega Janeza Janše je zbranim spregovoril podpredsednik stranke Ivo Hvalica. “Po tem, kar se je zgodilo prejšnji PRAZNOVALA OSEMLETNICO - Minulo soboto je SDS ob osem-e*nici delovanja v Novem mestu pripravila slavnostno akademijo, na ka-,er> so v kulturnem programu nastopili pevski zbor Adoramus, DKovači p Jernej Kuntner. Na fotografiji od leve proti desni: prvi predsednik stranke ronce Tomšič, sedanji podpredsednik stranke Ivo Hvalica, drugi predsed-Jože Pučnik in od sobote glavni tajnik SDS Tone Krkovič. (Foto: J. u°miž) VREME Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in čez dan razmeroma toplo vreme. teden, ne morem imeti vznesenega govora. Potem, ko se je zgodil puckizem - zvijača, prodaja in prevara, smo 6. februarja, ko smo takšno vlado zavrnili, stanje spet uravnotežili, in ko smo že mislili, da bomo naredili popravni izpit, se je zgodilo, kar se je zgodilo. Ponudba, ki mi jo je sinoči izrekel dr. Drnovšek prek mize, je bila očitno prevara,” je dejal Hvalica. Prepričan je, da pred viharnim vetrom, ki je sedaj zapihal in jih pritisnil k tlom, ne bodo klonili, saj slovensko pomlad predstavlja • Dopoldan pa se je v Novem mestu sešel na svoji redni seji tudi svet stranke, ki je sprejel letni finančni načrt in načrt aktivno-sti ter za glavnega tgjnika stranke izvolil Toneta Krkoviča. Razpravljali so tudi o zadnjih dogajanjih, da v Drnovškovo vlado vstopi SLS sama, in sklenili, da bodo o tem odločali, ko bodo dobili ponudbo. Sklenili pa so sodelovati le v taki vladi, kjer bodo imele večino pomladne stranke. 482.000 volilcev. Opozoril je tudi na probleme z mediji, saj je nedolgo tega po njegovem ugasnil edini pravi časopis slovenske pomladi - Slovenec, in na (ne)de-lo sindikatov. J. DORNIŽ Igor Primc Igor Primc dosegel rekord svetovne veljave 63,74 m v metu diska NOVO MESTO - Atlet novomeške Krke Igor Primc je v soboto, 15. februarja, v Splitu kar trikrat popravil lastni državni rekord v metu diska 62,72 m, novi rekord pa sedaj znaša 63,74 m, kar je izid svetovne vrednosti, s katerim bi na primer na olimpijskih igrah v Atlanti zasedel 6. mesto. S tem je Primc tako rekoč že zdavnaj pred začetkom prave sezone izpolnil normo za nastop na sredozemskih igrah v Bariju, kjer si obeta medaljo, in svetovno prvenstvo v Atenah, kjer načrtuje nastop v finalu. Primc se na zimska tekmovanja ni posebej pripravljal, saj metalci za razliko od tekačev in skakalcev ne poznajo zimske sezone dvoranskih tekmovanj. Sedaj se bo Igor povsem posvetil pripravam na obe veliki tekmovanji, v soboto pa bo odpotoval na 14-dnevni trening na Kanarske otoke. I. V. POVEČANE SEJNINE SVETNIKOM IN ČLANOM ODBOROV LITIJA - Občinski svet je na predlog komisije za volitve in imenovanja sprejel sklep o povečanju sejnin svetnikom in elanom odborov komisij, imenovanih s strani občinskega sveta, od 4.000 na 7.000 tolarjev. Neprofesionalno delo predsednika in podpredsednika občinskega sveta, njihovo nadomestilo 20 %, se na novo ovrednoti od količnika, ki mu pripada. S tem predlogom se dopolnjujejo sklepi, ki šobili sprejeti na 9. redni seji občinskega sveta 29. junija 1995. /'»fc****? 32.495 DEM __ ® 0608/59-059 Paič® 068/21-123 MEŽANOVE PISARNE 3. VOLILNI OKRAJ - Janez Mežan, poslanec SDS v Državnem zboru, je odprl poslanske pisarne v naslednjih krajih: v Novem mestu deluje njegova poslanska pisarna vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 11. ure v prostorih občine na Novem trgu 6 (tel. 323-332); v Škocjanu vsak prvi ponedeljek v mesecu od 12. do 14. ure v prostorih občine (tel. 76-310); v Žužemberku vsak drugi ponedeljek v mesecu od 8. ao 10. ure v prostorih krajevne skupnosti (tel. 87-018); v Mirni Peči vsak drugi ponedeljek v mesecu od 14. do 17. ure v prostorih krajevne skupnosti (tel. 78-450). TEČAJ ZA PREDZAKONCE V ŠENTRUPERTU ŠENTRUPERT - Dekanijski duhovniki in Društvo za zdravje in sožitje v družinah se pridružujejo vabilu na tečaj za predzakonce, ki se bo pričel v župnijski učilnici v Šentrupertu v soboto, 22. februarja, ob 18. uri in potem še dve nedelji ob 8. uri zjutraj in dve soboti ob 18. uri. Predavali bodo zdravnik, socialna delavka, psiholog, duhovnik in zakonski par. Ali gre za korak naprej? Konec tega meseca bomo verjetno končno le dobili vlado. 27. februarja naj bi namreč Državni zbor predvidoma izvolil vlado, kot sta jo v začetku tega tedna oblikovali liberalna demokracija in ljudska stranka s pomočjo upokojenske stranke po kar dramatičnih zapletih, ki so burkali našo politično sceno vse od volitev naprej. Če bo ta vlada dobila v parlamentu zeleno luč, to seveda nikakor še ne bo pomenilo, da je tako posrečeno sestavljena, da so z njo nenadoma vsi zadovoljni. Kaj takega bi bilo neumno pričakovati. Že zdaj je deležna očitkov vseh vrst in jih najverjetneje še bo, a kakorkoli jo že vidimo in razumemo, nečesa pomembnega ob vsem tem ne bi smeli prezreti - vlada, kakršna koli že je in kakršni koli že interesi so jo spravili skupaj (upajmo, da še kakšni drugi poleg volje po oblasti), je vendarle premostila dosedanjo izrazito blokovsko razdelitev političnih sil, ki je kar lep čas držala slovensko politiko v mrtvem teku. Ali je ta premostitev le začasna ali nekoliko trajnejša, bomo kmalu videli. Prav tako bomo lahko kmalu tudi presodili, ali je slovenska politika vendarle stopila kak korak naprej v sposobnosti sklepanja tvornih kompromisov, kar naj bi vladanje v demokraciji predvsem bilo. S prispodobo rečeno: ali so se politiki pri nas že naučili kaj umetnosti gradnje mostov med nasprotnimi bregovi. Doslej se kot tovrstni graditelji niso prav izkazali, najbrž zato, ker mostovi rušijo logiko zveličavnosti enega samega brega, prav ta logika pa je žal zaradi debelih naplavin preteklosti pri nas še vedno prevladujoča. MILAN MARKELJ I Samo neosvinčeno gorivo Napovedana prepoved uporabe osvinčenega bencina je nedvomno koristna, saj gre za varstvo okolja. Vprašanje pa je, kako si predlagatelji takega ukrepa zamišljajo v vsega letu dni uresničiti svojo zamisel. Sicer najbrž nobena resna ustanova v Sloveniji ni pomislila na to, da bi zapeljala v staro šaro vsa vozila, ki jih ne žene “evrosuper”. Prej bi se zdelo, da imajo predlogi zoper sedanji, jugoslovanski super bencin najbrž namen delovati ekološko vzgojno. Verjetno bo motone v zastavah, katrcah, starejših peugeotih in drugih vozilih tudi v bodoče poganjala zmes, ki bo vsaj podobna sedanjemu osvinčenemu bencinu. Ce bo pri tem kaj zaškripalo ali “zaklenkalo”, kot učinek neosvinčenega bencina v motorju starega tipa slišijo poznavalci, bo to treba razumeti kot državno priporočilo prestrašenemu vozniku, naj za božjo voljo čimprej kupi vozilo s katalizatoijem, po možnosti s še uporabnim. Ni še pozabljeno, da so uvozniki pred časom navalili na avtomobila željnega Slovenca s vsakovrstnimi uvoženimi “limuzinami”. Če so imeli ti avtomobili prevoženih 100 in več tisoč kilometrov, takrat ni motilo nikogar, niti države. Ti napol odsluženi avtomobili sicer delujejo na “eurosuper”, vendar nenehno zbujajo vprašanje o tem, ali so s svojim katalizatorjem res še zmeraj manj škodljivi za okolje. Na pamet bi rekli, da pet let pri dokazano dobrem vozilu ni isto kot pet let pri dokazano zastarelem avtu. Vseeno: kaj menite o nakazanih zadevah? Ste za neosvinčeno gorivo in samo za to? Kaj predlagate? VLADO STAREŠINIČ, višji upravni delavec iz Črnomlja: “Napoved zakona o prepovedi uporabe osvinčenega bencina je nedvomno pozitivna, saj gre za ekologijo. Toda uresničitev v letu dni bo verjetno problem, saj je zelo veliko starih vozil, katerih lastniki si bodo težko v letu dni privoščili boljše vozilo ali katalizator. Imam juga in se bom torej tudi znašel v teh težavah.” ANDREJ KMETIČ, študent geodezije iz Črnomlja: “Mislim, daje rok za zamenjavo vozil na neosvinčen bencin prekratek in bi bilo potrebno za to spremembo več let. Veliko je avtomobilov brez katalizatorja in tudi sam bom moral zamenjati avto (imam katro) ali kupiti katalizator, kar ne bo lahko, saj sem študent. Bo pa pred študentskimi domovi vsaj več prostora za parkin VINKO h \ parkiranje.” INKO JAKLIČ, odštevalec vodomerov, zaposlen pri sevniški Komunali: “Čeprav že nekaj let kupujem le avtomobile s sodobnejšimi motorji, s katalizatoijem, mislim, da bi bil prehod v enem letu zgolj k neosvinčenemu bencinu za Slovenijo prehiter, saj so tudi v mnogo razvitejših državah od naše za takšen rigorozen ukrep določili precej daljše prehodno obdobje kot le leto dni.” ZVONE ZUPET, ličar z Mirne: “Na naših cestah je še veliko starih avtomobilov z zastarelimi bencinskimi motoiji, pri katerih niti ni možen prehod na uporabo neosvinčenega bencina. Kaj naj naredijo lastniki z ne več kot nekaj let starimi avtomobili znamke Zastava, Lada, R-4? Ne gre torej le za to, da si številni ne morejo privoščiti novega avtomobila... Ne prenaglimo se torej!” CVETKA PETERLIN, tajnica v novomeškem šolskem centru, z Gomile pri Šentjerneju: “Ukinitev prodaje navadnega bencina pozdravljam, saj je okolje že dovolj onesnaženo. Menim, da so ceneni avtomobili na cestah tudi nevarnejši. Morda bi morala država ljudi, ki imajo stare avtomobile, še dodatno spodbuditi k zamenjavi staro za novo.” ALEŠ BAJC, prodajalec na brežiški črpalki OMV Istra, doma iz Brežic: “Če ne bo več osvinčenega bencina, bo to dobro za okolje. Veliko je avtomobilov, ki še uporabljajo osvinčen bencin. Ko bo samo neosvinčeno gorivo, bodo za ta vozila uporabljali dodatke. Ib dodajanje ne bi smelo biti problem. S preusmeritvijo na neosvinčen bencin bodo tudi stroški, najbrž veliki.” JUSTIN KOLARIČ, delavec, doma iz Ardrega pri Raki: “Kot sem slišal, je tudi neosvinčeni bencin škodljiv zdravju. Kako bo to, da ne bo več osvinčenega bencina, vplivalo na okolje, ne vem. Ne vem, kako bo to vplivalo na avto. Starih avtomobilov je še veliko. Ni pa mogoče zamenjati vseh avtomobilov. Prej bi morali začeti misliti na to, kakšen bencin bomo smeli imeti.” VESNA AHAC, gimnazijska maturantka iz Kočevja: “Z možem še ne razmišljava, kaj bova storila potem, ko ne bodo več prodajali osvinčenega bencina. Zdaj sedem let staro katrco bova morala zamnejati prej, kot sva mislila. Ali bi zadoščal katalizator? Vsekakor gre za dodaten, nenačrtovan strošek. Eno leto za ukinitev prodaje je prekratek rok.” ANA OGORELEC, kmetijska pospeševalka za Ribnico in Kočevje: “Th ukrep je prenagljen. Zanj bi se morali odločiti vsaj 5 let pozneje. Ukrep bo prizadel predvsem revne ljudi. Hitimo, da bi bili všeč Evropi. Pametneje bi bilo, če bi hiteli z ukrepi v dobro našemu kmetijstvu. Z ukrepom glede bencina ne rešujemo nič, saj so tudi v neosvinčenem bencinu škodljive snovi.” Obiskan informativni dan Z učenci vse več staršev NOVO MESTO - Pretekli petek in soboto so po celi Sloveniji na srednjih šolah in fakultetah potekali informativni dnevi. Novomeški šolski center, kjer je 5 šol: gradbena in lesarska, elektro, strojna, zdravstvena in kemijska šola ter Višja strokovna šola za strojništvo, je samo v petek dopoldan obiskalo več kot 1000 osnovnošolcev in staršev iz širše Dolenjske. Direktor šolskega centra Štefan David je povedal, da so staršem in bodočim dijakom predstavili razpisane vzgojno-izobra-ževalne programe in pogoje dela na šoli ter možnosti za nadaljnje šolanje, kasneje pa so si lahko ogledali tudi, kako poteka pouk. Že pred tem so na osnovne šole poslali žloženko, kjer so predstavili poklice. Novi, dualni sistem poklicnega izobraževanja, ki ga bodo s šolskim letom 1997/98 za poklice zidar, avtoklepar in avtomehanik začeli izvajati tudi v novomeškem šolskem centru, so staršem in učlencem poskušali razložiti predstavniki Zavoda za šolstvo, Obrtne zbornice Slovenije in predstavnik obrtnikov. S tem sistemom se v šole spet vračajo vajenci. Pouk bo namreč organiziran na dva načina: teoretični pouk bo potekal v šoli, praktični pa pri delodajalcu v delavnici. Sicer pa je Šolski center razpisal približno toliko mest kot lani (900), tako bo število dijakov, sedaj jih je na šoli 2450, tudi prihodnje leto ostalo približno enako. Največje zanimanje med učenci je bilo za zdravstveno šolo, ker imajo dijaki zdravstvene šole več možnosti za nadaljnji študij in ker je to poleg gimnazije in ekonomske šole ena redkih šol, kamor se lahko vpisujejo dekleta. Zato bodo letos namesto dveh razpisali tri oddelke. Na Šolskem centru upajo, da se bodo učenci tudi s pomočjo dobljenih informacij lažje odločili do prvega roka za vpis, to je do 13. marca. j. D Lansko leto za Krko še boljše Predlani najboljše slovensko podjetje je lani povečalo prodajo za 7 odstotkov in prodalo za 314 milijonov dolarjev izdelkov in storitev - Dividende naj bi namenili razvoju rem Krka pridobiva surovine za proizvodnjo nekaterih zdravil. V letošnjem letu namerava Krka nameniti 100 milijonov mark za izgradnjo enega najmodernejših tabletnih obratov v Evropi, ki ga bodo začeli graditi letos poleti. To bo njihova zadnja gradnja v Ločni. Krka Kozmetika, ki jo želijo v prihodnje razvijati predvsem na področju medicinske kozmetike in kozmetike za otroke, ima novo vodstvo; nova direktorica je Darinka Miklavčič. Zelo dobre rezultate dosega tudi njihova družba Krka Zdravilišča, ki je lani imela 32 milijonov mark prometa: njene zmogljivosti pa so bile povprečno zasedene 85-odst. J. DORNIZ NOVO MESTO - Novomeška Krka, ki od konca lanskega leta posluje kot delniška družba in velja za najboljšo slovensko firmo, je v lanskem letu povečala prodajo za 20 milijonov dolarjev, na tujem in domačem trguje prodala za 314 milijonov dolarjev izdelkov in storitev. Skoraj tri četrtine proizvodnje izvozi na tuje trge, med katerimi so najpomembnejši trgi v Ruski federaciji, Cefti in nekdapji Jugoslaviji, predvsem Hrvaški. V letošnjem letu predvidevajo 7-odst. rast.Skupaj z družbo Krka Zdravilišča naj bi dosegli preko 330 milijonov dolarjev prodaje. Na novinarski konferenci je te dni Krkino vodstvo na čelu z generalnim direktorjem mag. Milošem Kovačičem predstavilo poslo-vanje Krke v lanskem letu in letošnje načrte. Od leta 1991 v • Lastninsko preoblikovanje Krke, ki je trajalo dve leti, se je zaključilo z vpisom v sodni register 19. decembra lani. Krka je z 92.000 delničarji med največjimi delniškimi družbami v Sloveniji. Osnovni kapital Krke znaša 14.170.448.000 tolarjev, izdali pa so 3.542.612 navadnih imenskih delnic. Lastniška struktura je naslednja: 24 odst. pravne osebe, 19 odst. skladi, 24 odst. krkaši in 33 odst. državljani Slovenije. Od 10. februarja so Krkine delnice uvrščene na izvenborzni trg OTC, tečejo pa tudi že priprave za uvrstitev v kotacijo A Ljubljanske borze. Vendar so, še preden se je na OTC trgu začelo trgovanje s Krkinimi delnicami, dosegle ceno, kije občutno presegla knjigovodsko vrednost. V dveh dneh je bilo prodanih preko 70.000 delnic. Krki iz leta v leto povečujejo prodajo. Najmanj so prodali leta 1992, in sicer za 200 milijonov dolarjev, največ pa lani, za 314 milijonov dolarjev. Stopnja rasti, ki se umirja, je 11 do 12 odst. Med glavne dejavnosti Krke sodi proizvodnja zdravil (65 odst.). Planirano prodajo so lani nekoliko presegli, v letošnjem letu pa predvidevajo 7-odst. rast prodaje. Prva skupščina delničarjev naj bi bila junija, takrat bodo razdelili prve dividende. Uprava Krke bo skupščini delničarjev predlagala, naj glavni del dobička nameni za razvoj podjetja. Lani je Krka dosegla še boljše rezultate kot leta 1995, ko je bila vendar je zaslužek na zahodu manjši, ker je tam zelo močna konkurenca,” pravi mag. Kovačič. Krka vsa leta zelo veliko vlaga v razvojnoraziskovalno dejavnost, marketing in proizvodnjo. Lani je za investicije in nabavo opreme namenila 50 milijonov dolarjev, od tega skoraj 16 milijonov dolarjev za razširitev in rekonstrukcijo obrata kemijske sinteze, v kate- KRK1NO VODSTVO GLEDA NAPREJ - Krka je lani povečala prodajo za 7 odst. v primerjavi predlani, ko je bila najuspešnejše slovensko podjetje. Prav tolikšno rast prodaje načrtuje tudi v letošnjem letu. Na fotografiji generalni direktor mag. Miloš Kovačič s svojima namestnikoma Jožetom Colaričem (levo) in Slavkom Plovcem. (Foto: J. Domiž) po prodajnih rezultatih prva v Sloveniji. Krka ima tudi daleč najboljšo bilanco med izvozniki, saj je lani izvozila za 220 milijonov dolarjev in uvozila le za okrog 70 milijonov dolarjev. “Usmerjeni smo na tržišča, kjer ima Krka ugled. V bivši. SZ in državah Cefte imamo zelo dobro marketinško službo z 32 predstavništvi in preko 250 strokovnimi delavci, letos pa se jim bo pridružilo še 50 novih,” je dejal mag. Kovačič. Na omenjenih trgih imajo med 100 farmacevtskimi firmami najboljši rezultat, njihovi glavni konkurenti pa so Madžari in Poljaki. 8 odst. svoje proizvodnje prodajo v zahodni Evropi, Ameriki in na Japonskem. “Tildi v tem delu sveta načrtujemo povečano prodajo, ODPRT SEJEM MODA - FASHION 97 LJUBLJANA - Včeraj je ljubljansko sejmišče prvič letos odprlo vrata enemu npjstarejših in najprivlač-nejših sejmov, in sicer Modi 97. Na 3600 kvadratnih metrih se bo predstavilo 189 razstavljalcev iz 18 držav. Sejem je odprl predsednik države Milan Kučan in bo odprt do sobote od 10. do 18. ure. Modne revije bodo vse dni sejma dvakrat dnevno, obiskovalci pa si jih bodo lahko ogledali brezplačno. SAMOSTOJNI KONCERT KRŠKO - Big band Krško prireja v petek, 28. februarja, ob 19.30 v krškem hotelu Sremič samostojen koncert. Vabljeni vsi ljubitelji jazza in ostali. Vstop je prost. KONCERT JOSIPE LISAC NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje in Frančiškanski samostan Novo mesto organizirata v sredo, 26. februarja, ob 19. uri humanitarni koncert Josipe Lisac. IMENOVALI KOMISIJO ZA GRAD BOGENŠPERK LITIJA - Litijski občinski svet je na nedavni seji imenoval komisijo za grad Bogenšperk, ki bo spremljala njegovo delovanje. Sklep je bil na svetniških mizah že pred dobrim mesecem dni, a je bil zaradi neskladnosti umaknjen z dnevnega reda. Komisijo sestavljajo: predsednik Simon Pikovnik, podredsednik Jože Šinigoj in člani: Stane Črne, Bojan Železnik, Nataša Kolar, Jože Grošelj in Ivan Godec. Grozljivka v gluhi loži Tisto, čemur so včasih rekli proletariat, je danes spet to, kar je pravzaprav že vseskozi - raja. Vedno so jo zatirali, jo mizemo hranili in plačevali in se z njenim delom okoriščali oblastniki, najsibodo fevdalni, predindustrijski, komunistični ali današnji novokapitalistični. Ko so dolenjski kmečki puntarji na vnebohod leta 1515 z zavzetjem Mehovega, kjer so graščake pometali čez obzidje, grajsko gospo pa preoblekli v kmečko obleko in jo nagnali na poljsko delo, zanetili veliki slovenski kmečki punt, so začeli kranjski deželni stanovi zbirati sredstva za boj proti njim. Ko danes potomce teh kmečkih puntarjev pogoltni, barabski, nesposobni in nemoralni delodajalci spravljajo ob delo, jim kratijo in kradejo še tisto že tako in tako bedno plačilo, se današnji deželni stanovi v Ljubljani tri mesece na vse pretege grebejo za oblast in se do pet minut pred polnočjo pulijo za ministrske stolčke. Uh, s kakšnim strastnim zanimanjem in navijanjem je te omejene igre spremljalo okoli 6.000 brezposelnih v dolenjski regiji! Pa kakšnih 1000 tistih, ki še sedaj niso dobili regresa za lani; pa več kot 700 tistih, ki jim je sindikat dodelil po 35 tisočakov pomoči s polletnim vračilom; pa tisti nekdanji Pinirjev delavec, ki se je zanimal, koliko bi dobili njegovi otroci, če bi naredil samomor; pa vse tiste Novoteksove delavke, ki pred stečajem niso dobile 7plač in še do danes niti počenega groša; pa delavci propadle Iskre Tenela, ki imajo do firme za 334 milijonov tolarjev terjatev, približno toliko pa je vredno premoženja, ki je pod hipoteko; pa tiste delavke, ki jim je zasebnik decembra izplačal regres in ga januarja pobral nazaj; pa vsi tisti delavci, ki so dobili tožbo na delovnem sodišču, potem pa po pritožbi delodajalca dve leti čakajo na sodbo višjega sodišča. Poročilo o delu sindikata je v teh časih bolj podobno socialno-kriminalni grozljivki v gluhi loži. Sem in tja pa se iz te gluhe lože že zasliši kot “le vkup, le vkup uboga gmajna ”, pa kakšen takt melodije in kakšen del besedila tiste “že se ljudstvo je zbralo ”, ob kateri so še nedolgo tega tudi današnji oblastniki tako mimo stali in ponosno zrli v svetlo prihodnost. Ko so slabih sto let po napadu na Mehovo podložniki navalili na oboroženo spremstvo deželnega sodnika, ki je prijelo tri vodilne mehovske upornike, so se jim pridružile tudi ženske, oborožene s pečnimi vilami. Danes je od mehovskega gradu ostalo samo nekaj kamnov. Kaj pa od dolenjskega puntarskega duha? A. BARTEU Mari bom 0' nismo Anarhija, da ji ni para Na delovnem sodišču okoli 41.000 primerov MARIBOR - Plaz tečajev in odpuščanja trajno presežnih delavcev se v štajerski metropoli in v celotni podravski regiji še ni ustavil. Nasprotno, zaradi izjemno velike ponudbe na trgu delovne sile (v regiji je okoli 32 tisoč brezposelnih) prihaja do čedalje bolj grobega izkoriščanja delavcev, ki mu naša pravna država očitno ne zna ali noče narediti konca. Thko denimo delavci Mina iz Ruš že od lanskega maja niso dobili plač, za svoje pravice pa stavkajo od začetka lanskega novembra. Okoli 30 delavcev so v zasebno podjetje Min prezaposlili, ko je to podjetje od republiškega razvojnega sklada kupilo proizvodne prostore Tovarne dušika. Ker pa so bile nepremičnine, ki jih je sklad prodal Minu, pod hipoteko, je omenjeno zasebno podjetje začelo veljavnost pogodbe izpodbijati, delavce pa je novi delodajalec odpustil in jih napotil nazaj k staremu delodajalcu. Ker v Tovarni dušika svojih bivših delavcev niso želeli sprejeti nazaj, so si prizadeti delavci želeli zagotoviti socialno varnost na zavodu za zaposlovanje. Vendar zaman, saj so po črki zakona še zaposleni ali vsaj nezakonito odpuščeni. Naj razume, kdor more! Tako morajo stavkati doma!? Trajno presežne delavce bodo začeli odpuščati celo v tako uglednih in uspešnih podjetjih, kakršna je mariborska Livarna. Ob pomoči posebne vladne skupine bodo to podjetje kadrovsko prenovili in odpustili 84 trajno presežnih delavcev. Kakor kaže, bodo trajno presežne delavce začeli ponovno odpuščati tudi v nekaterih trgovskih podjetjih. Ob tem pa se povečuje število zaposlenih na črno, zlasti v gostinstvu, trgovini, na področju gradbeništva, pri avtoprevoznikih in še v nekaterih dejavnostih. K temu zagotovo prispeva tudi naša zakonodaja: če inšpektor za delo ugotovi, da je delavec zaposlen na črno, mu prepove delati naprej, delodajalca pa prijavi sodniku za prekrške, kjer plača simbolično kazen. Tako naš zakon bolj kaznuje tistega, kije prisiljen delati na črno, kot kršitelja zakonov. Logično bi bilo, da bi moral delodajalec delavca zaposliti za nedoločen čas, če bi inšpekcija za delo ugotovila, da delavca ni korektno prijavil, i Maribor rašuie kam bo mariborsko gospodarst- Mnogi Mariborčani se v teh dneh zaskrbljeno sprašujejo, vo pripeljala anarhija na delovnopravnem področju, ki ji ne morejo narediti konca niti delovna sodišča, saj so preobremenjena. V Mariboru in Podravju ta čas samo služba pravne pomoči pri Zvezi Svobodnih sindikatov zastopa v skupinskih in posameznih pravdah na delovnem sodišču okoli 41 tisoč delavcev. Na ta ali oni način se mora za svoje pravice pravdati že vsak tretji delavec v regiji. Žalostno, toda resnično! TOMAŽ KŠELA Novomeška kronika RAZKOL - Nova vladna koalicija očitno vpliva tudi na občinske odnose. V do sedaj trdni novomeški pomladni koaliciji so se takoj po državni “izdaji” SLS pokazale prve razpokice. Novo-meski SLS-ovci so morali na zadnji seji občinskega sveta požreti marsikatero pikro pripombo, izrečeno na pol za šalo, a z razpoznavnim podtonom. “Tajnik” novomeške občine Martina Vr-novntk, vidna članica novomeške j"~> Je pa stopala še bolj pokončno in odločno. Nervoza začenja obvladovati tudi člane “zvestih” Pomladnih strank. Kako si naj pogače razlagamo, da je predsednik mestnega sveta in državni Poslanec SDS Janez Mežan prvič P'kro zbodel župana, ki je pred-agal povečanje proračuna za ui? j 0 str°škov za novomeški elodrom. “Torej tudi pri nas ve-da najprej naredi problem, potem ga pa rešujmo!” je tak način označil Mežan. DELITVENIKI - Zadnji pogovori o vse bolj zapleteni Setveni bilanci med občinami ovo mesto, Šentjernej in Škoc-i n 3° Potekali v ponedeljek v .tjerneju, vendar o tem novinarjev niso obvestili. Ker so ti pogovori ne samo vse bolj zapleni, ampak tudi vse bolj vroči -sentjernejski župan je pred časom P 'znal, da ni dosti manjkalo pa bi o celo stepli - morda nočejo, da ^javnost zvedela, kdo je moč- križiščem na mihelskem koncu novega mostu J?ff,pred časom pogorel gostin-** kiosk. Nemarno pogorišče in Stanki še dandanašnji kazijo ta “ko in tako bolj zanemarjeni Predel. To je še bolj vidno sedaj, o je skopnel sneg. No, saj bosta rotiidje^6 kmalu Prerasla trava in SODISče - Na novomeškem clovnem sodišču ni zastojev, va sodnika v zadovoljstvo rank in v korist pravnega reda n varstva sproti “čistita” zadeve, ‘"nagrada’ Prav te dni so “po-adko prepolovili, enega sodni-a premestili v Ljubljano. Od tam Pritožbene zadeve tako in tako Prihajajo po kakšnih dveh letih in akaj naj bi bilo v provincialni dolenjski metropoli bolje kot v Prestolniški Ljubljani, kajne?! Ena gospa je rekla, da je nova oalicija nekatere s ceste pripe-jola v vlado, državnega sekre-7w?a za ceste Marjana Dvomi-*** Pa postavila na cesto. FEBRUAR mesec KULTURE ŠENTJERNEJ - Šentjernejski snovnošolci so februar proglasili fa mesec kulture. V počastitev ultumega praznika so pripravili °isko proslavo in proslavo za rajane, prejšnji teden so imeli na °h predavanje ob diapozitivih z naslovom Po dolini Krke. Učenci edmih razredov so si v Ljubljani gledali koncert, Narodno galebih T n)uzej’v šentjernejski enoti olenjske banke pa so pripravili ««««, akademske kiparke Sto-^k iz Krškega. Na pustni torek n? Popravili tudi pravo pustno n j. arado in najboljše maske .u i1 nagradili, žal pa jim je zmanj-aio časa za povorko skoz kraj. (Suhohranjski drobiž] • pUSTNA NOVICA - Letos se Z.2« Pusta b°re malo dogajalo. V r,pZemberku so se na pobude i ‘ M Žužemberk popoldne zbra-maškare, drugače pa se je nadevala pustna sivina, ki že ,®kaj let dolgočasi te kraje. Mor-■r? so korak naprej na Laščah, am že po tradiciji v sredo poko-Pujejo njihovo “Micko”. Letos se J Za pogrebom zvrstila kar lepa “Pvorka, pa tudi njihov “faj-je t u ” zac*ržal. Na koncu se s Pred upepelitvijo pripeljal s v bobnim avtom tudi Drakula in ¥jje se je nadaljevalo. nj aE ENA GASILSKA - Uvod- ■ Jniku društva Francu Škufci. Ta namreč raje sedel med gasilski-r..,, k°legi, kot pa grel posteljo v R V°melki bolnišnici. Postelja pa p le vseeno počakala, tako da bo V|.anc Škufca po končanem zdra-Jfaju Spet pripravljen na nove «,s'lske podvige (beri nakupe), ki ni ,V zadnjih letih v Žužemberku 1 b>lo malo. MM IZ NAŠIH OBČIM MM v V Žabji vasi nov prodajni center Kmetijska zadruga Krka namerava obnoviti veleblagovnico in poleg zgraditi nov prodajni center kot protiutež Bršljinu - Letos idejni osnutek in začetek investicije NOVO MESTO - Mercator Kmetijska zadruga Krka ima na območju novomeške, šentjernejske in škocjanske občine 30 trgovin, kjer prodajajo od živil, tekstila in splošne galanterije do kmetijske mehanizacije in repromateriala. Trgovska dejavnost znaša v zadružni strukturi 65 odst. Čeprav seje zadnja leta pojavilo zelo veliko novih trgovin in je konkurenca velika, pogosto tudi nelojalna, imajo v njihovih trgovinah še vedno promet, ki se letno realno povečuje. Zadnja leta imajo 1 do 3-odst. letno rast. Pred kratkim so se v zadrugi glede na pomen, ki ga ima zanje trgovina, odločili, do bodo v naslednjih letih posodobili več trgovin, pri tem pa bo imela prednost njihova največja trgovina, to je veleblagovnica v Žabji vasi. V prihodnjih letih naj bi obnovili prodajalno na Glavnem trgu, kmetijski oskrbni center v Škocjanu, v Dolenjskih Toplicah pa bodo morali razmišljati o novi gradnji, ker se bodo morali iz obstoječe stavbe, kjer imajo sedaj trgovino, izseliti. Prednost pri obnovi pa bo imela veleblagovnica v Žabji vasi, ki je bila zgrajena pred 25 leti in je bila tedaj pomembna za oskrbo Novega mesta. “Ker se je velik del trgovin preselil v Bršljin, mislimo, da bi bilo dobro uravnotežiti ponudbo in na drugem koncu mesta zgraditi podoben prodajni center,” razlaga direktor zadruge Branko Premelč. V letošnjem letu načrtujejo izdelati idejne zasnove, potem pa naj bi se začele tudi investicijske priprave. Poleg obnove veleblagovnice nameravajo poleg zgraditi sodoben prodajni center, kjer se bodo prodajni programi dopolnjevali, ni pa nujno, da bodo vsi zadružni. Pomembno pa je to, da imajo dovolj prostora tudi za parkirišča. Za potrebe veleprodaje so lani obnovili in razširili skladišče pri Agroservisu v Žabji vasi, letos pa poleg končujejo izgradnjo dveh razstavno-prodajnih razstlinja-kov, kjer bodo lahko kmetovalcem in vrtičkarjem ponudili pro- Branko Premelč Sprejet novomeški proračun Letošnji proračun “težak” 3,59 milijarde tolarjev - Najbolj oklestili pokopališče NOVO MESTO - “Problem ni višina občinskega proračuna niti posamezne njegove postavke, ampak nadzor nad trošenjem proračunskega denarja,” je po ponedeljkovi seji novomeškega občinskega sveta, na kateri so sprejeli letošnji proračun, dejal eden od opozicijskih svetnikov. Kakorkoli že, letošnji občinski proračun so v Novem mestu sprejeli nenavadno hitro in nenavadno gladko. Od predlaganega je sprejeti proračun manjši za 51 milijonov tolarjev, o čemer so se prav na hitro sporazumeli. To so z amandmajem zahtevali poslanci šestih strank, medtem ko je župan predlagal povečanje tekočih rezerv za slabih 5 milijonov, s čimer naj bi pokrili občinski dolg v zvezi z velodromom. Denar za županov zahtevek so “dobili” tako, da so svetniško predlagano zmanjšanje proračunsklega denarja za ureditev pokopališča v Srebrničah od 50 milijonov povečali za županovih 4,7 milijona tolarjev. Thko bo letos iz proračuna za novo novomeško pokopališče na voljo namesto sprva predvidenih 68 milijonov tolarjev le 13,3 milijona tolarjev. Thko so pač določili odločujoči dejavniki, in to prav na dan, ko so v Srebrničah na zemljišču, kjer naj bi bilo prepotrebno novo novomeško pokopališče, začeli sekati smreke. Tako je proračun novomeške občine za letošnje leto “težak” blizu 3,59 milijarde tolarjev, kar je za slabo petino več kot ocenjujejo realizacijo proračuna za lansko leto. A- B- Bencinska godlja po novomeško Bo(do) občina(e) vrnila(e) 40.000 mark kupnine in 270.000 mark rente OMV Istra? NOVO MESTO - Za zadnjo sejo občinskega sveta je bil pripravljen tudi predlog razveljavitve pogodbe med občino Novo mesto in OMV Istra o nakupu in ureditvi zemljišča za bencinski servis ob vzhodni cesti v Novem mestu. Svetniki predlagane razveljavitve pogodbe niso sprejeli, pač pa so pooblastili župana, da osnuje komisijo, ki bo stvari v zvezi s tem natančno proučila in poiskala najboljšo rešitev. Novomeška občina je jeseni 1994 sklenila pogodbo z OMV Istra iz Kopra, za gradnjo bencinskega servisa s spremljajočimi dejavnostmi so izdelali tudi zazidalni načrt. Gre za 3.382 m2 zemljišča, VELIKA RAZPRODAJA ! ženske, moške in otroške i KONFEKCIJE i ■ 20., 21., in 22. februarja J MENZA NOVOTEKS ! VAS VABI , na nakup blagav količinah, ki ■ so manjše kot običajno i TRGOVINA NOVOTEKS ! NOVO MESTO i za katero je OMV Istra plačal občini kupnino v višini 44.000 nemških mark. Že takrat družbeni pravobranilec ni dal “žegna” k tej pogodbi, poleg tega so se stvari potem še zapletle. Del tega zemljišča je javna pot, ostala pa so prišla v sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ena parcela pa je celo predmet denacionalizacijskega postopka. Skratka - lepa godlja. Da bi se stvar “elegantno” rešila, je sedanje občinsko vodstvo predlagalo razveljavitev pogodbe in vrnitev kupnine. A tu bi se šele zapletlo! Ker delitvena bilanca med občinami Novo mesto, Šentjernej in Škocjan še ni sprejeta, bi vračilo kupnine bremenilo vse tri občine. Najhujše pa šele pride. OMV Istra ni plačal samo tistih 44.000 mark kupnine, ampak je dal tudi 270.000 mark ekološke rente. Bo tudi vračilo tega denarja v primernih deležih odpadlo na sedanji občini Šentjernej in Škocjan? Novomeški svetniki se zavzemajo, da bi se zaplet rešil in da bi OMV Istra dobil to ali kakšno drugo primerno zemljišče za gradnjo svojega bencinskega servisa, češ da ga Novo mesto potrebuje. Na vrsti je županova komisija. A. BARTELJ gram sadik in semen. Rastlinjake naj bi zgradili do poletja. “Donosnost trgovine je sicer slabša, kot je bila v preteklosti in nekatere člane zadruge moti, da na račun trgovanja z njihovimi pridelki in živino pokrivamo trgovinski del, vendar to ni res. Trgovina nam celo omogoča, da zaradi tekočega dnevnega priliva lažje plačujemo • Zadnja leta so v podporo trgovinski dejavnosti v zadrugi razvili dva sejma: spomladanski Gregorjev sejem in jesenski Zadružni sejem, oba bodo pripravili tudi letos. Menijo pa, da bi morala prerasti v pomembna sejma novomeške regije. kmetom, kar nam prodajo, poleg tega pa je zadruga pravzaprav vse ena sama trgovina,” zaključuje direktor Premelč. J. DORNIŽ PRIKAZ REZI SADNEGA DREVJA RUMANJA VAS - Novomeška enota Kmetijskega zavoda Ljubljana vabi sadjarje na prikaz rezi sadnega drevja, ki bo v torek, 25. februarja, ob 16. uri v Rumanji vasi pri Stefanu Jakliču in v četrtek, 27. februarja, ob 16. uri v Straški gori pri Ladu TUrku. Sadno drevje bo obrezoval inž. Janez Hrovat iz Kmetijskega zavoda. PRIKAZ REZI VINSKE TRTE NOVO MESTO - Kmetijski zavod Ljubljana vabi vinogradnike na prikaz rezi vinske trte, ki bo v soboto, 22. februarja, v Stari gori v vinogradu Jožeta Žajca in ob 12.30 na Riglju v vinogradu Jožeta Finka. Vinsko trto bo obrezoval inž. Jože Maljevič iz Kmetijskega zavoda. I DOLENJSKI USTI LETOS 60 LET GD REBER - Gasilci iz Rebri pri Žužemberku lansko leto na svojem območju niso imeli požarov, so pa imeli veliko vaj in tudi gašenje namišljenega požara v strnjenem naselju. Letos bodo praznovali 60. obletnico ustanovitve. Iz male orodjarne je zrasel sodoben dom, v katerem imajo tudi nekaj sodobne opreme. Lani so jim s finančnimi sredstvi pomagali mestna občina Novo mesto, gasilska zveza Novo mesto in krajevna skupnost Žužemberk. Pohvalijo se lahko tudi s pionirsko in žensko desetino, ki sta poleg članske desetine dosegle dobre rezultate. Nedeljski občni zbor je ocenil delo gasilcev kot vzorno in še naprej zaupal vodenje društva Janezu Papežu. (Foto: S. Mirtič) Skupaj na lokalne volitve SDS je na Dolenjskem dobila okrog 20 odst. glasov - Pomladne stranke naj bi imele skupnega kandidata za župana NOVO MESTO - “Pred volitvami je naša stranka obljubljala enega poslanca, poslance so obljubljale tudi druge