PoStnfns plačan* V golovfnL Leto XVI, št. 226 LJubljana, nedelja 29* septembra 1ДО Cena 2 Din w^ravcustvo; цЈиШЈапа, Knafljeva Uüca d. — Telefon ŠL 8122, S123, 3124, 312Ü, 812Ö. Inseratin jddeiea: Ljubljana, Selen« burgova Ш. 5. — TeL 8492, 2482. Podružnica Maribor: Goepoaka ulica it. LI. — reieron fit 2455. Podružnica Celje: К ос eno va ulica tt. g. — Telefon St 190. Kačuni pri pošt CeK. zavodih: Ljubljana 3t 11.842. Praga čisto 78.180, Wipr» «r 10* 241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40__ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8128, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. X. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Velesile in abesinski Razvoj ženevskih pogajanj je prinesel dve svojevrstni zanimivosti. Pred vsem so postali Angleži navdušeni pristaši kolektivnega nastopa držav članic Društva narodov, dasi so se vsa prejšnja leta zavijali v svojo otoško »splendid iso-lation« 'n nikoli niso hoteli niti slišati o tem, da bi sodelovali v kaki solidarni akciji. In vendar je šlo za tako važne zadeve, pri katerih je bila nujno potrebna kolektivna akcija, da bi se ženevskemu društvu ohranil mednarodni ugled in opravičil njegov obstoj. Spomnimo se le jaDonskega prodiranja v Mandžurijo, v Džehol in Čahar, dalje napada na kitajsko celino in neuspeha razorožitvene konference, spričo katerih dejstev je izstop Nemčije iz Društva narodov in njeno naglo oboroževanje skoro brezpomembna epizoda. Vel. Britanija ni le pri vsem tem stala ob strani, marveč je celo bodrila tako japonsko in nemško postopanje z demonstrativno ravnodušnostjo ali pa naravnost z aktivnim nasprotovanjem kolektivni intervenciji Društva narodov. . Podobno sliko je svet doživel tudi v teku italijansko-abesinskega spora, ki ne datira šele od letos, marveč je v bistvu star že desetletja. Mussolini je samo izvrševalec starih italijanskih načrtov. Sprva so si angleški državniki obetali od italijanskega pohoda v Abesiniji celo korist in so se pogajali z Italijo o sodelovanju pri uničenju abesinske samostojnosti. Angleška revija »New Sta-tesman and Nation« to okoliščino priznava brez ovinkov in potrjuje, da so bili v Londonu 1. 1906. in tudi še 1. 1925., ko je bila Abesinija že članica Društva narodov, pripravljeni sporazumeti se z Italijo in Francijo glede razdelitve abesinske zemlie. Ko pa so Mussolinijeve vojne priprave napredovale tako zelo, da je v Afriki stalo že nad 100.000 italijanskih vojakov, so postali izgledi za delitev nekoliko majavi. Tedaj, se je šele pojavila goreča privrženost angleških uradnih kroeov do Društva narodov. Zaželi so poudarjati veliki moralni in praktični pomen ženevskega statuta in padla je beseda o uporabi sankcij proti napadalcu. Omenjena angleška revija odkrito pojasnjuje ta znameniti preobrat z lapi-damim stavkom: Anglež takoj postane idealist, čim se ideali vjemajo z njegovimi gosj>odarskimi interesi. V primeru japonskega napada na Kitajsko angleški interesi niso bili neposredno ogroženi, zato se v Londonu ni prebudilo idealistično navdušenje za Društvo narodov. Zdaj pa bi se utegnilo zgoditi, da bi Anglija utrpela škodo iz abesin-sko-italijanske afere. V Rimu zato nočejo in nočejo verjeti, da bi bil sedanji britanski idealizem nesebičen. Navdušenje Angležev za pakt Društva narodov in za možnosti kolektivnega nastopa proti napadalcu je po italijanskem prepričanju rezultat precej poznega spoznanja, da so z italijanskim pohodom v Abesinijo prizadeti važni britanski interesi. Rim, ki razpolaga v Afriki s tako močno vojsko, kakršne doslej niti približno ni imela nobena evropska država v kolonijah, bo imel bržčas malo smisla za to, da bi del žetve odstopil sosedu, ki bi med bojem po svoji navadi držal roke križem, naposled pa predložil račun. Angleška zahteva, naj Društvo narodov energično nastopi proti Italiji, je v Ženevi spravila na dnevni red vprašanje sankcij, ki naj se ukrenejo proti napadalcu. Na tem mestu smo že govorili o sankcijah, njih pomenu in namenu. Opozorili smo, da gre pri tem za vprašanje, ki je še zelo malo razčiščeno in ki je obenem lahko zelo dvorezno. V dosti neprijetno situacijo je angleška zahteva spravila Francijo. Franciü -pač nihče ne more očitati, da ne bi bila iskrena pobornica za Društva narodov in njegove mirotvome ideje. KHnb svojemu prijateljstvu z Italijo in kljub svoji d**srntpresirpnosti na izidu abesinskega konflikta bi se najbrž ne protivila eventualnemu izvajanju sankoij. ako bi to zahtevali interesi miru in statuti Društva narodov. Vsakdo pa mora dati Francozov prav, ko izraž^io tehtne pomisleke proti angleški zahtevi. Saj je bila, kakor «mo že gori omenili, v povojnih letih že cela vrsta tako eklatantnih primerov kršitve statuta Dmštva narodov in dm^'h temeljnih mednarodnih obvez, da bi ЬГе sankcije re le na mestu, mam? n"mo potrebne. V vseh teh primerih ie bila ravno Angina tista. k? "Hb ie prenočila.. Zato je ravnala francoska vlada popolnoma pravilno, ko je dH svoio odločitvijo zahtevala od An^ne, naj jasno in nedvoumno izjavi, ali bo pristala пч sankcüe in na kolektivni nastop držav članic Društva narod™' tudi v primer-ц vsakep-a konflikta v Evroni. ko bi bila taka дкпппя j-ntprvenciia no določbah m sklenih Društva narodov potrebna. Zahtevala je dalje obvozno izjavo, da bo A ne! i ja aktivno sodelovala pri takih ukrepih v zavarovanje miru. PRVI DAN VELIKIH MANEVROV Prodiranje severne vojske na Savo — Veliki most čez Savo je „zletel v zrak" — Sijajno uspela poskusna mobilizacija Brčko, 28. septembra, a. Sinoči ob 21. sta dobila zapovednika severne in južne vojske posebno nalogo od voditelja manevrov'. Po teh zapovedih bi imele čete, ki so bile dotlej v nevtralnem položaju, do polnoči zavzeti postojanke, iz katerih naj bi se začele sovražnosti. Z južne strani Save je bil mobiliziran en polk. Obvezancem ni nihče sporočil, da so poklicani na manevre, in so zato mnogi mislili, da gre za vojno. Vse oblasti so delale brezhibno in nihče ni izostal od vojaškega poziva. Pri tem je prišlo do mnogih zanimivih prizorov. Posebno zanimivo je bilo v vasi Mrro-ševcu, kjer župana slučajno ni bilo doma. Pravoslavni duhovnik je zato kar sam odprl ovitek z vojaškim pozivom. Ko je videl, za kaj gre, je prevzel poveljstvo nad vasjo v svoje roke in izvršil mobilizacijo na zbirališču. Pri tej poskusni mobilizaciji so pokazali kmetje toliko elana in vneme, da je bilo vse opravljeno 24 ur prej, kakor so pričakovali vojaški predstojniki. Mobilizacija se je izvršila v krajih, kjer so ljudje pomešani in prebivajo tako pravoslavni, kakor katoličani in muslimani. Vsi brez izjeme so se odzvali pozivu. Zanimivo je, da so mnogi kupili nove vozove, da jih vzamejo s seboj v vojsko, da ne bi priSE s starimi. Ženske so se močno jokale im mnoge matere so spremljaje svoje sinove do meje svoje vasi. Naloga manevrov je tale: večje sEte južne vojske se zbirajo na prostoru Dobo j—Tesan j—Maglaj—Gračamdca, slabše pa v okolici Donje Tuzle. Izvidniške zaščitne čete južne vojske na levem bregu Save so se pred močnejšimi silami severne vojske v smeri В rod—Šabac —Orasije umaknile na desni breg. Na levem bregu Save so se samo v smeri Otok—Brčko nahajali manjši konjeniški deli južne vojske. Glavna moč severne vojske potiska slabše dele južne in je prodrla na levi breg Save v odseku Kobaš—Brod—Orasije. S svojimi slabšimi prednjimi četami je dosegla črto T jim an — Železniška postaja Vrba-nja—vas Vrbanja. Poveljniki južne vojske so dobili še posebno nalogo in nadaljnje direktive za svoje bodoče delo. Na podlagi teh direktiv so poveljniki izdali svoja povelja četam za današnji dan. Ves današnji dan 9o generali in do* vinarji opazovali podrobnosti teh bojev, ki se še ne kažejo v velikih množicah. Smisel bojev je bfl: Južna vojska se umika, severna vojska, dosti mo- Odgoditev zasedanja Društva narodov Predsednik dr. Beneš o okrepitvi avtoritete Društva narodov In o abesinskem problemu Ženeva, 28- septembra. AA. Na današnji seji skupščine Društva narodov, ki je samo prekinila svoje delo. ne pa zaključila, so prečitali pismo ameriškega zunanjega ministra Hulla, ki pravi, da Zedinjene države pozdravljajo delo gospodarskega odbora in njegove sklepe, s katerimi priporoča, liberalno trgovinsko politiko s pomočjo dvostranskih pogodb z določbo o največji ugodnosti. V svojem govoru, s katerim je začasno prekinil dosedanje zasedanje skupščine, je predsednik skupščine dr. Beneš omenil, da letos ni bila na dnevnem redu razprava o razorožitvi, kar pa še ne pomeni, naj se to vprašanje ne obravnava več. Upa, da bo mogla razorožitvena konferenca nadaljevati delo in ga končati v korist vsega sveta. Glede italijansko-abesinskega spora je dr. Beneš izjavil, da doslej še ni bilo v Ženevi tako jasnih in podrobnih izjav o spoštovanju pakta Društva narodov. To dokazuje, da velike države ženevsko ustanovo in pakt ne priznavajo samo, temveč tudi spoštujejo. Posebno je dr. Beneš pozdravil izjavo angleškega zunanjega ministra, s katero je potrdil, da hoče Velika Britanija uravnavati svojo politiko po načelih pakta Društva narodov. Smatra, da je društvo narodov po težkih preizkušnjah prišlo ▼ novo razdobje svoje zgodovine in da postaja prava politična in materialna sila. Sedanjega spora v vzhodni Afriki res ni moglo rešiti in bodo zaradi tega morda nastopili resni dogodki. Morda pa :■k pomirjen ju vendar še ni zaprta. ' Seja odbora trinajstih Ženeva, 28. septembra, v. Od sveta Dra-štva narodov imanpvaoi odbor trinajstih, ki iona nalogo, da iadela končnoveljavno poročilo in pripoav><5fla za ureditev itaili-jansko.abesinskega spora, je imel dopoldne p£>d predsdnlkom Madartago kratko eefjp ter je nato odgodii evoje razprav« na prihodnji četrtek. V tem čaau bo tajništvo Društva narodov pripravilo načrt poročila ter bo pod tem zlasti tedetetio zgodpvinski dokument o doeedan jih posvetovanjih ki pogajanjih Dru&tva narodov v tej zaidevl ter ekspoae o pravni strani epom. Odgoditev dela odbora trinajstih naj bi dala predveem vpdjl angla. Ske delegacije Bdenu prtWko za odhod v London, da stopi v stik z mtaistrsJdm predsednikom Baktwinom, zunanjim ministrom Hoarejem in dragimi člani angle* Ske vlade. Gozdna agrarna reforma je končana Izjava ministrov za kmetijstvo in gozdove — V Sloveniji je razlaščenih 28.000 ha gozdov Beograd, 28. septembra, p. Minister za kmetijstvo Svetazer Stankovič m minister za šume in rude D juro Jankovič sta sprejela dam es novinarje m jim o gozdni agrarni reformi dala izjavo, ki med drugim pravi: Že od vsega začetka je bito določeno, da se poleg obdelanih zemeljskih površin v svrho kolonizacije in razdelitve zemlje med agrarne interesente uporabijo tudi gozdovi veleposestnikov. Tozadevne zakonske določbe pa so dobile možnost izvršbe šele z zakonsko novelo dne 24. julija 1933. Bil je določen rok šestih mesecev, ko bi se morale izdati potrebne odredbe o razlastitvi gozdnih veleposesitev. Ker pa so tehnične težave onemogočile izvedbo te določbe, je bil rok podaljšan z uredbama z dne 5. maja 1934. in 26. marca 1935, ko je bil definitivno določen rok do 30. septembra t. 1. V tem času so se morale izdati vse razlastitvene odredbe. Izdajanje tozadevnih odredb se je zaključilo včeraj 27. t. m. V po&tev sita prišli savska io dravske banovina. V savski banovini je bilo v sušaškem, delniškem, vrbovskem ki čabarskem srezu razlaščenih Angleška vlada je na francosko vprašanje že odgovorila, vendar še njen odgovor ni znan. Zavisen pa bo od njega ves nadaljnji razvoj evropske politike. Ako je angleški odgovor pritrdilen in trajno obvezen, utegne kreniti abesinski spor v drugo smer, kar pa je glavno: v tem primeru bo za dogledno dobo let odstranjena vsaka vojna nevarnost v Evropi. 7 vdldh ämnsädfa kompdeksov и riLupuo površino 72.000 oralov, med дјнп! tudi posestvo Karla Auexsperga. V dravski banovini je bHo na 11 šumskih velepoeestvih skupino razlaščeno 28.000 ha odnostno 49.000 oralov. Razlaščene gozdove upravljata dve začasni državni opravi m sicer gozdove v savski banovini opirava v Delnicah, one v dravski banovini pa uprava v Ljubljani. 6150 ha razlaščenih gozdov še ni odkasanih začasnima državnima upravama, ker so last italijanskih državljanov in je treba zaradi tega v smislu naših konvencij z Italijo najprej urediti vprašanje odškodnine. V dragih predelih savske banovine ln v duriavski banovini je biäo razlaščenih 29.000 oralov gozdov na 16 goz velikega savskega mostu. Rdeča žica je zaznamovana, do ko bi se dejansko most pokvaril. Velika nmožica ljudi je z največjim zanimanjem spremljala manevre m razstreditev mostu Posebno veliko - zanimanje je kssa&o prebivalstvo Brčkega in okolice. Ljudje so splezali na strehe in drevesa, samo da Ы mogü. videti potek manevrov. Tudi otroci so radovedno opazovali gibanje vojakov in jih pozdravljali z vzkffld Vojaki, M so včarbj vBfcrbjBo pr^sša-И dež, sc- dnnes jwfc sali ■ > - «ttppe-žljivosrt ir. patfOoeft ™ aesawepi ssroži-ni, Ы je t я и;: , ..- кгей jSätetja. P® razstrelit v t .