stranke, po volitvah pa ga imamo le mi,” je v uvodu novinarske konference občinskega in regijskega odbora Socialdemokratske stranke povedal predsednik novomeškega občinskega odbora stranke Miloš Dular. Analiza volitev na območju novomeške občine in dolenjske regije je pokazala, da je SDS dobila več kot 20 odst. glasov volivcev, kar je precej več od 16-odst. republiškega povprečja. S tem rezultatom so v stranki zadovoljni in menijo, da je to dobro izhodišče za bližnje lokalne volitve in volitve v državni svet in za predsednika države. “Odnosi med novomeškimi strankami pomladi so dobri, zato bomo vstrajali na tem, da dobimo skupnega kandidata za župana in da pred volitvami podpišemo skupni dogovor,” je dejal Dular. Največ glasov je SDS dobila v Žužemberku, Mirni Peči, v Novem mestu pa v Gotni vasi, Regrči vasi in Prečni. Boljše volilne rezultate so dosegli povsod tam, kjer imajo svoje krajevne odbore. Strankino delovanje nameravajo okrepiti predvsem v Šentjeneju, Trebnjem in Metliki. Janez Mežan, njihov poslanec v parlamentu, pa je spregovoril o zadnjih dogodkih okrog sestave vlade. “Stališče naše stranke je bilo vseskozi, da gre v vlado z vsemi tremi pomladnimi strankami, in to zagovarjamo še danes,” je dejal Mežan in nadaljeval, da so neglede na vstop SLS v vlado še naprej pripravljeni sodelovati s pomladnimi strankami. Mežan, ki je v državnem zboru predsednik odbora za šolstvo in šport ter kulturo, je na vprašanje glede obnove novomeške gimnazije dejal, da se je že nekajkrat pogovarjal z ministrom Gabrom in izpostavil probleme, ki jih imajo v Novem mestu z gimnazijo. Minister mu je zagotovil, da denar za obnovo bo, vprašanje pa je, če jo bodo lahko do novega šolskega leta obnovili gradbeniki, saj bi bilo za to potrebno delati v dveh izmenah. Dular pa je opozoril, da so problemi tudi z gradnjo srednješolske telovadnice in osnovne šole na Drski. V predvolilnem času so za njihovo dokončanje nekateri strankarski kandidati obljubljali denar, sedaj, ko so volitve mimo, pa so obljube snedli- J. D. Šentjemejska šola preobremenjena V njenih prostorih potekajo prireditve, predavanja, športne dejavnosti - Zmanjkuje časa za čiščenje in vzdrževanje ■ TVpi tudi okolica ■ Obnova atletske steze ŠENTJERNEJ - Število učencev se v šentjernejski šoli zadnjih 10 let ne spreminja veliko, na šoli imajo od 760 do 780 otrok. TVenutno imajo v 27-ih oddelkih 703 učence in v podružnični šoli Orehovica, kjer imajo 4 oddelke od 1. do 4. razreda, 65 učencev. Predlani so k šoli dobili tudi vrtec Čebelica, vendar je premajhen. Letošnje veliko povpraševanje so rešili z odprtjem več družinskih varstev. Zaradi devetletke bo nove učilnice potrebovala tudi šola: tri za nove oddelke in eno za računalniško učilnico. “Obstajata dve rešitvi: po prvi naj bi razširili vrtec in tam zgradili še 4 manjkajoče učilnice, po drugi, ki je cenejša in hitrejša, pa naj bi v obstoječi stavbi pridobili še dve mansardni učilnici, 2 novi učilnici pa naj bi pridobili v novem delu šole, vendar bomo po tej varianti rešili le šolo in ne tudi vrtca,” razlaga ravnatelj šentjernejske osnovne šole Pavel Thrk. Število otrok se zadnja leta ne spreminja veliko, se pa pojavljajo generacije, ko je zelo malo ali pa zelo veliko otrok, npr.: letos bodo imeli za 4 oddelke prvošolčkov, lani pa so imeli težave v Orehovici, ko je bilo le 8 prvošolčkov in so se skupaj s starši, ki živijo v vaseh proti Orehovici, dogovorili, da se nekaj otrok, ki bi sicer obiskovali šent-jernejsko šolo, vozi v Orehovico, in se s tem izognili kombiniranemu oddelku. “Na šoli imamo več kot polovico vozačev, saj se od septembra vozijo v šolo tudi otroci, ki so od šole oddaljeni manj kot 4 kilometre, ker morajo v šolo ob zelo prometni cesti. To pa zahteva drugačno organiziranost dela v šoli; največ težav je pri izvajanju interesnih dejavnosti,” pove ravnatelj. Čeprav so podeželjska šola, s kadrom nimajo težav. Skrbi pa jih, kako bo v bodoče. So pa na šoli zadovoljni z novo občino, saj ima posluh za njihove težave in se zanje, kadar je treba, tudi zavzame. Šentjemejska šola je bila zgrajena s samoprispevkom in s tem namenjena tudi dejavnostim kraja na športnem in kulturnem področju. Ker v Šentjerneju ni drugih prostorov, se tu odvijajo najrazličnejše prireditve, sestanki, predavanja, vaje. “Čeprav podpiramo te dejavnosti, pa nas že ovirajo pri izvajanju šolskega dela, saj pogosto zmanjka časa za redno čiščenje in normalno vzdrževanje prostorov,” pojasni ravnatelj. Obremenjena je tudi okolica šole, kjer se predvsem v toplejših mese- Pavel Turk cih sestaja mladina, ker se pač nima kje drugje. Šola ima dvorano z rokometnim igriščem, vendar za šolo ni najboljša rešitev, saj bi jim bolj prav prišle dve telovadnici. Ker je šentjernejski atletski stadion, ki je v neposredni bližini šole, v zelo slabem stanju, je šola dala pobudo, da bi ga obnovili, na to pa je Ministrstvo za šolstvo in šport poslalo priporočilo, da bi • Ker so šentjernejski učenci zelo aktivni tudi na kulturnem področju, so lani uvedli plaketo Slavček, ki jo podeljujejo ob koncu šolskega leta najbolj aktivnim učencem in skupinam na kulturnem področju. Na leto podelijo do tri plakete. bilo bolje, ko bi na stezo dali plastiko in da bo denar zanjo prispevalo tudi ministrstvo. Potem je prišel še predlog, da bi atletsko stezo od 300 m povečali na 400 in da bi zgradili tudi tribune za gledalce. Vendar šola s tem ne bo nič pridobila, okolica šole bo še bolj obremenjena, izgubili pa bodo asfaltna igrišča za odbojko in rokomet, ki jih bodo morali prestaviti severno od šole. “Idejni načrti so pripravljeni, vendar glede investiranja še potekajo dogovori. Mi pa bi radi le zagotovilo, da se bo začeta gradnja tudi v določenem roku končala,” pravi Pavel Turk. Seveda bo potrebno vsa igrišča potem ograditi, saj mladina, ki se tu rada zbira, že sedaj povzroča škodo in pušča za sabo nesnago, ki jo morajo potem počistiti učenci. j. DORNIŽ DOLENJSKI LIST HM 1 2 M A Š 1 1 H 1 OBČI 1 M HM Pohvalili skrb za čisto okolje V okviru praznovanja črnomaljskega občinskega praznika otvoritev Centralne čistilne naprave v Vojni vasi - Investicija vredna okrog 300 milijonov tolarjev - Druga faza kasneje_ VOJNA VAS PRI ČRNOMLJU - “Zadnja leta je mogoče opaziti zastoj pri investicijah za prepotrebne čistilne naprave, na kar je vplivala tudi uvedba lokalne samouprave. Zato vetja še večja pohvala Črnomlju, kije skrb za čisto okolje postavil med temelje globalne strategije razvoja mesta in občine,” je na otvoritvi Centralne čistilne naprave v Vojni vasi v petek, 14. februarja, povedal Marko Slokar, sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor RS. Ministrstvo je pomemben soinvestitor projekta, vrednega okrog 300 milijonov tolarjev, siy je pokrilo 27 odstotkov te investicije. Centralna čistilna naprava v Vojni vasi je zasnovana v dveh fazah, tokrat je dokončana prva, kamor spadajo objekti: upravna stavba in parkirišče, trafo postaja, črpališče, grablje in peskolov, oksidacijski bazen 1, zgoščevalec blata, črpališče blata in deponija za blato. Na čistilno napravo bodo priključene predvsem odpadne vpde iz gospodinjstev, medtem ko bo delež odpadnih vod iz industrije zanemarljiv. Aktivnosti za izgradnjo so se začele že jeseni leta 1987, naslednje leto je bil za projektanta izbran Hidroinženi-ring iz Ljubljane. Leta 1993 je bil za izvajalca del izbran Begrad iz Zaokrožena podoba Preurejena semiška zbirka bo v celoti na ogled obiskovalcem SEMIČ - Belokranjski muzej iz Metlike ima v stavbi nekdanje šole v Semiču krajevno zbirko. Z razstavljenimi predmeti in spremljajočim tekstom je v dveh prostorih v prvem nadstropju prikazana zgodovina Semiča in okoliških krajev od prazgodovine so konca druge svetovne vojne. V pritličju stavbe pa sta prav tako dva prostora: prvega Semičani uporabljajo za občasne razstvae in druge manjše prireditve, v drugem pa je poročna soba. V kletnih prostorih poslopja je pred leti že stala vinogradniška zbirka, ki jo je Belokranjski muzej postavil v sodelovanju s semiškimi vinogradniki. Ker je bila zbirka slabo obiskana, so se vinogradniki odločili, da ji vdahnejo nekaj življenja. Predlagali so, da bi polovico kleti uredili tako, da bi jo lahko uporabljali za pokušnjo vin, v drugi polovici pa naj bi ostala muzejska zbirka. V Belokranjskem muzeju v Metliki so se s predlogom strinjali. K sodelovanju so povabili tudi arhitekta Marjana Lobodo. M g .j. Črnomlja, izgradnja pa seje pričela leta dni kasneje. Na otvoritvi čistilne naprave je župan Andrej Fabjan povedal, da je šla za največjo občinsko investicijo - stala je okrog 300 milijonov tolarjev, ki pa prav gotovo ne bi uspela brez podpore ministrstva za okolje in prostor. To je v letih 1993-1995 z nepovratnimi sredstvi 67 milijonov tolarjev in v obliki ugodnega kredita 37,8 mi-ljona tolarjev za čistilno napravo prispevalo 67 milijonov tolarjev, kar pomeni 27 odstotkov celotne investicije. Zahvalil seje tako njim kot tudi projektantu, izvajalcu in ostalim ter napovedal, da bo druga faza, ki bo grajena kasneje, s predhodno dograditvijo kanalskega sistema v Črnomlju omogočila čiščenje do 10.000 ekvivalentnih enot, kar za območje Črnomlja pomeni dolgoročno rešitev. Pozitivno in predvsem pohvalno sta gradnjo čistilne naprave ocenila: Marko Slokar, ki je poudaril, da je skrb za okolje predvsem lokalna dolžnost, da pa tudi država po svojih močeh rada sodeluje, ter Radoslav Vodopivec iz Hidroinženiringa Ljubljana. L. MURN BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA DELUJE - Čistilno napravo v Vojni vasi je skupaj z županom Andrejem Fabjanom predal namenu Marko Slokar. Da pae-je bil vesel dogodek res prijeten, imajo zasluge člani tamburaške folklorne skupine Dragatuš, ki so poskrbeli za glasbene dodatke. (Foto: L. Murn) Škoda 93 milijonov tolarjev Toliko po prvih ocenah znaša škoda, ki jo je v občini Semič povzročil žled - Februarja prijaviti škodo SEMIČ - Letošnje zimske mesece je žled prizadel Belo krajino, in kakor kažejo prve ocene škode, zelo močno tudi občino Semič. Semiški župan Janko Bukovec je povedal, da je občina že 7. januarja na Regijski center za obveščanje poslala prvo obvestilo o škodi, ki je bila približna, saj so so bili vsi poškodovani kraji bolj ali manj nedostopni. Možnost ogleda na terenu je bila šele v začetku februarja, ko je komisija, sestavljena iz članov Zavoda za gozdove, predstavnika občine in dveh krajanov, v grobem pregle- M “zasnežen” le program V desetih najjužnejših vaseh lahko spremljajo TV program iz Bosne, Zagreba, Beograda, ne pa iz Ljubljane - Akcija? SINJI VRH - V desetih najjužnejših slovenskih vaseh v krajevni skupnosti Sinji Vrh, kljub temu da je slovenska televizija stara že nekaj desetletij, še vedno ne morejo gledati njenega programa ali pa v najboljšem primeru z močnim "sneženjem". Zato pa odlično sprejemajo TV programe iz Zagreba, Bosne in celo iz Beograda. Ne čudi torej, da je dobrih pet let potem, odkar je Slovenija samostojna država, predsednik KS Sinji Vrh Ivan Čemjak predlagal svetu KS, naj sprejme sklep o obveznem sodelovanju krajanov pri gradnji televizijskih pretvornikov Sinji Vrh I in Sinji Vrh II na Gorici in nad Sinjim Vrhom. Le s pomočjo teh bi tukajšnji ljudje lahko spremljali TV program v maternem jeziku. Vsako gospodinjstvo naj bi obvezno opravilo 20 prostovoljnih delovnih ur, bodisi pri opažanju temeljev in betoniranju temeljev za pretvornika in hišico z instrumenti ali kopanje jarkov za ozemljitev in električne vode. V primeru, da svet takšen sklep sprejme, bo objavljen v Uradnem listu RS, kar pomeni, da bi bilo potem moč gospodijstvo, ki bi se udarniškemu delu upiralo, sodno izterjati. Vrednost delovne ure naj bi bila 1.000 tolarjev. Večina krajanov je bila za tovrstno prostovoljno delo, našli pa so se tudi takšni, ki so se morebitnim obveznostim začeli izogibati, še preden sploh postanejo obveznosti. To so bili zlasti tisti, ki vidijo “zasneženi”slovenski program, a tudi nekaj takšnih, ki pravijo, da bodo program tako in tako videli, ko bo pretvornik, če gredo pomagat gradit ali ne. Čemjak, ki je sam opravil že nekajkrat po 20 udarniških ur samo za pretvornika, pa se sprašuje, če po takšni logiki tem ljudem niti gasit ne bodo šli, če jim bo gorelo. Kako se bodo dogovorili v sinjevrški krajevni skupnosti, bo pokazal čas, res pa je, da brez pretvornikov slovenskega TV programa ne bodo mogli videti. Drži, da pretvornika nista njihova ali zgolj njihova skrb, vsaj nekoliko dobre volje pa bi po prepričanju njihovega predsednika morali pokazati. Ne nazad-nje jo je tudi država, saj je dala za opremo v pretvornikih 8,6 milijona tolarjev, pa občina, ki je odrinila več kot 2 milijona tolarjev, prav tako pa bo prispevala opremo RTV Slovenija. Da so najjužnejši slovenski kraji zapostavljeni in za marsikaj prikrajšani, nedvomno drži, prav tako pa velja, da si bodo morali pomagati tudi sami, če hočejo, da jim bodo pomagali še drugi. MIRJAM BEZEK-JAKŠE dala nastalo škodo. Skupna prva ocena škode znaša 92.936.750 tolarjev, in sicer: v kmetijstvu, kjer so poškodovani predvsem sadovnjaki, znaša okvirna škoda 2 milijona; v gozdovih je opustošenje največje in naračunali so več kot 68 milijonov tolarjev škode; očiščenje 80 km gozdnih in veliko lokalnih cest bo stalo nad 5 milijonov tolarjev; po podatkih Elek-tro Črnomelj znaša škoda na ele-ktro omrežju več kot 16 milijonov tolarjev; odprava poškodb na samonosilnih kablih zaradi padanja dreves je po oceni Telekoma stala 230 tisoč tolarjev; škoda na vodostajih še ni ocenjena, ravno tako pa tudi ne na objektih naravne in kulturne dediščine: poškodovani so bili na Hrastu na Smuku in kapelica pri Smočki luži. To je le prva ocena škode, dokončna pa bo možna na podlagi prijav škode posameznikov in ustanov, za kar je čas do konca februarja. Prijavnica se dobi na sedežu občine ter na Zavodu za gozdove. L_ Razvoj ne bo več prepuščen samemu sebi V društvu za razvoj Bele krajine pripravili zanimiv program ČRNOMELJ - Sredi decembra je bilo v Črnomlju ustanovljeno društvo za razvoj Bele krajine, imenovano po Martinu Janžekoviču. Glavni namen društva je prizadevati se za razvoj Bele krajine, odprto pa bo za vse belokranjske probleme, ne glede na občinske meie. Ustanovitev društva so podprli tudi župani vseh treh belokranjskih občin, zato upajo, kot je dejal predsednik društva Jože Weiss, da bo imelo društvo ustrezne razmere za delo. V društvu so pripravili natančen načrt dela za letošnje leto. Tako bodo razpisali nagrade za inovatorje. Podelili naj bi tri nagrade v skupni vrednosti najmanj 300.000 tolarjev. Pripravili bodo okroglo mizo o srednji šoli in razvoju Bele krajine. Ugotoviti nameravajo, kakšne so pri gospodarskem razvoju potrebe Bele krajine, na osnovi teh ugotovitev pa bodo predlagali izobraževalne programe. Cilj društva je, da se v Beli krajini zaposli čimveč diplomantov visokih šol, zato bo društvo pripravilo o tem okroglo mizo in že kaj. V društvu za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič so izračunali, da jih bo uresničitev letošnjega programa veljala 820 tisoč tolarjev. M. B.-J. DOLENJSKI LIST vaš četrtkou prijatelj Mrliška vežica je bila lani največji zalogaj Uspešno leto metliške mestne skupnosti METLIKA - V mestni skupnosti Metlika, ki poleg občinske prestolnice zajema še Križevsko vas in Bočko, te dni pripravljajo načrt dela za letošnje leto. Pretresli pa so že delo od aprila lani, ko je bil svet mestne skupnosti izvoljen, in z zadovoljstvom ugotovili, da so bili uspešni. V lanskih devetih mesecih so popravili asfaltne poti po mestu, s pomočjo krajanov asfaltirali pot na Veselico ter s pomočjo občine razširili Šolsko ulico, kar je mestno skupnost veljalo 3 milijone tolarjev. Gasilskemu društvu Metlika so pri nakupu opreme pomagali z 200 tisočaki, gasilcem iz Križevske vasi s 100.000 tolarji, pri obnovi farne cerkve sv. Nikolaja pa s 300 tisočaki. Za javna dela so prispevali 100.000 tolarjev, ob 20-letnici folklorne skupine “Ivan Navratil” pa polovico manj. Največji zalogaj je bila obnova metliške mrliške vežice. Poleg zamenjave strehe so temeljito obnovili zunanjost in notranjost obeh vežic, sedaj pa čakajo še na ozvočenje. “Naložba je veljala 15,7 milijona tolarjev, poleg mestne skupnosti pa je del denarja prispevala še občina, ki je odobrila tudi premostitveno posojilo, ki ga bomo vrnili letos,” pove predsednik mestne skupnosti Anton Černič ter pohvali dobro sodelovanje članov skupnosti. M. B.-J. NASTOP TILNA SKUBCA SEMIČ - V okviru prireditev “Krakarjevi dnevi” bo v organizaciji KUD Orel Semič v nedeljo, 23. februarja, ob 19. uri z recitalom “Slomšek med nami” v semiški župnijski cerkvi nastopil televizijski napovedovalec in voditelj Tilen Skubic. O “PUP’’-U IN KULTURNEM DOMU - To sta bili temi problemske konference, na kateri so sodelovali tudi (od leve proti desni): predsednik semiškega občinskega sveta Anton Malenšek, Janko Bukovec in Danilo Breščak. (Foto: L. M.) Občina Semič se zaveda dediščine Semiški svetniki za pojasnila v zvezi s PUP-om poprosili ZVNKD Novo mesto - D. Breščak: “Bogato dediščino je treba izkoristiti” ■ Dom obnoviti ali narediti novega? SEMIČ - Zaradi nejasnosti v zvezi s prejetjem odloka Prostorsko-ureditvenih pogojev (PUP) Občine Semič, ki predvidena vrsto objektov kot kulturno dediščino, so svetniki za pojasnilo in natančnejšo razlago poprosili Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (ZVNKD). Pereča tema problemske konference v četrtek, 13. februarja, zvečer pa je bil tudi semiški kulturni dom, ki je v zelo slabem sta-nju. Treba se bo odločiti za obnovo ali pa za gradnjo novih prostorov. Direktor ZVNKD Novo mesto Danilo Breščak je najprej orisal delovanje in namen zavoda, že takoj na začetku pa si je - glede na pripombe in bojazni svetnikov ter ostalih, da bi sprejetje odloka o zaščiti določenih objektov v občini prineslo le finančne obremenitve in druge težave - zastavil vprašanje, ali je spomeniško varstvo sploh potrebno, če predstavlja oviro v razvoju. Razložil je razliko med dediščino in kulturnim spomenikom in povedal, da se pripravlja nov zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine. “Zelo smo se trudili pri pripravi PUP-a za Občino Semič in tudi nocoj bi radi, da se spozna upravičenost, da se določeni objekti pustijo uvrščeni v sezname. Občina ima bogato dediščino, samo vprašanje je, kako jo izkoristiti. Starim objektom je treba dati nov pomen,” je dejal in spomnil na kmečki turizem ter projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Breščak je s sodelavci s pomočjo diapozitivov, ki so nastali ob delu na terenu, podrobneje prikazal semiško arheološko dediščino, objekte etnološke dediščine, zgodovinsko dediščino in dediščino druge svetovne vojne ter naravno dediščino. Skupaj so poudarili, da PUP pomeni le evidenco bogastva dediščine v občini, kar pomeni, da se pri obnavljanju takih objektov bolj pazi, da se ohrani njihova “duša” in da vasi ne bi izgubile svoje identitete.&0 let stari semiški kulturni dom močno kliče po obnovi. Boris Lorkovič iz biroja Arha, d.o.o., iz Črnomlja je predstavil idejno zasnovo temeljite obnove. Stroški sanacije bodo že po sedanjih ocenah visoki. Obiskovalci so razmišljali, ali ne bi bilo morda smotrneje graditi nov kulturni dom, ki bi bil prostornejši (sedanja dvorana ima 180 sedežev), da bi bila dvorana opredeljena kot večnamenska, kinodvorana itd. Vsekakor bo odločitev težka. L. M. Sprehod po Metliki MIRKO BERKOPEC, VODJA ŠPORTNEGA DRUŠTVA NINJA, je bil na sestanku Športne zveze Metlika oster kot britev. Največ časa je porabil za pripoved o nesoglašanju z razdelitvijo denaija za leto 1996, malo manj za “napad” na župana, ki po njegovem mnenju nima posluha za borilne veščine, nekaj minut pa je tudi grozil, da bo prijavil neimenovanega človeka, češ da je nepravilno trošil denar, namenjen športni dejavnosti. Če bo grožnjo uresničil, se torej obeta prvovrsten športni škandal, ki bo ponesel ime Metlike na naslovnice slovenskih časopisov in revij. Naj se piše, pa četudi slabo. Črnomaljski drobir LAHINJI SE PIŠEJO BOLJŠI ČASI - Na otvoritvi čistilne naprave v Vojni vasi pri Črnomlju je župan spomnil, daje bil pogin rib v reki Lahinji dobra potrditev, da je gradnja take naprave nujna. Uidi Marko Slokar z Ministrstva za okolje in prostor RS je pohvalil to investicijo in povedal, da je bistveno pripomogla k izboljšanju kvalitete Lahinje, ki je sedaj v drugem do tretjem kakovostnem razredu. Vse lepo in prav, toda vsaj na otvoritveni dan bi bilo treba malo bolje počistiti obrežje reke v bližini čistilne naprave, kjer je bilo mogoče opaziti smeti in “piksne”. V VOJNI VASI “KANALIZACIJSKA VOJNA” - V Vojni vasi so na občinski praznik res dočakali uradno otvoritev čistilne naprave, ki se nahaja pod vasjo, ljudi pa veliko bolj moti, da se še vedno ni skoraj nič naredilo v zvezi s kanalizacijo. Na občini so Vojničani dobili odgovor, da ni denarja za izdelavo načrtov. Toda vaščani menijo, daje zaradi čistilne naprave okolje kljub sodobni tehnologiji sedaj v slabšem položaju, in zahtevajo, naj občinski svet ob sprejemu letošnjega proračuna zagotovi denar za načrt kanalizacije, ki naj se v letu 1998 tudi zgradi. Semiške tropine DEDIŠČINA NI ISTO KAR KULTURNI SPOMENIK - Semičane je ob razpravljanju o od; loku PUP-a svoje občine najbolj zanimalo, kaj se zgodi, če je veliko objektov uvrščenih v seznam dediščine, kot se je to zgodilo v njihovem primeru, in predvsem zakaj morajo o tem odločati na občinskem nivoju, če pa to že določa zakon. “Zakaj je treba objekte dvakrat zavarovati, ali to ne pomeni le novih obveznosti do občine?” Njihovo bojazen je delno ublažil “šef” ZVNKD Novo mesto, ki je pojasnil, da za kul; turne spomenike veljajo strožji kriteriji in je zanje poskrbljeno, dediščina pa so vsi objekti, ki v nekem prostoru predstavljajo tradicionalno formo in jih zavod le evidentira. Seveda se tudi dediščina da obnavljati, toda le z več občutka. Vsi pa so se strinjali, da je treba poskrbeti, da naše vasi ne bi izgubile svoje identitete. KULTURNI DOM ZA 60 LET? - Koliko časa zdrži kulturni dom, so se spraševali na problemski konferenci, ki je potekala v starem in vse bolj neprimernem semiškem kulturnem domu, starem 60 let. Vse kaže, da pregovor Starejši je, boljši je tokrat ne velja, saj se obiskovalec kake kulturne prireditve že lahko boji za streho nad glavo (strop ni najbolj trden), zaradi nepravilnega in hrupneg ozec u iiujiu^ujvvi r ™ Bolj nestabilnem odru itd. Pomembno vprašanje, na katero bo treba najti odgovor pred odlo; čitvijo, ali kulturni dom obnoviti ali graditi novega, pa je tudi, alt prostorsko stara dvorana s 180 sedeži zadostuje ali ne. Predsednik sveta Malenšek je dejal, da je treba gledati v prihodnost, kar pomeni, da je potrebno računati na porast natalitete v občini-Optimistično, ni kaj. “GUSARJE” REŠILI OSNOVNOŠOLCI IN MLADI IZ VRTCA - V starih dobrih časih je v Semiču pustna skupina “Gusar; ji” pripravljala pustovanje. Nekaj časa so bili celo edini v Beli krajini. Ampak nič ni več tako, kot je bilo, in tako letos z njimi ni bilo nič. Semiško pustovanje so tako “reševali” osnovnošolska, mladina in otroci iz vrtca, ki so se v domiselnih in zanimivih maskah na pustni torek v povorki sprehodili skozi Semič, in to na čelu s šolskim hišnikom in glasbenikom Slavkom Plutom. Morda pa se bodo Gusarji prihodnje leto le našemili. Vsaj v gusaije. Drobne iz Kočevja m,9 SAMOPRISPEVKU ŠE NIC DOKONČNEGA - Čeprav so kočevski občinski svetniki na ponedeljkovi 2. izredni seji kočevskega občinskega sveta spreje-11 program občinskega samoprispevka za naložbe na področju šolstva in športa, pa s tem o samoprispevku še ni rečeno nič dokončnega. Sedaj se ve le, da če samoprispevek do, potem bo iz samoprispevka zbrani denar namenjen za izgradnjo nove osnovne šole v Kočevju, športne dvorane ter telovadnice v Stari Cerkvi. ZA ALI PROTI SAMOPRISPEVKU - Kakšno je razpo-‘ozenje ljudi za uvedbo samoprispevka, je težko reči. Medtem Ko nekateri prisegajo, daje nova sola v Kočevju potrebna, pa dru-gth tudi že deset let trajajoči dvoizmenski pouk z vsemi svojimi negativnimi posledicami o tem J16 more prepričati. Ker pa je takšno razpoloženje žal tudi med svetniki, je težko reči, ne samo, ali oo samoprispevek uspešen ali ne, marveč celo to, ali ga bo občinski SV®I sploh razpisal. T DENARJA NE BODO ME-IALI STRAN - Vsak referendum veliko stane, zato so se v Kočevju odločili, da ne bodo metali denarja stran po nepotrebnem Samoprispevek bodo raz-Ptsali le, če bodo poizvedovanja na terenu v obliki anketiranja oceanov pokazala, da bo referen-uspešen. Zato so tudi na ponedeljkovi izredni seji sveta nalozih komisiji za volitve in imenovanja, naj še v tem tednu imenuje skupino za pripravo in izved-no propagandnih aktivnosti v ~yea 2 načrtovanim samoprispevkom. Časa ni več ravno veliko! Ve naj bi se občini izšli vsi njeni tačuni, bi namreč moral začeti denar iz samoprispevka pritekati letc^začetkom druge polovice OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Po čem sklepaš, da kočevski Planinci bolj slabo prebirajo Dolenjski list? - Ker so na razstavi predstavili časopise, revije in fotografije iz časopisov, ki so o planinstvu porotah veliko manj kot Dolenjski list, K katerega niso "razstavili" niti črke ali fotografije. Osilniški nadev OTVORITEV BO ZA PRAZ-ntiK - Urejanje še ene učilnice pri novi šoli počasi napreduje. Na olo. Razred bo, sicer z zamudo, kmalu dokončan, otvoritev pa bo šele za občinski praznik. KVIZ O PESNIKIH - Za slovenski kulturni praznik je bila v osilniški dvorani proslava z recitacijami pesmi Franceta Prešerna ,n drugih pesnikov ter kviz o Poznavanju slovenskih pesnikov, Pisateljev in igralcev. Na ta dan so pripravili tudi razstavo del slo-ih Pesnikov in pisateljev. KULTURNI DAN - V začetku lebruarja je bil v Osilnici kultur-"* uan, ki ga je organiziralo vodstvo šole. Na ta dan je bila tako imenovana Bevkova literarna delavnica, predvajali so film t astirci, za zaključek pa je bil še Pogovor o življenju in delu pisatelja Franceta Bevka in pesni-taFranceta Prešerna. .PROGRAM ZA DAN ŽENA a olarji že vadijo za prireditev ob f'marcu, dnevu žena, ko bodo jzvedli priložnostno kulturno Prireditev. Laški sel PREDAVANJE NA VALENTINOVO - V Velikih Laščah je bilo 14. februarja predavanje Darinke Suljevič “O človeku, medsebojnih odnosih in bogastvo , vekove notranjosti”. Organiziral gaje Kmetijsko zavod-Kmetij-sKa svetovalna služba, enota Ve-'ke Lašče. Po predavanju so ustanovili društvo podeželske mladine. USTANAVLJAJO RIBIŠKO DRUŽINO - Ribiči z območja Jaukih Lašč, ki so zdai včlanjeni v ribiško družino Ribnica, so Predlagali domači občini, naj ustanovi samostojno ribiško dru-Temu so naklonjeni tudi občinski možje, ker menijo, da bi ažje usklajevali nekatere zadeve zvezi z varstvom voda in ribami J domačimi ribiči kot z ribiči *bniške občine, ki so po nji-J*9vem mnenju manj zainteresirali Ja podobne zadeve, kot so v bčini Lašče. Domači ribiči pred-'a§ajo tudi, da bi Rašico delno 2ajezili in tako ustvarili jezero. v LETNA SOLA V NARAVI -Sodstvo šole in starši učencev 3. ^reda so se že dogovorili, da bo .et°s poletna šola v naravi od 13. 18. junija na Debelem Rtiču in se je bo udeležilo vseh 47 učenčev. Sola bo veljala starše na u brstični ohrovt po 400, liter ebulčka po 300 do 500 in cvetača Po 300 tolarjev. Lonček smetane J® stal 600 tolarjev, kilogram s>rčka 400, med 600 do 700, kozarec kuhanega masla 600, jajca 25 0 30* zavitek mlincev 250, prav oliko tudi zavitek rezancev, pavice 600, slanina 1.200, orehi . do 1.000, suhe slive 600, fozme 500, jabolka 80 do 100 in ruške 150 tolarjev kilogram. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-mu so imeli naprodaj 150 do 3 esece starih prašičev, 20, starih do 5 mesecev, in 40 starejših. rv,h so prodali 80 po 420 do 450, “rugih 10 po 310 do 350, tretjih Pa 25 po 210 do 260 tolarjev kilogram žive teže. MALKOVEC - Odnos Ljubljanskih mlekarn, kot da mora biti kmet zadovoljen, da sploh lahko odda mleko, o njegovi ceni pa da skoraj nima smisla izgubljati besed ob večji ponudbi od povpraševanja, je postal za precej rejcev že tako nevzdržen, da so pričeli iskati podatke, kaj ponujajo druge mlekarne. Polovici kmetij z mlečno pridelavo na levem bregu Save je bilo monopola Ljubljančanov zadosti, in so tako 1. februarja presedlali k celjskim mlekarnam ne glede na grožnje in morebitne posledice. Na občnem zboru sevniškega govedorejskega društva na Malkovcu so preteklo nedeljo večji rejci opozarjali, da kmetje niso dosti povezani in složni. Kajti če tega ni, veliko lažje manipulirajo z njimi tako zadruga kot mlekarne. Predsednik društva Milan Lončar je izračunal, da je še leta 1993 dobil mleko plačano po 53 tolarjev, lani pa le še po 48 tolar- jev. “Hribovci se sprašujemo, kaj bomo delali, ko nam mleko ne gre in iščemo dodatne vire zaslužka?! Na splošno je stanje porazno,” je poudril Vlado Pompe s Križa pri Razborju. Lončar je še dodal, da jih je direktorica sevniške M-Kmečke zadruge Andreja Jamšek že podprla v njihovih zahtevah 2 meseca pred volitvami oz. iztekom njenega mandata; potem SKORAJ ZA 10 TOLARJEV PADLA CENA MLEKA - Pri večjih pridelovalcih je cena mleka lani generalno padla za skoraj 10 tolarjev, zelo pa so se znižale tudi intervencije države za mleko oziroma za krave. Na nedeljskem občnem zboru sevniških govedorejcev v Malusovi zidanici na Malkovcu (na posnetku) je sevniški župan Jože Peternel dejal, da se bodo morali kmetje bolj specializirati in da bo tako, kot je, dokler bodo odvisni od nekaj mlekarn. Na zboru so za novega predsednika društva izvolili Vinka Špital-erja iz Podgorice, za podpredsednika Rudija Kajtno, v odboru pa so še Milan Lončar, Vlado Pompe, Janez Oblak (Kladje), Franc Kos (Rupa), Branko Ameršek (Žabjek), Tone Marolt (Radna), Jože Papež in Rudi Rupar (Zavratec). Konjerejci dobro zapregli Obnavljajo vozove in sani, ki jih bodo prikazali javnosti ■ Načrti Konjerejskega društva Velike Lašče VELIKE LAŠČE - “Konjerej-sko društvo Velike Lašče je bilo ustanovljeno šele novembra lani. Združuje 53 konjerejcev, predsednik pa je mag. Franc Kraljič,” je povedal strokovni tajnik društva mag. Peter Indihar in dodal, da bodo te dni imeli občni zbor. Komaj konec minulega leta ustanovljeno društvo je organiziralo Miklavžev sprevod, Štefanovo blagoslovitev konj ter predavanje dr. Marjana Kosca o reprodukciji v konjereji. V letošnji plan dela pa nameravajo, kot ugotavlja tajnik Indihar, zagotovo vnesti dvodnevni konjeniški izlet po občini v sodelovanju s konjeniškim društvom “Martin Krpan” iz Nove vasi. Določeno je že, da bo to 10. in 11. maja, prenočevali pa bodo v Rutah. Organizirali bodo še več drugih akcij. Posebno pohvalno pa je, da bodo skušali ohraniti stare vozove in sani, jih fotografirali in zapisali njihova stara imena. Nekaj takih nazivov za vozove je: furmanski voz, federvagen, zapravljivček, bagerle; za sani pa: hitrce (za vožnjo lesa), nobel sankce itd. Prihodnje leto, ko bo v Laščah živinorejska razstva, pa bodo te vozove in sani pokazali tudi javnosti. J. P. kmetijski nasveti Jablani svetla prihodnost SmNaJse sadjarji boje prihodnosti? To ne zgolj retorično vprašanje p 0 n.a tej strani zastavili nad poročilom o 5. sadjarskih dnevih v S|f* * * * vja’ Ki so ob koncu januarja potekali v Artičah. Odgovor je Dr h °r n*kalen, vendar “pod določenimi pogoji”. Sadjarstvo, P edvsem pa pridelava jabolk, je ena najbolj perspektivnih svpftljskih t.ržnih niš> žal Premal° izkoriščenih. Ze pred drugo dn •k10 v?ino smo z ozemlja takratne Slovenije izvozili na tuje . J5.000 ‘n vei"ton (predvsem štajerskih) jabolk, pa kje je bila tehnologija pridelovanja in kje je danes! ^lovenjjii ima za pridelovanje jabolk skorajda idealne naravne bla nost*’ *e b°lj izkoristiti jih mora in s pomočjo kakovostne ‘agovne znamke temu ustrezno tudi tržiti. V Artičah so sadjar-1 strokovnjaki v svojih referatih poudarjali, da so predvsem pre-"tajhni pridelki v naših plantažnih sadovnjakih ovira za Pešnejse tekmovanje z avstrijskimi in italijanskimi sadjarji, ki kraljujejo na srednjeevropskem trgu. Naši intenzivni nasa-,omajejo od 15 do 20 ton jabolk na hektar, njihovi pa še enkrat . 'ko. S tem se nikakor m mogoče sprijazniti, nekateri strokov-akrepi so nujni, in to že v bližnji prihodnosti. s ^adjarsko obnovo je treba pospešiti, saj mora zajeti vsaj 5 odst. očnjakov na leto, da se ne bo poslabšala starostna sestava s ?