-. •-.--> •••• . /■'. j j pričakujejo le. r _ a pA bo post»;», i га^;.- ho 'jod?. č-:. verne vojske »avl: JsSe na sevem&r bregu Save in «fot&ile рмпЧ »a JцжЛ breg, a se bo jažna wffkz. ^шлящжаь* la s sk «.ns-n i to. Pr isfra - ј generala Mvkir i&a ВгЯо, за. веШ?:t ; . 19.50 ;e pršspd v BrCfeo лшйгййр га vojsko a = . e, pgtor kovič viur.-.v-^ - . - . "načelnik r >öarerö&tsbaega odvjaka vodnem •rrfav' rstvu, ki' .«m-fegE - st-sikega šefa pogfacmiika Tr'naaoviča."; Ш-nistra • ki вodpluje jo pri manevrih. Ivaposrt дай. je podal g летал Krstič. Vojsr sdhi&er je ostal ш-з v it. iTčnem ■"scfn-vora e prfc i.;niTsi generallt aaio pa m J» umak.-', r Hak»r,;.\2 kjer V> tndi staao al уея čaa., fco Ъо priöa ■ xrai mane rtm. Jut . bo ti.: %rf. -ЛЙ šina, „., it- ga. -■:. prefcc .-''v :. 1 ,4 ao jauM- -га -t- -ver« тајгЦ» b> »Vt йп, < preko^a^ r ■ -фг ггйк. Ф и ve Sf^i й* -Jvj*?©« v s -jh» ■ё;, ^imeŠk «в-gleškf pripemrljeeoe» m s aerA dogov - -''i. legitiirjT-ii' btamov ; 4Jrt- kL Z- #aSisti?ta via4a i je, da s« Ы» ixojr-i^s, «seeis, Ы тщЬ» italijaeske at>eet»šM spet тШ.Щ na «ežja področ;e. Na . ; • ' hI ■ ■ ■«». Mini näd e ljudstvo, utrjeao s ti letnim *•'1Лии*и1 ustroje f n; ct.br . яв? zbira ; • •• • • Tu bo v kr - a diiavJJanike o ■•' ■ т.- х-ч id. dožive Utrjevanje angleških postojank ob Afriki t Poizknsna mobilizacija v Gibraltarja — Pripravljenost ' angleške mornarice na Malti in ob Sueškem prekopa London, 28. septembra, n. AngleSko oblasti v Gibraltarju so izvedle pošakuano mobilizacijo vseh tamošnjih pomorskih in letalskih sil. Prebivalci okoliških krajev eo z velikim zanimanjem spremljali pokrete v Gibraltarju. Trdnjave in mesto во ovili v gosto meglo, ki so jo ponekod prekinjali samo ogromni reflektorji. Zanimivo je, da je med vajo pripkd v pristanišče nrrinn en ita&janski paznik, ki je bal edina razsvetljena ladja v vsem pristanišču. Ko so se potniki vkrcali, je italijanski paxrek takoj zapustil Gibraltar. V pretekM noči so na Malti instafiraH Б ogromnih reflektorjev, ki bodo sleherno noč osvetljevali nebo nad otoki. Opazili so, da je poslednje dni krožila okrog otokov italijanska podmornica, ki se je šele včeraj oddaljila. Največja egkrtska ЪАя АЈекнахВДв jo dobila v poslednjih dneh povsem vojaško obeležje. Luka je zaprta z močo» železno mrežo, Ы ena le en prost prehod sa potffške ia trgovdce paan&e. Danca da pripluli pred hzko tbie največji angleški vojni ladji »Hood« ш »Renovrn*, ld sta bili če pred dnevi vsidnaciri v Gibraltarja. Čim sta se zasidrali pred hifco, sto takoj naperili svoje največje topove preko že oa odprto morje. Medtem prihajajo v parostamKe «hm dnem parmici z novimi tovori vojnega teriala. Danes so pripeljali dele 170 vojnah letal, ki jih bodo jotni monfiirafi r» abnki-rekem letališču v bližini mesta. Nadalje dovažajo tudi najnovejše težke ke. Kongres Jugoslovenskih zdravnikov Beograd, 28. septembra, р. У anatomskem. institutu je bil danes občni zbor eriški koncipient, Josip Loos, ravnatelj »Putiika«, dr. Fero Mšlar, odvetnik, Ignac Ozvartič, davčni kontrolor, Bogdan Pogačnik, »ančni ravnatelj, Vlado Pu-šenjak, višji zairužni revizor, dr. Janko Pihl&r, zdravnik Ivan Prijatelj, profesor, Perdo Potočni!, industrijalec, Jože Stabej, ravnatelj Okrajnega cestnega odbora, Aloj- Ljubljana, 28. septembra. Ljub'janstki župan dr. Ravnihar je za danes ob 11. dopoldne sklical konferenco irseh nalni 5e pravofa?nr opazila, (aRo da 50 raBfli ven *ivino. dočim ie vsa zaloga, okoli «tiri vagone sena in slame. 8 poslopjem vred do tal pogorela • Na pomoč so prihiteli gasilci Mure ti nc, Dornave in Ptuja. Ptujska gasilska četa še je vrnila šele okoli 6. zjutraj, je pa bila v petek popoldne zopet alarmirana, ker je na pogorišču znova začelo goreti. G. dr. Visenjak ima okoli 80.000 Din škode, dočim je bilo poslopje zavarovano le za 30.000 Din. Orožniki so Šešerka aretirali Priznal je takoj, da je ogenj podtaknil iz maščevanja. # 15letni viničarjev sin Druzovič Martin iz Er javc je našel V vinogradu staro patrono, ki jo je pobral in v roki nabijal, pa mu je nenadno eksplodirala ter mu močno poškodovala levico Poročali smo o veliki tatvini, ki je bila izvršena na podstrešju Murschetzove hiše. Policija je aretirala nekega brezposelnega delavca, pri katerem so našli tudi obutih par nogavic, ki jih je neka stranka «spoznala za svoje. Mož sicer zanika tatvino, a je bjl oddan v sodne zapore. Velika LJubljana se ne poraja brez težkoc ©tvorilev razstave ptujskega sreza daje Splošno jugoslovansko bančno društvo v Zagrebu bi Beograda. Vzroki nesreče v Bfitfu Pogreb nesrečnih žrtev - Minister za šume in rudnike o stanju premogovnika v času, ko se je zgodila nesreča \ Ubijalski metan v rudniku Rta ju Kako je strašna eksplozija ugonobila 12 rudarskih življenj Boljevac, 28. septembra. Какое: lani 21. aprila т Kaknjn, tako je včeraj ob pol 4 zjutraj najhujši sovražnik rudarjev, piin metan v rtanjskem rudniku zaihtevail mnoge žrtve. Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, se je ta nesreča pripetila malo pred zaključkom tretjega šihta. V rtanjskem rudniku, kjer obratujejo že 33 let, deflajo podnevi in ponoči v treh šihtih. Rudnik, ki daje po 700 ton premoga na dan. je v dveh etažah in do tja, kjer je «neta>n eksplodiral, se gre kakih 1000 m ho-riconitalno skozi podikope, potem 80 m v glcoočino rn še kakih 109 m naravnost. Na kraju nesreče je delalo 58 delavcev pod vodstvom nadtzornika D>mka Gačnika in Jakoba Oi!>laka, ki je med šihtom nadzoro-va'1 ventilacijske naprave. V tem delu rudnika bi bili morali že pred tremi dnevi razstreliti ogromem kamenit blok, to delo pa •o bili odiložili na včeraj. Žrtve katastrofe Ko so med delom občutili slab zrak, ki irzicusene rudarje opozarja na veliko nevarnost, in ko je plamen rudarskih svetilk dobil modrikasto barvo, je bilo že prepozno za rešrtev. Odjeknile sta drve detonaciji in plamen je švignil skozi rov. Eksplozije metana učinkujejo naglo in oni, ki so bili ▼ središču eksplozije, sploh ne morejo povedati, kako se je vse dogodilo. 