(°ječih nasadov. Najsodobnejši in najdonosnejši so zdaj na-tar' Z gostim sajenjem, ki presega 3.000 sadnih drevesc na hek-„ r> ccpljenih na podlagi M9 in M27. V poskusnih nasadih je taka om°ta’ k' seve(ta več stane, zato pa zaradi takojšnje rodnosti mogoča tudi hitrejše prilagajanje zahtevam trga in okusu uPcev, dajala skoraj dvakrat večje hektarske pridelke. : v strokovnih referatih, pripravljenih za sadjarske dneve Posav-n S°- navedeni tudi ukrepi, s pomočjo katerih bi bilo mogoče Pečati rodnost v obstoječih nasadih. Predvsem je treba z ročnim krčnim redčenjem plodičev preprečiti izmenično rodnost aovnjakov, ki se spet pojavlja, z uporabo rastnih retardantov p zavreti preveliko bujnost dreves, ki slabo vpliva na rodnost. , Psebno pozornost je treba posvetiti rezi in varstvu pred voluharjem, ki je po prepovedi zelo strupenega endrina spet postal a nekatere sadjatje nerešljiv problem. Inž. M. L. mag. Peter Indihar so jo tudi rejci podprli, “takoj po volitvah pa je obrnila ploščo”, so pritrjevali še nekateri rejci in se spraševali, koliko je ta zadruga sploh še - kmečka. Mlečna pridelava je dosti dražja kot mesna, je menil Vinko Špi-taler iz Podgorice, in poudaril, da dokler ne bodo imeli paralelnih vzorcev mleka, očitno ne bo šlo, ker je pri kmetih pač močno načeto zaupanje v organizatorje odkupa in mlekarne. Jože Papež iz Zgornjih Vodal je rekel, da se kmetje pač ne organizirajo bolje, ker za to nimajo časa, da morajo nekomu zaupati, zato pa tega bolj nadzirati in še lobirati, Špitaler je dodal, da so to pač zaupali zadrugam in da so lahko nad njimi v Sloveniji razočarani, saj so vanje dosti vlagali. Lončarje dejal, daje proizvodnja mleka v zadnjem letu padla za okrog 40 odstotkov, Rudi Kajtna iz Žirovnice pa mu je pritrdil, da ni nobena laž, da mlečna pridelava usiha. P. PERC Nori časi, ne krave Kmet Stane Godec o kmetovanju in norih kravah DOBREPOLJE - “Včasih sem redil 16 do 18 bikov, zdaj pa jih le še 10 in 8 krav. Stane Godec Počasi bo treba z rejo nehati, ker se ne splača, saj dobim kilogram mesa druge klase plačan po 430 tolarjev,” ugotavlja 60-letni kmet in kmečki upokojenec Stane Godec iz vasi Cesta v Dobrepolju. Pri reji in kmetovanju mu z nasveti pomaga inž. Jože Andoljšek, kmetijski svetovalec. Zrejene bike prodaja v klavnice v Kočevje in Ljubljano. Pravi, da že dolgo ve, da gre nekaj narobe, ali pa je znanstvenikom ušla kakšna bolezen iz laboratorijev. “Morda pa vse to z živino in ljudmi počno študirani in odgovorni zato, ker je Zemlja že skoraj prenaseljena in je potrebno, da umre več ljudi in se naredi prostor novim,” je po zdravi kmečki pameti posumil kmet Stane Godec. J. P. NAŠI KMETJE V BRNU - Traktorje zetor cenijo tudi slovenski kmetje. Vse, ki so v decembru 1996 kupili traktor te češke znamke, je generalni zastopnik za Slovenijo Gorenje Trgovina povabil na izlet v Brno, združen z ogledom tovarne Zetor. V tovarni, ki je lani slavila 50-letnico, bodo letos izdelali 13.000 traktorjev, sicer pa so v evropski proizvodnji traktorjev udeleženi s 4,5%. Letos bodo poslai na trg dva nova traktorja moči več kot 100 KM, in sicer 73 41 in 115 40. Novosti bodo v Sloveniji naprodaj v jeseni, po Mednarodnem kmetijskem živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Za prodajo traktorjev zetor v Sloveniji je Gorenje Trgovina organiziral mrežo 23 zastopnikov, generalni seviserAPS Avtoprevozništvo in servisi Velenje ima po Sloveniji 12 pogodbenih serviserjev, v Velenju pa centralno skladišče z originalnimi rezervnimi deli. Med tistimi, ki so potovali na izlet v Brno, je bil tudi Jože Švirt iz Jelš pri Otočcu z ženo Kristino (na sliki). Povedal je, da je decembra lani kupil zetor 73 40; to je že njegov šesti zetor. Vsakič kupi močnejšega. Z njim je zadovoljen. (Foto: Marjan Lipovšek) Z neenotnimi kmeti bodo še pometali EN HRIBČEK BOM KUPIL... Slej ko prej velja, da trta na Škarjah rodi Prve lepe dni vsak vinogradnik izkoristi, da pregleda svoj vinograd. Prav je, da preveri prezimitev vsake sorte. Le tisti vinogradnik, ki je vsako leto redno zadostil zahtevam (rez in zelena dela), kot so terjale trenutne razmere, lahko pričakuje lepo, brezskrbno delo. Uti, rastlini sonca in skromnih talnih razmer, smo, namesto ustreznega obremenjevanja in zagotavljanja razvoja korenin tudi v globino, z gnojenjem, žal največkrat samo z umetnimi gnojili, izsiljevali prevelike pridelke. Zaradi tega v lesu ni več zaloge hranil, ki jih trta nepogrešljivo potrebuje do nastanka šestega členka, dokler ni ponovno zmožna asimilacije. Suša v letu 1993, potem pa še sorazmerna preobremenitev sta trto popolnoma izčrpala. Les ni dozorel, kot bi moral. Meritve odstotka suhe snovi kakor tudi videz rozg kažejo, da na slehernem trsu obstajajo velike razlike v kakovosti enoletnih rozg. Zadovoljivo dozorela rozga mora vsebovati vsaj polovico suhe snovi, kar imenujemo klenost rozge in čutimo pri rezi kot odpor Škarjam. Čeprav je znaten delež trsov • s slabo dozorelimi poganjki, s skrbno odbiro vendarle mogoče najti bolj dozorele rozge za rodni les, katerih očesa bodo dobro ali vsaj zadovoljivo odganjala. Pri tem je potrebno dosledno spoštovati pravila za ustrezno obremenjevanje trte. Izhodišče je število in dozorelost poganjkov v preteklem letu. Na vsako dozorelo (kleno) rozgo je namreč možno pustiti po eno oko na rodnem lesu. Da bi to lažje razumeli, se vprašajte, Ureja: dr, Julij Nemanič zakaj lansko pomlad, kljub večjemu številu puščenih očes, jih veliko ni odgnalo ali pa so mladice kljub gnojenju shirale. Zaradi zelo različne dozorelosti posameznih rozg na kateremkoli trsu moramo po določitvi ustrezne obremenitve pred odstranjevanjem odvečnih poganjkov ugotoviti, kateri so dovolj kleni neglede na bolj ali manj ustrezen položaj na trsu. Vedite, da bodo samo očesa na klenih rozgah dobro odganjala in dala razvite rozge! Ker je osnovni namen zimske rezi omogočiti trti razvoj dobrih poganjkov in na njih zadosti listne mase, ki je sorazmerna njeni moči, ne moremo zmanjševati obremenitve trte z grozdjem tako, da bi pustili manjše število očes pri sortah z velikimi grozdi; to lahko storimo samo z redčenjem odvečnih grozdov. Pri rezi lahko samo odberemo rozge tako, da bo imela trta manj rodnih in več slabše rodnih očes. Zato pri sortah z velikimi grozdi puščamo več kratkih rozg (rez na daljše reznike ali penjevce), pri sortah z majhnimi grozdi pa eno daljšo (kot šparon) in kakovostno oz. dozorelo rozgo. Cilj mora biti dosegati na popolnoma razvitem poganjku pridelek okrog 20 dag grozdja. Ker so osnove enoletnih rozg še slabše dozorele, je težko odbrati primerno rozgo za nadomestni les (reznike). Priporočam, da pustite na dveh rozgah po eno oko namesto rezni-ka z dvema očesoma. Če bo odgnal premočan poganjek, ga lahko vršičkamo, takoj ko odžene 5 lističev, da dobimo primerne zalistnike za rez v prihodnjem letu. Prihodnjič bom objavil podatke o meritvah dozorelosti lesa pri žametni črnini in pravila za rez mladih trsov v drugem in tretjem letu. Inž. JOŽE MAUEVIČ OBČNI ZBOR SEVNIŠKIH VINOGRADNIKOV SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj vabi člane in ostale vinogradnike na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 9. uri v restavraciji sevniškega hotela Ajdovec. Po občnem zboru bo znani agronomski strokovnjak in profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Leskovšek predaval o zatrav-ljenju in gnojenju vinogradov. PREDAVANJE 0 BOLEZNIH IN NAPAKAH VIN VAVTA VAS - Kmetijska svetovalna služba Kmetijskega zavoda Ljubljana vabi vinogradnike na predavanje o boleznih in napakah vina, ki bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 18. uri v prostorih osnovne šole Vavta vas. Predavala bo svetovalka za vinarstvo Katarina Merlin, dipl. iž. živilske tehnologije iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. I DOLENJSKI IISTI helesa mzLtm gospodinjski kotiček Solata kot glavna jed Med gastronomske užitke vseh letnih časov po pravici uvrščamo raznovrstne solate iz več vrst zelenjave, dopolnjene z mesom ali mesnimi izdelki, ribami, jajci, sirom ali žiti. Po sestavi in hranilni vrednosti so lahko tako bogate, da zadostujejo za {javno jed. Imenujemo jih polnovredne mešane šolajte, ki nam v tem zimskem času nudijo dosti vitaminov, rudnin in zelo potrebnih vlaknin. Za pripravo zimskih solat vam predlagam nekaj primerov in vse količine so preračunane za 4 osebe. Za GRAHOVO MEŠANO SOLATO potrebujemo 400 g vloženega graha, 150 g vloženih šampinjonov v slani vodi, 2 jabolki, 4 rdeče korenčke, 1 čebulo, poper, peteršilj, 4 žličke olja in kis po okusu. Če imamo zamrznjen grah, ga poprej prekuhamo, jabolki narežemo na majhne kocke, korenje nastrgamo surovo, lahko pa ga skuhamo in narežemo na rezine. Čebulo zmeljemo v strojčku ali na drobil no sesekljamo skupaj s peterši- ljem. Vse sestavine dobro premešamo z ostalimi dodatki in solato postrežemo s polnovrednim kruhom. Leča je stročnica, ki vsebuje veliko toplih vlaknin, zato je zelo primerna kot priloga k mesu. Za LEČO V SOLATI potrebujemo 200 g leče, 100 g kuhanih koruznih zrn, 2 jabolki, 200 g poltrdega sira, 1 čebulo, 4 žličke oljčnega olja ter sol in kis po okusu. Lečo dobro operemo in za nekaj ur namočimo. Kuhano odcedimo in vodo shranimo za redčenje kisa. Jabolka in sir narežemo na kocke, dodamo še ostale sestavine in vse skupaj premešamo. Kot samostojno jed postrežemo tudi MEŠANO SOLATO Z JAJCI, ki ima manjšo energijsko vrednost.. Pripravimo 300 g rumene kolerabe, 250 g rdečega korenja, 150 g radiča, 2 v trdo kuhani jajci in za preliv 1 kozarec jogurta, limonin sok in nekaj zrn soli. Solato pripravimo po svoji zamisli, ki nam pomeni tudi veselje. Kiparstvo in medaljerstvo ŠENTJERNEJ - V prostorih Dolenjske banke, ekspoziture Šentjernej, je od petka, 14. februarja, na ogled razstava akademske kiparke Vladimire Štoviček, ki jo je pripravila OŠ Šentjernej. Umetnico je predstavila šolska knjižničarka Branka Štefanič. Po dr. Mirku Juter-šku je povzela, da ima kiparstvo Vladke Štoviček izhodišče v njenem zagrebškem šolanju pri učitelju Franu Keršiniču, znamenitem avtorju številnih ženskih aktov v marmorju, kamnu in bronu. Toda umetnica je klub Levo Vladka Štoviček temu izoblikovala lasten pogled na človeško telo, še posebej pa na ženski akt, ki jo najbolj privlači. “Večinoma ostaja v merah male plastike v mavcu, kar daje študijski značaj, skupna značilnost tem plastikam so še čokata polnost postav in portretna tipizacija. Njena osebna nota pa se najbolje izraža v kipih z izrazito socialno notoj’ je povedala Štefaničeva. V Šentjerneju Štovičkova razstavlja tudi izdelke iz medaljerst-va in po mnenju strokovnjakov je prav pri reliefnih portretih očitna navezanost na odlično očetovo medaljerstvo. “Hkrati gre za vzor in ohranjanje tradicije največjega mojstra sodobnega slovenskega medaljerstva,” meni dr. Juteršek. Umetnici je ob razstavi, katere otvoritev so s citrami, recitacijami in petjem popestrili učenci OŠ Šentjernej, v imenu organizatorice čestital Branko Krošelj ter se vsem zahvalil za sponzorstvo. L. M. SVETPERHAJEVE POEZIJE - Perhajevo pesništvo sta predstavila recitator Lojze Jožef in predstavnik založbe Magnolija Ivo Kuljaj, eno pesem pa je prebral tudi pesnik sam. (Foto: MiM) Za vsakogar odprte pesmi Predstavitev najnovejše pesniške zbirke Ivana Perhaja Iz časa v čas v gostilni Vovko na Ratežu RATEŽ - Po starem verovanju ima sv. Valentin ključ do korenin, na Valentinovo, 14. februarja, pa je imel tudi ključe do srca; v Vovkovi gostilni so bile ta ključ pesmi ustvarjalca Ivana Perhaja, upokojenega učitelja, nekdanjega ravnatelja brusni-ške osnovne šole, ki je tega večera domačinom in drugim gostom predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Iz časa v čas. To je njegova že tretja knjiga pesmi, izšla pa je pri založbi Magnolija. Na predstavitvi je kot predstavnik založbe govoril Ivo Kuljaj in poudaril, da je izid zbirke pravi praznik za prebivalce Podgorja, ki so lahko ponosni, da imajo v svoji sredi že štirideset let pesnika, ki v času izgubljanja vrednot s svojimi pesmimi kaže vrednostno trajne smeri. Ivan Perhaj je pove- dal nekaj besed o zbirki, v kateri je združil pesmi, nastale v času njegovega službovanja v Brusnicah in v času padca starega reda in nastajanja novega. “Oba sta me sukljala v vrtincu dobrega in slabega in puščala v meni globoke sledi. Vse te sledi se prepletajo v pesmih, ki jih ponujam podgorskemu človeku, znancem in prijatejem, nekdanjim in sedanjim manjšim in večjim politikom v deželi lipovega lista,” je dejal pesnik in še razložil, da svoje pesmi piše v klasični obliki, v kiticah in z rimo, predvsem zato, da so pesmi blizu preprostemu človeku. V svet Perhajeve poezije je poslušalce popeljal še recitator Lojze Jožef z branjem izbranih pesmi, piko na i pa so prijetnemu večeru dali še pevci otoškega pevskega zbora. MiM PESNIŠKO-FILMSKI MARATON - Oživljeni literarni klub Dragotina Ketteja, ki deluje v okviru ZKO Novo mesto, je v sodelovanju z Društvom novomeških študentov v soboto, 15. februarja, zvečer pripravil pesniško-fdmski maraton v piceriji Tratnik v Novem mestu. Pesmi in prozo je bralo 13 literatov: Mitja Bukovec, Samo Dražumerič, Sandra Hrovat, Damjan Knafelc, Klavdija Kotar, Milan Markelj, Jadranka Matič-Zupančič, Katja Plut, Sebastjan Podobnik, Uroš Sadek, Blaž Simič, Neli Šuster in Frane Umek. Pesniško besedo sta dopolnila s svojimi kratkimi filmi Boris Petkovič in Sašo Djukič, za glasbene predahe sta poskrbela odlična violinista Jelena Zdrale in Marjan Dovič z Bartokovimi Balkanskimi plesi, vse skupaj pa je spretno povezovala Barbara Barbič, da je kulturni večer polno izzveneval proti polnočni uri. (Foto: MiM) V DNS bo jeseni dobilo mladinski center Dolenjskim študentom in dijakom že četrto leto ponuja marsikaj: knjižico ugodnosti in popustov, študentske avtobuse, koncerte, športne aktivnosti itd. - Kmalu v mladinskem centru NOVO MESTO - “Društvo novomeških študentov (DNŠ), ki februarja praznuje četrto leto delovanja, je z dosedanjim delom, ko seje trudilo mladim iz Novega mesta in okolice ponuditi čimveč interesnih dejavnosti na področju kulture, športa, izobraževanja, sociale in zabave, potrdilo svojo potrebo. Dober odziv mladine pa je največja spodbuda tudi zanaprej,” pravi predsednik DNŠ Gregor Macedoni. Delo društva je na nedavni novinarski konferenci v galeriji Luna predstavil še Marko Z^jc, gost pa je bil sekretar za kulturo, šport in mladino na Mestni občini Novo mesto Robert Judež. Ob pregledu dogajanj v lanskem letu gre na področju kulture omeniti koncertno dejavnost, predvsem koncertne večere v piceriji Tratnik, s katerimi bodo nadaljevali. Lani je tu gostovalo kar 30 glasbenih skupin, tudi iz Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nizozemske, Belgije in ZDA. Največja promocija Dolenjske v Ljubljani je Cvičkarija - letos bo 7. maja - dobro pa so bili obiskani tudi koncert ob zaključku šolskega leta in koncerta ob svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu. Ob pomoči GMS in Druge godbe načrtujejo še več koncertov, morda pa celo festival etno in folk glasbe iz vsega sveta. Projekt, ki je pripomogel k promociji mesta in k dvigu novomeške kulture, je bila razstava Razglednice Novega mesta avtorja Matjaža Mehleta. Razglednice, ki jih je s tekstom opremil dipl. teolog Slavko Judež, so že v pro- daji. Poleg že tradicionalnega teniškega turnirja Študent open in rekreaacije pozimi so zadnje leto na področju športnih aktivnosti izvedli tudi turnir košarkarskih trojk in Dolenjsko študentsko prvenstvo v badmintonu. Na področju sociale so med pomembnejšimi projekti študentski avtobusi; trije vsako nedeljo po znižani ceni 200 do 300 tolarjev odpeljejo študente iz Novega mesta in Trebnjega v Ljubljano, ravno tako v petek nazaj. DNS tudi letos nadaljeje s knjižico ugodnosti in popustov za svoje člane. “Letošnja vsebuje 110 kuponov - lani 50; k temu povečanju števila pa so pripomogli tudi podjetniki iz območja Trebnjega in okolice. Knjižico bodo člani dobili po pošti, poskrbeli pa bomo tudi za njeno predstavitev na novomeških srednjih šolah,” je povedal Marko Zajc. Največji delež denarnih sred- stev za vse dejavnosti društva prihaja iz Študentskega servisa Novo mesto, ki deluje v okviru DNŠ, pomemben sofinancer in tudi partner pri projektih je Mestna občina Novo mesto. Ne gre pa tudi brez sponzorjev, zato se zahvaljujejo vsem, zlasti glavnemu lanskemu sponzorju Dolenjski banki, d.d. “Lani je občina dala milijon 750 tisoč tolarjev, kar je manj kot 20 odstotkov potrebnih sredstev za obštudijske dejavnosti. Navečji napredek pri sodelovanju z občino pa bi gotovo pomenilo odprtje mladinskega centra, za katerega so rezervirani spodnji prostori KC Janeza Trdine,” je povedal Macedoni. Robert Judež je poudaril, da se zaveda pomembnosti sodelovanja z mladimi, saj je DNŠ gonilna sila življenja mladih v tem mestu, zato pa ima tudi redno postavko v proračunu. “Pričakujemo, da bo z novim šolskim letom mladinski center, ki bo večnamenski klub za interesne in druge specifične dejavnosti, že sprejel mlade, saj so izvenproračunska finančna sredstava za dokončanje zagotovljena (25 milijonov tolarjev). Gre pa za približno 380 kvadratnih metrov prostora.” L. MURN Ustvarja v sožitju z naravo V piizidku poslovne stavbe Krke so odprli nove galerijske prostore ■ Obsežna razstava __________krajin, tihožitij in portretov akademskega slikarja Sava Sovreta v w - i icjauji fvi i iv iv, u. icuiUitljd, ZVCtCI 50 V priZICl- ku poslovne stavbe tovarne Krka imeli kar dvojno otvoritev: obsežno razstavo tihožitij, krajin in portretov akademskega slikarja Sava Sovreta so odprli v novih galerijskih prostorih, s katerimi razstavna dejavnost že tako zgledno dejavnega Krkinega kulturnoumet- niškega društva dobiva nove spodbude, Novo mesto pa nov razstaviščni prostor. Na otvoritveni slovesnosti, ki jo je povezovala Božena Petrov, sta govorila predsednik KUD Krka Janez Bernik in likovni kritik Janez Mesesnel, za prijetno vzdušje pa je poskrbel odlični Slovenski kvintet trobil s skladbami Farnabyja, Haendla in Horovvitza. Izbira, da kot prvi razstavi svoja dela v novih galerijskih prostorih akademski slikar Savo Sovre, je bila prav posrečena, saj je ta umetnik s svojim krajinskim slikarstvom izvrsten predstavnik tiste zvrsti likovnega ustvarjanja, ki jo Krka s slikarskimi srečanji in z dobršnim delom razstavne dejavnosti spodbuja ter s tem podpira tisto likovno zvrst, ki je pri Slovencih zelo priljubljena tako med ustvarjalci samimi kot med ljubitelji umetnosti. Likovni kritik Janez Mesesnel je opozoril, da je Sovre človek, ki živi in dela v tesnem sožitju z naravo, da se ni O TVORI L NOVE PROSTORE -Prvi gost v novih prostorih Galerije Krka je bil slikar Savo Sovre. Na sliki z Bojko Kmet. (Foto: MiM) nikoli kaj posebno oziral na aktualnost nekaterih likovnih preživelih ali razčlovečenih smeri, ki so vznikale v svetu. Njegove krajine so barvno in risarsko preštudirane, svetlobno izjemno zadete in kažejo avtorja kot velikega mojstra posebne razpoloženjske melanholije. Vendar je umetnikov izrazni svet še širši, saj vključuje v svoj slikarski program tudi tihožitja in portrete, še posebej otroške. V Sovretovih tihožitjih spoznamo enega od viškov te slikarske zvrsti pri nas, nekaj podobnega pa velja tudi za portrete. Sovre še vedno zmore intimno identifikacijo z modeli in nam pri otroških portretih z resnično virtuozno risbo pričara mlade dušice na še nedozorele in še neizoblikovane fiziognomije. Umetnik, ki ga mnogi dolenjski likovni ustvarjalci poznajo tudi kot odličnega učitelja risanja in slikarstva (ustanovil je zasebno slikarsko šolo), je v zahvalnem govoru dejal, da je to njegova najlepša razstava doslej. M. MARKELJ Marija Žveglič in Franc Plut sta letošnja dobitnika odličij ZKO Novo mesto - Otvoritev razstave del z 8. likovne delavnice mladih - “Pomlad” zopet navdušila NOVO MESTO - Otvoritev razstave del likovne delavnice mladih 1995/96 in koncert mešanega pevskega zbora Pomlad sta pospremila letošnjo slovesnost, na kateri je v soboto, 15. februarja, zvečer ZKO Novo mesto za prispevek pri uveljavljanju ljubiteljske kulture v Novem mestu in na Dolenjskem podelila dvoje odličij: Mariji Žveglič in Francu Plutu, ter razglasila priznanja. Gostje so bili fantje glasbene skupine Marjana Kozine band, ki so na enem svojih začetnih nastopov zaigrali tri lastne skladbe. Razstavo del likovne delavnice mladih 1995/96 - gre za izbor - je na kratko predstavila akad. slikarka Svetlana Jakimovska Rodič, ki je vodila dva programa. To je bila že 8. taka delavnica, katere idejni in strokovni vodja je likovni pedagog Branko Šuster, Rodičeva je poudarila, da, kljub temu da koncept delavnice ostaja enak, Šuster vedno znova poskrbi za popestritve, zato je tudi obisk dober. V avli KC Janeza Trdine so tako na ogled keramični izdelki (delavnico je vodila Nina M. Zelenko), ilustracije (Suzana Bricelj), slike z akrili (Janko Orač) itd. Sedaj že poteka 9. delavnica, v načrtu pa imajo še tečaje osnov likovne teorije, slikanja, oblikovanja, grafične vikend delavnice in bati-ka. Po koncertu mešanega pevskega zbora Pomlad, ki se sedaj pod vodstvom zborovodkinje prof. Jožice Prus pridno pripravlja na tekmovanje Naša pesem v Mariboru, sta predsednik ZKO Novo mesto Jože Koporec in Staša Vovk, ki je prireditev povezovala, najzaslužnejšim podelila odličja in priznanja Zveze. Marija Žveglič je prejela odličje za dolgotrajno prizadevno delo v KUD Krka, amaterski režiser in igralec Franc Plut iz Prečne pa je odličje ravno tako prejel za dolgotrajno delo na področju ljubiteljske kulture, še posebej pri razvijanju ljubiteljskega gledališča na podeželju. Priznanja so si v lanskem letu zaslužili: Anica Kos za dolgoletno predsedovanje mešanemu pevskemu zboru Ajda iz Orehovice, Marija Jordan za uspešno predsednikovanje mešanemu pevskemu zboru Vlaste Tavčar iz Šentjerneja, član KUD Krka tovarne zdravil Novo mesto Boris Česen za 15-letno aktivno delo in zamisli o novih oblikah dejavnosti društva, Franc Murn in Jožica Legan za prizadevno delo in oživljanje dejavnosti KUD Žužemberk, moški pevski zbor Ruperčvrh ob praznovanju 25-let-nice zbora in mešani pevski zbor DOBITNIKA ODLIČIJ - Kot prispevek k uveljavljanju ljubiteljske kulture v Novem mestu in na Dolenjskem sta odličje ZKO Novo mesto za leto 1996 prejela Marija Žveglič in Franc Plut. (Foto: L. M.) NOVOMEŠKA MLADINA BO DOBILA SVOJ "PROSTOR POD SONCEM” - To je na novinarski konferenci zagotovil Robert Judež (prvi z desne), zraven pa sta še Gregor Macedoni in Marko Zajc. (Foto: L. Murn) Ajda iz Orehovice ob četrt stoletnici delovanja. Čestitke nagrajencem naj tudi tokrat izvenijo kot pohvala, zahvala in spodbuda za nova ustvarjanja na področju ljubiteljske kultUre‘ L. MURN UREDNIK “SREČANJ" -Jože Zupan (na posnetku) je duša in srce izjemno razvejenega kulturega dogajanja na šentruperški šoli. 20. “Srečanja” Literarna revija, kakršne verjetno ni v slovenskem prostoru ŠENTRUPERT - V trebanjski občini se mladi literarni ustvarjalci srečujejo že 23 let, pred 20 leti pa so prvikrat osnovne šole družno izdale literarno revijo z imenom Srečanja. In tako se odtlej v Srečanjih pojavlja bogata literarna ustvarjalnost mladih z več šol ki iz leta v leto in vedno znova prijetno presenečajo in prepričujejo, da življenje doživljajo v pestrosti vseh mavričnih barv. TUdi jubilejno številko Srečanj je uredil prof. Jože Zupan, ravnatelj osnovne šole dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, ki se je pretekli četrtek spet izkazala kot dober gostitelj. Predstavitev je izvrstno opravil vodja enote Zavoda za šolstvo v Novem mestu prof. Jože Škufca, ki je ugotovil, da se pojavlja 80 avtorjev s 117 prispevki, 47 proznimi in 70 v pesniški obliki. Škufca poudarja, da brez urednika Zupana, mentorjev in ilustacij Lucijana Reščiča Srečanja ne bi bila tako pestra in bogata, da so nanje lahko ponosni mladi ustvarjalci in njihovi mentorji. “To so utrinki trenutkov in trenutki večnosti. Ib so srečanja, ko se z besedo dogajajo čudeži,” je dejal Škufca. P. P. POTA IN ST* Več kazni in manj mrtvih v Posavju Na območju UNZ Krško seje varnost lani na splošno izboljšala - Nadpovprečna raziskanost kaznivih dejanj - Preventiva se izplača - Od groženj le predrte gume dežurni poročajo . CEKIN - Med 5. in 12. februar-jfm je neznanec v Zapužah vlomil v J!1 . M. K. iz Ljubljane. Ukradel je aevize in cekin ter lastnico oškodoval za četrt milijona tolarjev. LE PET TISOČ - Le pet tisoč tolarjev je našel v predalu pisalne tdize nezgani vlomilec, ki je v četrtek popoldne ali verjetneje v noči od četrtka na petek vdrl v prostore Prevoza Brežice in polomil ključavnice nekaj vrat. PIJAN RAZGRAJAL - 17. feb-fttarja ob četrt na dve zjutraj so ntorali sevniški policisti na svojo Postajo odpeljati 22-letnega H. J. iz Jevnice, ki je vinjen vpil na sestro, od nje zahteval ključe od avtomobi-a> žalil mater in razgrajal, kar je Počel tudi v prisotnosti policistov. KRŠKO - Ljudje v Posavju so lansko leto preživeli sorazmerno varno in na UNZ Krško so lahko zadovoljni nad opravljenim delom, je za uvod v letno novinarsko konferenco povedal načelnik Rajmond Veber. Število kaznivih dejanj se glede na leto 1995 lani ni povečalo, manj je mladoletniškega kriminala, po odstotku uspešno raziskanih primerov pa so posavski policisti krepko nad slovenskim povprečjem. Prometna policija bo čedalje več pozornosti posvečala prometni varnosti na magistralni cesti Ljubljana - Obredje, kjer se gostota prometa nezadržno bliža tisti izpred vojne na Balkanu. Od 906 primerov kaznivih de- Krško uspešno raziskali 645 oziro-janj v lanskem letu so jih na UNZ ma 71,2 odstotka, kar je za skoraj Ne, pihati pa nikakor ne Nekaterim ne dišijo preizkusi treznosti - Drugi vinjeni ponovno za volan - Vse se konča pri sodniku KRŠKO - V soboto, 15. februarja, zgodaj zjutraj sta krška policista nadzirala promet na magistralni cesti Drnovo - Vrhovo. Ob četrt na pet sta na Cesti krških žrtev zaustavila 29-letnega voznika osebnega vozila S. K., ki ju je med pregledom žalil in jima očital, da ob tej uri ustavljata samo zato, da šoferji pihajo. Policista sta predvidevala, da se možak boji prav tega, in sta se odločila, da bosta preverila njegovo treznost z alkotestom. S. K. se ni strinjal z odločitvijo in je alkotest vrgel na tla in policista zgra- Črpalka Osilnici Vredna je 20.000 DEM ■ Spomladi preizkus -V kratkem občni zbor _______gasilcev OSILNICA - “Novo gasilsko črpalko, vredno 1,8 milijonov tolarjev oz. 20.000 DEM, je našemu prostovoljnemu gasilskemu društvu pred kratkim kupila domača občina,” je pohvalil občino predsednik PGD Janez Žagar in dodal, da je črpalka res dobra in sodobna, da črpa na minuto 800 do 1600 1 vode, daje na akumulatorski in ročni vžig itd. Poleg črpalke so dobiii še opremo, ki sodi zraven, medtem ko bodo ostale gasilske cevi obdržali od stare brizgalne. Glavni preizkus bo spomladi, ko bo primernejše vreme. Sicer pa na območju Janez Žagar, predsednik PGD Osilnica občine že tri leta ni bilo požara, se je pohvalil predsednik Janez Žagar. Predsednik je povedal še, da bodo imeli v kratkem občni zbor PGD, ki so ga zaradi bolezni večine gasilcev preložili. Nanj bodo povabili tudi predstavnike sosednjega pobratenega PGD Plešce na Hrvaškem, s katerim že dolgo uspešno sodelujejo. J. P. ENOTNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 112 - Od novega leta tudi v legijskem centru za obveščanje v Novem mestu na Seidlovi 1, sprejemajo jf'ce z obvestili o naravnih nesrečah, požarih in pozivih za reševalno službo. l tem 50 se združile pod eno številko prejšnje številke 94 (reševalci), 93 (gasilci) in 985 (center za obveščanje). V regijskem centru dežurajo neprekinjeno 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih. Opremljeni so z aajsodobnejšimi telekomunikacijskimi napravami, ki omogočajo hitre Prenose podatkov do odgovornih ustanov. V Sloveniji je vseh takšnih cen-r\V Novomeški regijski center pa pokriva območje vseh sedmih občin dolenjske in Bele krajine. (Foto: Marko Klinc) PREHITEVAL V VOGAL HIŠE -14. januarja ob 18.25 je 20-letni I. s. iz TVebnjega vozil tovornjak iz središča Trebnjega pro-“ Stefanu. Pri stanovanjski hiši št. ' je vključil levi smerokaz in začel zavijati v levo. Za njim je z oseben1 avtomobilom peljal 23-letni A. G. iz Vrhtrebnjega, ki je začel V tem trenutku prehitevati. Ker je tovornjak že zavil na levo polovi-c° ceste, je A. G. najprej trčil v sPrednji del tovornjaka, nakar je zapeljal na pločnik in trčil v vogal VJanovanjske hiše. V nesreči se je A- G. hudo poškodoval, njeg< ?°potnik pa jo je odnesel le OBSTALI V JARKU - V nedeljo, 16. januarja, se je na lokalni cesti Boštanj - Jablanica zgodila v kat e pa lažje poškodovani. 20-letni K. D. hujša prometna nesreča, bili d' ateri ve osebi hudo, dve ov e z ?°Potnik p __________________ tažjimi poškodbami. Škode je za 4-600.000 tolarjev. iz Radeč je po makadamski cesti z zastavo 128 peljal proti Bošta-nju, na rahlem klancu namesto v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal desno na travnati usek in potem še naprej po travniku, dokler se po 17,6 m vozilo ni ustavilo v meter globokem jarku. Voznik in sopotnik 20-letni Š. A. sta se hudo poškodovala, medtem ko sta bila sopotnika P. S. in O. L. (vsi iz Sevnice) lažje poškodovana. bil za ovratnik bunde. Policista sta srboriteža z ustreznimi prijemi obvladala in odpeljala na policijsko postajo, kjer je vročekrvnež še naprej žalil in celo grozil. Do iz-treznitve je moral ostati kar tam, poleg tega so ga prijavili sodniku za prekrške in zoper njega napisali kazensko ovadbo. Še pred tem so policisti ob 2.37 na magistralni cesti pri Boštanju ustavili 20-letnega B. R., ki je privolil v preizkus, a se z njegovim izidom ni strinjal, saj je alkotest pokazal 0,69 promila alkohola v krvi. Tako so ga morali policisti odpeljati še na odvzem krvi v sevniški zdravstveni dom, seveda pa so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, česar pa mladenič ni upošteval, saj so ga ob 3.50 spet zalotili na cesti, nakar so ga do iz-treznitve zadržali v za to namenjenem uradnem prostoru. Kar 1,26 promila alkohola v krvi so policisti zvečer istega dne na Kvedrovi cesti v Sevnici namerili 34-letnemu S. F iz Sevnice. Ker se z izmerjeno vrednostjo ni strinjal, se mu je zgodilo enako kot B. R., pa tudi prepovedi vožnje kasneje ni upošteval, saj so ga ob četrt na eno zjutraj zalotili še enkrat. po dolenjski deželi • V dneh, ko Slovenci preklinjamo svojo od naroda izvoljeno oblast, ki se nikakor ne more odločiti, kdo nam bo vladal. Pa ne gre preveč tarnati, kar srečni moramo biti, da se ubadamo s takimi težavami. Glede na to, kakšne težave imajo policisti s pripadniki nam nekdaj bratovskih narodov, smo lahko kar zadovoljni. 15. februarja so malo pregledali vozilo z zagrebško registracijo in pri hrvaškemu državljanu našli pištolo kalibra 9 mm, znamke Weis, pa tudi naboje zanjo. Pri njegovem sokrajanu so le nekaj ur kasneje našli večjo količino lovskih nabojev, naslednji dan pa v še enem avtu z zagrebško registracijo pištolo kalibra 9 mm, narejeno v kragujevški tovarni avtomobilov in orožja, in naboje zanjo. Postavlja se vprašanje, ali ti ljudje prihajajo iz dežele, kjer morajo tako kot kavboji na Divjem zahodu pravi možje okoli hlačati s pištolami za pasom, ali pa se naši sosedje počutijo ogrožene v deželi brez vlade. • Zagotovo se pri nas ne počutijo ogrožene makedonski državljani, ki bi radi na vsak način prišli čez mejo. Menda jim gre na jugu nekdanje države precej slabo, tako da rinejo k nam in naprej na zahod s trebuhom za kruhom. Nedelja, 16. februarja je bil očitno kar pravšnji dan za čez mejo, a nekateri niso imeli sreče. Najprej so policisti ob 18.50 zalotili ilegalca na počivališču ob magistralni cesti na Jesenicah, pol kasneje so na istem mestu našli še enega. Ob devetih zvečer istega dne so zagrebški taksisti pomagali čez mejo štirim Makedoncem, ki so jih proti jutru policisti našli na odcepu za Čatež. Vse je doletela enaka usoda - vrnili so jih na Hrvaško. 6 odstotkov več od slovenskega in evropskega poprečja. Ob tem velja omeniti, da so uspešno raziskali vse 4 umore in oba poskusa umorov ter večino drugih težjih kaznivih dejanj, raziskanost pa je najslabša, ko gre za sorazmerno manjše škode pri vlomih v stanovanjske hiše, vikende in avtomobile. Pogosto se zgodi celo, da v takih primerih oškodovanci ne zahtevajo, da se primer razišče, saj bi to povzročilo bistveno večje stroške od povzročene škode. Med drugim so našli tudi 65 ukradenih vozil. Med vrstami kriminalnih dejanj se je za dobrih 10 odst. povečal gospodarski kriminal, splošna kriminaliteta pa je upadla, razveseljuje pa tudi upad mladoletniškega kriminala. Po občinah je bistveno upadlo število kriminalnih dejanj v Brežicah, medtem ko se je v Krškem in Sevnici povečalo. Na območju krške UNZ so lani obravnavali, kot temu pravijo policisti, tudi 151 dogodkov, od katerih je bilo 45 požarov, 19 delovnih nezgod, od katerih so se tri končale s smrtjo, pet poskusov samomo- * Na delo policistov je bilo lani nekaj čez 80 pritožb, od katerih je bilo, kot so kasneje ugotovili, 11 upravičenih, kar je glede na veliko število ukrepov in posredovanj policistov sorazmerno malo. Pojavile pa so se tudi grožnje kriminalistom, policistom in njihovim družinam, od katerih pa je bila udejanjena le ena, ko so policistu prerezali vse štiri gume na vozilu. ra in in 17 samomorov, med katerimi je bilo 6 obešenj in 3 ustrelitve. Promet na magistralni cesti Ljubljana - Obrežje je lani glede na leto pred tem porasel, prav tako je za 11 odst. večje tudi število prehodov meje. Od blizu 10 milijonov potnikov so lani na petih mejnih prehodih zavrnili 14 tisoč tujcev, skoraj vsak dan pa so našli tudi ilegalce, med katerimi pa ni več toliko državljanov Bosne in Hercegovine kot v prejšnjih letih. Prevladujejo ekonomski emigranti iz Makedonije, Tbrčije, Romunije in nekaterih arabskih držav. Ne glede na gostejši promet nai magistralki se je prometna varnost celo izboljšala, saj je bilo za 3 odstotka manj prometnih nesreč, nesreč s smrtnim izidom pa za 43 odst. manj, kar pripisujejo številnim akcijam in preventivnim ukrepom. V prometnih nesrečah je izgubilo življenje 18 ljudi, od tega 14 na magistralnih cestah. I. VIDMAR POLICISTI BODO ŠE POZORNEJŠI - Lani so policisti na območju UNZ Krško izrekli kar 31.406 mandatnih kazni, to je za polovico več kot leto poprej. Največ kazni je bilo namenjenih voznikom zaradi prehitre vožnje, prav to pa bodo letos še bolj pozorno nadzirali. Kot so povedali načelnik inšpektorata policije Miha Molan, načelnik UNZ Krško Rajmond Veber in načelnik urada kriminalistične službe Sašo Jejčič (z leve proti desni) so se številne akcije in preventivni ukrepi izkazali za učinkovite, zato bodo z njimi nadaljevali. (Foto: I. V.) Policist zato, da pomaga V Dobrepolju malo prekrškov in prestopkov skega okoliša Bojan Lešnjak, s katerim dobro sodelujeva,” pravi Marjan Vlašič in dodaja, da je njegovo glavno delo preventivno. Res pa je, da se policisti zdaj pripravljajo na poostritev kontrole cestnega prometa, predvsem pa bo poudarek na vinjenosti voznikov in preveliki hitrosti. J. P. DOBREPOLJE - “Policisti smo potrebni predvsem zato, da ljudem pomagamo,” pravi Marjan Vlašič s policijske postaje Grosuplje, ki je vodja policijskega okoliša Dobrepolje. “Lani v Dobrepolju ni bilo večjih kaznivih dejanj, ampak le nekaj manjših tatvin kokoši in poljščin, česar pa očitno niso zakrivili Dobrepoljci. Vlomljeno je bilo le v trgovino na Vidmu, a je vlomilca pregnala alarmna naprava. Vlom je bil še v trgovino v Strugah, kjer je bilo odnesenega za 300.000 tolarjev blaga. Ta vlom je že raziskan, območje Strug pa še vedno sodi pod policijsko postajo Kočevje in za Struge je vodja policij- VETERINARJA ZASUL SNEG OSILNICA - Janez Žagar s Sel pri Osilnici hvali kočevskega veterinarja Marjana Slapška, ki mu je kljub prazniku in snežnemu neurju za novoletne praznike prišel 2. januarja oplodit kravo. Zadeva pa ne bi bila nič posebnega, če ne bi vedeli, da traja od Kočevja do Osilnice vožnja z avtom običajno eno uro, Slapšak pa je za to pot potreboval kar 3 ure, saj si je moral ponekod kar sam kidati sneg s cesje. Še hujše je bilo na povratku: iz Osilnice je krenil veterinar proti domu ob 13. uri, domov pa je prišel šele ob 18. uri. Neurje je bilo namreč še hujše, pri sv. Ani pa je veterinarjev avto zasul plaz snega, da niti iz avta ni mogel. Na srečo so takrat po tisti poti (novi obkolpski cesti) peljali še nekateri in veterinarja Slapška in njegov avto rešili iz snežnega objema. Bodo gasilci prišli do lestve? PGD Sevnica imelo lani 41 intervencij - Niso gasili le požarov, ampak tudi reševali padalca z drevesa! SEVNICA - Lani so sevniški gasilci opravili 41 intervencij, sodelovalo je 144 gasilcev, izvozili so 46 vozil, ki so prevozila 295 km, pri tem pa so gasilci opravili 196 ur. S tako natančno evidenco postreže poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica Janko Stopar. Na občnem zboru društva to soboto ob 17. uri pa bo lahko dodal še, da so bili lani najpogostejši požari na stanovanjskih oz. gospodarskih objektih (10), štirje so bili dimniški, trije travniško-gozdni... Kot zanimivost ali pa kot dokaz, da brez pomoči gasilcev očitno ne gre še ob številnih drugih manj običajnih nesrečah, nezgodah in dogodkih, naj omenimo, da so sevniški gasilci poleg sedmih tehničnih posegov ob prometnih nesrečah petkrat odprli stanevanje oz. vozilo (ne)srečnim lastnikom, ki so “pozabili” na ključe, trikrat zapirali vodo, da ne bi nastala v stanovanjskih poslopjih večja povodenj, odstranjevali led s strehe, iz Save so pobrali utopljenca, z drevesa pa sneli k sreči še živega in skoraj nepoškodovanega padalca, ki se je korajžno spustil z Lisce v dolino in obvisel v vejevju košate bukve na Radni, namesto da bi prijadral na tla. Poveljnik Stopar pravi, da so tudi med preventivnimi pregledi, zlasti pa ob intervencijah, ugotovili, da ljudje marsikje še preveč podcenjujejo požarno nevarnost, saj so dimniki zanemarjeni; posebno se igrajo z ognjem tisti, ki še vedno prisegajo na lesene prekajevalnice. Kar zadeva usposobljenost in pripravljenost operative, je Stopar s to lahko zadovoljen, to je naposled pokazalo tudi lansko ocenjevanje sevniške gasilske zveze, ki je PGD Sevnica prisodila kar 745 od 800 možnih točk. Bi pa ne ie poveljnik Stopar, ampak tudi vsi, ki jim je kaj do večje požarne varnosti, srčno radi doživeli, da bi sevniški gasilci prišli do hidravlične lestve, s pomočjo katere bi lahko hitreje in varno reševali ljudi iz višjih nadstropij. Stoparja podobno kot kolege v drugih gasilskih društvih moti in čudi, kako to, da obrambno ministrstvo navkljub jasnim predpisom še vedno dokaj pogosto vpokliče na vojaške vaje njihove čiane, ki imajo razporeditev pri njih oz. v okviru civilne zaščite. P. P. Marjan Vlašič Plačal pijačo, posodil denar in nastradal Osumljenca hitro prijeli NOVO MESTO - V četrtek, 13. februarja, je 49-letni J. H z Uršnih sel odšel v Novo mesto v Kavarno na Glavnem trgu na pijačo, kjer sta se mu pridružila še dva, od katerih je enega na videz poznal. J. H. jima je velikodušno plačal pijačo in znancu posodil dva tisoč tolarjev, nakar sta oba odšla iz lokala. Kasneje ju je J. H. v mestu spet srečal in odpeljala sta ga v hišo na Drski, kjer sta od njega zahtevala denar, eden od neznancev pa ga je še nekajkrat udaril po glavi. J. H. jima je dal denarnico, iz katere sta vzela 30.000 tolarjev in ga lažje poškodovanega napodila iz stanovanja. Rop je J. H. naslednji dan prijavil na polcijski postaji, kriminalisti pa so s hitro in široko zastavljeno akcijo še isti dan izsledili oba osumljenca - 44-letnega J. B. iz Novega mesta in njegovega vrstnika J. O. iz Črmošnjic pri Stopičah. Zoper njiju so napisali kazensko ovadbo in ju odpeljali k preiskovalnemu sodniku. Janko Stopar, poveljnik PGD Sevnica Z rekordom kot strela z jasnega Igor Primc presenetil s šestimi meti preko 60 m - TVikrat prebegel lanski rekord -Še 26 cm do meje 64 m - V miru trenira za sredozemske igre in svetovno prvenstvo NOVO MESTO - Novica, daje Igor Primc že sredi zime na atletskem mitingu v Splitu izboljšal svoj lanski državni rekord v metu diska za 102 cm, je tudi med dobre poznavalce atletike treščila kot strela z jasnega. Konec je ugibanj o normah za nastop na sredozemskih igrah in svetovnem prvenstvu. Njegovih splitskih 63,74 m je izid svetovne vrednosti in bi naprimer na lanskih olimpijskih igrah zadoščal za 6. mesto. Dušan Gorenc Jadralni padalci z načrti DOLENJSKE TOPLICE - Klub za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic, ki obstaja šele dve leti, je bil lansko leto izredno dejaven. Vsak mesec so člani pripravili pregledno društveno tekmovanje v disciplini skokov z jadralnimi padali na cilj oziroma točnosti pristajanja v piko, za naslov klubskega prvaka pa se je na sedmih tekmovanjih pomerilo 43 jadralnih padalcev od 15. do 55. leta starosti. Vsa tekmovanja so pripravili s startom na Pogorelcu in ciljem v 10-metrskem krogu v Podturnu. Naslov prvaka je osvojil tudi sicer najaktivnejši član društva in obenem vodja tekmovalne sekcije Dušan Gorenc, ki se je edini udeležil vseh tekmovanj in je na treh tudi zmagal, skupno pa je zbral 460 točk. Drugo mesto je s 308 točkami osvojil Dušan Šetina, tretji pa je bil z 242 točkami Brane Bobnar. Najboljših deset tekmovalcev z društvenega prvenstva tvori tudi tekmovalno ekipo, ki bo letos nastopala na tekmovanjih za slovenski pokal v točnosti pristajanja v piko. Klub Kanja namerava letos poleg rednih mesečnih društvenih preglednih tekmovanj pripraviti tudi tekmo v paraskiju na Gačah, eno izmed tekem za pokal Slovenije in odprto prvenstvo Dolenjske. PRVI VANDROVCEK BREŽICE - Športna zveza Brežice je v okviru akcije Razgibajmo življenje pripravila rekrativno občinsko prvenstvo v malem nogometu, na katerem je nastopilo devet ekip. Zmagala je okrepčevalnica Vandrovček, drugi je bil Studenec iz Sobenje vasi, tretji Boršt. Če je bil Igor lani nekoliko razočaran nad povprečnim metom v Atlanti, zanj ni bilo težko najti opravičila, saj seje povsem iztrošil v lovu za normo, ki jo je že na začetku poletne sezone sicer presegel, a mu je vse do zadnjega niso priznali. Letos bo imel mir, saj je normo dosegel že sredi zime in se bo do obeh velikih tekmovanj letošnje sezone lahko pripravljal v miru, s trenerjem Gačnikom pa bosta vrhunsko formo lahko skrbno načrtovala prav za najpomembnejše nastope, vse ostale tekme pa izkoristila za kontrolo forme in čim boljšo pripravo. Tekmovalni pogoji so bili v Splitu skoraj idealni za dober met. Vreme za ta čas dovolj toplo - okoli 10 stopinj Celzija in srednje močan nasprotni veter, ki je za met diska najugodnejši. Spoštovanja vredni so bili tudi tekmeci, med katerimi je bil Hrvat Dragan Mustapič, ki je Igorja tudi povabil na tekmo v Splitu. Igorje vrgel preko 60 m že pred tednom dni na ogrevanju pred državnim prvenstvom v Kopru, tako pa je bilo tudi v Splitu. Čeprav pred tekmo ni bil ravno najbolje razpoložen PROGLASITEV LANSKIH GORJANSKIH ŠKRATOV GOSPODIČNA - V soboto, 22. februarja, bo ob 16. uri pred planinskim domom pri Gospodični svečana proglasitev gorjanskih škratov. Kar 148 popotnikov je namreč v lanskem letu najmanj petnajstkrat obiskalo to priljubljeno izletniško točko na Gorjancih. Prav vsi bodo na sobotnem srečanju in proglasitvi dobili majice z motivom gorjanskega škrata, tudi tisti, ki so jih dobili že med letom, zato srečapja ne gre zamuditi. in se je že cel teden nekako Slabo počutil, je že v prvem metu za pol metra presegel še predlani zanj nedosegljivo mejo 60 m. Z 62,42 metra v drugi seriji je napovedal napad na nov državni rekord, ki mu-ga je z 62,98 m uspelo prvič preseči že v tretjem metu. V četrti seriji je potem vrgel najdlje - 63,74 m, v peti si je nekoliko odpočil, a je disk vseeno poletel 60,04 m, za zaključek pa je v šesti seriji s 63,20 m še tretjič to soboto presegel stari rekord. Napredek, ki gaje Igor doživel v manj kot pol leta, gre pripisovati tako izboljšanju tehnike kot tudi sodelovanju z dr. Radivojem Miličem in pomoči fizioterapevta Francija Grubarja. Po besedah trenerja Karla Gačnika je Igor našel pravo tehniko, s katero je razliko med metom z mesta in metom z obrata povečal na 14 m. Za primer povejmo, da velja razlika več kot 10 m pri najboljših na svetu za tako rekoč idealno. Nekaj je k napredku pripomogla tudi za pet do šest kilogramov večja teža, zaradi katere je še nekaj malega pridobil na moči. Igorje zaključil zimsko sezono in bo že v soboto odletel v tople kraje - na Kanarske otoke, kjer namerava opraviti prvi del priprav na poletno sezono, v kateri načrtujejo medaljo na sredozemskih igrah v Bariju in finale na svetovnem prvenstvu v Atenah. Če velja, se po jutru dan pozna, mu bo uspelo, žal pa je vse Igor Primc • Igor je v Splitu nastopil z 2050 g težkim diskom, čeprav bi bil po pravilih lahko za 50 g lažji. To je storil za primer, če se orodje pri pristanku obdrsa in za malenkost izgubi na teži, da ne bi bilo prelahko in morebitnega rekorda po ponovnem tehtanju ne bi mogli priznati. Če bi nekoliko tvegal in nastopil le z 2010 g težkim diskom, bi bil sedaj slovenski rekord preko 64 skupaj precej odvisno tudi od de-natja oziroma od radodarnosti pokroviteljev, ki jih bi splitski izid moral omehčati. I. VIDMAR Krško in Akripol na tesno Razburljiv konec tekem v Trebnjem in Krškem - Gripa močno oslabila rokometaše - Nove točke v 18. kolu? TREBNJE, KRŠKO - Vse kaže, da bodo o četrtem mestu državnega rokometnega prvenstva odločali dolenjsko - posavski derbiji, kajti Krško, trebanjski Akripol in AFP Dobova so najresnejši kandidati za V Brežicah je bilo težje zmagati Brežičani so se nepričakovano dobro upirali favorizirani Krki - Interier doma brez Jeklina brez možnosti za zmago nad Satexom - Bodo Krčani presenetili v Idriji? KRŠKO, BREŽICE - V Krškem je konec zgodbe o uspehu in vse bolj zdesetkano moštvo Interierja še naprej tone proti dnu prvenstvene lestvice A-l lige, medtem ko Novomeščani v A-2 ligi stvari postavljajo na svoje mesto, k čemur jim je pripomogla tudi zmaga v Brežicah, Iger je bil boj v prvem polčasu precej izenačen, tekma pa ves čas na meji pretepa. Krčani so se zoperstavili drugouvrščenemu mariborskemu Satexu spet brez tokrat obolelega Walterja Jaklina in so v prvem polčasu po nekoliko slabšem začetku v nedalje-vanju celo vodili, kar je bilo presenečenje, saj so Mariborčani prišli v Posavje po zanesljivo zmago. Na samem začetku drugega polčasa je Interier prednost celo povečal na pet točk, potem pa je Krčane vse bolj načenjala utrujenost, njihovi meti so bili čedalje bolj nenatančni, kar so gostje izkoristili in uresničili svoj cilj. Po štirinajstdnevnem premoru zaradi kvalifikacijske tekme za nastop na evropskem prvenstvu z Madžari bodo Krčani odpotovali v Idrijo, kjer se bodo pomerili z moštvom, ki doživlja podobno usodo kot oni. Od idrijskega košarkarskega burna pred dvema letoma je ostalo bore malo, klub, ki je tako kot Lisca se (še) ni vdala v usodo Rokometaši in vodstvo sicer sevniškega kluba vse pogosteje razmišlja o play outu SEVNICA - Rokometašem sevniške Lisce se je v razburljivem derbiju z dna lestvice 1. SRL v zadnjih sekundah tekme proti izolskemu Delmarju izmuznila zmaga. Ko so imeli lisjaki po Blagojevičevem golu minimalno vodstvo in zmago že tako rekoč v žepu, je ta izkušeni, edini tujec v domačem moštvu, ko je do konca tekme ostala le še minuta, brzopeto že po 15 sekundah slabo streljal na Valenčičeva vrata. Gostje so seveda z obema rokama sprejeli ponujeno priložnost. Ne gre za to, da bi bili po bitki vsi radi pametni kot generali, niti za špekuliranje, kakšen bi bil razplet, če se običajno disciplinirani Miran Sečki ne bi spozabil in si pri sodniku Babiču z žuganjem pod njegovim nosom v 29. minuti prislužil diskvalifikacije. Nad sojenjem ljubljanskih sodnikov Čeaka in Babiča se tokrat niti bolj pristranski navijači domačih ne bi smeli zmrdovati (Lis- ca je imela 4 minute izključitev plus diskvalifikacijo, Delmar pa 18 minut plus 2 rdeča kartona zaradi po treh izključitev) niti ne bi smeli domačinom, ki so imeli večji del tekme pobudo (vodili so s 5:1, Izolani so prvič izenačili na 8:8, potem pa spet šele v 43. minuti na 14:14) očitati premajhne borbenosti. Zdaj, kaže, je že polagoma leglo v podzavest nekaterih igralcev težko breme, da je njihovo mošto v očeh nekaterih mož RZS naenkrat med odpisanimi, potem ko so domala javno razglašali bankrot zaradi po eni inačici okrog 60.000 mark neplačane dohodnine. Kaj je s finančnim zdravjem in morebitnimi nepravilnosti, bodo morda kmalu svoje povedali inšpektorji agencije za plačilni promet, ki naj bi jih “pripeljal” bivši trener, ki so ga Sevničani pred časom odslovili, ko so bili še v 2. ligi... P. P. Interier lani leto predtem nekaj časa celo krasil sam vrh prvoligaške lestvice, se sedaj bori za obstanek, in če bi trenerju Djuriču uspelo zbrati vse igralce, ki so še ostali v Krškem, bi lahko v Idriji presenetili in osvojili dragocene točke, čeprav le malokdo še verjame, da bi se Interier lahko ognil play outu. Maloštevilni gledalci v telovadnici brežiške osnovne šole so bili v prvem polčasu priča pravemu posavsko - dolenjskemu derbiju A-2 lige. Novomeščani so namreč prišli v Brežice prepričani o lahki zmagi, vendar je bojeviti Brežičani niso nameravali oddati tako zlahka in so s trdo igro na robu pretepa držali korak s košarkarji Krke. V drugem polčasu so gostje izkoristili prednost svojih dvometrašev in z rutinsko igro prišli do nove zmage ter se približali prvouvrščeni Loki kavi na dve točki zaostanka. Že sinoči so imeli priliko, da ta zaostanek zmanjšajo na eno samo točko. I. V. vstop med veliko četverico in s tem nastop na evropski rokometni sceni. Trebanjci niso izjema med moštvi, ki ji ta čas pestijo poškodbe in predvsem gripa, tako da so komaj skrpali posadko, ki seje zoperstavila letos precej nestabilnim Dobov-čanom. Začetek obeh polčasov dolenjsko - posavskega derbija v Trebnjem je pripadel domačinom, ki so v prvem polčasu že vodili s 4, v drugem pa s 5 zadetki prednosti (20:15). Če bi Dobovčanom na koncu le uspelo izenačiti, bi bili na lestvici pred Trebanjci, tako pa so tik za njimi. Medtem ko se Akripol kljub oslabljenemu moštvu lahko nadeja novih točk nad Slovanom v Ljubljani, pa bodo morali Dobovča- ni zaigrati precej bolje kot v Treb- njem, če želijo na domačem igrišču prizadejati tretji poraz v sezoni. Gripa kosi tudi med Krčani, ki so se morali kar namučiti za zmago nad legendarnim Slovanom, ki pa mu od nekdanje svetovne slave ni ostalo kaj dosti in se krčevito bori za obstanek. Mirko Bašič v domačih vratih in German sta v prvem polčasu popeljala domače v lepo vodstvo, ki pa so ga gostje na začetku drugega dela igre skoraj povsem izničili. Niti 17:12 za obolele Krčane, ki so jim vidno pohajale moči, ni bilo dovolj, da bi mirno in brez velikega razburjenja dočakali zmago. V18. krogu se bodo v gosteh pomerili z Delmarjem, ki bi ga, če bi imeli zdravo in pripravljeno moštvo, morali premagati. I. V. DEBEVC V SEVNICI - Na povabilo predsednika sevniške strelske družine Mirka Ognjenoviča se je nedavno v studiu sevniškega radia oglasil naš najboljši strelec vseh časov Rajmond Debevc, ki ima ta čas “v lasti”še vedno 7 svetovnih rekordov (na posnetku). Debevc je v družbi z odličnima mladima sevniškima strelcema Janijem Hrovatom (na levi), za katerega je Debevc izrazil upanje, da se bo kmalu vrnil v zračni puški v reprezentačno formo ins Tino Grabnar (na desni), ki ga kot selektorja slovenske reprezentance v samostrelu iz tekme v tekme prijetno preseneča z novimi državnimi rekordi. Več prihodnjič! (Foto: P. P) ROKOMET Moški, 1. liga, 17. kolo - AKRIPOL : AFP DOBOVA 26:25 (12:11); AKRIPOL: Torlo, Ma-karevič 1, Višček, Žitnik, Počer-vina 8, Čopič 4, Šavrič 7, Vešligaj 1, Bregant, Bilbija 5, Hribar, Ojsteršek; AFP DOBOVA: Ko-strevc, Dapo 3, Begovič 2, Mija-činovič 2, Ogorelc 4, Voglar 1, Ocvirk 8, Češnovar 2, Glaser, Kranjc 1, Levec 2, Denič. LISCA : DELMAR 20:20 (8:7); LISCA: Marcola, Blago-jevič 4, Rupret, Povše, Rantah, Plazar 3, Sečki 1, Lupše 3, Teraš, Kostevc, Simončič 7, Senica. KRŠKO : SLOVAN 21:20 (11:8); KRŠKO: Pirc, German 9, M. Urbanč, Iskra 2, Vertovšek 2, Levičar, D. Urbanč 5, Kekič 1, Privšek, Dežič, Čurak 2, Bašič. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 32,2. Prevent 24, 3. Prule 67 20, 4. Krško 19, 5. Akripol 18, 6. AFP Dobova 17... 12. Lisca 8. Prihodnje kolo bo 22. februarja. AFP Dobova bo igrala doma s Preventom, Lisca v gosteh z Gorenjem, Krško z Delmarjem in Akripol prav tako v gosteh s Slovanom. l.B liga, 14. kolo - INLES RIBNICA : ŠKOFLJICA 20:16 (11:6); INLES RIBNICA: Ilc 2, Hojč 3, Mihelič, Ivanec 4, Zbačnik, Pajnič 1, Henigman, Bartol 3, Kersnič, Lesar 4, Skaper 3, Dju-kič; LESTVICA: 1. Škofljica 21, Šešir 21, 3. Inles 19 itd. ODBOJKA Moški, l.A liga, 11. kolo2. kroga - KRKA : POMGRAD 0:3 (-7, -8, -12); LESTVICA: 1. Salonit Anhovo 18,2. Gradis Maribor 16, 3. Fužinar 14... 6. Krka 8 itd. Sinoči naj bi Krka igrala v Ljubljani z A banko Olimpijo. 1. B liga, 11. kolo - TERMO LUBNIK : ŽUŽEMBERK 3:0 (3,6,10); LESTVICA: L Minolta Bled 20... 6. Žužemberk 8 itd. Sinoči naj bi Žužemberk igral doma z Ljutomerom. 2. liga, 14. kolo - KAN KOVINAR : ASTEC TRIGLAV 3:0; LESTVICA: L Kan Kovinar 22 itd. 3. liga, zahod, 13. kolo - KRKA II : PIZZERIJA BLAŽE KAMNIK 0:3 (-5, -8, -8); BOHINJ : MOKRONOG 3:0 (9, 16, 11); KAN KOVINAR II : PLAMEN 3:1 (12, 9,-10, 11); LESTVICA: L Bovec 24... 6. Kan Kovinar II 12, 7. Mokronog 10... 9. Krka II 8 itd. Ženske, 1.A liga, 9. kolo 2. kroga - SOBOTA : TPV NOVO MESTO 1:3 (-13, -12, 10, -1); LESTVICA: 1. Kemiplas Koper 16, 2. Infond Branik 14, 3. TPV Novo mesto 12 itd. V 10. kolu bodo Novomeščan-ke v petek ob 17.30 igrale doma s Špecerijo Bled. l.B liga, 5. kolo 2. kroga - LIK TILIA: PREVALJE 3:2 (-7,7,7, -3, 12); LESTVICA: 1. Marsel Ptuj 10... 4. Lik Tilia 4 itd. 3. liga, zahod, 14. kolo - TPV NOVO MESTO II : MEHANIZMI KROPA 0:3; LESTVICA: 1. Kemiplas Koper II18... 7. TPV Novo mesto 2 itd. KOŠARKA A-l liga, 16. kolo - INTERIER KRŠKO : SATEX 59:74435:32); INTERIER KRŠKO: Avsenak 4, Murovec 21, Bošnjak 4, Ademi 18, Krajcar 7, Vukič 5. LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 32, 2. Satex 26, 3. Kovinotehna Savinjska 26... 10. Interier Krško 22 itd. V 17. kolu bo Interier Krško 1. marca igral v gosteh z Idrijo. A-2 liga, 16. kolo - BREŽICE : KRKA 54:73 (28:30); BREŽICE: F. Rozman 8, Antolovič 14, Strgar 2, Ogorevc 6, B. Rozman 1, Marčetič 5, Krošelj 18; KRKA: Bordelius 5, Stipaničev 27, S. Petrov 12, Smodiš 18, Bajc 4, Lučev 2, Novina 2, Rusič 2, Jazbec 1. LESTVICA: 1. Loka kava 30, 2. Krka 28... 11. Brežice 19. V 17. kolu, ki bo 1. marca, se bodo Brežice v Radovljici pomerile z Gradbincem, Krka pa je sinoči zaradi avtomobilskega sejma že vnaprej odigrala tekmo s prvouvrščeno Loko kavo. NAMIZNI TENIS 1. liga, 13. kolo - MELAMIN : VESNA 0:7; KRKA : KRIŽE (tekma bo danes); LESTVICA: 1. Maximarket Olimpija 24, 2. Maribor 22,3. Arcont 20,4. Krka 18 (tekma manj)... 10 Melamin 0. TOM NA JESENICAH MIRNA - Na prvem državnem badmintonskem turnirju za mladince do 18. leta na Jesenicah je član mimskega Toma Novomeščan Aleš Murn spet dokazal, da mu v mlajših kategorijah ni nihče kos. Brez večjih težav se je uvrstil v finale, kjer je premagal člana Ježice Nejca Vernika s 15:3 in 15:7. Dušan Skerbiš je osvojil 7. mesto. V dekliški finale sta se uvrstili dve Tomovi igralki, Urša Plahutnik je premagala Nino Šumi z 11:6 in 11:3. LOGAR ■ MIŠURA NOVO MESTO - Na prvenstvu kegljaškega društva Novo mesto v dvojicah sta presentljivo osvojila prvo mesto Janez Logar in Gojko Mišura, člana Revoza, ki sta podrla 1586 kegljev (779+807). Drugo mesto je osvojila dvojica Miletič -Istenič (Krka Novoterm) s 1570 (816+754) podrtimi keglji in tretje mesto dvojica Parancin - Markovič (Revoz) s 1568 (769+799) podrtimi keglji. (N. G.) V Gribljah skačejo na smučeh V Gribljah imajo edino skakalnico v Beli krajini GRIBLJE - Pred 12 leti so člani športnega društva Griblje postavili na Peranu pri Gribljah 20-metrsko skakalnico. Načrte zanjo je narisal Janez Gorišek, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral tudi letalnico v Planici. Takrat so Gribeljci načrtovali, da bodo na skakalnici, ki je edina v Beli krajini, skakali zlasti otroci od 10. do 15. leta starosti, in sicer za pokal kokte. V ta namen so jo tudi zgradili. A imeli so smolo, kajti več let so bile tople zime brez snega in tako je 12 metrov visoka lesena konstrukcija gola samevala. A zadnje zime je na skakalnici in okoli nje zopet živahno. Okrog 10 fantov, starih od 10 do 23 let, namreč redno skače in tekmuje. Poleg njih je še nekaj veteranov, ki na prireditvah skačejo za rekreacijo in atrakcijo. Vse več pa je tudi fantov iz Gribelj in sosednjih vasi, ki se želijo, prav gotovo tudi pod vtisom uspehov Primoža Peterke, preizkusiti v skakanju s smučmi. “Glavni namen tekmovanj je druženje. Januarja smo pripravili tekmo za pokal Perana in povabili v goste druge skakalce, naši skakalci pa gredo v goste v Krško, Zabrdje, Ribnico, Uršna sela in še kam. Letošnjo zimo je Gribelj-čan Jaka Totter prvi poletel 29 Andrej Jerčinovič metrov daleč, kar je rekord skakalnice,” pove predsednik športnega društva Griblje Andrej | Jerčinovič, kije zadovoljen, da se spušča po zaletišču vse več ljudi. In prav je tako, saj drugih možnosti za zimske radosti v bližini ni, ker je ravnina. Potem niza letošnje načrte. Skakalnico bodo morali temeljito obnoviti. Razmišljajo celo, da bi poglobili dolino. Tako bi lahko izboljšali Tot-terjev rekord. Skakalnica ni edino, kar premorejo gribeljski športniki, ki jih je v društvu včlanjenih okrog 50 ali vsak sedmi v vasi. Ob Kolpi imajo nogometno igrišče ter igrišče za odbojko na mivki, pozimi pa igrajo tudi namizni tenis v gasilskem domu. M R-T Milena Preskar Olimpijsko zlato za Mileno Uspeh na specialni _____olimpiadi ZABRDJE - V Zabrdju pri Mirni imajo olimpijsko zlato kolajno. Ne sicer povsem pravo, a za tistega, ki jo je osvojil, nič manj dragoceno. Na šestih zimskih igrah specialne olimpi-ade jo je osvojila varovanka varstveno-delovnega centra na Mirni Milena Preskar, doma iz Zabrdja, ki je nase in na svoje smučarsko znanje opozorila že lani, ko je osvojila medaljo na državnem prvenstvu, letos pa Jo postala državna prvakinja in S1 s tem prislužila vozovnico za specialno olimpiado v kanadskem zimskošportnem središču Collingwood. Čeprav si tam ni upala na sedežnico in so jo morali na start prepeljati kar z motornimi sanmi, se je na tekmovanju odlično izkazala in v srednje zahtevni skupini v smuku osvojila bron, v veleslalomu pa kar zlato. S. PEČEK Fit bo težko ponovil uspešno leto Brežiški atleti so lani osvojili 97 medalj na državnih prvenstvih in 26-krat izboljšali državne rekorde - Peščena steza za zgodovino - Letošnje leto bo odločilno BREŽICE - Atleti brežiškega Fita bodo v prihodnje zelo težko ponovili izjemno uspešno lansko sezono, bogato z državnimi rekordi in številnimi naslovi državnih prvakov. Klub morda za tovrstna vlaganja ne najbolj primernim časom upajo in si krčevito prizadevajo, da bi Brežice končno dobile štadion s sodobno atletsko stezo iz umetne mase, saj so med velikimi slovenskimi klubi edini, ki še vadijo na peščeni stezi, za organizacijo tekmovanj pa si “sposojajo” novomeški stadion. Fitovi atleti so lani v različnih kategorijah postavili kar 26 državnih rekordov, največ pa velja državni rekord v skoku ob palici 551 cm (36. izid v Evropi) njihovega ameriškega študenta Jurija Rovana, po šestkrat sta rekordne znamke izboljševala Suzana Kos med članicami v skoku ob palici in med starejšimi mladinkami Simona Kozmus v metu kladiva. Priimek Kozmus se med slovenskimi atletski rekorderji nasploh pojavlja najpogosteje, saj je Simonin brat Primož med mlajšimi mladinci nov rekord v metu kladiva postavljal petkrat. Državne rekorde so lani dosegli še Vladka Lopatič med članicami in Barbara Gramc med starejšimi mladinkami v dvoranskem peteroboju ter Ilija Trajkovski med pionirji v teku na 400 m z ovirami. Na različnih državnih prvenstvih so Brežičani osvojili skupno 97 medalj, od tega 30 zlatih. Največ jih je kljub nesreči in resni poškodbi osvojil mladi skakalec v višino Luka Planinc (štiri zlate, dve srebrni in tri bronaste) ki je bil proglašen tudi za najboljšega pionirja v Sloveniji, poleg v skoku v višino pa je uspešen tudi v mnogoboju. Vse te imenitne dosežke so dosegli v razmerah, ob katerih se mnogi atleti iz drugih krajev čudijo, kako sploh še vztrajajo. Peščena atletska steza, ki je povrhu vsega prekratka in preozka za resna tekmovanja, že zdavnaj sodi v zgodovino in mnogi RIBNIČANI V MARSEILLE RIBNICA - Člani RFC Ribnica Povabljeni v Marseille, kjer se |.?®° 19. in 20. maja udeležili ve-,Kega mednarodnega turnirja, na katerem bodo nastopile ekipe iz smih evropskih držav. Teden poz-f el? se bodo udeležili mladinskega s.tlvala v italijanskem Trevisu, kjer lani med 400 ekipami osvojili 10. ., ?*|°- Junija bo mednarodni turnir v Ribnici. (M. G.) nogometni turnir NOVO MESTO - Agencija za Šport Novo mesto in Športno dru-stv° Revoz bosta v soboto, 22. feb-ru?rja, in v nedeljo. 23. februarja, Popravila že peti malonogometni tUrnir, ki se letos ponaša z najvišjim Nagradnim skladom. Ta znaša kar abO tisoč tolarjev. Oba dneva se bo ‘Urnir začel ob 8.30, v soboto bodo tekme trajale do 23. ure, v nedeljo Pa naj bi se finalna tekma začela Predvidoma ob 19. uri. Pokrovitelji Prireditve so Malkom, bistro Žolna, {1elios Domžale, Mestna občina Novo mesto, Sigmacom, Strehca, Hrast, Protekt in Bife Rezelj. Predsednik atletskega kluba Fit Stane Gramc meni, da bo letošnje leto za brežiško atletiko odločilno. TOČKA LE KOCEVKAM V 13. kolu druge slovenske keg- Ijaške lige so Kočevke igrale v go- steh s Korotanom 4:4, Kočevci so v zahodni skupini prav tako v gosteh z 1:7 izgubili z Gorico Tekstino, enaka usoda pa je v vzhodni skupini v Žalcu doletela Črnomaljce, ki so izgubili z 2:6. (N. G.) v Šport iz Kočevja in Ribnice RIBNICA - Po treh zaporednih zmagah in porazu s Burjo so rokometašice Kočevja v Ribnici nepričakovano izgubile proti 'retjeuvrščenemu Juteksu iz Žalca. Gostiteljice so se enakovredno kosale le 25 minut, ko so gostje po zasligi treh tujk priigrale Pet zadetkov. Pri izidu 16:12 bi lahko Kočevke z dvema igralkama več ublažile izid, a so bile Prepočasne in nespretne. Do konca tekme si niso več opomogle. V 50. minuti si je Mikulinova huje poškodovala kolenske vezi in zanjo je sezona končana. Največ zadetkov je dosegla M. Dra-gičevič (4), po tri pa Mikulinova ■n D. Kerničeva. KOČEVJE - Vodstvo, ki obstaja le na papirju, trener in igralci Melamina so se že zdavnaj sprijaznili z neizogibnim dejstvom, da bodo čez poldrugi mesec tudi uradno drugoligaši. Močno pomlajena ekipa bo prvenstvo najbrž končala 1 neslavnim rekorodom - brez zmage in brez osvojenega niza. Proti Vesni so igrali boljše kot na Prejšnji tekmah, kar pa ob vsej borbenosti ni zadostovala niti za časten poraz. Še najbližje zmagi je bil Vučko, pa tudi Vidmar in Novak v igri dvojic nista razočarala. RIBNICA - Derbi med rokometaši Inlesa in Škofljice (26:20) ni prinesel vrhunske igre, čeprav so Ribničani povsem zasluženo drugič zaporedoma zmagali. Gostje so nastopili brez med tednom zamenjanega trenerja Karpova in treh igralcev. Ob večji zbranosti bi Ribničani vodilni vrsti prizadejali še težji poraz. Pri domačinih je štirimi zadetki presenetil Iva-nec, zelo dobra pa sta bila vratarja Djukič in Kersnič. KOČEVJE - Odbojkarice Lik Tilie so tokrat prijetno presenetile in premagale Prevalje. Po izgubljenem prvem nizu so Kočevke v drugem in tretjem pokazale več od gostij, predvsem pa sta se izkazali sestri Jovič, kar pa ne velja za četrti niz, v katerem so osvojile le tri točke. Maloštevilni gledalci so bili priča negotovosti v petem nizu, saj sta se ekipi menjavali v vodstvu. Manj napak so naredile gostiteljice in zasluženo letos že drugič zmagale. KOČEVJE - V prvi tekmi za uvrstitev od 11.do 22. mesta v B ligi so košarkarji kočevskega Snežnika v gosteh premagali velenjsko Elektro s 84:77. Trener Henigman je zadovoljen s formo, trdno je prepričan, da bo ekipa zagotovila obstanek v ligi, nadaljnje tekme pa so pravzaprav priprava na jesensko sezono. M. GLAVONJIČ atletsko precej slabše razviti in od Brežic manjši kraji v Sloveniji imajo že zdavnaj sodobne steze, pokrite z umetnimi masami, medtem ko v Celju na primer že razmišljajo, da bi stezo iz umetne mase že drugič prenovili. Po besedah predsednika kluba Staneta Gramca je letošnje leto odločilno, zato bodo v klubu napeli vse moči, da bi prišli do sodobnega objekta. Ob tako širokem vadbenem programu, ki sega od atletske šole za najmlajše, ki jo vodi prof. Vladka Lopatič, pa do skupine vrhunskih atletov in državnih reprezentantov, novega stadiona atleti sami ne moreio financirati, ampak • Kako skromno živijo brežiški atleti, pove že dejstvo, da so za prehrano oziroma gostinske usluge na več kot 60 tekmovanjih skupaj porabili le 120.000 tolarjev. Njihov let-, ni proračun znaša skromnih šest milijonov tolarjev, od katerih dobro desetino zberejo s članarino, 2,5 milijona prispeva glavni pokrovitelj Vino Brežice, 2,3 milijona pa brežiška občina, ki pa del denarja dobi nazaj z najemnino za objekte. Ta brežiške atlete še najbolj boli, saj morajo za metalca kladiva, ki vadi pozimi tudi pri manj kot -10 stopinj C, za uporabo metališča poleg stadiona plačati po 600 tolarjev na uro. bo morala denar za objekt zbrati predvsem občina, ki bo tudi lastnik. I. V. NA GRADE NAJUSPEŠNEJŠIM - V brežiškem atletskem klubu imajo lepo navado, da vsako leto proglasijo tudi najboljše atlete v vsaki kategoriji. Med pionirji si je ta naziv zaslužil po medaljah na državnih prvenstvih najtežji atlet Luka Planinc, ki je bil med pionirji proglašen tudi za najboljšega v Sloveniji. Ob tem mu je čestital tudi predsednik kluba Stane Gramc, praktične nagrade pa je prinesel predstavik glavnega pokrovitelja podjetja Vino (desno). (Foto: I. V) Med odbojkaiji nič novega Krka s povprečno igro izgubila doma proti Sobočanom -TPV je oddal niz Sobočankam - Žužemberčani izgubili NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Zelo povprečna igra brez učinkovitega bloka in poraz proti tekmecu s sredine lestvice pri novomeških odbojkarjih ni novost, saj se jim to dogaja že leta. Tokrat so - čeprav je bil na igrišču spet tudi še ne povsem zdravi Šemetovs - nerazpoloženi naleteli na odbojkarje Pomgrada iz Murske Sobote, proti katerim so sicer imeli nekaj svetlih trenutkov. V drugem nizu so vodili z 8:3, a so potem gostom dovolili, da so osvojili kar 12 točk zapored. Podobno je bilo v tretjem nizu, ki pa ga kar nekaj gledalcev zaradi prenosa drugega teka slaloma na svetovnem prvenstvu v Sestrieru ni videlo. V Novomeški vrsti je tokrat manjkal tudi vse boljši Šmalc, ki mu je eden izmed nasprotnikov na tekmi rekreativne lige v košarki nastavil koleno in poškodoval lično kost. Trenerju Bojanu Jakliču ni lahko, saj ima sila kratko klop, na kateri sedi na zadnjih tekmah Tudi odbojkarice TPV-ja so imele SAHISTI ZA ČOKOLADO NOVO MESTO - V nedeljo, 23. februarja, bo šahivski klub Novo mesto v restavraciji hotela v Šmarjeških Toplicah pripravil prvi mednarodni odprti Krašev hitropotezni turnir. Začetek tekmovanja bo 10. uri. Glede na nagradni sklad, ki znaša 150.000 tolarjev, organizatorji pričakujejo udeležbo več mednarodnih mojstrov iz sosednje države. Vsak udeleženec bo od glavnega pokrovitelja dobil praktično nagrado, glede na to, da je glavni pokrovitelj Kraš, pa ni težko uganiti, kaj bo to. NOVOMEŠKI TENIS NOVO MESTO - Na teniškem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije za igralke do 16. leta v Litiji je od Novomeščank nastopila le Katarina Zupančič in se prebila vse do polfinala. Pred tem sta se na državnem prvenstvu igralcev do 12. leta v Ljubljani izkazala Igor in Vesna Ban, ki sta se uvrstila v polfinale oziroma med 8 najboljših, medtem ko je Nejcu Župevcu uspelo uvrstiti se med 16 najboljših. Na državnem dvoranskem prvenstvu za igralce do 18. leta se je od Novome-ščanov najdlje prebila Nina Janžekovič, ki je igrala v četrtfinalu. tokrat opravka z vrsto iz Murske Sobote, a se odbojkaricam, ki so v drugem delu prvenstva le enkrat zmagale, niso pustile presenetiti, bojevitim domačinkam pa je le uspelo dobiti tretji niz, potem pa so se popolnoma predale in v četrtem nizu osvojile eno samo točko. Vse bolj očitno je, da so najboljše tri vrste, mariborski Infond Branik, koprski Kemiplas in novomeški TPV, bistveno boljše od ostalih ekip v ligi. To bo moč videti tudi jutri, ko se bodo Novomeščanke doma pomerile z nekdaj zanje precej neugodnimi tekmicami z Bleda. Podobne so razlike med zgornjim in spodnjim domom v moški 1. B- ligi, kjer se Žužemberčani proti najboljšim moštvom ravno ne pulijo za zmage, ampak pravilno dajejo več priložnosti za igro mlajšim igralcem. Tako je bilo tudi v soboto v Škofji Loki, ko so se mladi Su-hokranjci resneje zoperstavili domačinom le v tretjem nizu. Možnost za novo zmago so imeli Žužemberčani že sinoči, ko so se pomerili z Ljutomerom, ki je imel pred tem 8 točk, torej toliko kot Žužemberk. Izkušnje s članskih tekem bodo žužemberškim kadetom prišle prav na marčevskem polfinalnem turnirju kadetskega državnega prvenstva. I. V. PREMAGALI PIRAMIDO VELIKA NEDELJA - Kadeti sevniške Lisce so v 6. kolu polfinalne skupine B državnega prvenstva v gosteh visoko ugnalil kadete RK Piramida z 31:15 (18:4). Za Lisco je največ golov dosegel Požek (10), Mikerevič (6), Oslovnik (3), Lipo-glavšek (2), Močivnik in Šinkovec po enega. ZMAGA V KONČNICI ČRNOMELJ - Črnomaljski košarkarji so se po uspešnem rednem delu prvenstva v C-ligi uvrstili v skupino, ki se poteguje za prvaka C-lige. V prvem kolu nadaljevanja prvenstva so se pomerili s Ptujem. Z agresivno obrambo so onemogočili goste že v prvem polčasu, ko so po 12. minutah vodili že s 13 točkami prednosti, polčas dobili s 37:25 in tekmo s 74:54. V predtekmi sta se v športni dvorani na Loki pomerili moštvi novinarskega Ali stars teama in politiki stranke SLS. Zmagali so novinarji s 73:66. (B. F.) Zgled zdravega življenja Pogovor s prof. Dragom Ulago ob njegovi 90-letnici in izidu knjige Šport, ti si kakor zdravje Izid knjige je za njenega avtorja velik dogodek, pomemben življenjski uspeh, marsikdaj pomeni tak dogodek vrh njegovih ustvarjalnih naporov in stremljenj. A na svetu ni bilo, ni in nikoli ne bo kaj dosti ljudi, ki bi jim knjiga izšla ob 90-letnici življenja. In še manj takih, ki bi po njenem izidu jasno povedali, da to ni njihova zadnja knjiga. To je namreč dejal prof. Drago Ulaga, ki so mu lani jeseni ob njegovi 90-letnici izdali knjigo Šport, ti si kakor zdravje. Gre za izbor in priredbo prispevkov o pomenu športa, rekreacije in telesne dejavnosti nasploh za zdravo življenje. Prizadevni prof. Ulaga že celih 30 let objavlja te prispevke v časniku Delo. Seveda to ni prva I knjiga prof. Ulage, v njegovem dolgem in plodnem življenju se jih je nabralo kar nekaj, med njimi je tudi leposlovna. Pogovor s telesno čvrstim ter umsko in duhovno čilim profesorjem je tekel v Zdravilišču Strunjan, kjer je pred kratkim na povabilo Krkinih Zdravilišč preživel konec tedna. “O športu, rekreaciji, o koristnosti ukvarjanja s telesno dejavnostjo v vseh življenjskih j obdobjih pišem od mladosti,” je povedal prof. Ulaga. Prvo špor-I tno poročilo za časopis je napisal leta 1928, ko so ga na olimpiadi v Amsterdamu navdušili izvrstni nastopi najboljših svetovnih telovadcev, med njimi v rvi vrsti nastop Leona Štuklja, tukelj pa ni samo Ulagov dolgoletni prijatelj, marveč tudi njegov vzornik. Sam pravi: “Če kdo, Štukelj že vseskozi živi zelo celovito, vsestransko in harmonično. Prav on je postavil pravilo, da mora človek ves čas skrbeti tako za duha kot za telo, da se prav s to skrbjo in dejavnostjo ohranja in pri tem možgane in duha postavlja na prvo mesto. Ko seje odločil za redne vsakodnevne živahne sprehode, je jemal s seboj svoje zapiske iz študija kakšnega filozofa ali se je med sprehodom učil tujega 1 jezika, potem pa je ob mirni klopci v parku tudi potelova-dil.” Tudi prof. Ulaga je ne samo s svojim pisanjem, ampak prav tako s svojim načinom življenja, duhovnim in telesnim, zgled, kako je treba živeti, da človek tudi v visoki starosti živi v vseh pogledih polno in bogato življenje. Kitajski pregovor pravi, da slika pove več kot 1000 besed. Najlepša “slika” zdravega, polnega in dolgega življe-1 nja sta gotovo Leon Štukelj in j prof. Drago Ulaga.”V mlajših J letih sem dal več na vrhunski I šport, na telovadbo, potem pa { se e v meni vse bolj utrjevalo pri pričanje, da je smisel športne in sploh telesne dejavnosti | ne toliko doseganje vrhunskih rezultatov, ampak predvsem bogatenje življenja, in to v vseh I življenjskih obdobjih,” pravi zaslužni profesor ljubljanske j Univerze. “Tako kot je bila 1 včasih pomlad zame najlepši i letni čas, danes vem, da je vsak | letni časi najlepši. Življenje j bogatijo in lepšajo tudi humor, duhovitost, vedrina, seveda pa j si mora človek za to prizadevati, | kajti nič ne pride samo od sebe. I In še nekaj - na stara leta se je treba pripravljati. Začeti je treba pravočasno, ne takrat, ko je i človek že močno opešan. Osnova mojega nauka je: Gibanje vsak dan! Razgibaš pa se lahko pri delu na vrtu, pri jutranji telesni negi, pri pospravljanju stanovanja, na sprehodih, z načrtovano telesno vadbo; pomembno je, da se gibljemo vsak dan. Pri tem se je [ treba potruditi v mejah, ki jih I posamezno življenjsko obdobje dopušča. Starejši človek naj gre vsak dan na sprehod, a ne do utrujenosti. Pravilo potruditi se pa velja v vseh življenjskih obdobjih. Otrok se pri igranju spontano potrudi, najstniki se morajo pri telesni dejavnosti zelo potruditi, da bodo dobili lepo postavo in si pridobili ali učvrstili zaupanje vase; v najlepših letih, med 30. in 50. letom, sta gibanje in telesna dejavnost potrebna, da ohranjaš svoj organizem, v poznih letih pa zato, da upočasniš procese staranja, umskega in telesnega pešanja. Pred leti sem vprašal stoletnika, ki je sam živel in se oskrboval, vsak dan pa je prehodil najmanj 3 km, kakšen je njegov recept za zdravo življenje. Odgovoril mi je: 'Delo, ki ga opravim z glavo in z rokami, to je moje veselje in moja medicina.’ TUdi jaz sem prepričan, daje delo, duhovno in telesno, najboljši zdravnik, ki nam ga je dala narava.” Ob tem prof. Ulaga spomni, kako lepo je to povedal Ivan Tavčar v svoji povesti Cvetje v jeseni v prizoru, ko 38-letni ljubljanski odvetnik, čemeren, naveličan in slabe volje, sreča svojega zdravnika in mu potarna, da je bolan. “Vraga si bolan! Delaš, če se tisto pravdno pisarjenje sploh delo imenovati more, delaš kot navit avtomat! Misliš malo, }eš pa veliko, kot prašiček pri koritu! Polenaril si telo, polenaril si dušo, in rediš se, kakor da je mast glavni namen tolstega tvojega življenja! Poslušaj moj svet: Sedaj, ko se otava kosi, odrini v kako pogorje! Lazi po skalah! Pridruži se koscem! Hodi, hodi in delaj! Potem kmalu sprevidiš, da je življenje dar božji in da se zgolj tepci dolgočasijo v njem!” Prof. Ulaga si z vso svojo dejavnostjo, pisanjem, predava- Prof. Drago Ulaga nji, nasveti, zgledom prizadeva za širjenje tako imenovanega novega življenjskega sloga. “To je slog življenja za novo tisočletje. Pri takem slogu in načinu življenja naj bi upoštevali vse, kar je medicina dognala v zadnjem stoletju o zdravem življenju: da je telesno in duhovno lenarjenje za človeka škodljivo, da se človek mora gibati, da je kajenje pogubno, prav tako preveliko uživanje alkohola, da sta kakovost in dolgost življenja precej odvisni od prehranskih navad; pa to, da sta zdravo srce in ožilje pomembnejša od krepkih mišic. Skratka, človek lahko sam veliko naredi za svoje dobro in dolgo življenje. In po moje je to dolžan narediti!” Seveda tudi v Strunjanu prof. Ulaga ni miroval. “Tu so izvrstne možnosti tako za sprehode ob morju v tej blagi klimi kot za drugo telesno dejavnost. Nad zdraviliškim bazenom z ogrevano morsko vodo sem navdušen, to je eden najlepših in najbolj prijetnih notranjih bazenov, kar sem jih videl. Te dni bom izkoristil za to, da bom študiral gibalno aktivnost starejšega človeka v vodi. Gimnastika v vodi in plavanje sta izvrstna vadba za starejše ljudi, v vodi skoraj ne more priti do poškodb. V vadbi starostnikov v vodi vidim veliko bodočnost. Za sedaj pa je to še precej neodkrito področje. V Sloveniji imamo srečo, ker imamo toliko termalnih kopališč, in “Krka” je tu naredila ogromno in je vredna občudovanja.” A. BARTELJ 15* KRKKZDRAVILIŠČN A HOTELI OTOČEC ijgjg . TENIŠKI CENTER OTOČEC" j Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki veUa od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Neznosna lahkost obtožb Dol. list št. 6,13. februarja Naj povem svoje mnenje o “primeru Pucko”. Če vodstvo stranke spremeni svoj program po izvolitvi, so izvoljeni poslanci iz moralnih načel dolžni zapustiti stranko, katere vodstvo jih je izdalo. Če pa se kandidat za poslanca pred izvolitvijo pretvarja, da se s programom svoje stranke strinja, še več, da ga navidezno podpira vse do izvolitve, ko pa je le-ta izvoljen na listi svoje stranke in javno napove, da prestopa povsem na drugo stran svojih predvolilnih programskih načel, ni nič drugega kot nizkoten izdajalec tako svoje stranke kakor tudi volilcev, kateri so mu zaupali svoj strankarski glas. V primeru Pucka iz Uirnišč, je to še bolj razvidno. Samo poglejmo, zakaj je poslanske klopi zapustil le nekaj časa pred iztekom svojega mandata in se zaposlil na delovnem mestu direktorja davčne uprave v Mariboru! Razvidno je lahko vsakomur, da so ga po tehtni presoji novi strategi - ve se, da ne iz vrst SKD-ja - potisnili, da ponovno kandidira na listi SKD, a pokazalo seje, v čigavo korist in račun. Nobenega dvoma ne more biti, da ie bilo tako taktiziranje le na podlagi prefinjene korupcije. Če se s programom svoje stranke ni strinjal, bi jo moral zapustiti pred volitvami. To je nesporno nizkotno izdajstvo ne le predvolilnega prepričevanja - programa, ampak tudi svojih moralnih vrednot, če jih sploh ima. Kaj takega je zmožen storiti le človek brez ponosa, morale in dostojanstva. Spomladanske poštene struje bodo prej ali slej morale - taka je volja večine volilcev - zmanjšati privilegiranost pola, ki se proglaša za edino zveličavnega in sposobnega voditi ljudstvo te dežele. MILAN MUHIČ Ambrus 26 A Neznosna lahkost obtožb Dol, list št, 6,13. februarja Prosim, da ponatisnete to zgovorno pesem iz 6. številke Mladine. J. K. Novo mesto Narod nam je dal pravico, da zatolčemo levico, in zato predlagam kazen: zastrupimo to golazen! Udbomafijske škodljivce, liberalne zapravljivce, komunistične kradljivce, pisce, ki nam žrejo živce, partijske in druge krivce, ateistične zbadljivce. Brž poiščimo storilce in jim zaprašimo rilce! Jugofile in Bosance, klavce narodne substance z mišemorom zastrupimo, novo dobo zaživimo! Semiške tropine Dol. list št. 6,13. februarja Kot profesionalna novinarka nisem dolžna odgovarjati znanim posameznikom, ki tudi v Dolenjskem listu spet blatijo moje ime in so zadnji poklicani, da bi presojali televizijsko novinarsko delo. Prav pa je, da Semičanom in drugim bralcem pojasnim, da je zbadljivka v Semiških tropinah (Dolenjski list 13.2.1997) ena sama laž. Žalostno je, da so jo na zadnji seji občinskega sveta javno sejali sejniški svetniki in njihov župan. Če ima kdo zavezane oči, kot mi očitajo, potem jih imajo oni. Še več, njim, kot kaže, tudi ušesa slabo služijo. Kako bi sicer vsi po vrsti spregledali in preslišali, da sem 24.12.1996 v 3. TV Dnevniku poročala o žledu, ki je prizadel semiško območje. Enominutni tonski prispevek je shranjen tudi v arhivu TVS. Morda se bo kdo od Semičanov le spomnil, da je v istem TV Dnevniku vsa Slovenija občudovala tudi jaslice na Štrekljevem Torej je bila v eni informativni oddaji semiški občini, zavidanja vredno, namenjena pozornost kar dvakrat. Ugibati je, od kod semiškim svetnikom in županu takšna neinformiranost. Morda drži, da je bilo na predpraznični večer 24.12.1996 okrog 23. ure primerneje posedati v kaki gostilni, čakajoč na polnočnico. Televizija pa je medij, ki se hitro odziva na dogodke. In žled se je zgodil, čeprav pred prazniki, ko občinske pisarne nemara samevajo. Pa nič zato! Moj spregledani, a zagotovo objavljeni prispevek o žledu potrjuje, da smo novinarji pač iznajdljivi. Slednjega ni moč trditi za semiške Občinarje, ki očitajo, da me v tistih dneh niso mogli najti. Če me z vabilom na kako zabavno prireditev, ki si je utrdila sloves tudi zaradi televizije, zmotijo na domu v poznih da imamo “Novo mesto pri Šentjerneju”. SILVO GOLOB Šentjernej Manj umetnosti v šoli Dol, list št. 4, 30. januarja V Dolenjskem listu vedno preberem tudi rubriko “naša anketa”. 30. januarja ie bilo devet različno izobraženih bralcev vprašanih, kaj mislijo o ukinitvi glasbenega in likovnega pouka. Vsi vprašani so bili mnenja, da tak ukrep ne bi bil primeren, saj ti predmeti učencev ne obremenjujejo, pač pa jih razvedrijo ob drugih težjih predmetih. Ne mislim tratiti prostora in jemati časa bralcem, pač pa naj bo moje mnenje samo dadatek k anketi: v tem primeru, če bi do take ukinitve prišlo, bi to bilo izvajanje nasilja manjšine nad večino, čeprav šteje tako imenovana kurikularna komisija 500 članov, strokovnjakov iz tega področja. Uidi vojn ne zanetijo vojaki, ampak peščica politikov zaradi lastnih koristi. Glasbena vzgoja, likovni in tehnični pouk ter gospodinjstvo so nujni za splošno izobrazbo, saj se s temi predmeti bodoči vrhunski strokovnjaki v nadaljnjem izobraževanju ne bodo več srečali. FERDINAND MESTNIK Slovenske Konjice I DOLENJSKI LIST 1 urah, bi se zagotovo tudi takrat potrudili. Škoda, razložila bi jim, da so moje poročanje o žledu pač spregledali, in to pojasnjevanje ne bi bilo potrebno. Zato naj v prihodnje le spremljajo oddaje informativnega programa nacionalne televizije, ki je veliko širši od Dnevnika ob 19.30. Še to: po Partizanski magistrali, tudi skozi Semič, se peljem skoraj vsak dan. Kaže, da sem imela doslej res odprte oči le za opevanje semiških kulturnih, zabavnih in drugih prireditev in poročanje o hvalevrednih dejanjih občinskih mož. Laži in natolcevanja, ki so si jih privoščili semiški svetniki in župan, so mi vendarle, čeprav Belokranjki, odprli oči tudi za manj občudovanje vredne cvetke. Pa še skozi kakšna novinarska očala mi ni treba gledati, saj mi tudi vid služi več kot odlično. PETRA DRŽAJ, dipl. nov. Televizija Slovenija Novomeška kronika Dol. list št. 6,13. februarja Verjetno so strani v Dolenjskem listu, ki nosijo naslov Iz naših občin, med občani zelo priljubljene, saj v kratkih sestavkih prinašajo zanimive novice, ne vem pa, zakaj imajo nekatere občine svoje stolpce z naslovom v okvirju, druge pa ne. Ali v uredništvu Dolenjskega lista ne vedo, da ima npr. Šentjernej že več kot dve leti samostojno občino? Zakaj se zadeve, ki se tičejo občine Šentjernej, obravnavajo v “Novomeški kroniki” (glej DL 13.2.1997)? Predlagam, da se v Dolenjskem listu uvede za občino Šentjernej stolpec, kot ustreza naslovu rubrike “Iz naših občin”, enako pa tudi za druge občine, ki spadajo v bralni okoliš Dolenjskega lista, npr. občina Škocjan. Bolj za šalo bi rad dodal še tole: tudi pri Društvu upokojencev smo se morali zavzeti za svojo “samostojnost”, včasih pa je bil cel novomeški okraj “v rokah” Šent-jernejčanov in smo se radi pošalili, Proti vračilu gozdov veleposestnikom Dol, list št. 6,13. februarja Več kot tri mesece je že minilo od državnozborskih volitev (10. 11.1996), pa še niso izvolili nove vlade. Kot je 14. februaija povedal Marjan Podobnik, so se nakopičili mnogi gospodarski in socialni problemi v državi, ki tarejo narod., pa je njegova želja, da bi se ti problemi čimprej začeli reševati. Nekateri se vlečejo že od leta 1990 iz časa Demosove vlade, recimo zgrešeni zakon o denacionalizaciji, ki naj bi se uresničeval postopoma in ne na hitro, kot se je. Imetje bi vrnili le slovenskim državljanom, namesto, da ponujajo zemljo in gozdove tujcem in ves narod potiskajo v nekakšen fevdalni sistem, za večino ljudi nesprejemljiv in brezizhoden. Na misel mi prihaja na TV izrečena izjava avstrijskega grofa Thurna, ki mu je bilo po vojni nacionalizirano veliko premoženja (gozdovi), da si ni mogoče zamisliti bolj neumnega zakona o denacionalizaciji, kot gaje sprejela slovenska vladia pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Če pa je zakon sprejet, bo tudi on zahteval nazaj svoje gozdove. Poleg tega zakona pa še zakon o lastninjenju tovarn, podjetij in še veliko drugega, kar je bilo ustvarjeno v povojnem času s slovenskimi žulji in samoprispevki vseh zaposlenih. In te naše tovarne lahkomiselno razprodajajo tudi tujcem! Mariborčani pravijo, da se je njihovo prej dobro razvito gospodarstvo po osamosvojitvi sesulo. Pa ne samo tam! Povrh vsega pa dobimo še zakon o davkih, ukrojen po angleškem vzoru, ki obremenjuje predvsem srednji in revnejši sloj prebivalstva. Ker nekateri že niso zmogli plačati davka, je sledil rubež. Thko je, v kratkem času prišla na beraško palico množica ljudi. Tildi pri nas je tak zakon o davkih povzročil veliko razslojevanje. Obremenil je srednji in revnejši sloj ljudi. Na postavljeno vprašanje je neka poslanka SKD odgovorila, da ni ustavne, ce te dacar lahko vpraša, odkod ti naenkrat denimo avto za sto tisoč mark, ali pa vila in jahta in še kakšen debel bančni račun! Thko je to. A po televiziji gledam in poslušam mlado ženo z otrokom v naročju, ki v joku pove, da je morala v zapor, ker ni oddala davčne napovedi. Ni pa je oddala zato, ker nima dohodkov. Je potem kaj čudnega, da je gospodarsko in socialno stanje tako, kot je? MIRUA LIPOVŠEK Novo mesto Kje je dva tisoč mark? Javno vprašanje kočevskemu županu KOČEVJE-Izvršni odbor Društva prijateljev Oer-Erc-kenschwicka je prejšnji mesec na kočevskega župana Janka Vebra naslovil javno vprašanje o tem, kje je denar, ki ga je v obliki gotovine župan prejel 10. septembra lani na svojem obisku v nemškem mestu Oer-Erckensch-wick kot darilo Društva prijateljev Oer-Erckenschwic- ka. Izvršni odbor društva želi od župana jasen odgovor, kje in kdaj je bilo deponiranih dva tisoč mark, ki naj bi jih društvo dobilo za svoje delovanje, a jih še vse do danes niso prejeli. Isto vprašanje je županu postavila že pred tremi meseci predsednica društva Sonja Bižal, vendar na svoje pismeno vprašanje, naslovljeno na župana, odgovora ni prejela. Izvršni odbor društva seje zato odločil, da Janku Vebru zastavi vprašanje javno. Vendar pa, čeprav je od tedaj, ko so to storili, minil že skoraj mesec dni, tudi na to vprašanje vse do sedaj še niso prejeli odgovora. M. L.-S. Med najboljšimi v državi Osnovna šola Litija je ena največjih in najuspešnejših - Junija 120-letnica šolstva v Litiji LITIJA- Osnovna šola Litija je s 40 oddelki in 546 učenci ena največjih šol v litijski občini in glede na to, da je to mestna šola, je razvila 40 interesnih dejavnosti, kjer otroci preživljajo prosti čas. Izstopajo športne, kulturne in roizvodno-tehnične dejavnosti, i jih vodijo šolski učitelji in zunanji sodelavci, rezultati pa so izredno lepi. Šola pomaga tudi literarno nadarjenim učencem, saj bo preko sponzorjev skušala pridobiti sredstva za pesniško zbirko učenke 8,r. Simone Paternoster in roman učenke 6.r. Elizabete Marn. Literarno so aktivni tudi učitelji: Vlado Garantini je izdal že tretjo pesniško zbirko, Marjana Berložnik pa pesmi v angleščini, ki so namenjene kot didaktični pripomoček pri pouku. V pripravi je izdaja knjige Zgodovina osnovne šole Litija. Šola ima svoj grb, ki je delo enega izmed učencev. Problem pa je šolska stavba, stara skoraj 100 let. Z vsakoletnim naraščanjem števila učencev je bilo treba postopno s pridobivanjem novih učilnic spreminjati notranjo in zunanjo podobo stavbe. Kljub velikemu prizadevanju ravnateljice Gabriele Hauptman, danes še vedno nimajo svoje telovadnice, dvorane za razne proslave in zunanjega igrišča za telesno vzgojo. V stavbi letos gostuje glasbena šola in enota s prilagojenim programom. Popoldne imajo v njej pouk slušatelji Delavske univerze Litija. Junija bodo na šoli praznovali 120-letnico šolstva v Litiji in takrat bodo odprli nove prostore za šolsko knjižnico; projekt je finančno podprla občina. Še vedno pa bodo posvečali skrb kvalitetnemu pouku in učnemu uspe- K. ŠUŠTERŠIČ Z LOVCI NA KRMIŠČU - V mrzlih januarskih dnevih smo se učenci 1-t in male šole OŠ Tržišče spomnili premraženih in lačnih živalic. Za ptičke smo hitro poskrbeli in v ptičje hišice natrosili zrnja in semena. Ob prebiranju knjig in enciklopedij o živalih smo ugotovili, da lovci skrbijo za gozdne živali, zato smo zaprosili našo lovsko družino, s katero že več let uspešno sodelujemo. Z avtobusom smo se peljali do krmišča na Druščah in prijazna lovca Uroš in Slavko sta nam pokazala delovanje avtomatskega krmilnika in najpotrebnejšo lovčevo opremo ter pojasnila pomen visoke preže. V lovskem domu v Tržišču je otroke pričakal starešina lovcev Ciril in jih povabil na pecivo, sadje ter sok. Vprijetnem pogovoru so lovci odgovarjali na vprašanja otrok. Ogledali smo si tudi nekatere trofeje, ki krasijo stene doma. Polni prijetnih doživetij smo se vrnili v šolo, kjer so otroci svoja doživetja narisali ali pa opisali. (Andreja Umek, vzgojiteljica MŠ) Večina osmošolcev že opredeljena Letošnja generacija po šestih letih najštevilnejša - Za tri razrede več otrok - Večina osmošolcev se je odločila za šolanje doma - V nekaterih programih še prosta mesta NOVO MESTO - Novomeška enota Republiškega zavoda za zaposlovanje je opravila prvo analizo poklicnih namer osmošolcev v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini že konec lanskega leta, ponovno pa sojih povprašali o nadaljnjem šolanju prejšnji mesec, ko je bilo med njimi neodločenih le še dober odstotek. Ker je letošnja generacija za skoraj 8,5 odst. številnejša od lanske in tudi najštevilnejša v zadnjih šestih letih, bo načeloma v vseh programih, ki mlade bo(j zanimajo, nekoliko manj možnosti, kot sojih imeli učenci v preteklih letih. V letošnjem šolskem letu bo v Beli krajini in na Dolenjskem osnovno šolo zaključilo 1672 otrok; letos so kar 103 osmošolci več kot lani, to pa je za več kot tri razrede učencev. Število osmošolcev se je najbolj povečalo v Novem me- HUMANITARNA PRIREDITEV ZA DUŠEVNO PRIZADETE ČRNOMELJ-V nedeljo, 9. marca, bo v kulturnem domu v Črnomlju humanitarna prireditev, katere izkupiček bo šel za ureditev varstveno-delovnega centra Črnomelj, ki zaposluje duševno prizadete odrasle iz vse Bele krajine. Prireditev pripravlja v sodelovanju z Društvom za pomoč duševno prizadetim v Beli krajini Rotary kiub Bele krajine, podprlo pa jo bo tudi več sponzorjev. Nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet v zasedbi Monika Skalar in Karel Žužek (violina), Franc Avsenek (viola) in Stane Demšar (violončelo). Na programu bodo tudi miniature po motivih com-medie delParte, v katerih bodo nastopili igralka lanskega leta Nataša Barbara Gračner, Igor Samobor in Matjaž TVibušon. Vstopnice bodo naprodaj v predprodaji, prireditelji pa pričakujejo, da bodo tudi obiskovalci pokazali solidarnost do varovancev varstveno-delovnega centra in v velikem številu obiskali kvalitetno prireditev. stu. Po zadnji analizi namer se je za šolanje v dveletnih poklicnih programih odločilo manj kot 3 odst. osmošolcev, kar je tudi manj kot preteklo leto. Na zavodu pa predvidevajo, da se bo njihovo število še povečalo. Za šolanje v triletnih poklicnih programih seje odločilo skoraj 33 odst. osmošolcev, kar je za 3 odst. manj kot lani. Dobre tri četrtine se jih je odločilo za šolanje v dolenjski regiji, zadnja leta se namreč v poklicne šole izven regije vpisuje vse manj učencev. Omejitve vpisa predvidevajo v programu mehanik vozil in voznih sredstev pa tudi v programu mizar. Za šolanje izven * Letos je novomeška kmetijska šola razpisala nov program za vrtnarja in vrtnarskega tehnika, črnomaljska sredpja šola obrtni program za orodjarje in strojne ključavničarje, novomeški šolski center pa uvaja dualni sistem šolanja za poklice zidar, avtomehanik in avtoklepar. Na ta način se bodo vpisne možnosti na Dolenjskem in v Beli krajini še povečale. dolenjske regije seje odločilo največ učencev za poklic frizerja v Ljubljani, kjer prav tako pričakujejo omejen vpis. Za ostale triletne programe bo na Dolenjskem dovolj prostih mest. Za štiriletno šolanje se je odločila dobra polovica osmošolcev, kar je nekaj manj kot lani, vendar tudi ta številka še ni dokončna. Tildi letos se je največ učencev odločilo za gimnazijo, potem za ekonomsko in za zdravstveno šolo, pri vseh teh pa pričakujejo omejen vpis. Malo učencev se je odločilo za programe gradbeni, kemijski in kmetijski tehnik. J. D. NOVOMEŠKI TABORNIKI NAD JEZERSKIM NOVO MESTO - Rod gorjanskih tabornikov je med sedanjimi počitnicami pripravil zimovanje za svoje člane. Za 6 dni se je preteklo soboto 80 tabornikov nastanilo v stražarnici slovenske vojske na Virnikovi planini nad Jezerskim. Stavba stoji sredi gozdov na višini 1200 m, uro hoje od zadnjega naselja, le nekaj metrov pod avstrijsko mejo. Zimovanje je bilo prijetno m razgibano. Za bodoče vodnike so imeli tečaj, mlajši so se igrali na snegu, postavili so iglu, kuhali so si čaj v gozdu in vadili spretnosti za življenje v težkih pogojih. V ponedeljek so šli na pohod do Jezerskega in bližnjih vasi. Ob večerih so si ogledovali diapozitive iz domačih in mednarodnih akcij, ki so se jih udeležili nekateri člani rodu. Dva planinca sta jim pripovedovala o hoji v zimskih razmerah ter o nevarnostih, ki lahko človeka pozimi doletijo v naravi. Veliko smeha je bilo ob krstu članov, ki so bili prvič na zi-movanju. Počastili so Valentinovo ter si pripravili maškarado. Šest dni ie kar prehitro minilo in taborniki se, polni novih doživetij, danes popoldne vračajo v Novo mesto. MARKO GOŠNIK Največja pridobitev so prostori Novomeškemu društvu invalidov je občina lani kupila prostore, ki so jih ob pomoči mnogih preuredili - Aktivni celo leto - Letos bodo praznovali 15-letnico Novomeško društvo invalidov združuje v svojih vrstah predvsem delovne invalide iz novomeške, šentjernejske in škocjanske obči-ne in je na tem območju eno največjih humanitarnih društev, saj združuje preko 1000 članov. Društvo vsako leto pripravi delovni program aktivnosti. V lanskem letu smo program celo presegli. Vsako leto izdamo interno glasilo, ki ga člani radi prebirajo, •ani smo mu pridali tudi lep koledar. Organizirali smo več kulturnih prireditev, ki se jih je udeležilo preko 890 članov, medtem ko se je sedmih izletov udeležilo preko 500 članov. V progra-mu našega društva je iz leta v Teto vec socialnega programa. V preteklem letu je 50 naših članov iz- i ^preteklem letu smo opravili tt76 delovnih ur. V tem času smo Koristilo počitniške kapacitete v termah Čatež in Izola. Tako kot Prejšnja leta smo tudi lani organizirali skupinsko zdravljenje v Zdravilišču Zreče, ki se ga je udeležilo več članov. Glede na tinančne zmožnosti smo članom kraljeve risbe LJUBLJANA - V Klubu Nove revije so v ponedeljek, 17. febru-arja, odprli razstavo doslej javnosti neznanih skic in risb iz zapuščine slikarja, grafika in kiparja Franceta Kralja, osrednje osebnosti slovenskega ekspresionizma. P slikarju, po rodu iz Dolenjske, je govoril dr. Milček Komelj. pomagali pri zdravljenju, trem članom pa smo dodelili enkratne pomoči. Pozabili pa nismo tudi na nepokretne in bolne, obiskali smo jih marca in pred novoletnimi prazniki, ko smo jih tudi skromno obdarili. Pozabili pa nismo tudi na vse tiste člane, ki so lani dopolnili okroglo obletnico, poslali smo jim posebej za to priložnost pripravljeno čestitko. ZAHVALA POKROVITELJEM MAŠKARADE NOVO MESTO - Velika otroška maškarada, ki jo je organizirala novomeška občinska zveza prijateljev mladine Mojca je bila edina in osrednja pustna prireditev s povorko maškar skozi stari del mesta. Športna dvorana je bila skoraj premajhna za dobrih 1000 našemljenih otrok, ki jih je s tribune spremljalo prav toliko staršev in sorodnikov. Med udeležence povorke so razdelili 600 krofov, darilo Dolenjskih pekarn, med najboljše maškare pa nagrade, ki sojih prspevali trgovine, obrtniki in podjetniki. Glavni pokrovitelji so bili: Dolenjske pekarne, Cestno podjetje Novo mesto, Mestna goaba Novo mesto, Agencija za šport in policijska postaja. Vsem, ki so pomagali pripraviti tako veliko prireditev in toliko veselja ob pustnem prazniku, se novomeška občinska zveza prijateljev mladine Mojca zahvaljuje. v društvenem prostoru članom nudili razne storitve in informacije. Izdali smo 11 avtomobilskih parkirnih znakov, odobrili pa smo tudi 16 kratkoročnih solidarnostnih posojil. V naše društvo pa se je na na novo včlanilo 59 članov. Naš največji lanski uspeh je bil pridobitev stalnih društvenih prostorov. Prostore nam je kupila Mestna občina Novo mesto, s pomočjo ZDIŠ, raznih društev, ustanov, samostojnih obrtnikov in naših članov pa smo prostor adaptirali. Ob tej priložnosti še enkrat vsem dobrim ljudem te akcije prisrčna hvala! Štirinajstega februarja smo izpeljali redni občni zbor društva, sprejeli spremenjena pravila delo-vanja društva o podeljevanju društvenih odličij in o dodeljevanju solidarnostnih posojil. Po občnem zboru je sledila kulturna prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V začetku junija bomo pripravili veliko kulturno prireditev v počastitev 15-letnice delovanja društva, na kateri bomo podelili najvišja društvena odličja zaslužnim članom in posameznikom. Tbdi v letošnjem letu se bomo trudili, da bo naš sprejeti delovni program v celoti izpeljan v korist slehernega našega člana. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na karšen-koli način pomagali, in vas naprošamo za pomoč tudi v letošnjem letu. Društvo invalidov Novo mesto ZVONE TKALEC Naša občina bo prva uničila kmeta Z novo nastalo občino Šentjernej je največ izgubilo prav kmetijstvo JKmetijstvo je z novonastalo pbcino Šentjernej največ izgubilo. m s[cer glede na ostale dejavnosti v občini. Če upoštevamo, da bo jdovenija slej ko prej članica Evropske unije, pa je nesporno, pa se nad naše kmetijstvo zgrinjajo črni oblaki. Kmet je v naši občini dobil za regrese v kmetijstvu 6-krat manj denarja kot kmet v mestni občini Novo mesto. Za enak položaj našega kmeta bi moralo biti na v°ljo vsaj 35 milijonov tolarjev in ne le 5,5 milijona, kot je bilo lani. “govori, da od države ni niti tort v am?njen v kmetijstvo, ne ?drži, kajti druge občine namenijo bistveno več denarja v svojem Občinskem proračunu za kmetijst-m ’ primer: mestna občina Novo mesto daje okrog 100 milijonov tolarjev. V Šentjerneju Njjetje f zagrebeni po šetnjoških hostah, Je bil precj jetj oskrunjen. Ni edini, kl so se ga lotili nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja. Od demokratične države pričakujem, da oo ugotovila, kdo so storilci in o tem obvestila svoje državljane. V knjigi je najti celo navedbe, s ka,erimi Brulc predstavlja domobransko vojsko kot sestavni del zavezniških sil. Kaj drugega naj bi Pomenila izjava enega od domobrancev v taborišču na Koroškem: Boril sem se za te preklete zaveznice skoraj štiri leta in prvo, kar so napravili, da so nas razorožili. Pljunem na take zaveznike!” (Str. 208) Lakšni domobranski “resnici” ni kaj dodati, saj je v nasprotju z zdravo Pametjo. . V drugem in tretjem delu knjige Je opisan umik domobranske vojske Pa Koroško, njena vrnitev v Slovenijo, življenje v begunskih taboriščih v Italiji in emigraciji v Argentini. Kaj reči o tej tematiki? V tem zapisu se nkvarjam z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev, ne s pravom, vem pa, da zločinu sledi kazen, ki jo skušam fazumeti, ne opravičevati. Prepričan spm, da bi tudi preko te knjige marsikdo gledal na povojni poboj domobrancev drugače, če bi bilo v njej obdobje narodnoosvobodilnega boja objektivno predstavljeno ali izražena vsaj trohica obžalovanja za zgrešenost in zločine domobranstva. Toda ne! Domobranska vojska je tako rekoč brezmadežna, za njeno nemilo usodo, so, tudi po Brulcu, krivi celo njeni idejni in nekateri vojaški voditelji. Prepričan sem, da so navedbe: na str. 252 - “govorilo se je, da so se partizani umaknili s Koroške v zameno za domobrance", str. 272 -“Eden tistih sem, ki smo odšli na Koroško, pa so jo Angleži zbaran-tali za nas in so nas vrnili” in str. 279 - “Ni ji hotel govoriti o umazani kupčiji Angležev s partizani” - brez vsakršne osnove. O usodi vseh kvizlingov, tudi slovenskih, je odločala že zavezniška konferenca konec novembra 1943 v Teheranu, kjer so se sestali Roosevelt, Churchill in Stalin. Janu-aija 1944 so zavezniška letala odvrgla tudi nad našimi kraji “Deklaracijo treh velesil”, sprejeto na tej konferenci. Partizanska vojska je bila dokončno sprejeta v sestav oboroženih sil protihitlerjevske koalicije, katere cilj je bil “odstraniti tiranije, suženjstva, tlačenje in neznosljivo-sti”. (Makso Šnuderl: Dnevnik 1941 - 1945, II, str. 136.) Popolnoma nedvoumni pa so bili zavezniki v glasilu Zmaga, ki so ga anglo-ameriška letala odvrgla nad Slovenijo v noči na 30. maj 1944. V njem je bil objavljen poziv, v katerem je med drugim rečeno: “Slovenski domobranci! - Vaši izdajalski voditelji, z Rupnikom vred, bodo pred sodiščem sojeni na življenje in smrt! Pomnite: oni vas gonijo v vaš lastni pogin, ko vas zapeljujejo v klanje vaših nedolžnih bratov... Varujejo naj se oni, ki si dosedaj še niso omadeževali svojih rok z nedolžno krvjo, da se ne pridružijo krivcem, ker je zagotovljeno, da jih bodo tri zavezniške sile preganjale do zadnjega kota na zemlji in jih izročile njihovim tožnikom, da za-doste pravici. To je poroštvo treh velikih zaveznic Jugoslavije: Velike Britanije, Rusije in Amerike”. (Letak v arhivu Dolenjskega muzeja Novo mesto.) Konkretni primeri grobega kršenja mednarodnega vojnega prava domobranske vojske v boju proti partizanski vojski in zločini nad civilnim prebivalstvom so nedvomno soodločali pri njeni usodi. Ne le na Javorovici, še v mnogih primerih so bili partizanski ranjenci in ujetniki neusmiljeno pokončani. O navedenih primerih Brulc seveda ne govori, jih pa je najti tudi v knjigi Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev, Novo mesto 1995. Na Ajdovcu so domobranci 8. maja 1944 ujeli in po mučenju ubili 7 borcev Ljubljanske brigade. Trem so razbili glave, dva obesili za noge in jima prerezali vrat, dva ustrelili v trebuh, da sta v mukah umirala. Istočasno so bili umorjeni tudi partizani drugih enot. Ob vdoru Ajdovec 29. julija 1944 so domobranci umorili 4 partizane in 4 člane okrajnega odbora OF Mirna Peč. Med njimi je bila učiteljica Hela Ivanuš, ki je morilcem rekla: “Vem, kaj me čakat povem vam pa, daje zmaga naša. Živel tovariš Tito!”, nakar so ji prerezali vrat. Po pripovedi je eden od njenih morilcev pil njeno kri. Da, tragično dejstvo je, da so domobranci ujete in ranjene partizane ter aktiviste Osvobodilne fronte pogosto pokon-čevali z noži in drugim hladnim ■ orožjem (orodjem). Toda Brulc v svoji sprevrženosti že po končani vojni označuje partizane s klavci in razcapanimi bandami (str. 220). Po Javorovici je domobranska vojska zagrešila največji zločin nad pripadniki narodnoosvobodilne vojske 3. avgusta 1944, ko je 4. domobranski bataljon iz Šentvida pri Stični vdrl v Žužemberk. Padlo ali zaklanih je bilo blizu 70 partizanov, največ iz 15. SNOB. Zlasti zverinsko so pobili in oskrunili Matildo Kasesnik, kije bila v šestem mesecu nosečnosti, in Marijo Čampelj, sek- Slavko Grahek 70-letnik Ob letošnjem kulturnem prazniku je. 8. februarja v Črnomlju prejel Župančičevo plaketo Slavko Grahek za svoje prizadevno in uspešno delo na kulturnem področju. Črnomaljec Slavko Grahek, ki je 1. februarja letos dopolnil sedemdeset let, je po,poklicu ekonomist. Vseskozi je delal v gospodarskih organiz icijah in drugih odgovornih javr .n službah, vendar je zmerom našel čas, da je uspešno sodeloval tudi v domačem kulturnem življenju in športu. Tako seje Grahek pred polsto-letjem vključil v črnomaljski mešani pevski zbor, hkrati pa je uspešno nastopal v sindikalni dramski skupini. Bil je med ustanovitelji delavskega prosvetnega društva Svoboda, nato pa vrsto let predsednik občinskega sveta prosvetnih društev. Pripravil je oziroma sodeloval pri številnih kulturnih prireditvah, revijah pevskih zborov, pri razstavah, na delovnih srečanjih in podobnem. Posebno skrb pa je zadnja leta posvetil zgodovini domačega nogometnega kluba Rudar oziroma kasnejšega kluba Bela krajina. Dolgoletno zbiranje zgodovinskih virov in spominov nogometašev je leta 1993 rodilo obširno, 230 strani obsegajočo knjigo Nogomet v Beli krajini (1926-1953), ki jo je takrat dopolnil s pregledno razstavo osebnih in skupinskih fo- tografij društvenega članstva in drugega gradiva. Za to delo je leta 1994 prejel plaketo občine Črnomelj. Grahka pa zanima tudi druga krajevna zgodovina. Pripravil je spomine na očetovo vojskovanje v prvi svetovni vojni, ki so pred nekaj leti v 132-ih nadaljevanjih izšli v Slovencu. Lani je pričel zbirati gradivo o nekaterih pomembnih belokranjskih rojakih, pripravil je v Starem trgu ob Kolpi razstavo ob 50-letnici sodevskth tamburašev, prigodno pa se oglaša tudi v našem časopisu. Naj Slavko Grahek pri tem svojem delu še vrsto let ostane veder in uspešen! -ar “Netočni” Zeleni Jurij “Mesečnik v Vinici naj bolj pazi na točnost informacij!” - Primer Gerlanca in Stegneta VINICA - V Vinici je začel izhajati mesečnik Zeleni Jurij. Vse pohvale vredno, vendar bo odgovorni urednik kljub vsemu moral objavljati malce bolj točne informacije. V drugi številki mesečnika je bil objavljen članek z naslovom Gerlanc toži predsednika KS Vinica. Vzrok naj bi bil, ker je predsednik g. Stegne menda predsedniku NSZS g. Gerlancu preprečil politični shod lansko poletje v Vinici Tferme. Pod omenjenim člankom ni bilo podpisanega, vendar bom avtorju vseeno poskušala pojasniti nekatere netočne stvari. Kot prvo si je dovolil napisati trditev, da Darja Snedec, torej jaz, čakam na razplet dogodkov v zvezi z omenjeno ovadbo na UNZ Novo mesto. To absolutno zanikam, saj me ugotovitve sodišča glede ovadbe Gerlanca zoper Stegneta ne zanimajo čisto nič bolj kot ostali dogodki v Vinici ali širši okolici. Celo nasprotno, menim, da je veliko bolj problematičnih stvari, vrednih razmisleka. Res pa je, da sem tudi sama bila na zaslišanju na okrajnem sodišču v Črnomlju. Tam mi je bilo objasnjeno, zakaj sem bila poklicana kot priča v zgoraj omenjenem sporu, in so mi prebrali Stegnetovo izjavo. Zato prosim uredništvo časopsia Zeleni Jurij, da se v bodoče prepriča, preden piše neresnične stvari o meni, saj se tudi trditve v zgoraj omenjenem članku ne skladajo z mojo resnično izjavo, ki sem jo podpisala na sodišču. O morebitnem ponavljanju takšnih trditev v javnih medijih bom prisiljena zadeve predati organom, ki so za to pristojni. Poudarjam, da se bom v zvezi s tem dogodkom vedno sklicevala na izjavo, ki sem jo dala in podpisala na okrajnem sodišču v Črnomlju. DARJA SNEDEC Vinica DANES SLAVJE BORCEV DOBREPOLJE - Danes, 20. februarja, bo ob 10. uri spominska svečanost borcev 15. divizije NOV in POS v gostilni Brdavs na Vidmu v Dobrepolju. Borci se bodo spominjali osvojitve postojanke v Zdenski vasi in pri Sv. Antonu. Po srečanju pri Brdavsu bodo odšli v Zdensko vas, kjer bodo položili cvetje na spominsko ploščo, ki obeležuje ta dogodek. retarko SKOJ Žužemberk. Dvanajstega oktobra 1944 sta prišli s Štajerske na Dolenjsko Zidanškova in Šlandrova brigada. Bili sta brez vsakršnih izkušenj v bojevanju z domobranci in sta v boju z njimi na območju Trebnjega in Čateža utrpeli velike izgube. Pri trebanjskem pokopališču so pijani domobranci 15. oktobra obkolili skupino borcev Zidanškove brigade. Šestnajst sojih razorožili, pretepli, poklali in razrezali. Istega dne so pri cerkvi pri Zaplazu postrelili vse ranjene partizane Šlandrove brigade in jim polomili roke. Oboji so bili pokopani na pokopališču v Trebnjem. Ob vdoru domobranskih bataljonov v Suho krajino so domobranci 8. novembra 1944 v Gradencu najprej pretepli in nato ubili najmanj 9 ranjencev iz premične bolnišnice 18. divizije. Slovenski domobranci, pripadniki fantomske “Slovenske narodne vojske”, so tretji dan po podpisu brezpogojne kapitulacije nacistične Nemčije prvi zagrešili množični poboj borcev slovenske partizanske vojske oziroma Jugoslovanske armade. Dne 11. maja 1945 so pri mostu čez Dravo pri Borovljah na Koroškem zahrbtno napadli Bračičevo brigado in Koroški odred. Padlo je okoli 180 partizanov. Težko ranjene partizane in trupla padlih so pometali v Dravo. Domobranci so pobijali tudi civilno prebivalstvo, za katero so vedeli ali sumili, da podpira narodnoosvobodilno gibanje. Največjo in najgrozljivejšo morijo so od januarja do aprila 1945 izvršili v Žužem- berku, kjer so po mučenju ustrelili ali pobili z lopatami, koli in krampi 31 oseb - otrok, deklet, žena in mož. Med njimi je bilo pet članov družine Hotko: oče Alojz, mati Amalija in sestre Ljubica, Sonja in Melita. Brat Dušan je padel v boju z Nemci oktobra 1943. Bližajoči se konec vojne je preprečil, da niso pobili še 56 oseb, ki sojih že imeli na seznamu. Zadnji veliki zločin je dokončno zapečatil usodo iz Koroške vrnjenih domobrancev. To je bil poboj 27 aktivistov Osvobodilne fronte tik pred koncem vojne. Domobranska policija jih je iz ljubljanskih zaporov 4. maja 1945 privedla v gozd Smrečje pri Turjaku ter jih po grozovitem mučenju postrelila. Po Brulcu so domobranci branili, “komunistični nasilniki” pa “od začetka vojne pobijali narod skupaj z okupatorji Nemci, Italijani in Madžari” (str. 206). Narobe svet! Koliko je zgodovinskih resnic? Ena! Dolžnost nas vseh je, da se ji čim bolj približamo oziroma jo na osnovi zgodovinskih dejstev ugotovimo. Kaže, da tega še nismo sposobni ali pripravljeni storiti. Edini, ki naj bi poznal resnico, naj bi bil vsemogočni Bog, pričujoč povsod. Tako naj bi bil navzoč tudi 20. aprila 1944 v Ljubljani in Novem mestu, ko so slovenski domobranci “sveto in iskreno” na goli meč prisegli zvestobo vodji nacistične Nemčije Adolfu Hitlerju na dan njegovega 55. rojstnega dne. Dokaz za to je najti v glasilu novomeških domobrancev. (Nadaljevanje v prihodnji številki) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržige pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 20.0. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.50 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.30 VIDEORiNG 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PERISKOPOVIH 9.35 OČIVIDEC, angl. dok. serija 10.30 TEDENSKI IZBOR CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 17/23 10.55 WHILE THE CITY SLEEPS, amer. film (čb) 12.35 PODOBA NARAVE, kan. serija, 12/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. tv igrice 13.35 MADE IN SLOVEVNIA 15.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.30 V VRTINCU 16.00 DOSJE J. K., 2. del 17.00 OBZORNIK 17.10 SANTA ŽUŽKITO, amer. risana naniz., 7/13 17.35 HUGO, tv igrica 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 TEDNIK 21.05 FORUM 21.20 POKONČNI POLICAJI, angl. naniz., 7/7 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 OMIZJE SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -10.10 Karaoke -11.10 Tedenski izbor: List in cvet, 3. oddaja; 11.40 Evropsko tekmovanje mladih glasbenikov; 13.45 Posadka, amer. naniz., 1/25; 14.15 Šport; 15.45 Ljubezen, dok. oddaja -16.40 Echo Point, avst-ral. naniz., 9/65 -17.10 Podeželski utrip, angl. naniz., 3/10 -18.05 Šport -18.50 Računalniška oddaja -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 10/ 65 - 20.00 Bix, itaiij. - 22.00 Pisave - 22.30 Clive Barker angl. dok. oddaja KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) - 14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (70. del nadalj.) -17.45 Rajska obala (69. del) - 18.10 Očka major (69. del) -18.40 Nora hiša (69. del) -19.05 Družinske zadeve (70. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (69. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (70. del) - 20.30 Roka pravice (13. del) - 21.15 Nenavadna doživetja (13. del dok. oddaje) - 22.00 Smith in Jones (3. del) - 22.35 ’Alo ’alo (57. del) - 23.05 Vitez za volanom (27. del) - 0.00 Dannyjeve zvezde HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 28/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) - 14.15 Izobraževalni program -16.45 Besede, besede, besede -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Dok. oddaja -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 Glasbena oddaja - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub d.d. - 23.10 Kavboji (film) -1.15 Poročila HTV* 14.25 Tv koledar -14.35 Mesta prihodnosti (dok. serija) -15.25 Ministrstvo za strah (amer. film) -16.50 Divje srce (serija) -17.15 Obalna straža (serija 16/160) - 18.05 Glasbena oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dosje X (serija, 18/49) - 21.10 Samuraj (film) - 22.50 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld (hum. serija) PETEK, 21. II. SLOVENIJA 1 7.45 - 2.30 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.15 VIDEORING 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PERISKOPOVIH 9.35 OČIVIDEC, angl. dok. serija 10.25 TEDENSKI IZBOR PODEŽELSKI UTRIP, angl. naniz., 3/10 11.20 BIX, itaiij. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.00 OMIZJE 15.30 MLADI VIRTUOZ 16.00 GORE IN LJUDJE 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 AEROBIKA 18.50 PODARIM DOBIM 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 PLANET IN 21.35 RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 7/12 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 23.00 MURPHY BROWN, amer. naniz., 7/25 23.25 PRAVA STVAR amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -11.10 Tedenski izbor: Mostovi; 11.40 Računalniška oddaja; 12.10 Clive Barker, angl. dok. oddaja: 13.05 Aliča, evropski kulturni magazin; 13.05 Pisave; 14.05 Forum; 14.15 Zgodbe iz školjke; 14.45 Sladka naivnost, amer. film -16.15 Pokončni policaji, angl. naniz., 7/7 -16.45 Echo Point, avstral. naniz., 10/65 -17.15 Italijanska restavracija, itaiij. nadalj., 76/8 - 18.05 Šport -18.50 Znanje je ključ... -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 11/65 - 20.00 Sumer OF 42, amer. film - 21.50 Trend, oddaja o modi KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) - 14.00 Vitez za volanom (ponov.) -15.00 Karma -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (71. del) -17.40 Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (70. del) -18.15 Očka major (70. del) -18.40 Nora hiša (70. del) -19.05 Družinske zadeve (71. del) -19.35 Cooperjeva druščina (70. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (71. del) - 20.30 Ned in Stacey (14. del) - 21.00 Šredi belega dne (film) - 22.35 Karma - 23.40 Ulica ljubezni (14. del) HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 29/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) - 14.10 Izobraževalni program -16.45 Rač. oddaja -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.35 Mesta bodočnosti (dok. oddaja) - 22.25 Pol ure za kulturo - 22.55 Opazovanja - 23.30 glasbena oddaja - 0.15 Poročila HTV* 13.00 Tv koledar -13.10 Seinfeld (hum. serija) -13.35 Nove priložnosti (serija, 8/16) -14.20 Triler -15.20 Otroci v svetu igrač (amer. film) -16.55 Divje srce (serija, 128/160) - 17.20 Zvezdne steze, serija 7/44 - 18.35 Hugo, tv igrica - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L A. (serija, 19/22) - 21.05 Kdo je šef? (hum. serija, 8/22) - 21.35 Čista laž (amer. film) - 23.10 Rik Mayall (3/3) - 0.05 Druga žena (amer. film) - 1.40 Košarka SOBOTA, 22. II. SLOVENIJA 1 7.15-0.40 TELETEKST 7.300 VREMENSKA PANORAMA 7.45 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.05 MALE SIVE CELICE, kviz 8.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.20 EVROMUZIKA 9.50 TEDENSKI IZBOR ITALIJANSKA RESTAVRACIJA, ponov., 7/8 10.40 HUGO, tv igrica 11.05 TEDNIK 12.00 TREND, oddaja o modi 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE 14.05 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 15/26 15.05 SPREHODI V NARAVO 15.20 BRAVELITTLETOASTER, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.10 POSLEDNJI DIVJI LOSOS, poljudno-znan. serija 18.05 NA VRTU 18.30 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 UTRIP 20.10 DEEP COVER, amer. film 21.55 CESTA PREK TROJAN 22.30 ODMEVI, VREME ŠPORT 23.00 MALI OGLASI 23.40 UPRAVNICA, angl. nadalj., 6/6 SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs - 8.50 Tedenski izbor: Sumer OF 42, amer. film; 10.30 Roka rocka; 11.30 Echo Point, astrah naniz., 11/65 - 11.55 Šport -19.30 Življenje v računalniški dobi, amer. dok. serija, 12/13 -19.30 Echo Point, avstral. naniz., 12/65 - 20.00 Slovenski izbor za euro-song - 21.20 Cousteau ponovno odkriva svet, franc. dok. serija, 12/12 - 22.00 Zlata šestdeseta sloven. popevke - 23.00 V vrtincu - 23.30 Sobotna noč KANALA 8.35 Nore dirke, risanka - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risanka -10.25 Nora hiša (ponov.) - 10.50 Očka major (ponov.) -11.15. Cooperjeva druščina (ponov.) - 11.40 Ned in Stacey (ponov.) -12.05 Kavboj (film) -14.40 Kako je bil osvojen divji zahod (7. del) -15.35 Ta čudna znanost (13. del) -16.00 Alf (27. del) -16.30 Mupet shovv -17.00 Aladin; Račje zgodbe - 18.00 Atlantis (glasbena oddaja) -18.45 Kung Fu (15. del) -19.35 Princ iz Bel Aira (71. del) - 20.00 Na begu (film) - 21.35 Katastrofa na reki Potomac (film) - 23.10 Vroči pogovori (14. del) - 23.45 Vrnite prikazni (erotični film) HTV 1 8.05 Tv koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luke (risana serija, 19/26) - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.30 Dok. oddaja -12.00 Poročila - 12.20 Morje -12.55 Britanski film za otroke - 14.15 Filipovi otroci -15.20 Briljanten -16.50 Poročila -17.45 Televizija o televiziji -18.15 Potujmo po Hrvaški -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zaposleno dekle (amer. film) - 22.20 Opazovanja - 22.40 Svet zabave - 23.15 “Witchcratf” HTV* 10.45 Tv koledar -10.55 Divje srce -12.45 S knjigo v glavo -13.30 Zakon v L. A. (serija, 19/ 22) -14.15 Theatron -17.00 Dok. film -18.00 Turbo licmach show -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Brezskrbno poto-vanjen - 22.20 Nove priložnosti (serija, 9/16) - 23.05 Glasbena oddaja NEDELJA, 23. II. SLOVENIJA 1 7.15 - 0.25 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.10 OZARE 8.15 OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj., 11/13 8.40 ŽIVŽAV 935 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 9.40 NA VRTU 10.00 KONCERT ZA MLADE 11.05 PODOBE NARAVE, kan. serija, 13/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 POMAGAJMO SI 12.30 NEDELJSKA REPORTAŽA 13.00 POROČILA 13.05 LJUDJE IN ZEMLJA 13.35 PLANET IN 14.55 SKOPUH, franc, film 17.00 OBZORNIK 17.10 POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 7/22 17.35 PO DOMAČE 18.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM 19.05 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.20 RONDO KVIZ 21.40 OČETJE IN SINOVI 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.55 KRAJ ZLOČINA: GOSPA BU SE SMEJE, nem. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs - 9.00 Mali oglasi -10.25 SP v nord. disciplinah -11.50 Zlata šestdeseta sloven. popevke -12.50 SP v nord. disciplinah - 14.25 Echo Point, avstral. naniz., 12/65 -14.55 Atletski miting 18.00 Opustošena Rusija, dok. oddaja -19.30 Echo Point, avstral. naniz., 13/ 65 - 20.00 Kruh in vrtnice novozeland. nadalj., 2/4 - 20.55 Alpe Jadran - 21.25 Žive legende iz daljnjih dežel, franc. dok. nadalj., 8/13 - 21.50 Šport - 22.35 San Remo, zaključek prireditve KANALA 8.35 Nore dirke (risanka) - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risanka -10.25 Atlantis (ponov.) -11.10 Sheikh Abdel Qurna (dok. oddaja) -11.45 Pomembneži (film) -13.45 Kuharska oddaja - 13.55 Daktari (25. del) - 14.50 Ta čudna znanost (ponov.) -15.10 Najstniki proti vesoljcem (14. del) -15.35 Super samuraj (14. del) - 16.00 Alf (28. del) -16.30 Mupet shovv -17.00 Časovni popotnik (1. del) -17.50 Korak za korakom (14. del naniz.) -18.15 Miza za pet (14. del) -19.05 Mojstri iluzij (dok. oddaja) - 20.00 Zmotno pričevanje (film) - 21.40 Vitez za volanom (28. del) - 22.30 Vročica noči (14. del) - 23.20 Nenavadna doživetja (13. del) PONEDELJEK, 24. II. SLOVENIJA 1 7.45 - 2.00 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.25 VIDEORING 8.55 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PERISKOPOVIH, 1. del 9.35 OČIVIDEC, ang. dok. serija 10.05 TEDENSKI PROGRAM POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 7/22 10.30 GOSPA BU SE SMEJE, nem. film 12.00 ZA TV KAMERO 12.10 UTRIP 12.25 ZRCALO TEDNA 12.40 RONDO KVIZ 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.05 TEDENSKI IZBOR ZOOM 15.05 LJUDJE IN ZEMLJA 15.35 OČETJE IN SINOVI 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 SKRB ZA ZEMLJO, angl. dok. magazin, 7/13 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 O NARAVI IN OKOLJU 18.40 LINGO, tv igrica 19.15 RISANKA 19.23 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SVET NA ZASLONU 21.00 ODDAJA O TURIZMU 21.20 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 VISOKA DRUŽBA amer. naniz., 8/13 22.55 KRALJICA RAZBOJNIKOV, angl. film SLOVENIJA 2 9 ‘A Euronevvs -11.50 Na potep po spominu - 12.50 Tedenski izbor: Tehnika je ključ; 13.20 Šport; 14.05 Evromuzika; 14.35 Raziskovalec, amer. dok. serija, 7/12; 15.25 Obzorje duha; 15.55 Kruh in vrtnice, novozeland. nadalj., 2/4 - 16.50 Echo Point, avstral. naniz., 13/65 -17.15 Viper, amer. naniz., 8/13 -18.00 Sedma steza - 18.45 Oddaja o zdravju -19.20 Simpsonovi, 68/ 92 - 20.00 Angel, varuh moj, amer. naniz., 13/13 - 20.50 Stoletje ljudstva, dok. serija, 7/10 - 21.50 Roka rocka - 22.50 Brane Rončel izza odra KANALA 10.15 Risanka-10.40 Rajska obala (ponov.) - 11.10 Oprah shovv (ponov.) -11.55 Korak za korakom (ponov.) - 12.20 Super samuraj (ponov.) -12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov.) -13.10 Miza za pet (ponov.) -14.00 Mojstri iluzij (ponov.) - 15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah shovv -16.50 Drzni in lepi (ponov. 66. dela) -17.15 Drzni in lepi (72. del) -17.45 Rajska obala (71. del) - 18.10 Očka major (71. del) -18.40 Nora hiša (71. del) -19.05 Družinske zadeve (72. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (71. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (72. del) - 20.30 Sam svoj mojster (15. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Rojena včeraj - 22.40 'Alo 'alo (58. del) - 23.15 Tihotapci (15. del) - 0.10 Dannyjeve zvezde TOREK, 25. II. SLOVENIJA 1 6.45 - 1.20 TELETEKST 7.00 VREMENSKA PANORAMA 8.10 VIDEORING 8.40 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PERISKOPOVIH, 2. del 9.20 OČIVIDEC, 2. epizoda 9.50 TEDENSKI IZBOR VIPER, amer. naniz,, 8/13 10.35 LESENJAKOVA NEVESTA tajvanski film 12.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.20 TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE 15.15 SVET NA ZASLONU 16.05 ODDAJA O TURIZMU 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.25 SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj., 12/13 17.50 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 90 LET PINA MLAKARJA 21.00 STUDIO CITY 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 UMOR 1. STOPNJE, amer. nadalj., 19/23- 23.20 SVET POROČA SLOVENIJA 2 10.05 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.05 Pomagajmo sil; 12.35 Oddaja o zdravju; 13.05 Nedeljska reportaža; 13.35 Murphy Brown, amer. naniz., 7/25; 14.00 Osmi dan; 14.30 Stoletje ljudstva, naniz.; 15.20 Alpe Jadran -15.50 Potrošnikov kažipot -16.05 Angel varuh moj, amer. naniz., 13/ 13 -16.50 Simpsonovi, 68/92 - 17.20 Vesoljska policija, amer. naniz., 8/24 - 18.05 Šport -18.50 Prisluhnimo tišini -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 14/65 - 20.00 Match Factory Girl, finski film - 21.15 Opus - 21.45 Resna glasba KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Ara (ponov.) - 14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -15.35 Vprašanje kave (dok. oddaja) -16.00 Oprah shovv (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (73. del) -17.45 Rajska obala (72. del) -18.10 Očka major (72. del) -18.40 Nora hiša (72. del) -19.05 Družinske zadeve (73. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (72. del) - 20.00 Princ z Bel Ara (73. del) - 20.30 Ellen (15. del) - 21.00 Nenavadno razmerje (film) - 22.35 'Alo 'alo (59. del) - 23.10 Bergerac (14. del) - 0.10 Živeti danes SREDA, 26. n. SLOVENIM 1 7.45 - 1.35 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.30 VIDEORING 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PERISKOPOVIH, 3. del 9.30 OČIVIDEC, 3. epizoda 10.45 TEDENSKI IZBOR VESOUSKA POLICUA amer. naniz., 8/24 11.30 MATCH FACTORY GIRL, finski film 12.35 ŽIVE LEGENDE IZ DALJNJIH DEŽEL, dok. nadalj., 8/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.20 TEDENSKI IZBOR EVROVIZIJSKA MELODIJA 15.30 POSLEDNJI DIVJI LOSOS, kan. oddaja 16.20 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 DOSJE J. K. - VLOMILCI 20.55 PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 POSADKA, amer. naniz., 2/25 23.05 THING, amer. film (čb) SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -11.05 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.35 Prisluhnimo tišini; 12.05 Resna glasba; 13.35 Opus; 14.05 Visoka družba, amer. naniz., 8/13 -14.30 Cousteau ponovno odkriva svet, franc, serija, 12/12 -15.20 Studio City -16.05 Umor 1. stopnje, amer. nadalj., 19/ 23 - 16.50 Echo Point, avstral. naniz., 9/65 - 17.20 Caroline v velemestu, amer. naniz., 18/ 23 - 17.45 Koncerti za mlade -18.50 List in cvet, 4. oddaja -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 15/65 - 20.00 Šport - 21.35 Zavrtimo stare kolute - 22.05 Ljubljanski madragalisti ; KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 1 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) • 14.00 Bergerac (ponov.) -14.55 Sheikh Abdel Ourna (dok. oddaja) -15.25 Aotearoa (dok. oddaja) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (74. del) - 17.45 Rajska obala (73. del) -18.10 Očka major (73. del) -18.40 Nora hiša (73. del) -19.05 Družinske zadeve (74. del) -19.35 Cooperjeva druščina (73. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (74. del naniz.) - 20.30 Osumljeni (15. del naniz.) - 21.20 Klic dolžnosti (14. del naniz.) - 22.10 Smith in Jones (4. del) - 22.45 'Alo 'alo (56. del) - 23.20 Vojak naj bo (15. del) - 0.15 Rdeče morje (dok. oddaja) LE V KLUB, UBOGA GMAJNA! Pust, godba in rekonrol Rajanje na pustni torek je letos odprlo nekaj novih smernic, ki so večinoma usmerjene nazaj. Maske, ki sem jih gledal na otroških obrazih pa tudi na tistih malo starejših, so povedale naslednje: Trst je še vedno blizu, naše trgovine pa so s tovrstnim blagom tudi dobro založene. Ustvarjalnost pri oblačenju smo prepustili za tovrstno početje plačanemu obrtniku, sami pa smo za oblačila zapravili denar, ki ga hitimo služiti že naslednji dan. Vsakdo je klovn in vsakdo cigan, zdramimo se, pust ni vsak dan. Za pusta pa smo tudi klubova-li, v novomeški Pizzeriji in pred njo namreč. Karnevalski posebneži ali, bolje rečeno, glasbeni burkači, ki so si nadeli ime Pom-pardon pali godba, so v kulturno zatohlost mesteca pod Gorjanci vnesli novost in svežino. Ohranjajoč prvine godbe na pihala, na drugi strani pa brez strahu koketiranje z zabavljaštvom, se Pali godba pomika v smeri pocestnega teatra, ki pa je na naših tleh še kako slabo zastopan. Le da se ne bi, kot že toliko dobrih stvaritev v Novem mestu, zaprli v okvirje, ki so jih že zdaj presegli. Pozitivno, pocestno, po mestno. Koncert v za to priložnost našemljenih lokalnih herojev skupine Dan D, ki se je zatem preselil v spodnje prostore, je potrdil stališče, ki ga nadležno, tako da sem si pridobil status lokalnega tečneža, ponavljam že vrsto let. Fantje so se predstavili s svojimi lastnimi komadi v zelo dobrem aranžmaju, vendar za moj okus že malo časovno preživelem (oh, spet ti, Oli). Vsekakor zelo suveren nastop, ki pa publike ni premaknil s svojih stojišč in jih zazibal v bognedaj ples. Posledica statičnosti se je pokazala v obliki vaškega posebneža iz Mokrega Polja, ki nas je (publiko) zelo slikovito poslal v tri tiste materine, katere originalno besedilo prepuščam njemu. Gotov sem, da pred tem ni pomislil, da je za tako stanje kot glasbenik odgovoren tudi sam. Da ne pozabim: Morda na drugih straneh lista zasledite vrstice o odličnem koncertu klasične glasbe kitaristke Katje Klemše in violinistke Jelene Ždrale, ki se je zgodil v četrtek v Dolenjskem muzeju. Literarni maraton pa se je že tako in tako zapisal v zgodovino. BORIS PETKOVIČ POMPARDON PALI GODBA - Čudno povorko oz. orkester smo v zadnjem času na ulicah Novega mesta videli večkrat. Skupina novomeških glasbenikov, podprta zglavnim urednikom Male klinike cinizma, si je nadela ime Pompardon pali godba in se pojavlja, kjer se za njo pokaže interes. V zadnjem tednu so nastopili dvakrat: pred čolnarno Luna v počastitev kulturnega praznika in na pustni torek pred novomeško kavarno. Njihov nastop ima vse značilnosti prave godbe, vendar je prepleten z nenehnimi kabaretskimi vložki. DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mojci Ivkovič iz Stare Cerkve. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1. (2) Nikar ne misli - ANS. RUBIN 2. (1) Pred mojo kajžo - ANS. BRANETA KLAVŽARJA 3. (5) Gospodična - ANS. TONIJA VERDERBERJA 4. (5) Preozke so stezice - ANS. JOŽETA KUPLJENIKA 5. (8) Milka - ŠALEŠKI FANTJE 6. (3) Dekletova kamrica - ANS. VRISK 7. (6) Danes je srečen dan - ANS. FRANCA POTOČARJA 8. (7) To je bil trenutek naš - ANS. MIRO KLINC 9. (-) Najlepši dan - ANS. BOBRI 10. (9) Štefanu za praznik - ANS. SLAVČEK Predlog za prihodnji teden: Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA §3----------------------------------------------g«§ KUPON ŠT. 7 Glasujem za: Moj naslov: V Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto UOVOLES DVOR OBDARIL NAJMLAJŠE - Tovarna lesenih izdelkov Novoles Dvor se je letos izkazala pri obdaritvi najmlajših otrok. Tako je Predšolskim otrokom WE Žužemberk in WE Dvor podarila po en gugalnik iz svojega izvoznega programa. Gugalnik se uporablja lahko tudi za risanje, plezanje, pisanje, sedenje in drugo. Na sliki so zadovoljne dek-hee, ki ga uporabljajo tudi za igro. (Dijana Pečjak, W0 Dvor) Profesor Egon Kunej V noči od minulega petka ni soboto je na svojem domu umr i» • «'guoia v c ..ah. Na Državnem nunseiva '°r'Ju v Ljubljani je diplomiral let ^36. Po drugi svetovni vojni je bi med najvidnejšimi glasbenim osebnostmi v Celju. Bil je ravna telJ tamkajšnje glasbene šole ii Pevovodja vrste zborov: najbol znanega celjskega Komorneg zbora z vrsto laskavih mednarod o>h priznanj, Mladinskega pev skega zbora in Mešanega pev skega zbora celjske gimnazije. Ča Prepevanja takratnih boštanjskil vijakov v tem zboru je pripelja tudi do ustanovitve okteta Bošta ujski fantje (danes oktet Jurij Dal uiatm), čigar mentorje ostal prol v-gon Kunej celih 15 let. Razvili se le plemenito sodelovanje ug ‘ednega pevovodskega strokov Piaka m domačih podeželskih fan tov. Oktet je pod njegovim vod stvom dosegel svojstven vrh (ve kaset televizijskih snemanj ii Vrste nastopov doma in na tujem) Življenje mu je v visoki starosl Prineslo vrsto težkih preizkušenj J'Prometni nesreči je izgubi hčerko edinko, umrla mu je žena sam je bil priklenjen na invalidsk XPziček. V bolezni je dobil iskre —jv liuidne giasuene irauicij Prof. Emilu Lenarčiču. Le-ta i Je predano stal ob strani bolje 1 marsikateri sin. Prof. Lenarčič tudi nadaljuje mentorstvo v bošta-njskem osmercu, še več, v njem tudi prepeva. Preminuli prof. Egon Kunej je bil med ustanovitelji uveljavljenega Mednarodnega mladinskega glasbenega festivala v Celju. Leta 1960 je za svoje zborovodske uspehe prejel Prešernovo nagrado. ALFRED ŽELEZNIK Jože Lavrič Na mestnem pokopališču v Kočevju so se sorodniki, prijatelji in znanci 12. februarja poslovili od Jožeta Lavriča, doma iz Željn pri Kočevju. Rodil se je 9. februarja 1922 v Črnem Potoku. Ob slovesu je predstavnik občinske borčevske organizacije poudaril, da seje z njegovo smrtio povečala vrzel med tistimi udeleženci NOB, ki so odšli v boj proti okupatorju že v letu 1942. Pokojni Jože Lavrič je stopil v enote Kočevskega odreda 12. maja 1942 in je bil v vojaških enotah vse do konca druge svetovne vojne maja 1945. Dosegel je podčastniški naziv in bil dvakrat odlikovan. Po vojni se je vključil v obnovo porušene domovine, bilje skromen po značaju in splošno priljubljen. V. D. Stane Plantarič V hladnem nedeljskem dopi anevu se je v 65. letu za ved zaustavilo plemenito srce Star ? Plantariča iz Tržišča. V teh ki Jih v Mirenski dolini so ga ljuc Poznali in cenili predvsem k fnega vodilnih čebelarjev. Sta le.znal svoje čebele (imel je k v'{2 ^ družin!) pripraviti i viška razvoja o pravem času, Poklicni čebelar je kot koo ant Medexa postal leta 1983, le. Pustil delo varilca v krmelj petalni, kjer je delal 20 let. Nei J.e Podil na montaže, saj je bil r ; ma pri čebelah. Teti Rozi, k mela 30 panjev, je včasih por j>al, sam pa je prvič kupil 14 na Nnih družin in panjev od sori P'kov preminulega šentjanški župnika. Nakup si je lahko pri pu, ker je imel nekaj prihrani ^dtistihmal, ko je bil šofer ,r.Z'ški kmetijski zadruei. Vaiei -j— uuuii, rojen v sievum tun pužini, že zgodaj moral popr ?a vsako,delo, tla si je prisl *ruh. Ker je bil zelo rad v nai (Pu ni bilo prenaporno vc Uk 6 na Pa 0 v <-'ors*c' *cota Običajno je imel v rezerv Panjev. Če je kakšna poginili imel vedno na voljo mlado matico. Če je bila spomladi kakašna družina slaba, ji je dodal rezervno matico, staro pa uničil. Sam je vzgajal matice in jih na leto zamenjal tudi po sto. Na panjih je zapisoval podatke o starosti matice, o donosu medu in še o čem. Čebelarji, tudi iz Ljubljane in Novega mesta, so se na paši odkrito pogovorili o vsem: kje dobro medi, o boleznih čebel, o paši pa so se med seboj obveščali po telefonu. Plantarič je ves svoj prosti čas posvetil napredku domačega kraja. Bil je gasilski podčastnik, pomagal je pri obnovi in preskrbi s pitno vodo v Tržišču. Na raznih prireditvah pa so radi sodelovali tudi njegovi trije otroci in zlasti žena Štefka. p P. SAMO ENA KUHARICA JE KUHARICA SESTRE VENDELINE (&) HYUnDHI 4 WD 2,5 turbo disel terensko vozilo v 5 ali 7 sedežni izvedbi že od 38.700 DEM z dodatno opremo Prva dolenjska predstavitev bo v petek, 21. februarja, v Novem mestu, na Kandijski 14. Za vse modele Hyundai tudi v mesecu februarju tovarniško znižanje cen za 1.500 DEM Možnost ugodnega kredita, menjave staro za novo, leasing s pologom 10% Zastopstvo in prodaja: Novo mesto, tel. 068/323-902,28-950 Krško, tel. 0608/22-950,0609/622-758 Črnomelj, tel. 068/51-379,51-378 $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 O C o DOLENJSKI | OSEMDESETA LETA *§----------------- Naročilnicaza DOLENJSKE OBRAZE Naročam___________izvod(ov) knjige DOLENJSKI OBRAZI avtorja Toneta Jakšeta, in sicer po naročniški ceni 4.000 tolarjev + stroški za poštno povzetje. Ime in priimek: pri zalbžbi VALE-NOVAK iščemo vestne zastopnike za terensko prodajo na področju Dolenjske. Prodajali boste KUHARICO in PECIVO SESTRE VENDELINE, ki sta veliki uspešnici. Izkušnje so zaželene, niso pa nujne. Naslov (ulica, hišna številka, kraj, pošta): Pokličite 061/133-60-00 ali 133-82-42 in dogovorili se bomo za sestanek s predstavitvijo prodaje, knjig in zaslužka. §«§---------------------------------------------------------H Naročilnico pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto SKUPIKA «61: AVTOHIŠA KAPOSI (1523-340), JMK »VT0 (1312-028), SERVIS BIZIU (1598-854). SERVIS TRZIN (721-720); SKUPINA 062: AVTO ŠERBINEK (411-721), AVTO ŠERBINEK ■ PTUJ (779-721). SKUPINA 063: AVTO CEUE (31-919). AVTO AHIIK (461-193), AVTO EDO (824-298), SERVIS KAVČIČ(75A-091), SERVIS KRBAVAC (885-218), SKUPI NA 06* AVTOHIŠA KAPOSI (241-358), SERVIS FRLIC (718-566), SERVIS TRILAR (332-711; SKUPINA 065: CMM TRADE (21 -185). AVTOSERVIS GORENŠČEK (85-128), SKUPINA 066: NOVA (392-345) SOCUPIIU 068: PSC PAUČ (0608/59-059). PSC PAIČ NOVO MESTO (21-123), SERVIS GROZNIK (44-701). PSC STEFAN (52-407) SKUPINA069:S.0.5.C0MPANY (23-507),AVTORA]H (81-560). ________ ČAS JE ZA NAKUP! Fiesta '97 s serijskim airbagom 17.250 DEM ze za Dodatni popust do 750 DEM za Fiesto letnik ’96 i Konfekcija »JUTRANJKA« Sevnica, d.d. objavlja LICITACIJO za prodajo naslednjih nepremičnin: 1. poslovnih prostorov v Ljubljani, Ajdovščina, 52 m2, skupaj s parkirnimi prostori, dne 21. 2.1997 ob 10. uri; 2. dvosobnega stanovanja v Sevnici, 56 m2, v pritličju na Planinski cesti, 24. 2.1997 ob 9. uri; 3. počitniškega doma Planinka na Hočkem Pohorju, 60 ležišč, 2,5 ha zemljišča, dne 1. 3.1997 ob 10. uri. Informacije dobite interesenti po telefonu 0608/41-223 int. 54. IDOLENJSKI USTI RADIO M AX 88,90 MHZ (^ KRKk KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o. NOVO MESTO VABI K SODELOVANJU sodelavce z najmanj III. STOPNJO STROKOVNE IZOBRAZBE za opravljanje dela REDARJA REŠEVALCA na notranjih in zunanjih bazenih v P E ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE Od kandidata pričakujemo ustrezno zdravstveno stanje, pripravljenost za usposabljanje in pridobitev potrebne licence. KRKA ZDRAVILIŠČA bo sodelavcu omogočila pridobitev licence in mu po njeni pridobitvi zagotovila zaposlitev. Vse, ki so zainteresirani za opravljanje tega dela, vabimo, da pisne prijave z življenjepisom in dokazili pošljejo v 8 dneh v kadrovsko službo KRKE, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto, Šmarješka c. 6. Ženitna posredovalnica Metulj pomaga vsem, ki iščete srečo v dvoje. Delujemo na območju cele Slovenije. Tel. (061)126-35-84, Tržaška 2, Ljubljana. ETN EUROPEAN TRAVEL NETWORK vabi dekleta na vsesplošno slovensko avdicijo za manekenke in hostese, ki bo 14. marca ob 18. uri v prostorih CLUBA BABILON v Ljubljani. Vse dodatne informacije in prijave dobite na tel. 061/ 755-023,755-828 (g. Robert). ZIMSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE 5-DNEVNI PAKET (NED-PET) Hotel AJDA 39.950,00 polpenzion Hotel TERMAL 32.920,00 polpenzion TURNASELJE 24.130,00 polpenzion Informacije in rezervacije: /ll\ ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Popusti za otroke Možnost plačila na obroke Tel.: 069/48-210, Fax: 48-607 yj KREKOVA BANKA Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak? V življenju so obdobja, ko zaradi nepredvidenih dogodkov ali preprosto zato, ker nam stanje na računu ne dovoljuje nobenih izdatkov, potrebujemo takojšnjo finančno pomoč. V KREKOVI BANKI, d.d., Vam ponujamo široko paleto GOTOVINSKIH KREDITOV, ki našim komitentom in tudi nekomitentom omogočajo različne možnosti gotovinskega kreditiranja z odplačevanjem tudi do 5 let. Izhodiščna obrestna mera že TOM+9,5%. Dobrodošli, več informacij Vam bomo z veseljem poslovni enoti Novo mesto, Prešernov trg I, tel. "" ’ bo v č/ova^t Še je ias, de izkoristite svoj certifikat v celoti! V Triglav PID, d.d., lahko vpišete certifikat še do 3. marca. To lahko storite osebno pri okencih Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji, lahko pa se odločite za preprostejši način: Pooblastilo izpolnete s tiskanimi črkami. V imenu mladoletnih otrok in poslovno nesposobnih oseb izpolnijo pooblastilo starši oziroma zakoniti zastopniki in se podpišejo na precvioeno mesto. Izpolnjeno pooblastilo izrežite in pošljite na naslov: Triglav, Družba za upravljanje, Slovenska cesta 54, Ljubljana Izjava S podpisom tega pooblastila pooblaščam Triglav, D. U., d.o.o., Ljubljana, Miklošičeva 17, da v mojem imenu vpiše in vplača delnice v Triglav, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana, do zneska, ki je naveden v tem pooblastilu. Obenem pooblaščam Triglav, D. U., d.o.o., Ljubljana, Miklošičeva 17, za uresničevanje glasovalne pravice na skupščini Triglav, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana. ate--_____________________________________________ Veljajo tudi fotokopije obrazcev POOBLASTILO : Imetnik certifikata (ime in priimek) Naslov imetnika IjF Naslov zakonitega zastopnika Emšo imetnika certifikata SIT v 1QQ # Podpis imetnika certffikata ali zakonitega zastopnika Triglav Pooblaščena investicijska družba, d. d. NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. VEDEŽEVANJE 090 44 09 HARRAN 156 sit min • V šolah pogrešam več vzgoje duha in srca, ne toliko intelekta. (Poslanec Demšar) • Škoda, ker služijo jeziki našim politkom za nesporazumevanje-(Cjuha) M — RAZSTAVA PREDSTAVITEV OSEBNIH IN GOSPODARSKIH VOZIL 27. 