12 jih je mrtvih, a oni, ki eo ostali živi, ne vedo drugega povedati kakor to, da jih je med strašnim grmenjem treščilo nekam ob stene rova. od koder eo jifa potem tovariši spravili na zrak. Smrtne žrtve so kvalificirani d«lavci večinoma rodnrki veččlanskih družin. Pri nesreči so našli smrt izmed Slovencev,- Peter Kukec tz Zagorja pri Litiji, Jakob Oblak s Tolstega pri LaSkem, Ivan Grošelj iz Št. Lamberta pri Litiji, Karel Zidar iz Mirne na Dolenjskem, Anton Bra-čič tz Velike Varnice pri Ptuju ter Franc Prašnik iz Vač pri iJtiji. Razen teh so bili ubiti: Mato šugdj iz Ljubeščice, втеж Novi Marof, Janko Gjo-novič z Dobrega polja, srez boljevaški, Andrej Gundelj iz Biočica, srez kninski, Mato Košur iz Treboviilja, sres Knin, Milorad Stankovič iz Rujišta, srez banjski, Rado-mir Krstič iz Dobeujevca, srez boljeva:ki. Poškodovancev je 24. Izmed slovenskih rudarjev sta bila hujše ranjena Valentin Kalnik iz Loke pri Celju in Simon Rajšek iz Konjic. Poškodovan je tudi Aleksander Grm iz Vrhika pri Krškem. Ostali ranjenci so doma i® raznih pokrajin, nekateri pa tudi iz okolice Boljevca. Ranjence so odnesli v malo bolnišnico v Boljevcu. Tam jih leži 23, poškodovani slovenski rudar Grm pa leži doma v svojem bornem stanovanju v rudniški koloniji. Mož, ki ima za sefooj že dolga leta nevarnega rudarskega dela se ves trese, ker je dobil poleg znatnih poškodb tudi živčne napade. Bolnišnica v Boljevcu, kjer ležijo njegovi tovariši, je slabo urejena. Postelje, ki imajo odeje, nimajo zglavij, one z zglavji pa so brez odej. V revni bolniški sobi še menda ni bido naenkrat кат 23 poškodovancev. Ranjencem strežejo rodbinski člani in tovariši. Po»leg zunanjih poškodb imajo mnogi hude živčne napade, skoraj vsi pa so tudi močno opečeni. Zbirališče kot mrtvašnica Soba, kjer se rudarji pred vsakim šihtom zbirajo, da jih nadzornik odvede na delo, je izpremenjena v mrtvašnico. Po vrsti, kakor so jih prinesli iz rovov, leži tam 12 mriičev, močno ožganih in razmesarjenih od razbitega premoga in kamenja. Ob nogah brli vsakemu rudarska svetilka, ki jih je spremljala na zadnji šiht. Molče se v zbiralni sobi zbirajo radarji, pred poslopjem pa tugujejo člani revnih družin, ki eo na tako strašen način izgubile svoje redni-ke. Ta zbiralnica rtanjskega rudnika }e lo mnogokrat služila za mrtvašn?— Pred šestimi leti 14. septembra se je v istem rudniku pripetila huda nesreča, ki je zahtevala 20 smrtnih irtev. Nesreč z manjšim številom žrtev pa je bilo že večje število v prejšnjih letih in tudi pozneje. Pokopališča v Boljevcu in okoliških vaseh imajo pod svojo grudo mnogo žrtev iz rudniških rovov. Precej takih grobov je pod skrbnim varstvom vdov in otrok ponesrečencev, ki jih je beda iz okoliških vasi privedla v rudniške rove. So pa tudi zapuščeni grobovi, zakaj svojci teh žrtev žalujejo in trpijo daleč nekje v Sloveniji, Bosni in Dalmaciji. Izjave o nesreči so različne. Lastnik rudnika Adolf Minch, ki je pred nekaj dnevi iz Beograda prispel v Rtanj, je govoril o višji sili, ki je povzročila, da se je metan iz opuščenih in zadanih starih rovov razširil v rov, ki je bil v polnem obratu in kjer se med šihtom in tudi vse dneve poprej ni dalo ugotoviti, da bi se po njem razširjal strupeni plin. Vse ventilacijske naprave so brezhibno funkcionirale in čistega zraka je bilo v rovu še več, kakor zahtevajo predpisi- Eksplozija je bila delo nesrečnega naključja in izvršila se je tako naglo, da ie celo mnogo opornega lesa ostalo nepoškodovanega. To so lahko videli tudi poročevalci beograjskih listov, ki so včeraj dopoldne prihiteli v rudnik, pozneje pa člani raznih komisij. 0 nesreči imajo seveda tudi rudarji svoje mnenje, a vsi so pri svojih izjavah kaj redkobesedni, ker se jim pač zdi, da ne morejo nikomur dovoli <> »«at* in razložiti nevarnosti svojega poklica Življenje jih teži, da so mrki in zaprti, kakor rovi, v katerih si služijo skromne koščke vsakdanjega kruha in kjer si mnogi izkopljejo tudi svoje grobove. Rudnik Rtanj leži v podnožju visokega hriba Rtnja na 800 m višini in je največji rudnik črnega premoga v Jugoslaviji. Ustanovili so ga člani podjetniške rodbine Minch, ki so prišli od nekod iz Češke v našo državo Najpodjetnejši med njimi ie bil Julius Minch, ki je pred nekaj leti umri. Njegov spomin proslavlja na vrhu hriba Rtnja spominska kapela, ki so jo z vso slovesnostjo posvetili pred dvema letoma. To kapelo so gradili rudniški delavci in je bilo delo silno naporno, ker so morali na strmo goro nositi ves material in graditi zato tudi posebno cesto. Stroški graditve spominske kapele so znašali preko 700.000 Din. da-si so tile delovne moči zelo poceni. Delavci so zaslužili na dan še precej manj kakor v rudniku. vemo ne ure, ne dneva Fo smrtni nesreči izplačana „Jutrova" zavarovalnina Ljubljana, 28. septembra. Snde nepričakovane nesreče ее le-%» is vrst »Jutrov&< naročnikov iizbrale več smrtnih žrtev in blagodejna posnoč «Jutrove» zavarovalnine je Ъйа vsakokrat povod hvaležnosti do upra» ▼e »Jutra«, ki požrtvovalno vzdržuje »varovanje svojih naročnikov. Zadnja. zavarovalnina je bila izplačana po tragični smrti rudniškega obrato-vodje g. Frana Naroglava. Kruta usoda tega mladega, podjetnega moža spada v vrsto onih tragičnih nesreč, ki nas z vso silo pozivajo, da moramo biti vedno pripravljeni tu* di na najhujše, ki mu ne vemo ne ure ne dneva. Taka pripravljenost se seveda najbolje udejstvuje s primernim nezgodnim zavarovanjem, najpriklad-nejše zavarovanje je pač ono, ki ne nalaga nobenih gmotnih žrtev in nobenih skrbi. Tako zavarovanje je >-Jutrovo«, ker zavarovancu ničesar ne nalaga, a mu daje vendarle mirno vest, da je pripravljen tudi na najhujše. F.dini pogoj tega zavarovanja je izpolnjevale naročniških dolžnosti. Obratovodja g. Franio Naroglav se je smrtno poškodoval 8. avgusta, ko se je z motornim kolesom vozil od Roga tca do Krnmne in zavozil v vlak. Dva dni poznp'p je pof^egpl budim poškodbam. Smrtna ne«roča Üe zn~ dela na vrhu "m delavnosti in podjetnost'' Star 'o bil koTiai л Я let in že 11 Ift olii SVnv.l 1 V"t r4'b>">to',T'",f'^n rudnika in steklarne Straža-Sv. Križ. Zavarovalnino je prejela njegova vdova, ki je poslala v objavo naslednjo zahvalo: Podpisana Barica Naroglav, vdova po tragično preminulem Franu Naro-giavu, ki je bil kot naročnik »Jutra< zavarovan pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji«, ravnateljstvu v Ljubljani, sem prejela iz »Jutrove« zavarovalnine 10.000 Din, za kar se ugled- ni zavarovalni družbi lepo zahvaljujem. Najlepša zahvala pa bodi na tem mestu izrečena upravi >Jutra« v Ljubljani, ki je z brezplačnim zavarovanjem ervojih naročnikov storila veliko in dobro socialno delo ter bedo že tolikim svojcem žrtev najhujših nesreč. Straža pri Rogatcu, 23. septembra 1935. Bar*ca Naroglav. BREZPLAČNA FOKUŠNJA KAVE HA G brez kofeina, jutri dne 30. IX. pri A. SVETINA, Kongresni trg 3. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franz Josef o ve Registrirano od ministrstva za eoc. politiko m nar. sdr&vje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Jfofooa m&rtüßfvurfi jtioJb-fosesouurR ЪиСйшж ^Schicht RADION Schichtov RADION V pere sam Ob slovesu predsednika Ivana Vrančiča Kakor smo poročali, je s kraljevskim ukazom imenovan za kasacijskega sodnika pri Stolu sedmorice v Zagrebu g. Ivan V ranči č, dosedanji predsednik apelacljske-ga sodišča v Ljubljani. Zapustil bo najnriS-je sodno mesto v Sloveniji markanten mož, pravnik Širokega obzorja, velik praktik, Iniciativen organizator, vesten in otoJaktL ven sodnfk. Predsednflc VraafitS ni ansa le v pravniških krogih, marveč tudi v Široki javnosti, saj je služboval po raznih krajih Slovenije ln ljudstvo ga je povsod vZljubQo in spoštovalo. Rodil se je 26. junija 1875 v LJuMJanL Tu je Studirai gimnazijo, pravo pa na Dunaju. Po Študijah je 1900 stopil v sodno prakso pri okrožnem sodišču v LJubljani, nakar Je služboval kot sodnik v Kostanjevici, Kamniku, Ilirski Bistrici ta v LJubljani. Po vpokojitvi dr. Antona Rogine Je bil 22. septembra 1932 imenovan za predsednika apelacijskega sodišča. Težko ln odgovorno službo je izvrševal torej rarvno tri leta. Najplodoraosnejše Je vsekakor bflo njegovo udejstvovanje v letih po vojni, ko si je kot sodni inšpektor pridobil Sloves od- ttčnega organizatorja. Вйа m je poverjena reorganizacija naSe sodne uprave. V te n svojstvu je prepotoval vso Slovenijo, ta-splctral fa organiziral sodišča, Skrbel za njibovo pravilno poslovanje ta ekspeditiv. □ost ter Je kakor skrben oče posvečal vso pozornost zlasti mlademu sodnemu naraščajo. Uspeh njegovega neumornega ta nesebičnega prizadevanja ta dela je, da uživajo naša sodišča tako velik sloves. Njegovo temeljito poznavanje obširne pravne materije ga Je tudi usposobilo za sodelovanje pri zakonodajnem delo, saj Je bil San ramih odborov, ki Jim Je büa pover. scntava zakonskih osnutkov, pri če-Je bfla posebno opažena njegova fanta globoka pravniška rutina pri o nepravdnem postopku.» deta, ld Je zahtevalo že ftmftodjL katere Je vrSfl, ved-se Je predsednik Ivan odajstvoval tudi v raznih gtoulmiA diufltrfli, posebno pri «JPravni. tan, kjer p Wo posetaio dragoceno nje. sodelovanje v strokovnih debatah, še Je taffl predsednik «Društva prijateljev |gavue fakultete v Ljubljani» ter д«я atevflntfh nacionalnih ta kailtur-■oSbev, ki ga bodo težko pogrešala. 1П|и Tgii takSnega. vsestranskega obširne -gm delovanja ta praktičnega udejstvovanja femA na pravnem toriäöu Je povsem razu. mtjtro, da Je dabQ priznanje tudi na Naj. vlBJem mesta ta Ш odlikovan z redom Ju-goeflovenške krone Ш. razreda. Predsednik Ivan Vrenčič Je vedno iskren, odkritosrčen, nepristranski ta odkrit prijatelj ter svetovalec, zato uživa epOoSne simpatije hi spoštovanje med sodniki ta vsemi znanci. So nas zapušča ta odhaja v Zagreb, da rršL funkcije najvišjega, sodnika, та želimo tnfi na novem Službenem mestu čhn največ uspehov v procvtt našega sodstva. Kranj - gospodarsko središče Gorenjske, Vas vabi k otvoritvi Ш. OBRTNE RAZSTAVE, ki bo danes ob 11. uri dopoldne v Majdičevem mlinu. Razstavo bo o tvoril pokrovitelj gospod ban dr. Marko Natlačen osebno. Zgodba o puški In zajcu Jesen je, gospod urednik. Solnčna in lepa. Toda hudo žalostna za nekatere-Ne mislimi na ljudi, temveč na ostalo prirado, na zajčke in na jerebice. Saj kaj bd človek vedno mislil na ljudi, ki se itak sami zavedajo svojffih bridkosti Posebno v taksirah jesenih, bi so tako lepe in blage. aiP budi spremenl jive so, seveda, kakor pač vse jeseni Ampak, gospod urednik, kar sem vam hotel povedati, je preprosta lovska zgodba. Bojim se samo, da je ne boste verjeli. Toda, če še date kaj na pošteno dolenjsko besedo, jo verjemite, gospod urednik, in jo objavite. Pripetila se je preteklo nedeljo vnetemu nedeljskemu lovcu. Verjemite, če bd se bfla primerila že v soboto, bi povedali po resnici: zgodila se je sobotnemu lovcu. Toda ne, bilo je resnično v nedeljo. Na Dolenjskem ob nedeljah sploh bridko pokajo puške. Zadnja nedelja je bila pa posebno lepa in marsikaterega je izvabilo .jesensko solnce v naravo, v gozd, v hribe, na pot. Tja gori na Čatež romajo ljubljanski cvičkarjS. In ma- mice z dobrim apetdtcen dobijo tam gori solidno, izvrstno jpodilago iz kuhinje. Še višje gori na Zaplaz prihajajo od blizu in diadeč romarji. Vzpenjajo se peš ali pa pridrdirajo po belih cestah s ko-lesljiL, molijo, prepevajo, gredo po kolenih okrog oltarjev in se naposled raz-gledajo po širokem dolenjskem paradižu- Tja do Kuma, do Gorjancev in do kočevskih pragozdov. Potem pritrdijo: saj je vendar še majceno lepo na svetu! In potroetani se vračajo na svoje domove. Lovci pa križarijo vse naokrog po rumenečih gozdovih, med praprotjo in po poljanah. Prebrklka smrtna obsodba je zapisana marsikateremu zajčku. Plašne, frfota je se dvigajo jate je-reböc. Jerebi so se poskräi, da pridejo na muho le redkokaiteremu Nimrodu. Pasji lajež se izgublja v tišini jesenske nedelje. V ranem jutru, ko je še ležala po dolenjskih dolinah lahna meglica, se je eam samcat odpravil na lov tudi vrli lovec Miha iz našega prijaznega kraja. Kakor veste, so nedeljsflri lovci najbolie opremljeni im tudi Miha se je oborožil z vsem potrebnim. Pa se nd namenil nad medveda na Krvavec, marveč nad jerebice. Hitro se je utrudil. Na zadnjem lovišču se je utaboril, sedel na stolček in čakal na oprezu s puško. Zvižea, kliče: Fiia-fi! Od mkoder teh prešmentanih jerebic. AK, vrag, kaj se je sprožflo tam za parobkom? Bistro lovsko oko je bliskovito opazilo divjega zajca, pravega pristnega divjega zajčka. Še tako nerodna je ta zver dolgouha, da sikaMja naravnost proti lovcu Mihi. In Miha je tisti hip že pogoltnil griž-ljai in naperil puško. Burni! Silno je treščilo- Toda nedeljski lovci nimajo vsi sreče. Kakor vidite, je preokret te zgodbe presenetljiv. Resnično, tu se začne tragedija. Zajec je smuknil z obstreljemma tačicama lovcu med nogama proti jasi. In kaj je storil Miha? Strumni lovec Miha vrže puško stran, zapusti svojo bdeago s hrano in jo ubere urnih krač za ubeglim zajcem. Dirka je bfla precej dkAga. Ree lino: vsaj tristo metrov. Rekordni čas te dirke sicer ni bffl zabeležen, toda rezultat je bil oOTten. Miha je ujel ustreljenega zajca. Zmagoslavno se je nedeljski lovec vrnil v svoje taborišče. Toda smola! (Tu je nov preufliret naSe zsodfoe, tragedija se inpreuiinja т tragikomedfjo). Miha ni več našel ne puške, ne Visage. ne svojega provijanta. Išče, išče vse okrog, Sče celo uro, dve. Joime, prav mS ni resničen svetopisemski rek: Kdor išče, ta najde! Kakor da se je vse skupaj udrlo v zemljo. Kaj početi? Domovi Da, prefco ramen je vrlemu lovcu Mihi kimal za jček. Čuda» so giedafi veščami krnsa s takim plenom. Lovca z ustreljenim zajčkom. — Toda — brez puške. In potem doma — oh, kako se je razvedril obraz boljše polovice. Zajčka je prinesel možek, takoj bo treba pripravili kvašo! A£ že se je lepi obraz tudi zamegHl: Kje pa je puška, ponos domače hiše? Ni je! Öe je ni, je pa n4! Marsikaj se je že zgodilo na nedeljskih lovih, res je, primeriti se je moralo pač tudi to: da je izginila puška in bšsaga. Vse je pobral vrag. Le kdo je tisti peklenšček? Zdaj je šlo na posel še arožnaštvo. Preiskovalo in poizvedovalo je do večera. Zamain. Precej hudo noč je menda prebil vrli lovec Miha. Ko pa se je v ponedeljek zjutraj pre-budffl, se je lahko razveselil novega lepega dne. Še bol j pa tega, da mu je ponoči nekdo pred vrata postavil puško im vso lovsko «rištengo.» Nikoli več ne bo Maha dirjal za zajci. Tram-tam. Gospodarstvo Produkcija slovenskih premogovnikov Nazadovanje oddaje premoga in naraščanje neprodanih zalog Produkcija premoga v Sloveniji V mesecu juniju in juliju se je produkcija slovenskih premogovnikov navzlic manjši oddaji držala na višini lanskega leta in je bila celo nekoliko višja, to pa predvsem zaradi tega, ker so rudmiki del produkcije dali na zalogo. Zaradi običajnih sezonskih razlogov je od maja na junij produkcija še nek'oliko nazadovala in je v juniju znašala 85.455 ton (za 2327 ton ali 26% manj nego lani), v juliju pa 85.861 ton (za 1654 ton ali 2% več nego lani). V nasprotju s produkcijo pa je bila prodaja premog v juniju kakor tudi v juliju manjša nego lami. V juliju so premogovniki oddali 70.963 ton (za 9319 ton ali 13.1% manj nego lani), v juliju pa 72.937 ton (za 6055 ton ali za 7.7% manj nego lani). Premogovniki »o v juniju in juliju oddali naslednje količine (v oklepajih razlike nasproti ustrezajoč ima mesecema preteklega leta): železnicam v juniju 29.498 ton ( — 1437), im v juliju 29.440 ton (— 1502), od tega direkciji v Ljubljani v juniju 17.186 ton in v juliju 17.151 ton; nadalje so oddali brodarstvu v juniju 745 ton ( — 3175) in v juliju 2466 ton ( — 1C63), industriji v juniju 34.95S ton ( — 2798) in v juliju 35.014 ton ( — 1551), od tega industriji v dravsiki banovini v juniju 24.859 ton ( — 825) in v juliju 24.529 ton (plus 710); končno so prodali za hišno porabo v juniju 2240 ton (plus 50) in v juliju 2701 tono (plus 478), raznim strankam v juniju 2383 ton ( — 1503) in v juliju 3417 ( — 984) izvoziili pa so v juniju 639 ton ( — 456) in v juliju 377 ton (plus 123). Kaikor je iz gornje primerjave razvidno je bila letos manjša oddaja predvsem pri brodarstvu in pri železnicah, pa tudi pri industriji. Premogovniki so v juniju saimi porabili 4566 ton, za deputate so oddali 1694 ton, odpisali pa so z zalog 18 ton; v juliju pa so porabili 5589 ton, za deputate oddali 1455 ton in odpisali Э08 ton. Ker je bila oddaja skupaj z lastno porabo precej manjša nego produkcija so se zaloge ponovno povečale od 86.506 ton v začetku junija na 94.721 ton v začetku julija in 100.292 ton ob koncu julija, tako da znaša povečanje zalog v dveh mesecih skoro 16.000 ton (lani so zaloge v teh dveh mesecih narasle le v juniju za 2 in pol tisoč ton, dočim so v juliju zopet nazadovale skoro za 1000 ton in so znašale ob koncu julija le 78.553 ton). Iz vsega gornjega sledi, da se je situacija slovenskih premogovnikov nasproti lan skemu letu precej poslabšala in se zaenkrat produkcija le zaradi tega drži na lan ski višini, ker rudniki deloma kopljejo premog na zalogo, da se izognejo potrebi redukcij, ki morda pozneje pri povečani prodaji v jesenskih mesecih ne bodo potrebne. število zaposlenih delavcev se je od maja na junij skrčilo za 262 na 5471 (lani 5678), v juliju pa se je zopet nekoliko povečalo na 5668 (lani 5717). Število izvršenih šihtov je znašalo v juniju 111.425 in v juliju 116.977 (lani 116.955 odnosno 120.506). Na mezdah pa je bilo delavstvu izplačano v obeh mesecih 9.57 milijona Din nasproti 10.29 milijona Din v istem razdobju lanskega leta Gibanje produkcije in prodaje premoga je bilo v prvih osmih mesecih zadnjih treh let naslednje (v tonah): produkcija prodaja jan. — julij 1933. 633.999 550.499 jan. — julij 1934. 670.699 610327 jan. — julij 1935 665.344 579.912 Dočim se je produkcija v letu 1934. v primeri s prejšnjim letom povečala (skupaj z oddajo), opažamo letos nazadovanje, ki znaša pri oddaji premoga nasproti lanskemu letu 30.615 ton ali 5% pri produkciji pa samo nekaj nad 5000 ton, in sicer zaradi tega, ker je šel del produkcije na zailogo in so se zaloge povečale nasproti lanskemu letu za preko 22.000 ton. Železnica Št. Janž-Sevnica V sredo Je bila Beogradu licitacija za osem kilometrov dolg prvi del železniške proge Št. Janž—Sevnica. Zanimanje gradben h podjetij je bilo prav znatno in je bilo na licitaciji 13 ponudnikov. Najnižjo ponudbo je stavilo gradbeno podjetje Dukič m drug, ki je od uradne proračunske cene 18 milijonov Din popustilo na 12.4 milijona Din, torej skoraj 31%. Ko bo licitacija potrjena, bo podjetje takoj p r čelo graditi in bo moralo vsa dela izvršiti v 18 mesecih. Licitacija za dTugi del proge bo razpisana spomladi prhodnjega leta. Razlastitvena razprava zaradi gradnje železniške proge št Janž — Sevnica. ■Na podlagi odloka prometnega ministrstva razpisuje kr. banska uprava dravske banvine politični obhod v zvezi z razlastitveno in vodnopravno razpravo o delnem načrtu za zgraditev železniške proge Št. Janž — Sevnica. Ta delni načrt ее tiče projektirane proge v upravnih občinah Tržišče in Boštanj, glede razlastitev pa ее tiče tudi nekaterih zemljišč v kata-stralni občini Pijavice ob progi Trebnje št. Janž. Podrobni načrti projektirane proge in zahtevanih zemljišč ее lahko vpogle. dajo pri občini Tržišče od 3-0. septembra do 20. oktobra. Komisijske po izvedbene razprave bodo: 16. oktobra v občini Pijavice 6 sestankom komisije ob 10.15 pri Knezu na Trati; 17., IS. in IS. oktobra s sestankom komisije vsakega dne ob 9., in ■sicer 17. oktobra pri Vinku Majcnu v Polju, IS. oktobra pri mostu čez Mirno na cesti Radeče — Tržišče in 19. oktobra pri Flajsu v Dulah; 21. oktobra pa v občini Vrh s sestankom komisije ob 9. uri pri mostu čez Mirno na cesti Gaberje _ Kr- melj. Gospodarske vesti = Gradnja 9 obmejnih carinskih poslopij. Gradnjo carinskih poslopij v Ratečah, na