2.-2. 3. 1997 športna dvorana Marof, Novo mesto a? s o petek, 28. 2.: nastop Alenke Godec ob 18.00 g sobota, 1.3.: nastop skupine Šukar ob 17.30 o te M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, NOVO MESTO, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 23. februarja, objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil: 1. ŠKODA FELICIA GLX I 1.1996 IZKL. C. 585.000,00 SIT 2. R5FIVE 1.1995 IZKL. C. 450.000,00 SIT 3. RCLI01.4RT 1.1996 IZKL. C. 300.000,00 SIT 4. RCLI01.2RN 1.1995 IZKL. C. 400.000,00 SIT 5. R MEGANE 1.4 e RN 1.1996 IZKL. C. 1.000.000,00 SIT 6. PEUGEOT 405 GL 1.1994 IZKL. C. 550.000,00 SIT 7. SKODA FELICIA COMBI 1.1995 IZKL. C. 90.000,00 SIT 8. RCLIO 1.2 Bebop 1.1996 IZKL. C. 450.000,00 SIT 9-FSOTRUCK1.9D 1.1995 IZKL. C. 850.000,00 SIT 10. SKODA FAVORIT LX 1.1994 IZKL. C. 590.000,00 SIT Licitacija bo v nedeljo, 23. februarja, ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil in opreme v petek, 21. februarja, od 8. ure do 15. ure ter eno uro Pred pričetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro_pred pričetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se Plača 5-odst. prometni davek. Mercator ■ KZ Krka, z.o.o., Novo mesto DOM POČITKA METLIKA METLIKA, Mestni trg 16 Dom počitka Metlika objavlja prosto delovno mesto VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, za nedoločen čas Pogoji; ' končana višješolska izobrazba, ' strokovni izpit s področja zdravstva in socialnega varstva, ' pet let delovnih izkušenj, ' poznavanje osnov gerontologije in psihologije starostnika, ■ znanje slovenskega jezika. Kandidati morajo pismene vloge z dokazili dostaviti na naslov: Dom počitka Metlika, Mestni trg 16, 8330 Metlika, v roku 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po objavi razpisa. *1DEZEW>yj ASTROLOGIJA NUMEROtOGUA o .Mftgic line 1 ,090 4 123 ^LTjSNOpp 34 L]ubl|ana Črnuče 156SIT/min VEDEŽEVANJE-TAROT 090-42-65 1 min. 156 SIT - D.6.0-24h Darko trading, d.o.o. ,Vse, kar želite ^izvedeti o sebi in -svoji prihodnosti VEDEŽEVANJE-TAROT 090-41-02 1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o. PIONIR M KO, d.d., v stečaju Kočevarjeva 1 8000 Novo mesto objavlja na podlagi sklepa Okrožnega sodišča Novo mesto JAVNO RAZPRODAJO rabljenega ročnega in električnega orodja, računalniške opreme, sPecialnega orodja za servisiranje tovornih vozil TAM in ZASTAVA. Razprodaja bo v prostorih stečajnega dolžnika na Kočevarjevi ulici 1. Novo mesto, od dneva objave oglasa vsak dan od 8. ure dalje. Prodajalo se bo posamično orodje ali v kompletu po cenah iz cenilnih elaboratov št. 9,10,11,12, in 13. Spisek orodij in cene so na razpolago na sedežu stečajnega dolžnika. Orodje se bo prodajalo po načelu “videno-kupljeno”, brez poznejših reklamacij. Kupljeno orodje je potrebno plačati ob prevzemu, informacije dobite na telefonu (068) 323-639 in 322-271 vsak dan °b 7. do 15. ure. A AVTOHISA Novo mesto Servisno prodajni center d.o.o. prodaja in servis vozil ter nadomestnih delov RENAULT UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI Jt Vrsta vozila Letnik Barva KM Cena ■ L CITOREN AX 1.1/5 V 1989 BEIGE 95000 500.000,00 SIT ■ 2. R-19GTS 1.4/5 V 1989 M. SIVA 10500 986.000,00 SIT ■ 6. 3. R-19 GTS 1.4/5 V 1989 RDEČA 97000 937.000,00 SIT ■ 4. R-19 TSE 1.4/5 V 1990 M. SIVA 98000 962.000,00 SIT 5. R-21 TL 1.4/5 V 1990 M. SIVA 104000 893,000,00 SIT 6- R-19 TXE 1.7/4 V 1991 M. SIVA 116000 1.285.000,00 SIT 7- R-19 TXE 1.7/4 V 1991 BELA 74000 1,141.000,00 SIT ( • 8. R-19 RL 1.4/3 V 1993 RDEČA 67000 1.185.000,00 SIT 9. R-5 CAM. 1.1/3 V 1993 BELA 80000 694.000,00 SIT ■ 8. 10.R-CLIO RN 1.2/3 V 1993 M. ZEL. 42000 991.000,00 SIT ■ 11. R-1916 V/3 V 1993 M. PLAVA 72000 1.990.000,00 SIT ■ 12. FORD ESCORT 1.6 16V/5 V 1993 M. ČRNA 63000 1.389.000,00 SIT ■ 13. R-5 FIVE PLUS 1.4/5 V 1996 RDEČA 13000 1.124,000,00 SIT ■ 14. ZAZ TAVRIA 1.1/3 V 1994 BELA 22000 347.000,00 SIT ■ 15. R-21 GTS NEVADA 1993 M. SRE. 78000 1.367.000,00 SIT ■ 9. Pri gotovinskem plačilu veliki popusti ■ — možen tudi kredit! ■ Pokličite ali nas obiščite v našem ■ prodajnem salonu od 7. do 16. ure. ■ Tel. 068/324-533 ■ ■ 9 \ stop VIKTORJI ’96 VUuor Ime in priimek: Oddaja: Moj naslov: D r VIKTORJI >96 Viktor Ime in priimek: M Oddaja: Moj naslov: D GLASBA VIKTORJI ’96 Ime in priimek: Moj naslov: Spoštovani bralci Dolenjskega lista! Pred vami so z današnjo številko časopisa oštevilčene glasovnice za izbor priljubljene nagrade Viktor, ki jo podeljuje revija Stop. Letos poteka glasovanje tudi prek našega časopisa, in sicer v treh kategorijah. Na glasovnico napišite ime in priimek “televizijske” ali “radijske” osebnosti, ali naslov od- daje, ki si po vašem mnenju zasluži nagrado Viktor za leto 1996, spodaj pa pripišite svoj polni naslov. Tokratne glasovnice so veljavne en teden, se pravi do naslednje številke, ko bodo objavljene nove. Pravilno izpolnjene glasovnice pošljite do 27. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom “Viktor 7". 'Kv__________________________________________________________________________________________________________________________________________________ , S ČE STE V GRADNJI ALI V POKLIČITE NAS! FAZI OBNOVE, Izdelujemo: AJu - okna, vrata, vetrolove, fasade, zimske vrtove, protipožarna vrata, žaluzije, komarnike... iz NC 68 SUPERTERMIK atestiranega profila s trojnim tesnenjem, odporen na vremenske vplive in brez vsakršnega vzdrževanja. Možna izdelava iz neprobojnega profila. Iskra RIO d.o.o Proizvodna ind. eprerne Trubanova cesta S 6310 Šentjernej________ tel.: 068 81-216 068 81-220 fax: 068 81-710 :V 1 mm ..............................pit. OBRATOVALNICA ŽAGA BENETIČ, razrez in Izdelovanje lesene embalaže, VINICA 69, tel. 068/64-411 OBJAVLJA prosto delovno mesto GATERISTA. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: poklicna šola strojne ali lesne usmeritve, sposobnost samostojnega dela. Prijave pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. Župan Občine Osilnica na podlagi 9. in 10. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS št. 12/96) in 34. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS št. 25/95 in 35/95) objavlja javni razpis r koncesije za za dodelitev koncesije za opravljanje dejavnosti - vzgoja in varstvo predšolskih otrok in priprava otrok na vstop v solo Razpisovalec: Občina Osilnica, Osilnica 16, 1337 Osilnica. Predmet razpisa: koncesija za opravljanje dejavnosti - vzgoja in varstvo predšolskih otrok ter priprava otrok na vstop v šolo na območju Občine Osilnica za čas trajanja koncesijske pogodbe. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti. Trajanje koncesije: koncesija se podeljuje za dobo 5 let in začne veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Prijava mora vsebovati: - ime prijavitelja, - program izvajanja vzgoje in varstva predšolskih otrok s cenikom, - program priprave otrok na vstop v šolo s cenikom, - program prijavitelja, s katerim bo dokazal, da je sposoben zagotoviti organizacijo in kadrovsko usposobljenost opravljanja koncesionirane dejavnosti za čas trajanja koncesije na območju Občine Osilnica. Merila za izbor koncesionarja: Prednostna merila za izbor koncesionarja so: - izpolnjevanje pogojev, - strokovna usposobljenost izvajalca, - popolnost in kvaliteta programa izvajanja, - konkurenčnost cen, - druge posebne ugodnosti ponudnika. Prijave z vsemi zahtevanimi prilogami in z oznako: “Ne odpiraj - javni razpis - koncesija!” ter imenom in naslovom ponudnika je treba predložiti v zaprtih ovojnicah v roku 20 dni na naslov koncedenta. Pooblaščena oseba za dajanje informacije med razpisom je ga. Sanda Žurga, tel. 061/801-517. Javno odpiranje prijav bo naslednji delovni dan po zaključnem zbiranju prijav ob 10. uri v prostorih Občine Osilnica, Osilnica 16. Pri odpiranju prijav smejo biti navzoči prijavitelji, ki se izkažejo s pisnim pooblastilom. Postopek izbora koncesionarja: Komisija za izvedbo javnega razpisa mora v roku 60 dni po poteku roka za vložitev prijav pripraviti predlog za izbor koncesionarja in ga posredovati županu občine. Izbor koncesionarja opravi na predlog župana Občinski svet občine Osilnica z upravno odločbo. Občina Osilnica MEGAhit d.o.o. Smolenjavas 10 jmuiciijci vcii iv 8000 NOVO MESTO MEGAhit tel.&Jax: 068 27 408 h«YUNDAIB3Sfe Že za# serija 5000 IMESECEV 152.500 siL HTTP:/WWW.MEGAHIT.SI ODLIČNO PLAČANO DELO! PRODAJALCI & ZASTOPNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI! Vabimo vas, da se nam pridružite! Slovenskemu trgu boste samo vi za nas prodajali izbrano slovensko in svetovno strokovno literaturo. Pokličite nas na tel.: 061/132-52-55 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro! PRODAJA KNJIG JE SE VEDNO ODLIČNO PLAČANO DELO! RADIO 107.3 UjjlU/ 107.5 91.2 OGNJIŠČE til. 152-11-26 f«x. 152-13-62 s Trdinovega vrha^l na kanalui I ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po hudi, kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi ati ANTON MIKLIČ iz Drage 6 pri Beli Cerkvi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Prav tako se zahvaljujemo predstavniku ključarjev za besede slovesa, vsem gasilcem za izkazano čast, g. župniku za obiske na domu in opravljen obred in cerkvenim pevcem za pesmi, zapete v slovo. Hvala tudi g. Oklešnu za pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njegovi fllllil ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda MARKA GARILOVIČA iz Črnomlja, Viniška 6 se zahvaljujemo vsem, ki so mu v času bolezni pomagali, še posebej osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, osebju Zdravstvenega doma Črnomelj ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, govornikoma za iskrene in tople besede slovesa in gospodu dekanu za opravljen obred. Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto ® 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo je tvoje življenje. Vse do zadnjega si upala in se bala, da bolezen s trdo voljo boš ugnala. Pa pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči. (Ljudska) V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ANA AVSEC s Štrita pri Bučki Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali ob njenem zadnjem slovesu in jo pospremili na poti k večnemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA V 65.letu nas je zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra in teta MARTA ZUPANČIČ iz Ul. Ivana Roba 42, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, posebej dr. Stariču, ter CIIM-a Kliničnega centra v Ljubljani za skrbno nego in lajšanje bolečin. Hvala sodelavcem Revoza in tovarni zdravil Krka za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Prisrčna hvala nekdanjim sošolkam pokojne za besede slovesa, župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Oklešnu za organizacijo pogreba. Vsi njeni DOLENJSKI LIST I uaš četrtkou prijatelj ZAHVALA Prišla je pomlad, tebe več ni, a vedno v nas spomin nate živi. Nenadoma je sklenila svojo življenjsko pot ljuba žena, dobra mama in stara mama EMA ARH iz Velike vasi Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Posebna hvala tudi AMZS TB Otočec, Krki Kozmetiki in Mercatorju Krško. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob bolečem slovesu od naše drage mame, babice in prababice TEREZIJE KONCILJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani. Hvala dr. Munkovi in sestri Majdi za vso pomoč v času bolezni, gospodu župniku za lep obred in dobrniškim pevcem za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ati, ata, tast, brat in stric FRANC HOČEVAR ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta JOŽEFA CIMPRIČ rojen v Slepšku pri Mokronogu iz Jurne vasi 22 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku, pevcem iz Mokronoga in g. Mavru za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi kolektivu Mercator Gradišče. Vsem še enkrat iskrena hvala! Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom Sekola in Kastelic ter vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Domu starejših občanov Šmihel, g. župniku za lepo opravljen obred in pogrebcem Komunale Novo mesto. Žalujoči: žena Valči, hčerka Alenka z družino, sestri Mimi in Ivi z družino ter ostalo sorodstvo Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. Po kratki bolezni nas je v 58. letu zapustil dragi mož, oče in tast JOŽE PEZDIRC iz Novega mesta, Maistrova 1 Poslovil se je od nas in pustil za seboj praznino v širokem krogu ljudi, ki smo ga poznali in ga imeli radi. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v dneh žalosti. Zahvaljujemo se osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, še posebej dr. Gorencu in dr. Gorjupu. Posebna zahvala Cestnemu podjetju, Kovinotehni MKI Cikava, ŠC Novo mesto, Društvu prijateljev, Društvu upokojencev Novo mesto, vsem sosedom in vaščanom Trnovca in Lokvice, ki so ga v tako velikem številu prišli pospremit na zadnji poti. Zahvala tudi pevcem in g. Lapu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! S hvaležnostjo se ga bomo spominjali: žena Martina, sin Mirko s Sonjo, hčerka Majda s Frančkom ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče GABRIEL GATNIK iz Krškega, Na bregu 1 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo delavcem Centra za socialno delo v Krškem in delavcem Zdravstvenega doma v Krškem, ki so mu pomagali med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov v Novem mestu, kije skrbelo zanj zadnje dni življenja. Iskrena hvala vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali v času bolezni, zlasti osebju internih oddelkov Splošne bolnice Novo mesto in Splošne bolnice^Brežice ter Pogrebni službi Kostak iz Krškega za organizacijo pogreba. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stric, stari oče in svak KAROL UMEK iz Novega Ljubna 17 pri Uršnih selih Ob boleči izgubi moža, očeta se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili globoko sožalje, pokojnemu darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvalalco-lektivu GG Novo mesto, SV Novo mesto, kolektivu Labod, Revozu Novo mesto in Mercatorju Dolenjska Novo mesto Zahvala g. kaplanu iz Dolenjskih Toplic za lepo opravljen obred, Zupančičevi za poslovilne besede, pevcem in Pogrebnemu zavodu g. Oklešna. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Lojzka, otroci Drago, Jože, Ljubo, Slavka in Marica z družinami Uršna sela, 14.2.1997 vasem kanalu sobota ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30! V SPOMIN Zaman je biI naš boj, vsi dnevi upanja in trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. 22. februarja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi JOŽE GERDENC iz Gor. Karteljevega 14, Novo mesto Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob ter mu prinašate sveče in cvetje. Žalujoči v imenu vsega sorodstva: žena Slavka, hči Maja in sin Jožko ZAHVALA Rad bi delal, rad živel, . od nJe8a omahnil si zadet, družino svojo rad imel. Niti zbogom nisi reke! Sledi ostale so povsod, n‘l' ro^e nam podal, od deta tvojih pridnih rok. smrt te, vzela je prerano, Vesel in zlit v planinski svet, a v srcdl naših vedno boš ostal. V 38. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric JOŽE ZAKRAJŠEK iz Trente doma iz Migolice pri Mirni na Dolenjskem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v natežjih trenutkih stali ob strani, posebno sosedom, ki so prvi delili trpko spoznanje njegovega odhoda, sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem, gasilcem in lovcem za častno stražo in slovo ob grobu, izraze sožalja, darovane sveče in cvetje, duhovnikoma za opravljen obred in govornikom za lepe besede v slovo. Prav tako se lepo zahvaljujemo pokojnikovim sodelavcem in Upravi Triglavskega narodnega parka za vso pomoč, ki ste jo nudili v dneh žalosti in bolečega slovesa. Vsem, ki ste nam v neizmerni žalosti lajšali bolečine in ga pospremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Žalujoči: žena Silva, sin Boštjan, oče ter bratje in sestre z družinami iz Metlike Težko se je zahvaliti vsakomur posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam stali ob strani v trenutku, ko smo izgubili našo drago mamo. Hvala za izraze sožalja, cvetje in sveče. Posebej hvala medicinskemu osebju ZD Metlika, Splošni bolnici Novo mesto in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: hči Nevenka in sin Branko z družinama ter ostalo sorodstvo DRAGA BRNCIC Luč pomladi se prižiga, a tebi, mama, za vedno in prezgodaj je ugasnila. V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, tašča, babica in teta ZAHVALA K večnemu počitku smo ga položili 22.1.1997 v Krškem. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za maše, duhovnikoma g. Šramlu in g. Lorberju za besede tolažbe, Oktetu iz Brestanice za lepo zapete žalostinke in podjetju Kostak za izredno prizadevnost. Najlepša hvala prijateljem Buršičevim in Trohovi za oporo in pomoč. Zelo smo hvaležni dr. Stanetu Sunčiču in s. Nataliji za ves trud in lajšanje trpljenja. Njegovi: žena Anica, Dora, Marti, sestra Tončka in ostali sorodniki Dotrpel je na? ljubi mož, očim, brat, stric in svak JOŽE ZUPANČIČ ZAHVALA V nedeljo, 9. februarja 1997, nas je v 64. letu starosti nepričakovano zapustila ljuba mamica, stara mama, tašča in sestra iz Gabrijel V težkih trenutkih žalosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam ob smrti drage mamice kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala sosedom in prijateljem, vsem pevcem, govornici ge. Flajsovi ter g. župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! V globoki žalosti: njeni najdražji MARIJA SKOPORC ZAHVALA ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric ALOJZ LJUBI z Vrha pri Ljubnu 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Novoterm in Vodnogospodarskemu podjetju za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče. Posebna zahvala tudi župniku za lepo opravljen obred, pogrebnikom Komunale, pevcem iz Šmihela in Pogrebnemu zavodu Novak. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po hudi in kratki bolezni nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek JANEZ TRUNKELJ iz Preske pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter počastili njegov spomin z lepo mislijo in besedo. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, prababica in teta PAVLA SAJE Golobinjek 15 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, sodelavcem kolektiva Novoteks Tkanina-priprava, Peči Keramika in Krka- Ampulni oddelek za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna hvala Pljučni bolnici in Intenzivnemu oddelku, g. župniku za lepo opravljen obred ter Pogrebnemu zavodu Oklešen. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA OSMRTNICA Pretresla nas je žalostna vest, da nas je v oseminpetdesetem letu starosti nenadoma za vedno zapustil naš lansko leto upokojeni sodelavec JOŽE PEZDIRC gradbeni delovodja v Sektorju Gradnje Bivši sodelavci ga bomo ohranili v lepem spominu CESTNO PODJETJE NOVO MESTO V 65. letu starosti je umrla naša upokojena sodelavka iz Sektorja za ekonomiko in informatiko MARTA ZUPANČIČ Ulica Ivana Roba 42, Novo mesto Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci KRKE, tovarne zdravil, Novo mesto ZAHVALA Vse življenje si garal pa tudi zabavati si se znal, od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. Neizprosna bolezen nam je v 46. letu starosti vzela predragega moža, očeta, brata, sina, bratranca, strica, prijatelja in znanca JANEZA HRENA iz Martinje vasi pri Mokronogu 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše, denarno in kakršnokoli drugo pomoč in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, Interni bolnišnici Novo mesto, osebju Zdravstvene postaje Mokronog ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi podjetjema Dana Mirna in Indupla-ti, g.župniku za opravljen obred, pevcem s Trebelnega, ZŠAM Trebnje, gasilcem iz šestih gasilskih društev, govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki ste pripomogli, da smo se od pokojnega tako lepo poslovili. Vsem še enkrat iskrena hvala! ____________________ Žalujoči: vsi njegovi_____________________ Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojena sodelavka ALOJZIJA KLEMENČIČ upravnica pošte Dol. Toplice Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 17. 2. 1997, na pokopališču v Dolenjskih Toplicah. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR, Poslovna enota Novo mesto ZAHVALA Žalostni smo, ker vendar ponosni, smo te izgubili, ker smo te imeli. V 72. letu starosti nas je prezgodaj zapustila ljubljena žena, mama, stara mama, tašča, sestra, teta in botra JOŽEFA KAVŠEK v roj. Skoda z Dob pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, osebju ZD Kostanjevica in dr. Nemethu za vso nego in obiske na domu v času bolezni, Splošni bolnici Novo mesto, posebej oddelku Interna II za trud, da bi jo ohranili pri življenju, govornici za sočutne besede ob odprtem grobu, OO Sindikata in Sekciji upokojencev Libne Krško, sodelavcem SOP-IKON Kostanjevica in Slikopleskarstva Pirh za darovane vence. Najtopleje se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za sočutno zapete žalostinke in Simonu za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in našo drago pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, otroci Jožica, Stane in Vera z družinami, brat Franc z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Prišel je nesrečni čas, ko se je tvoje utrujeno srce zateklo v samoto. Prišel je čas, ko si je proti Tvoji volji zaželelo miru in večnega sna. Pretreseni zaradi nenadne smrti našega dragega moža, očeta, starega ata in brata STANETA PLANTARIČA Vil • • rri v • v V čebelarja iz Trzisca se lepo zahvaljujemo za pisno in ustno izraženo sožalje, za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in spremstvo do preranega groba. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Sevnica, dr. Greboljšku in dr. Sinici, družini Gorenc, pokojnikovim kolegom čebelarjem, govornikoma Janezu Levstiku in Marjanu Jamšku za poslovilne besede, g. župniku za lep pogrebni obred, pevskemu zboru iz Mokronoga, Pogrebnemu zavodu Oklešen iz Novega mesta ter igralcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi TA TiDii VAS IAMIHA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 20, februarja - Leon Petek, 21. februarja • Irena Sobota, 22. februarja - Marjeta Nedelja, 23. februarja - Marta Ponedeljek, 24. februarja - Matija Torek, 25. februarja - Sergej Sreda, 26. februarja - Andrej LUNINE MENE 22. februarja ob 11.27 - ščip kino BREŽICE: Od 21. do 23.2. (ob 18. in 20. uri) ter 24. in 25.2. (ob 20. urt) akcijski film Svetloba. 26.2. (ob 20. uri) romantična komedija Tistega čarobnega dne. ČRNOMELJ: 21.2. (ob 10.30) ameriški pustolovski film Moj prijatelj Fliper. 21.2. (ob 20. uri) in 22.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Klub vražjih babnic. 23.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Nebeški ujetniki. KOSTANJEVICA: 22.2. (ob 19. uri) Ostržek. 23.2. (ob 19. uri) akcijski film Pobeg iz Los Angelesa. KRŠKO: 21.2. (ob 20. uri) in 23.2. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Blisk smrti. METLIKA: 21.2. (ob 10. in 16. uri) pustolovski film Zmajevo srce. 22.2. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Nebeški ujetniki. 23.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Klub vražjih babnic. NOVO MESTO: 20.2. (ob 11. uri) akcijski film Hitrost. 21.2. (ob 11. uri) komedija Denis pokora. 22.2. (ob 11. uri) drama Jesenska pripoved. 23.2. (ob 11. uri) Johny McNemonic. 20. do 23.2. (ob 17. in 19. uri) ter 24. in 25.2. film Space Jam. Od 20. do 23.2. (ob 21. uri) ter od 24. do 26.2. (ob 19. in 21.15) drama Lov na čarovnice. ŠENTJERNEJ: 21.2. (ob 18. uri) Ostržek. 21.2. (ob 20. uri) akcijski film Pobeg iz Los Angelesa. TREBNJE: 21.2. (ob 20. uri) in 23.2. (ob 16. uri) film Ne zaljubi se, ko si že mrtev. • NOMINIRANCI ZA OSKARJE ZNANI Pred tednom dni so v Los Angelesu razglasili letošnje nominirance za Oskarje, najuglednejšo, najbolj bankabilno in v zvezde nesočo nagrado vseh asov. Največ, kar dvanajst, jih je “snela ” avanturistična romanca THE ENGLISH PATIENT(Angleški pacient), ljubezenska štorija, postavljena na eksotične lokacije severne Afrike v času 2. svetovne vojne. Film kandidira v prav vseh najpomembnejših kategorijah, najboljši film, režija, scenarij, tudi za obe glavni vlogi, v katerih nastopata karizmatični Ralph Fien-nes in Kristin Scott Thomas. Mirne roke lahko zapišemo, da bo to zagotovo eden najmočnejših oskarjevcev. Okej, prvi med nominiranci je tipični klasik za vse čase, poln čudovitih panoramskih razglednic, skritih pogledov pravih moških in strastnih žensk, vendar pa večina kandidatov ne prihaja iz Holly-wooda, pa tudi ne iz ZDA, kar pomeni, da so produkcijski manj razkošni, več teže pa je v scenarijih, ki so bojda letos izvimejši kot zadnja, res klavrna leta. Živ dokaz, “novi val svežine”, sta druga dva največkratna nominiranca, oba s po sedmimi nominacijam, ameriški FARGO in avstralski SHINE (Sij in Žar). Si predstavljate, neukrotljiva, zelo črno humorna brata Coen sta nenadoma postala sprejemljiva za konzervativni okus čanov ameriške filmske akademije. Morda pa gre za tipično popravo krivic zanazaj, za “spregledano”. Priljubljenosti avtorskega dvojca Coen, ki ni več omenjena zgolj na petično in festivalsko občinstvo, očitno ni več dopustno ignorirati. Fargo, bizarno komedijo o noseči policistki Frances McDor-mand (oskar?), ki na deviško belem snegu odkriva trupla, ki jih za sabo puščata nerodna ugrabitelja, smo lani videli tudi pri nas in je močan kandidat za oskarja za scenarij. Shine pa je zelo izpoveden avstralski film o genialnem pianistu, ki v srednjih letih po emocionalni krizi doživi popoln preporod. Po pet sta jih “ruknila ” en tipično H vvoodski in en tipično evropski, arty filmček. JERRY MAG Ul RF. je Tom Cruise, kandidat za moškega oskarja, sicer pa športni producent in tipičen japi z nasmeškom do neba, ki pa se mu vrtoglava kariera strmo zalomi. In potem sledi S. O. S. Gre za bučno in spolirano delo Camerona Crovve-ja, režiserja spotovskih filmov, na primer generacijskega Singles. Drugi “peteraš" je britanski SE-CRETS AND LIES (Skrivnosti in laži), topli, intimni film Mika Leigha o mladi črnki, ki odkriva in spoznava svojo pravo, vendar pa zelo belo mater, vedno odlično Brendo Blethyn, zelo dober razlog za ženskega oskarja. Mimogrede: ta kategorija ima letos res hude adute, med njimi je tudi angelsko preprosta Emmily fVatson iz Loma valov. Nesporno pa je največja poraženka nominacij za leto 96 E VITA, z njo pa seveda Madonna. Paradoksalno, a obenem simptomatično, saj gre za enega najbolj propagandiranih naslovov, katerega nastajanje je bila vrhunska medijska atrakcija že v predproduk-ciji, ne nazadnje pa gre za film, ki naj bi ponovno trdno zakoličil Madoninno že nekaj let usihajočo kariero. Tako, 5.000 članov akademije je že globoko zasipanih s propagandnimi materiali, lobiranja in namigovanja so v galopu, kaj se bo izcimilo iz te kuhinje zarot, pozab, studijskih favoriziranj in osebnih, egoističnih preferenc, pa bo jasno 24. marca. TOMAŽ BRATOŽ bela tehnika KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, 4 elektrika, 2 plin, in hladilnik prodam. ® (068)78-170. 1618 kmetijski stroji TRAKTORSKO PRIKOLICO kiper,4 t, in motorno žago D 070 prodam. ® (068)21-605. 1592 PREVOZNI hladilni bazen za mleko, 130 l,in oljno vakuum črpalko Westfalia prodam. © (0608)32-453. 1610 TRIBRAZDNI PLUG Posavec za 1000 DEM in kravo sivko, brejo, prodam. ® (068)40-005. 1614 KOMPLETNA SADILCA za krompir in koruzo za 80.000 SIT in traktor, 25 KM, pogon na 4 kolesa, za 4200 DEM prodam. ® (061)887-355. 1664 PAJKA SIP na dve vreteni, kot nov, prodam. (068)81-508. 1665 FREZO kultivator Simplicity, 8 KM, in 500 1 vina samorodnice po 150 SIT ugodno prodam. ® (068)65-704. 1670 IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), AndrejBarlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Duiič Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKA BANKA Priložnost meseca! Tolarski depozit z valutno klavzulo Znesek Rok vezave Obrestna mera Način obrestovanj a od 10.0(10 do 100.000 SIT od 31 do 90 dni 4,30 % fiksno od 100.001 do 1.000.000 SIT od 31 do 90 dni 4,70 % fiksno nad 1.000.001 SIT od 31 do 90 dni 5,10 % fiksno od 10.000 do 100.000 SIT 181 dni 5,20 % spremenljivo od 100.001 do 1.000.000 SIT 181 dni 5,70 % spremenljivo nad 1.000.001 SIT 181 dni 6,00 % spremenljivo od 10.000 do 100.000 SIT nad 12 mesecev 7,00 % spremenljivo od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 12 mesecev 7,12 % spremenljivo nad 1.000.001 SIT nad 12 mesecev 7,25 % spremenljivo Tolarski depozit z revalorizacijo Znesek nad 3.000.000 SIT Rok vezave od 91 do 180 dni jr****'*#*' ZA GENERALNO POPRAVILO MOTORJEV na vašem traktorju vam Agro-izbira Kranj ugodno nudi rezervne dele vseh vrst traktorjev: Ursus, Zetor, Oni-verzal, Fiat, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, kosilnice BCS, Acme Lombardini. Pošiljamo tudi po pošti. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Se priporoča Agroizbira, Kranj, © (064)324-802. 874 YUGO 45, letnik 1989, registriran do maja, prvi lastnik, prodam. Cena 2.600 DEM. (068)75-334. TRAKTOR Zetor 5211, letnik 1985, prodam. Anton Brezovar, Repče 9, Trebnje, ® 45-192. 1677 GUMI VOZ, 13 col, prodam za 200 DEM. ©(068)73-219. 1680 TRAKTOR IMT 533, letnik 1969, in avtomatsko kljuko za IMT 539 prodam. © (068)47-639. 1688 TRAKTOR Ursus, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. © (0608)43-049. SAMONAKLADALKO, 17/9m3;šta"-ro 1 leto, in kostanjevo kolje ugodno prodam. © (068)78-412. 1699 OLTOV PLUG, dvobrazdni, 10 col, pomični, dobro ohranjen, prodam. © (08)44-317. 1704 KOSILNICO Gorenje Muta s frezo, in prašiča, 130 kg, prodam, kupim pa kosilnico BCS. © (068)76-316. 1726 ENOOSNI TRAKTOR Gorenje Muta, 8 KM, in prikolico, nosilnosti 500 kg, prodam. © (068)48-449, zvečer. 1728 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s priključkom kose 127 cm, prodam ali menjam za BCS. © (068)68-092, popoldan. 1732 TRAKTOR DEUTZ 4806, letnik 1987, s plugom in prikolico prodam. © (068) 81-183. 1751 SAMOVOZNIKOSILNIK AGS ugodno prodam. © (068)40-039. 1756 SAMONAKLADALKO SIP, 17 m3, tračne grablje ter plug, 12 col, prodam. ©(068)45-319. 1757 TRAKTORJE Tomo Vinkovič 732, 500 delovnih ur, Masse Ferguson, 28 KM in Hanomag, 22 KM, prodam. ® (068) 60-251. 1761 HLADILNI BAZEN za mleko, 500 1, prodam. © (068)40-005. 1769 CISTERNI za gnojevko, 3000 1, za 1900 DEM in 4500 1, za 2200 DEM ter razno drugo kmetijsko mehanizacijo ugodno prodam. ® (0608)51-094. 1775 SAMONAKLADALKO Sip 17, plug Slavonec in odvzemalec silaže prodam. ©(068)21-143. 1777 TRAKTOR Ursus 335, dobro ohranjen, belo in rdeče vino, drva in žensko maturantsko obleko št. 38/40 prodam. ©(068)41-426. 1782 TRAKTOR IMT 560, malo rabljen, lepo ohranjen, ugodno prodam. S (068) 26-484. 1794 PAJKA 230 in škodo 120 L, letnik 1987, prodam. © (068)28-007. 1799 SAMONAKLADALKO Hadegorn, 19 m3, prodam ali menjam za manjšo, 8 do 12 m3. ©(0608)77-366. 1824 kupim HLODOVINO vseh vrst listavcev in iglavcev odkupujemo. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru, tudi takoj. S (0608)62-960, vsak delavnik od 9. do 12. ure. 801 KOVINSKI ODER za fasade in smrekove »fosne«, debeline 4 cm, rahko rabljene, kupim. ® (0608)75-492 ali (0609) 649-096. 1813 motorna vozila ODKUP VOZIL lada samara in riva, karavan. Gotovinsko plačilo! ® (061) 1263-400 ali (0609)614-484. 1472 FORD, ORION, CLX 1.6, 1. 11/90, reg. do 11/97 (104.000 km, zatemnjena stekla, cent. zaklepanje, nekaramboli-ran, katalizator), cena: 11.800 DEM, prodam. ® (068)65-741, (popoldne). 126 BIS, letnik 1990, ugodno prodam. ©(068)30-170. 1593 KOMBI IMV 1600 po delih prodam. ©(068)65-507. 1596 MARUTI, 1. 94, registriran do 1998, prvi lastnik, prevoženih 18.000 km, ugodno prodam. ® (068)24-791. R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 4/97, ohranjen, prodam za 700 DEM. Boštjan Zupan, Gor. Podboršt 5, Mirna Peč. 1598 SUBARU LEGACY, letnik 1980, klima, prodam. ® (068)21-002. 1599 CTX, letnik 1991, tehtnico Libera, 300 kg, in gradbeno parcelo v Čateških Toplicah prodam. ® (0608)65-083. 1601 JUGO 55, letnik 1988, rdeč, registriran do 10.2.1998, prodam. © (068) 41-363. 1608 GOLF JX D, letnik 1986, temno moder, registriran do 6/97, prevoženih 142.000 km, ugodno prodam. Jaki, Brinje 6, Šentrupert. 1616 JUGO KORAL 60, letnik 1990, bel, 20.000 km, prodam za 4.000 DEM. ® (068)45-526. 1623 CLIO 1.2 RN, letnik 1996, 3V, registriran do 4/97, bel, prvi lastnik, še v garanciji, prodam za 14.900 DEM © (068)325-900. 1625 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 1/98, zelen, 115.000 km, prodam. ® (068)24-260. 1626 R 5 CAMPUS, letnik 12/92, rdeč, 26.000 km, prvi lastnik, garažiran, odlično ohranjen, prodam. ® (068)73-587. 1629 GOLF JX D, letnik 4/87, prodam. © (068)76-463. 1632 UNO 60 S, 5 prestav, letnik 1986, obnovljen, prevoženih 150.000 km, drugi lastnik, registriran do 6.6.1997, prodam za 4000 DEM. ® (068)64-202, zvečer. 1633 JUGO 45, registriran še pol leta, v dobrem stanju, nove gume, za 600 DEM in R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 10/97, prodam. Alojzija Sever, Zdole 68, Krško. 1638 R 4 GTL, letnik. 1987, registriran do 10/97, ugodno prodam. Jožefa Kralj, Celine 3, Raka. 1640 Z 101, letnik 1986, rdečo, ugodno prodam. ® (068)87-832. 1641 GOLF JGL D, letnik 1983, ugodno prodam. © (068)21-638. 1643 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 11/97, prodam. © (0608)32-069. 1644 Z 101, letnik 1986, zelo ohranjeno, šivalni stroj Singer, kavč, gramofon, več oblek, moških hlač, novih, zelo ugodno prodam. © (068)73-816, zvečer. 1650 Z gotovino odkupimo vašo rabljeno počitniško kamp prikolico. ®061 /713-494 JAN-SON, d.o.o. TIPO 1.4 S, letnik 1993, prvi lastnik, lepo ohranjen, prevoženih 45.000 km, prodam. ® (068)325-439. 1651 Z 750, letnik 1984, registrirano do 5/97, dobro ohranjeno, prodam za 500 DEM. ® (0608)70-059. 1652 R EXPRES, bel, s stekli, 5 sedežev, nove gume, lepo ohranjen, ugodno prodam. Robert Zoran, Šmarješke Toplice 14. 1655 GOLF JX B 1300, letnik 1986, kovinsko siv, registriran do 11/97, prodam za 5500 DEM. ® (068)50-543. 1661 LADO SAMARO 1500, letnik 1991, 5V, rdečo, odlično ohranjeno, 82.000 km, prodam za 4900 DEM. ® (0608)67-527. 1668 GOLF JX D, letnik 1988, registriranh do 2/98, bel, dobro ohranjen, prodam. ®(068)73-105. 1672 GOLF JGL D, letnik 9/84, 170.000 km, lepo ohranjen, prodam za 4100 DEM. ® (068)323-290. 1673 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 2/98, prodam za 110.000 SIT. S (068) 40-133. 1674 FORD ESCORT 1.6 16 V, letnik 1993/94, rdeč, 5V, 45.000 km, prodam. ® (068)42-660. 1675 R CLIO 1.4 RT, rdeč, registriran do 12/97, letnik 1993, prodam. ® (068)25-344. 1676 APN 6 S, letnik 1992, kovinsko moder, prodam ali menjam za R 4 ali jugo (z mojim doplačilom). ® (068)76-533. 1682 GOLF D, letnik 1985, S paket, prodam. ® (068)25-589. 1683 R 4, letnik 1978, prevoženih 82.000 km, registriran do 6/97, prodam. ® (068)58-541. 1684 LADO SAMARO, letnik 1992, 1500, 5V, rdečo, dobro ohranjeno, prevoženih 36.000 km, prodajm. ® (068)44-114. 1686 126 BIS, letnik 1991, rdeč, 21.000 km, dobro ohranjen, prodam. Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. 1703 FIAT TIPO 1.8 GT, letnik 1993, 64.000 km, registriran do 1/98, kovinsko rdeč, alu platišča, prodam za 13.200 DEM. ® (068)65-203. 1705 AX CABAN 1.1 i, letnik 11/92, bel, garažiran, registriran do 11/97, prodam. ® (0608)61-419. 1708 MAZDO 323 1.5 GLX Sedan, letnik 1989, registrirano do 10/97, kovinske barve, lepo ohranjeno, prodam. ® (0608)82-847. 1710 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 2/98, dobro ohranjen, prodam. ® (068) 73-180. 1714 OPEL KADETT 1.3 S, limuzina, letnik 1997, prodam. ® (0608)74-088. 1717 R5GTD,letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. ® (068)81-727. 1719 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, prodam. ® (068)89-239. 1720 R 4 GTL, 47.000 km, star 6 let, in rabljeno strešno opeko prodam. © (068)42-759. 1723 JUGO 45, letnik 1987, lepo ohranjen, na novo registriran, prodam. * (068)75-334. 1727 CLIO 1.2, 3V, letnik 6/94, kovinsko siv, prodam. ® (068)42-161. 1731 DEDRO 1.8 i.e., letnik 1991, prva registracija 1992, 74.000 km, registrirano do 9/97, kovinsko modro, dodatna oprema, servisna knjiga, brezhibno ohranjeno, prodam. ® (068)23-591, po 20. uri. 1733 JUGO 45 KORAL, letnik 12/88, 30.000 km, registriran do 11/97, odlično ohranjen, prodam. ® (068)89-198. 1737 GOLF, letnik 1989, bel, registriran do 11/97, prodam. © (068)87-585. 1741 126 P, letnik 1990, rumen, dobro ohranjen, prodam. ® (068)23-614. 1750 JUGO 45, letnik 1986, prodam. ® (068)27-276. 1753 JUGO 55, letnik 9/89, temno moder, prodam. © (068)23-468. 1754 FIAT 126 P, letnik 7/87, prodam. © (068)83-723, po 19. uri. 1755 CORRADO G 60, letnik 1990, registriran do 7/97, rdeč, prodam ali menjam. ©(068)73-864. 1758 R CLIO 1.2 RN, letnik 1993, registriran do 8/97, prevoženih 43.000 km, bel, 5V, nekaramboliran, redno servisiran, prodam. © (068)83-071. 1760 BMW 316, letnik 1987, prvi lastnik, prodam. ® (068)325-590, po lb. uri 1764 PASSAT TDi GL, letnik 1990, in av-toprikolico z atestom, 160/180, prodam-© (068)28-075. 1767 R 9 TD DIESEL, letnik 1990, registriran do 5/97, prodam za 6700 DEM. ® (0608)41-355. 1768 PUNTO 55 S, letnik 1996, rdeč, 5V, prvi lastnik, in R 4 GTL, letnik 1990, zelen, 58.000 km, prodam. ® (068)58-229 ali 58-516. 1770 SAMARO, letnik 1992,43.000 km, nikoli poškodovano, kot novo, prodam. ® (068)41-328. 1779 GOLF D, letnik 1987, prodam. ® (068)22-787. 1780 CLIO 1.4 RT, letnik 1992, prodam. ® (068)315-220 ali 27-785. 1781 WARTBURG 1.3, letnik 1990,47.000 km, rdeč, prvi lastnik, prodam. © (0608)61-893, ob delavnikih po 16. uri, ob sobotah cel dan. 1783 R CLIO, letnik 1993, in prikolico za prevoz živine prodam. © (068)42-229, po 19. uri. 1787 OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1992, ugodno prodam. © (068)73-802. 1788 R 4 GTL, letnik 1983, registriran za celo leto, prodam za 1000 DEM. ® (068)73-770. 1791 MITSUBISHI COLT 1.3 GLI, letnik 1995, registriran do 2/98, 16.000 km, rdeč, možna menjava za cenejše vozilo ali kredit, prodam za 16.000 DEM. ® (0608)74-098. 1793 R 4 GTL, letnik 1988, prodam za 2500 DEM. © (068)324-404. 1795 JUGO KORAL 55, letnik 1990, registriran do 10/97, prodam. © (0608)87-572, po 15. uri. 1800 GOLF JX D, letnik 1987, in karambo-lirano Z 101, letnik 1987, prodam. © (068)67-595. 1802 LADO KARAVAN, letnik 8/87, registrirano do avgusta, prodam. © (0609) 639-054. 1805 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: ............................... Ulica in kraj: ................................ Pošta: ........................................ Naročniška številka: .............. Podpis: Datum:...................... Slovenska Investicijska Banka, z vso dodatno originalno opremo, pr°dam. «(068)325-306. ^ obvestila ^ALUZIJE, rolete in lamelne zavese •ždelujemo in montirano po ugodnih ce-nab, lahko tudi na čeke. ® (068)44-662 al1 (0609)646-937. 1078 (jOLENJSKI LISTI pohištvo KUPUJEMO in prodajamo razno stanovanjsko opremo. ® (061) 133-94-54 ali (068)325-523. 1631 KAVČ in dva fotelja prodam. ® (0608)81-469. 1694 DOBRO OHRANJENE kuhinjske elemente ugodno prodamo. ® (068)42-428, od 14.30 do 15.30. ure. 1826 ROLETARSTVO Šentjernejska c. 13, N. m. Tel.: 068/323-673,341-673 V našem RAZSTAVNO-PRODAJNEM SALONU Vam nudimo bogato izbiro vseh vrst senčil: • ROLETE (PVC in IZOLACIJSKE) • ŽALUZIJE (preko 60 BARV) • LAMELNE IN PLISE ZAVESE • ZAŠČITNE MREŽE PRED INSEKTI • TENDE, MARKIZE Z dolgoletnimi izkušnjami vam pomagamo z nasveti pri izbiri ustreznega senčila za vsako okno. • 2 do 5-letna garancija • možnost obročnega odplačevanja OBIŠČITE NAS! posest VIKEND v Brezovi Rebri prodam. ® (068)87-690. 1603 DVOSTANOVANJSKO HIŠOv Črnomlju prodam. ® (068)52-173. 1607 VINOGRAD z vikend zidanico, njivo in sadovnjakom, 50 a, v bližini prosvetnega doma v Gabrju, prodam. Angelca Majer, Dom starejših občanov, Novo mesto, ® 322-908. 1609 NA RAKI pri Krškem prodamo dve domačiji, hišna št. 65,1500 m2, elektrika, voda in hišna številka 43, 3500 m2. ® (061)881-107 ali (061 )50-549. 1611 NJIVO v vasi Krka pri Novem mestu prodam. Anton Nagelj, Smolenja vas 34, Novo mesto. 1620 VINOGRAD z zidanico na Tolstem Vrhu pri Šentjerneju, elektrika in voda, 9 a, prodam. ® (068)41-132. 1634 PARCELO z vinogradom, 800 m2, na lepi sončni legi blizu Trebnjega prodam. ® (068)44-380. 1646 2 GA bukovega gozda, vinograd z zidanico, suha drva prodam in oddam mladega psa. ® (068)87-741. . 1702 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 800 m2, primerno za obrt ali podobno, med Otočcem in Šmarješkimi Toplicami, prodam. ® (066)773-027, zvečer. 1709 VEČJO PARCELO pri Kostanjevici, čudovita lega, tudi za gradnjo, prodam. ® (068)21-393. 1739 NA LIBNI prodam 15 a vinograda na žici. ® (0608)62-958. 1759 VINOGRAD, 10 a, v Starem Ljubnu, asfalt do parcele, možna gradnja, elektrika, prodam. ® (068)27-035. 1762 400 TRT vinograda na Malem vrhu pri Suhorju, asfalt do vinograda, oddam v najem. Alojz Draginc, Bušinja vas 18, Suhor. 1774 ZIDANICO in vinograd v Lubancu prodam ali zamenjam za osebni avto. ® (068)323-194. 1778 VINOGRAD, 24 a, v Starih Vinah, prodam. ® (068)76-391. 1785 9 A VINOGRADA na Koglem pri Šmarjeti, elektrika na parceli, prodam. ® (068)49-659. 1814 VINOGRAD, 27 a, z zidanico, v Gr-čevju prodam. ® (068)24-713. 1837 prodam ODSESOVALNE NAPRAVE različnih velikosti in moči ugodno prodam. ® (061)787-608. 802 TINKTURO ARNIKE za zunanje poškodbe (vreznine, odrgnine in podplutbe) lahko naročite po ® (068)73-434, zjutraj in zvečer. 1590 NOVO PIPO za bide poceni prodam. ® (068)27-582. 1594 RADIATORJE, banjo, strešno okno in vlečno kljuko za jugo prodam. ® (068)25-895. 1600 TRIVRSTNO HARMONIKO, be, es, as, Lubasovo, češke izdelave, ohranjeno, prodam za 1000 DEM. ® (0608)69-137. 1604 VEČJO KOLIČINO domačega žga-nja prodam. ® (068)41-094. 1605 VEČJO KOLIČINO kakovostnega sena prodam. ® (068)52-683. 1617 3000 KOM. betonskih strešnikov s skrajniki in slamenjaki, oblike Mediteran, rdečih, prodam. ® (068)60-020. 1621 10 M3 stoječih bukev za drva in troje vrat, kompletno s Štoki, prodam. ® (061)775-500, zvečer. 1622 KOZOLEC, 10 x 6, novo ostrešje z opeko, prodam za 250.000 SIT. ® (068)43-980, zvečer. 1624 VIBRATORSKI STROJ za izdelovanje tlakovcev, betonskih ograj ter kvadrov, debeline 20,25 in 30 cm, prodam za 6200 DEM. ® (0049)911-36-59-433. 1627 GUMI VOZ, 15 col, kolje, 3 m, za vinograd in frezo za TV 322 prodam. ® (068)89-910. 1628 KOLJE na rastilu za vinograd prodam. ® (068)76-373. 1630 JABOLKA prodam po 30 do 50 SIT (idared, jonagold, gloster). Pavel Vene, Drožanjska 13, Sevnica, od 19. do 21. ure. 1637 3 T suhega sena prodam. ® (068)46-633. 1645 VEČJO KOLIČINO baliranega sena in balirano slamo prodam. ® (068)42-761, zvečer. 1647 STROJ za izdelavo strešne opeke prodam. ® (068)81-459. 1653 STROJE za kemično čistilnico in pralnico ugodno prodam za 10.000 DEM. ® (069)22-322. 1654 KOLJE za vinograd, novo, in žganje slivovko prodam. ® (068)85-604. 1657 OBŽAGAN les za ostrešje in »forš-prung«, traktor Univerzal, dobro seno in mešana drva prodam. ® (068)89-252. LIPOVE GAJBICE prodam, kupim pa bikca, starega do 10 dni. ® (068)88-102. ^ 1666 1700 KG ročno košenega sena prodam. Bračika, Ob potoku 33. ® (068) 341-182. 1667 KOSTANJEVE STEBRIČKE in kolje, neobdelano ali obdelano, prodam. Črta-lič, Rakovnik 1, Šentjernej, ® (068)42-193. 1679 JEDILNI KROMPIR, domačo svinjsko mast in ocvirke prodam. ® (068)21-715. 1685 SENO prodam. ® (068)43-005. 1690 LESNIKE, jedrca ali v lupinah, prodam. ® (068)83-685. 1695 ČEŠKO BOKARICO, kal. 7 i 57 R/12, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)65-603, popoldan. 1696 VEČJO KOLIČINO cvička in sadjevca, slivovo in hruškovo žganje prodam. ® (0608)87-611. 1700 KOZOLEC s štirimi okni, ohranjen, prodam. ® (068)76-497. 1701 NOVA garažna vrata, dvoriščna vrata z daljinskim odpiranjem in rdeče vino prodam. ® (068)42-982. 1711 BELO obhajilno obleko, žganje, vino, belo in dolenjski cviček, prodam. ® (068)22-308, po 17. uri. 1712 OBLOGO, stensko ali stropno, širine 7 cm, prodam. ® (068)42-534. 1715 DVE TONI dobrega sena in 100 kg težkega prašiča prodam. ® (0608)75-400. 1722 KROMPIR, lanski uvoz, debeli in drobni, sorte primura, jerla, sante, fiana, kenebek, karlinford, prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, ® (061)771-413. OBDELANO kostanjevo kolje prodam. ® (068)81-752. 1725 HLEVSKI GNOJ prodam. ® (068) 65-653. 1734 PARKET, lamel ekstra, 1500 SIT/m2, standard 1300 SIT/m2, klasični ekstra 3000 SIT/m2, standard 2500 SIT/m2 prodam. ® (068)65-091 ali (068)65-893, po 16. uri. 1735 5 BAL silaže prodam. ® (0608)75-338. 1736 MESO mlade krave ugodno prodam. ® (068)87-336. 1738 HLEVSKI GNOJ in jedilni krompir prodam ali menjam za kolje. ® (068)65-004. 1740 CVIČEK po 230 SIT, belo vino po 250 SIT in zazidljivo parcelo v Kostanjevici prodam. ® (0608)21-310. 1742 KOLJE za vinograd prodam. ® (068)85-809. 1746 KVALITETNO rdeče ali belo vino iz bizeljskega okoliša prodam. ® (0608)65-526. 1748 SEMENSKI KROMPIR frizija prodam. ® (068)48-494. 1752 HRASTOVO SPALNICO z žimnicami, električni bojler, 801, in manjšo omaro z vitrino poceni prodam. ® (068)21-941. 1763 LICENČNI SLOVENSKI OFFICE na disketah prodam za 40.000 SIT. ® (068)324-049. 1766 POLOVICO KRAVE za meso, po 450 SIT/kg, prodam. ® (068)87-145. 1771 KOSTANJEVO klano kolje ter kravo s teletom prodam. ® (068)49-037. 1776 KOZOLEC, enojni, triokenski, ali samo stebre, hrastove, prodam. ® (068) 26-726. 1797 POLOVICO KRAVE, stare 7 let, prodam po 450 SIT/kg. ® (068)41-127. 1809 INDUSTRIJSKI, 3-nitni owerlock Singer prodam za 800 DEM. ® (068)44-553. 1815 ROGOVO KOLO pony prodam za 10.000 SIT. ® (068)60-466, po 18. uri. 1817 KOSTANJEVO KOLJE, klano in prikolico za prevoz živine ali manjši traktor prodam. ® (0608)59-521. 1819 BELO VINO cepljeno, mešano, ter slivovko prodam. ® (068)50-252. 1822 razno CERTIFIKAT še lahko vložite pri nas! ® (062)836-904, od 8. do 20. ure in (062)631-164, po 16. uri. 1045 UČITELJA citer za poučevanje na vašem ali našem domu iščemo. ® (068)24-838. 1597 MONTAŽA klasičnih in satelitskih anten, domontaža POP TV, odkup pokvarjenih TV aparatov. ® (0608)87-145 ali (0609)618-526. 1615 MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (0608)33-714. 1639 POPRAVILO in montaža pohištva, tesnjenje oken in vrat, idelavo in montažo betonskih ograj nudim. ® (068)322-750. 1662 POČITNICE V PORTOROŽU! Samo 300 m od novega termalno-rekreacijske-ga centra vam po ugodni ceni nudimo miren apartma za 2 do 3 osebe. Vaš klic pričakujemo na ® (066)746-993 ali (066)746-994 (na tej številki je tudi fax). V CENTRU Črnomlja oddam poslovni lokal, 50 m2. ® (064)634-140. 1678 V BREŽICAH oddam v najem lokal s poslovnimi prostori. ® (0608)61-623, zvečer. 1681 INŠTRUKTORJA (-ICO) za pripravo na zaključni izpit, smer strojni tehnik, iščem. Šifra: »STROJNIK«. 1691 INŠTRUKCIJE za angleški jezik nudim in prevajam. ® (068)85-682. 1693 NAVADNO HARMONIKO poučujem. ® (068)75-286. 1707 V KRŠKEM prodam poslopje, primerno za pisarne ali predstavništvo. ® (0608)32-147. 1745 VARSTVO OTROK na vašem domu nudim. ® (£608)32-051. 1747 ANGLEŠKE in nemške prevode urejam računalniško. Distribucija po disketah, faksu in elektronski pošti. ® (068) 324-049. 1765 70 M2 prostora za skladišče ali mirno obrt oddam v najem. ® (068)75-121. V DOLENJSKIH TOPLICAH od- dam gostinski lokal. ® (068)65-285. 1790 POSLOVNE PROSTORE na lepi lokaciji v Novem mestu oddam. ® (068) 22-249. v 1798 V STRAŽI na odlični lokaciji oddam lokal, primeren za trgovino ali cvetličarno. ® (068)84-588. 1806 NA OTOČCU nudim varstvo otrok vseh starosti 24 ur na dan. ® (068)75-179. 1836 V NAJEM oddam poslovni prostor, 100 m2, pri Jedinščici 49, Novo mesto. ® (068)341-323. 1838 službo dobi ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo šefa kuhinje in natakarja. ® (068)45-214 ali (061)784-021. 1140 KUHARJA (-ICO) in natakarico zaposlim. ® (068)322-642 ali 83-010. 1612 AVTOKEPARJA-ličarja iz okolice Trebnjega ali Mokronoga zaposlim. ® (0609)614-880. 1635 GOSPO za oskrbo starejšega nepo-kretnega moškega na domu iščemo. ® (0609)639-228. 1642 NATAKARICO z nekaj prakse za delo v bifeju v okolici Novega mesta, lahko tudi ob vikendih, zaposlim. ® (068)89-207. 1658 ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate čas in avto, pokličite! Prednost ženske. ® (066)272-111. 1716 DEKLE za delo v bistroju zaposlimo. ® (068)78-114, zvečer. 1773 TUDI NA DOLENJSKEM! Odličen zaslužek z enostavnim delom na domu. ® (068)76-514. 1810 službo išče HONORARNO DELO sprejmem takoj, tudi voznik B- kategorije z lastnim karavan vozilom. Akviziterstvo odpade. ® (0608)84-890. 1602 EKONOMSKI TEHNIK išče pripravništvo ali katerokoli podobno delo ® (068)41-121. 1656 stanovanja GARSONJERO. 37 m2, v Novem mestu prodam, oddam ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani. ® (061)1401-167. 1595 STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici najamem. Nudim predplačilo. ® (068)321-555, od 8. do 19. ure. ENOSOBNO STANOVANJE, 34 m2, s centralno kurjavo in telefonom, prodam. ® (068)51-873. 1689 V NAJEM oddam komfortno stanovanje. ® (068)89-022. 1718 V KRŠKEM prodam stanovanje,44 m2. ® (0608)32-147. 1744 ENOSOBNO STANOVANJE na Rad-ni 10 prodam. ® (0608)81-110. 1796 ŠTUDENTKA četrtega letnika išče enosobno stanovanje v okolici Ljubljane (opremljeni vsaj kopalnica in kuhinja). ® (068)79-585. 1804 ŠTUDENTKA najame garsonjero ali enosobno stanovanje, v Ljubljani. ® (068)81-301. 1808 Za aktivno prodajo kvalitetne čistilne opreme Iščemo sodelavce z možnostjo redne zaposlitve. Nudimo najvišje provizije. OMEGA, d.o.o. Tel: 069/61-762. KUHINJO MARLES (orhideja, bela) s pomivalnim koritom, dobro ohranjeno, prodam. B 068/22-361 živali NAROČILA za piščance, enodnevne, ter večje bele, rjave in grahaste, sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068) 42-524. 544 NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih, sprejemamo. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608) 71-375. 789 SPREJAMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih ter večjih. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-038. 1395 ČISTOKRVNEGA nemškega ovčarja prodam. ® (068)87-554. 1591 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. ® (068)65-025. 1613 PLEMENSKEGA KOZLA, sivega, starega 20 mesecev, brez rogov, prodam. ® (068)87-551. 1636 MLADO KRAVO prodam. ® (068) 323-559. 1649 MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, ® (068)49-711. 1659 BIKCA SIMENTALCA, težkega 120 do 140 kg, prodam. ® (068)89-508. KRAVE sivke po izbiri in vinograd z vikend-zidanico prodam. ® (068)25-846. 1671 ČRNO-BELO TELE, staro 1 teden, prodam. ® (068)78-282. 1687 TELICO za zakol ali nadaljnjo rejo, težko 450 kg, prodam. ® (068)76-579. ČRNO-BELEGA TELIČKA, starega 1 teden, poceni prodam. ® (068)45-431. MANJŠO PSIČKO, hišno, staro 1 le-1 to, poceni prodam. ® (068)75-071. ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)45-335. 1713 NAROČILA za nemške ovčarje z rodovnikom, starša oba iz 1A vzrejnega razreda, sprejemam. ® (068)75-191. 1721 DVE BREJI TELICI, sivko in simentalko, ter pajka 450 na 4 vretena prodam. ® (068)41-160. 1729 8 TEDNOV starega bikca, sivo-rjavega, prodam. ® (068)69-272.. 1730 ENO KRAVO s teletom in 3 krave po izbiri prodam. ® (068)65-425. 1749 2 PUJSKA, težka cca 45 kg, in kozlička za zakol prodam. ® (068)81-510. ŠKOTSKE OVČARJE, stare 4 mese-ce, prodam. ® (068)45-892. 1786 SIMENTALKO, staro 10 tednov, od dobre matere, prodam za nadaljnjo rejo ali za zakol. ® (068)45-039. 1789 2 BIKCA, stara do 10 dni, kupim. ® (068)49-419. 1801 ČISTOKRVNE škotske ovčarje, lesije, prodam. ® (068)42-071, po 16. uri. 1803 TELE-BIKCA, težkega 130 kg, prodam. ® (068)87-526. 1812 PRAŠIČA, 120 kg, prodam. ® (068)42-607. 1842 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po b 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU TRGOVINA JAKA Loka 9, Gabrje B 068/85-853 Velika izbira strojenih govejih, konjskih, telečjih, kozjih in ovčjih kož najboljše kvalitete. Šivane kože željenih velikosti po naročilu. Nudimo vam možnost izbire na domu ali na sedežu podjetja. Informacije 15. uri. GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 B 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija. SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA B 061/445-080, od 17. do 20. ure Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. VULKANIZERSTVO ANŽIČEK Jože Anžlček, s.p. Straža 24, Šentrupert B 068/40-063 Po ugodnih cenah prodajamo avtoplašče vseh znanih proizvajalcev, obnovljene avtoplašče BANDAG in R0TAL ter obnovljene avtoplašče italijanskega proizvajalca širših dimenzij. Posebno ugodnost v mesecu februarju pa vam nudimo pri nakupu traktorskih avtoplaščev ter plaščev za tovorna in poltovorna vozila, 5 % popusta pri gotovinskem plačilu ter brezplačno montažo. Popravimo vam tudi poškodovana alu platišča. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na B 068/321-926, g. Zdenko Potočar. SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,21 goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, B 068/24-791. POSEBNA PONUDBA HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV IZOLA Od 15.2. do 31.5.1997 vam pri najmanj 5-dnevnem bivanju nudimo 10% popusta, upokojencem pa 20% popusta. Kopanje, izleti, sprehodi... Rezervacije na B 066/463-100 ali fax 066/62-222! VOLVO AVTOCENTER LUZAR B 068/341-543 Znižanje cen vsem modelom in posebna ugodnost pri nakupu modela 460. Za podrobnejše informacije pokličite AVTOCENTER LUZAR na B 068/341-543. TRGOVINA NOVOTEKS PRODAJALNA “KROJAČ" SE BO PRESELILA V BRŠUIN. Zavese, dekorativno blago, pozamenterija, metrsko blago, konfekcija! PORTRET TEqA TEcIlNA Ciril Jasenc Želja po samostojnosti in neodvisnosti je današnjemu predsedniku krajevne skupnosti Stara Cerkev in lastniku ene najuspešnejših gostiln v kočevski občini Cirilu Jasencu krojila življenjsko pot. Vodila ga je od prvih začetkov iskanja sebe in svoje poklicne usmeritve v Tekstilani, kjer se je zaposlil, star vsega le 15 let, preko dela v invalidskem podjetju Idek in kot poklicnega voznika pri novomeških Gorjancih in mariborskem Spedtransu do danes samostojnega podjetnika, ki se je 10 let preizkušal kot prevoznik, sedaj pa že prav toliko časa kot gostinec. Ne mladost, ne telesna šibkost, ki je botrovala, da je bil ob svoji prvi zaposlitvi v Tekstilani razporejen v skladišče gotovih izdelkov, in ne dolgotrajna bolezen, zaradi katere se je moral odpovedati želji postati kovinar, Cirilu Jasencu niso bile nepremagljive ovire. Star komaj 18 let, se v želji po boljšem življenju, delu in ustvarjanju ni hotel sprijazniti z invalidsko upokojitvijo. Zato tudi ni dolgo vztrajal v Ideku, čeprav je zaradi svoje marljivosti in predanosti delu kmalu postal vodja izmene. “Že kot otrok sem občudoval poklicne voznike in jim zavidal njihovo delo, ki jim je omogočalo, da so lahko potovali in videli svet, ” se spominja Ciril razlogov za svojo odločitev, da postane poklicni voznik. Vse ni teklo čisto gladko, vendar je vztrajal, dokler željenega ni dosegel. Delo, za katero se je pred Cirilovo operacijo kosti, ki so mu rast le iz pet, vsem razen njemu samemu zdelo, da ga ne bo mogel opravljati, je delal z velikim veseljem. Pri obeh prevozniških podjetjih, kjer je bil zaposlen, je veljal za pridnega delavca. “Nič mi ni bilo težko in vedno sem bil pripravljen na vožnjo, delo in zaslužek, ”pravi Ciril. Ker sta si z ženo Marijo, s katero sta danes poročena že 27 let, medtem tudi že ustvarila družino, je moral, kot pravi, razmišljati tudi o tem. Kupil je kamion, ki je bil samo dve leti mlajši, kot je bil tedaj star Ciril, in začel “na svoje”. Delal je skoraj brez predaha, vendar se mu je to tudi obrestovalo. Leta 1980je začel v Gorenju graditi hišo, v kateri sta z ženo čez šest let, in v njej nekoliko prej, kot sta sprva planirala, odprla gostinski lokal. Zaradi neurejenih razmer, ki so tedaj vladale v prevozništvu, se je Ciril skorajda čez noč odločil, da proda kamion in dokonča gostinski lokal Danes mu ni žal, saj se zdi, da je po dolgem iskanju prav v gostinstvu končno našel svoje pravo mesto. Gostilna Jasenc je danes ena najbolj obiskanih v kočevski občini, znana po pestri ponudbi dobro pripravljene hrane, izvirnih štajerskih odprtih vinih in kraškem teranu. Dokaz za to je tudi lani podeljeno priznanje Obrtne zbornice Slovenije - zlata plaketa vznak pospeševanja kakovosti v gostinstvu, ki jo s svojimi vedno novimi zamislimi in raširitvijo ponudbe zakonca Jasenc skupaj z enim izmed njunih štirih sinov, ki jima pri tem pomaga, iz dneva v dan bolj upravičujeta. M. LESKOVŠEK-SVETE NATEČAJ “ČRNOMELJ - MOJE MESTO” ČRNOMELJ - ZKO Črnomelj razpisuje natečaj raziskovalnih projektov iz cikla Črnomelj - moje mesto, ki je dolgoročni raziskovalni projekt, v katerem lahko sodelujejo učenci črnomaljskih osnovnih šol. Učenci si lahko izberejo naslednje teme: na raziskovalnem področju etnologijo, šport, zgodovino, gospdoarstvo, turizem, biologijo, geografijo itd. Projekte, ki jih je na ZKO Črnomelj treba poslati najkasneje do 20. maja, bo pregledala in ocenila posebna strokovna komisija in tudi nagradila. MEDLETOVA V MOKRICAH MOKRICE - V novem razstavišču na gradu Mokrice so postavili razstavo šentjernejske likovne ustvarjalke Jožice Medle. Avtorica je za razstavo pripravila manjši avtorski izbor iz svojih dosedanjih del. OŽIVELI VINOGRADI - Medtem ko imajo vinogradniki še veliko dela in skrbi z lanskim pridelkom, saj marsikaterega čaka pretok in negovanje vina nasploh, so že začeli z deli v vinogradih: 82-letni Tone Jurkovič, ki ima vinograde v Zavo-dah in na Šutenskem vrhu, je med dolgotrajno zimo pripravljal vitrice za vezavo, te dni pa je že začel trte obrezovati. (Foto: M. Vesel) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Pohvale za dobro delo - V Ragovem logu v Novem mestu iglavce ogroža lubadar, sprehajališče je nasmeteno - Zraven tudi Šentjernej in Škocjan - Po čaj v mesto! Prijetno se sliši, če je pohvala. Nekaj jih je bilo tudi prejšnji četrtek. Marina Korelc iz Novega mesta je sporočila, daje Zlatarstvo in graverstvo Bartol iz Novega mesta povabilo na celodnevni izlet izžrebance iz svoje novoletne nagradne akcije. Izlet je bil res lep, kot je rekla Marina, ki se v imenu vseh udeležencev lepo zahvaljuje omenjenemu zlatarskemu podjetju. Zahvala tudi vodiču in šoferju. Anica Košmrlj iz Novega mesta ima testomat in ta se je pokvaril. Pisala je v Pocajt, s.p., Velenje, kjer so pred leti izdelali ta strojček. Takoj soji poslali rezervni del. Ker ta ni bil pravi, so ji v novi pošiljki nemudoma poslali dva druga, ki ustrezata. Vse rezervne dele so poslali brezplačno. Anica se zahvaljuje velenjski družinski firmi Pocajt za rezervne dele in prijazen odnos. Marija iz-okolice Novega mesta se naj lepše zahvaljuje vsemu osebju ginekološkega oddelka novomeške bolnišnice. “V ginekološki bolnici so res slabi prostori, vendar so v njej dobri in prijazni ljudje. Vse osebje je enkrat-r .... N Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. no, pozorno. Že tako obnašanje pacientu vzame bolečino. Hvala vsemu osebju, posebej pa dr. Pavlinu za uspešno operacijo.” Bralka iz Kostanjevice je prebrala v prejšnji številki Dolenjskega lista objavljeni naslov bioenergetika Ivana Pirca. Povedala je, da lahko tega bioenergetika pokličejo tudi na telefonsko številko 85-975, tj. na Ratež, k Milki Papež, češ da Pirc tam sprejema bolnike nekajkrat tedensko. “Vsakemu ga toplo priporočam, ker je meni pomagal,” je dodala bralka. Ragov log, priljubljeno novomeško sprehajališče, daje precej klavrn vtis, če sodimo po tistem, kar je povedal Andrej Rešetič iz Novega mesta. Kot je opazil in v četrtek povedal dežurnemu novinarju, je drevje, zlasti iglavci, v Ragovem logu v kritičnem stanju. Po tleh so veje, dobro gojišče lubadarja, kar se že pozna na rastočih iglavcih, ki propadajo. Ragov log je tudi nedopustno nasmeten. O tem, kdo naj bi uredil in čistil Ragov log, smo vprašali v svet mestnih krajevnih skupnosti Novo mesto. Predsednik sveta Niko Padevski je povedal, da Ragov log glede na koncesijsko pogodbo čisti in ureja podjetje Trata, ki bo smeti, ko se jih je precej nabralo pozimi, odstranilo. Padevski je rekel, daje Ragov log očitno pravi raj za vsakovrstne tolpe, ki si tam dajo duška tudi s smetenjem in razbijanjem. Če bi te junake Ragovega loga iskali na ekonomski in na gostinski šoli v Novem mestu, bi jih tam gotovo našli kar nekaj, je prepričan Padevski. V zvezi s slabim stanjem iglavcev je Padevski povedal, da je gozd v Ragovem logu zasebna lastnina. Mesto ima tam samo pravico, da površine uporablja za sprehajališče. Silvo Golob iz Šentjerneja, predsednik tamkajšnjega društva upokojencev, je poklical v zvezi z nedavnim prvim literarnim večerom ljubiteljskih literatov. Glede na zapis Preprosto, a prisrčno, je sporočil točne podatke o nekaterih nastopajočih. Rekel je, da sta na tem literarnem večeru med drugimi nastopila Gustelj Cvelbar iz Šentjerneja in Tinca Kuhelj iz Šmarja pri Šentjerneju. Srečanje je organizirala, kot je povedal predsednik Golob, Zveza društev upokojencev mestne občine Novo mesto in občin Šentjernej in Škocjan. Marija iz Brežic meni, naj bi nekatere posebne vrste čaja še naprej prodajali v trgovinah. Zdaj take čaje, npr. za odvajanje, prodaja samo lekarna, zato mora iz vasi človek ponje z avtobusom v Brežice. Marija se tudi sprašuje, kakšno prednost naj bi pomenile zdravstvene kartice. “V našem zdravstvu je kaj bolj potrebno, kot so kartice, za katere pravijo, da je že pripravljen denar,” je rekla. Mariji se zdi čudno tudi, kako je lahko nekdanji mesar Agrarie Brežice kupil zraven hiše nekdanjega direktorja še večjo hišo kot sam direktor. V Pristavici pri Velikem Gabru so jim izključili nekaj luči javne razsvetljave, javno razsvetljavo ponoči tudi ugasnejo. “V Zagorici gori celo noč, pa smo v isti krajevni skupnosti!” je rekla domačinka iz Pristavice. Zadevo, ki jo je omenila, bomo vzeli pod drobnogled in o tem kaj napisali v eni naslednjih številk. M. LUZAR Agencija za šport , i Novo mesto , ■ Športno društvo Revoz i VABITA na 5. malonogometni J ■ turnir , i v soboto. 22. februarja, • 1 ob 8.30 v Športni dvorani ■ 1 Marof 1 ■ i Italijanska kuhinja v Rogu Dnevi italijanske kuhinje v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah Bogataje ponudba glavnih jedi, od znanega piemontskega turne-doja, ligurijske ledvene pečenke z jurčki, do svinjske pečenke z rožmarinom, puranje piccate in brancina v foliji. Italijanska kuhinja slovi tudi po sladicah in v Rogu postrežejo z nadevanimi flancati, furlanskimi miškami, limonino torto, rimsko jagodno kremo s kivijevo omako. Bogataje ponudba vin, med njim pa je, kot rečeno, tudi izvrstni italijanski chianti. A. B. DOLENJSKE TOPLICE - Ta teden, še do nedelje, potekajo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi italijanske kuhinje. V Rogu večkrat pripravijo razne kulinarične dneve. Tako za letos načrtujejo še dneve ribjih jedi pa jedi, pripravljenih z mlado zelenjavo, dneve bavarske in madžarske kuhinje, dneve pizz in še kaj. “Italijansko kuhinjo smo pripravili že večkrat in med gosti je vedno lepo sprejeta,” pravi Peter Kotar, vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice in izvrsten kulinarični strokovnjak. “Italijanska kuhinja je bogata, pestra, zdrava in tudi cenovno so te jedi sprejemljive za širši krog ljudi.” Italijanske kuhinje ni brez testenin raznih oblik in pripravljenih na razne načine. Za to priložnost so testenine pa tudi znano vino chianti pripeljali iz Italije. Pri mesnih jedeh so velikokrat gobe, hrano pa pripravljajo izključno na olivnem olju. Med začimbami in dišavami pogosto uporabljajo baziliko, rožmarin, česen, lovor, origano, omake pripravljajo z dobrim vinom. Nepogrešljiv je tudi sveže nariban parmezan. Jedilnik, ki so ga v Rogu pripravili za to priložnost, je bogat in pester. Specialitete pripravlja kuharska ekipa pod vodstvom glavne kuharice Berte Grmek. Od hladnih predjedi ponujajo pisano solato, jajčevce v marinadi, pašteto iz mešanih jeter. Na izbiro je juha po pavijsko in toskanska fižolova juha. Bogata je ponudba testenin: ravioli z jurčki, z mesnim nadevom, s pršutom, z zelenjavo; nadalje so tu špageti po vlačugar-sko, oglarski špageti, široki rezanci po bolonjsko, po rimsko, razne lazanje, lombardijska rižota, njoki z gorgonzolo in še kaj. IGRICA “STARI PRIJATELJI” NOVO MESTO - KC Janeza Trdine vabi v sredo, 26. februarja, ob 16.30 v Dom kulture na ogled igrice za najmlajše - od 4. leta starosti dalje - ki jo bo uprizorilo Moje gledališče iz Ljubljane. Igrico Stari prijatelji sta po Grimmovi pravljici Bremenski godci priredila Iztok Valič in Miran Herzog. Vstopnice za predstavo so v predprodaji v tajništvu KC. “KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV” V MIRNI PEČI MIRNA PEČ - Mirnope-čani so letos praznovanje kulturnega praznika in pusta združili v nedeljo, 9. februarja, na prijetni popoldanski prireditvi z naslovom “Koncert iz naših krajev”, ki v okviru razvedrilnega programa Radia Slovenija enkrat na mesec poteka v določenem slovenskem kraju. Tudi tokrat je prireditev odlično povezoval Janez Dolinar, številne obiskovalce pa so zabavali: ansambel Stopar in ansambel Nika Zajca, oktet Lipa iz Trebnjega, za humor pa sta poskrbela Iča in Matevž. Mirno Peč, ki so jo na prireditvi podrobneje predstavili predsednik KS Zvone Lah, znani domači čebelar, zgodovinar in pisec Alojz Kastelic, izdelovalec peharjev Franc Šmalc in samouki harmonikar Jože Rajšelj. Celotno oddajo so posneli in jo bodo v soboto, 15. marca, ob 20. uri ponovili na 1. programu Radia Slovenija, zato jo bodo lahko spoznali tudi drugi Slovenci. SAMO MLADI SE ŠE GREJO PUSTA METLIKA - Na pustni torek se je na metliškem trgu zbralo 450 zanimivih maškar, ki so v paradi po metliških ulicah dobesedno odgnal letošnjo zimo. Prireditev se je zaključila z rajanjem in pustnimi krofi na ploščadi v novem trgovskem centru, kjer se je zbrala velika množica gledalcev. Prireditev je organizirala občinska zveza prijateljev mladine, ki se zahvaljuje za sodelovanje in pomoč osnovni šoli, otroškemu vrtcu in mestni godbi Metlika, sponzorju Don Donatcu in Mercatorju, še posebej pa vsem posameznikom prostovoljcem in humoristu Toniju Gašperiču, ki je poskrbel za dobro voljo vseh zbranih. VLADKA ŠKOF BIG BAND KRŠKO VABI KRŠKO - Big band Krško bo priredil v petek, 28. februarja, ob 19.30 v krškem hotelu Sremič samostojni koncert, ki bo potekal v klubskem vzdušju. Vabljeni ste ljubitelji jazza in drugi. DNEVI MADŽARSKE KUHINJE NA OTOČCU OTOČEC - Jutri, v petek, se v restavraciji Tango na Otočcu začno dnevi madžarske kuhinje, ki bodo trajali do nedelje, 23. februarja. Pristne in značilne madžarske jedi bosta pripravljala madžarska kuharja, ki sta s seboj pripeljala pravo madžarsko papriko, ogrsko salamo in še kaj; za ustrezno razpoloženje pa bodo poskrbeli madžarski muzikanti. Pikantne madžarske jedi bo moč zaliti tudi z madžarskim vinom. < C* KRKfk ZDRAVILIŠČA HOTEI.I 0 T 0 C E C Plesno-zabaviščna ~—; restavracija if TANGO za izbran okus in navade Od četrtka, 20. februarja, do nedelje, 23. februarja, DNEVI ORIGINALNE MADŽARSKE KUHINJE s kuharskima mojstroma in ansamblom iz Madžarske. Prijazno vabljeni v Tango. ITALIJANSKE JEDI - Pred začetkom dnevov italijanske kuhinje v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah so pripravili vse jedi z jedilnika, vodja gostinstva in avtor takih kulinaričnih dni Peter Kotar pa je osebju predstavil vsako jed posebej, njene značilnosti in način priprave. (Foto: A. B.) RIBNIŠKI VESOLJCI V LJUBU ANI - Na pustni dan, 11. februarja so štirje vesoljci, pristaši strank 3 + 1 + Narodna samozaščita, osvojili srci Ljubljane na Cankarjevi cesti. Usodna bitja so bili menedžerji podjetij Inl& in Riko, ki so razgrnili izvozne načrte na Mars in Venero. Parlament je zt> pet minut prekinil sejo in prisluhnil srčnemu utripu ljudstva. Ko bodo razdelili ministrska mesta, bo med njimi tudi minister za suho ruobo. (Ivan Cimerman ruoba press) Dolenjske Novice. H 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Tolažba Jožica: “Pomisli Beti, moj ženin me noče poročiti! Kaj pa naj počnem?" Beti: “To vendar ni tako hudo! Ženina, ki te ne bo poročil, še vedno lahko dobiš!” Narobe Zena, ki brati ni znala in bi vendarle rada iz bukvic brala, kupi jih res in v cerkev s seboj jemlje. Ali držala jih je narobe, zato pravi soseda: “Žena, vi imate mašne bukvice narobe!" . Zena zagodrnja: “Saj pravim, ti posli mi vsako reč narobe v roke dajo!” Slab strelec “Tristo medvedov, kako pa streljaš rekrut, da nikdar ne zadeneš! Kaj si po svojem poklicu?” “Krojač sem, gospod lajtnant!” “No, potem bi pač moral dobro zadeti, saj si se vendar učil nit devati v šivanko!” “Je že res, gospod lajtnant, ampak ne na tristo korakov daljave!"