Podkorenskem sedlu in na Jezerskem raa_ pisujie tehnični oddelek sreekega načel stva v Kranju in se bo prva pismena ponudbena licitacija vršila 22. oktobra ob 11. pri sreskem načeletvu v Kranju. (Proračuni znašajo 171.400, 1S3.200 in 186.300 I>in). Kr. banska uprava dravske banovine pa razpisuje za 15. oktober ob 11. ari licitacijo za gradnjo poslopij carinskih od. delkov v Gornji Vižingi (proračun 93.500 Din), v Holmcu (proračun 100.000 Din), v SavOdnju (proračun 95.400 Din) in v So-rici (proračum 95.400 Din), ze 16. oktober ob 11. pa licitacijo za gradnjo poslopja carinskega pddelka v Hotedrsici (proračun 224.900 Din) in poslopja carinskega oddelka v Žireh (240.900 Din). = Državna hipotekama banka, glavna podružnica v Ljubljani objavlja: V zadnjem času so ее obračali na banko interesenti iz okoliških občin Ljubljane e proš. njami za posojila, ki jim pa banka nj mogla ugoditi, ker daje posojila samo na zgradbe in etavbišča v mestih in trgih, odnosno v priznanih letoviščih in zdraviliščih. Ker j© sedaj velik del ozemlja oibčin priključen Ljubljani, je s tem posestnikom na pp-iključenem ozemlju omogočeno, da dobe posojilo pri Državni hipotekami banki. Banka daje za sedaj menično hipotekama posojila na dobo 5 let po 7% obrestni meri. Vsa potrebna pojasnila morejo dobiti interesenti pri podružnici Dr. žavne hipotekarne banke v Ljubljani = Trgovci savske banovine in «bornimi volilni red. V petek 20. t- m. se je vršila v Zagrebu konferenca trgovskih združenj, ki so včlanjene v Savezu trgovskih združenj savske banovine. Na tej konferenci se je razpravljalo predvsem o zborničnem volilnem redu ter je Ы1а sprejeta o tem vprašanju soglasna resolucija, ki jo v celoti objavljajo zagrebške »Novosti«. Resolucija pravi. da vztraja Savez nadalje pri zahtevi po ustanovitvi samostojne trgovinske zbornice v Zagrebu. Če pa zaradi važnih razlogov zaenkrat ne bi bilo mogoče izvesti delitve, zahteva savez, da se pred izvedbo volitev v zbornico temeljito spremeni uredba o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah ter statut zagrebške trgovinsko - industrijske zbornice. Zahteva gre predvsem za tem, da se število svetnikov trgovinskega oddelka poviša od 32 na 70, da bo lahko vsako združenje v zbornici zastopano. . Glede volilnega reda za trgovinske, industrijske in obrtne ztornice zahteva savez predvsem naslednje izpremembe: Spremeniti je treba volilni red v tem smislu, da se usvoji načelo svobodnih volitev zborničnih svetni-nikov brez ozira na strokovno pripadnost. Ukiniti je treba določbo, da za zbornične svetnike ne smejo biti izvoljeni člani uprave prisilnih združenj in določbo volilnega reda, da se vzame pasivna glasovalna pravica onim pripadnikom zbornice, ki so s plačilom zbornične cloklade v zaostanku. Nadalje zahteva resolucija spremembe glede sestave volilnih odtorov, predvsem pa spremembo določb glede mandatov v tem smislu, cla naj bo v celoti izvoljena ona lista, ki dobi pri glasovanju relativno večino. = Slab pridelek koruze v Vojvodini. V Vojvodini so pričeli spravljati koruzo in je prvo blago že prišlo na trg. Pridelek bo letos precej manjši nego je bil lani in bo znašal le okrog 50v' lanskega. Na kata-stralno oralo znaša pridelek v Banatu okrog 12 metrskih stotov nasproti 20 do 24 sto-om v lanskem letu. = Krojni tečaj. Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Ljubljani je priredilo v dneh od 19. avgusta do 7. septembra t. 1. za svoje člane ter krojaško pomožno osebje tritednski krojni tečaj pod vodstvom priznanega strokovnega učitelja g. Teodorja Kunca. Udeležba je bila zelo dobra. Vsi tečajniki so bili tako z izvedbo, kakor tudi s podajanjem snovi g. predavatelja zelo zadovoljni. Izvedbo tečaja sta omogočili Zbornica za TOI in Mestna občina v Ljubljani, ki sta združenju gmotno priskočili na pomoč. Združenje se obema ob tej priliki za podporo najlepše zahvaljuje. = Veliki italijanski nakupi petroleja v Romuniji. «Berliner Tagblat» poroča, da kupuje Italija velike količine rumunske ga petroleja in sirovega olja. Rumunske terjatve nasproti Italiji znašajo že 800 milijonov lejev. Rumunski gospodarski krogi so zaradi tega v skrbeh in ne vedo, kako bo Italija izravnala svoj trgovinski primanjkljaj. = Iz trgovinskega registra. Tvrdka Dma-gotin Hribar, i. kranjska mehanična avto matična tvornica pletenin in tkanin v Ljubljani se je s L septembrom t. L pre. tvorila v javno trgovsko družbo e sede žem v Ljubljani, Zaloška cesta 14. Družabniki so: Evgenija Hribar, posestnica in industrijalka, Boris Hribar, zasebnik in Peter Hribar, zasebnik, vsi v Ljubljani. = K0n kurz je razglašen o imovini AKre da Matzeleja, trgovca v Gmajni 5L 18. Pošta Krka pri Stični, (upravnik mase dr. Beno Pehani, javni notar v Višnji gori; prvi zbor upnikov pri e reškem sodišču v Višnji g0ri 12. oktobra ob 11.; prijavni r0k do 28. oktobra; ugotovitveni паток 11. novembra. = žrebanje 6«/, ljubljanskega obligacijskega posojila. Seznam obligacij, ki во bile Izžrebane 16. septembra, prd 16. žreba-iju obligacij 6'» obligacijskega, gradbene-, ga in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske, je objavljen v »Službe nem listu« dravske banovine od 28. tjn. = Oddaja adaptacijskih del na objektih vojašnice Vojvode Mlšlča v Mariboru se bo vršila potom oferbne licitacije 17. oktobra pri referentu inženjerije komande dravske divizijslke oblasti v Ljubljani. Hmelj + Žalec, 28. septembra. Hmeljarji zatrjujejo, da je bil letošnji pridelek (več kakor 80%) prodan v tako kratkem času in s tako naglico, kakor doslej se nobeno leto. Po tej živahni odprodaji prvovrstnega in za kupce v Evropi menda najcenejšega blaga, po napolnitvi vseh skladišč in hme-ljarn, po veliki živahnosti kupčije minulega tedna, je nastopilo v hmeljski trgovini v Žalcu normalno pomirjenje, normalno povpraševanje in ponujanje. Cene so vendar nadalje čvrste ter se kupuje sedaj več ali manj »špricano« blago po 13 Din (za najslabši rdeči) do 25 Din za najboljši »špricamii« hmelj. Za drugo in prvovrstno blago so cerrn med 26 in 30 Din in preko ter se govori o neki včerajšnji izjemni kupčiji po 32 do 33 Din. Hmeljarji se pritožujejo glede prevelike ambicioznosti mlajših nakupovalcev, ki se hočejo prikupiti trgovcu in ki so na pr. imeli za nakup tret-jevrstmega blaga »limit« (dovoljenje) do 18 din, pa so to blago plačali po 14 Din. Drugi nakupovalci so na pr. imeli nalog, da kupijo slabše blago po 18 Din, pa so kupili pri neinformiranem, v stiski se nahajajo-čem kmetovalcu 2)6 Dm vredno blago po 18 Dim. Hmeljarji bi zaradi tega zahtevali od nakupovalcev več socialnega čuta in bo nujna naloga bodoče reorganizacije himelj-ske trgovine, da se naftočnejSe določi in uredi nakupovalska služba m da se za to službo vzamejo samo moralno absolutno neoporečni, starejši izvežbani ljudje. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli •teden devizni promet 2-84 milijona Din naproti 2.06, 3.01, 5.71, 'n 234 milijona Din ROLETE, 2ALUZIJE vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna ln lesene rolete v vsakih konstrukcijah Izdeluje solidno ln najceneje tvrdka Kobal Peter, Kran] dravska banovina Specialna izdelava »PETKO« samona vijalcev v vseh dimen zijah. -PETKO" SanoMnjaicc-S^bdralter Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike. ČISTO POLT -kjeeiwe » eiipm dveh tedimb в ротобјо gtaeorite tM-^oek в »Kare luščenja«. Neopazljwvo za okolico rtmaivLjeie kožo и tomeLjMo ш га tmerom odetre-ajaj»'e «>riš4e. ogrce. m-ozol]«. iuknjiüavo. trin m oeSkorK.jlifvoet гајат<5еш. Ge-rnituira 120 Dia. RAZŠIRJENE PORE m maščobo obraza odpravi mandeljevo mleko „ASIA.VH" izdatna steklenica Din 5 r—. Odlično mleko tudi za čiščenje, odstranjpvarje šmink in osveženie - ZA PRčHRANO KOŽE samo P\STA REOIS Od da n ne znan-, kot zares nenadknljiva zoper male gube in zi uspešno neeovanie in pomlajevanj, kože. Tube no Din 40-— in 18- Specijalitete SCHRöDER-SCHENkE >e doo -v»io on oarfumerlji „OMN1A* oddel k [/' Zagreb Gtinditličeva /I kat Postn'na pri plačilu v 'aor^j Din 7- - do rmvzetiuDIn "4 — Zahtevajte brezplačno velik Uustrovanl katalog Г ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko: »TRIBUNA« F. 1SATJEL, tovarna dvokoles ln otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev 4 Neizmerne žalosti potrta sporočam vsem, ki ste ga poznali, da mi je umrl danes ob % na 16 popoldan, previden s svetotajstvi za umirajoče po dolgem, težkem trpljenju, ki ga je tako potrpežljivo prenašal, moj dobri, skrbni mož, gospod PAVEL ŠT II AUS podpreglednik fin. kontrole v pokojn ln posestnik. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 29. septembra ob 5. uri popoldne, iz hiSe žalosti, Mestni trg 21, na tukajšnje pokopališče. Prosi se tihega sožalja. Skofja Loka, 27. septembra 1935. Ivanka Straus s hčerko Andrejko, por. Bralovič. v prejšnjih štirih tednih. № svobodnem deviznem trgu *o se tečaji za malenkost okrepili, ker je b lo manj ponudbe. Svobodne tuje devize se tedaj trgujejo na ba_a 15-40—15.45 za švicarski frank (prejšnji teden 1532—15-37). Tako se je trgovala deviza Newyork po 47.20—47,50, de-viza Pariz po 3.11—3.13 in deviza Milan po 3.85—3.88. Efektivne lire (bankovci) so mnogo cenejše in so v teku tedna popustile na 2.85, proti koncu tedna pa so se zopet okrepile na 3.10. Devize Curib, Beograd 7, Pariz 20-28, London 15.1225, Newyork 307-75. Bruselj 5195, Madrid 42.0250, Amsterdam 207.90, Berlki 123.85, Dunaj 57-73. Varšava 57.90, iAtene 2.90, Bukarešta 2.50. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 28. sept. Začetni tečaji: za sept. 99.25, za dec. 98.625, za maj 96.875; koruza za sept. 84, za dec. 58.125, za maj 58. + Wlnnipeg, 28. sept. Začetni tečaji: za okt. 90, za dec. 90.625, za maj 94.875. BOMBAŽ. j 4- Liverpool, 27. sept. Tendenca komaj j stalna. Zaključni tečaji: za okt. 5.88 (prejšnji dan 5.88), za dec. 5.78 (5.76). + Newyork, 27. sept. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 10.43, za dec. 10.45 (10.47). ŽIV/NA. -(- Svinjski sejem v Maribora. Na svinjski sejem 2f7. L m. je bilo pripeljanih 177 svinj, prodanih pa 100. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari 45—50 Din, 7—9 tednov stari 60— 80 Din. 3—4 mesece stari 120—150 Din, 5—7 mesecev stari 200—250 Din za komad; za kilogram žive teže so se svinje prodajale po 4.50—5.50 Dan, za kg mrtve teže po 7.50 —9-50 Din. Iz Hrastnika ћ— Jubilej Bauerheimove trgovine. Leta 1875 je ustanovila v Hrastniku pokojna gospa Alojzija Bauerheim, rojena Plešnikova, malo trgovino, ki ве je razvila z njeno pridnostjo ш marljivostjo njenega sina g. Pavda, sedanjega lastnika, v ugledno tvrdko. V sedanji h:ši se nahaja cvetoča trgovina že od leta 1892. G. Pavel Bauerheim obhaja dane» z jubilejem ■tvrdke 45-letnico svojega trgovanja v Hraetniiku. Izučil se je v daleč naokrog znani trgovini Elsbacherjevi v Laškem leta 1888. potem je silužboval v Celju, leta 1890 pa je začel sodelovati v trgovini svoje matere v Hrastn ku. Dvojna jubilej praznujejo Bauertieimovi danes z zahvalno službo božjo v naši zaeil™ cerkvi. Mnogim čestitkam se pridružujemo tudi mi ter želimo lastniku tvrdke kot dolgoletnemu in zvestemu naročn ku še mnogo zadovoljnih let Tragedija dveh mladih ljudi pojasnjena Maribor, 28. septembra Mariborska policija je prejela danes pismo, ki pojasnjuje tragediji dveh mladih ljudi v Dornavi, o čemer amo obvestili či-tatelje že v včerajšnji številki. Iz pisma izhaja, da sta šla v smrt zaradi ovirane sjubezni. Pokojnika sta 22-letna tkalka v mariborski tovarni Doctor in drug, BVanc-ka Ledinekova iz Bresternice St. 46. m njen nesrečni ženin, tkalec pri Hubterju 22-letni Karel Frae* stanujoč v Mejni ulici 14. Starši obeh mladih pokojnikov so ее zglasili dopoldne na policiji, kjer во izjavili, da bodo dali prepeljati trupli r Maribor in ju položil v skupen grob. PL smo policiji z zadnjim pozdravom Fraso-vemu očetu je bilo oddano v Varaždinu. Kakor je bilo razvidno lz plačilnega listka od 14. septembra, sta oba nesrečna zaljubljenca tega dne Izginila iz Maribora in ubrala pot proti Varaždim. Prt njiju во našli avtobusni vozni listek iz Varaž. dina. In tudi steklenica lizola, ki Je ležala kraj njuna njivi, je bila kupljena ▼ Va-raždinu. Iz Kamnika ka— Kino Kamnik predvaja zabavno filmsko šalo »Baron Mikicheusen v Ameriki« ali »Revija zvezd v Hoilywoodu«. ka— Enotna goetUničarska organizacija je biba ustanovljena za kamniški okraj z združitvijo kamniškega in brdskega go-stilničarskega združenja. Nova etanovske organizacija naših gostilničarjev bo imela v ponedeljek popoldne v Kamniku ve-1 ko zborovanje, na katerem bo določila smernice svojega delovanja ter izvolila svoje vodstvo. ka— Rdeči križ nam je • svojo uspelo akademijo pripravil lep umetniški večer, ki je zlasti mnogo pridobil $ sodelovanjem odličnih pevk, gospe Marte Oberwälden jeve iz Domžal in gdčne Mire Gnusove iz Kamnika. Takisto je treba pohvalno omeniti nastop salonskega orkestra pod vodstvom g. Vremšaka. Obe telovaditi točki članic Sokola sta zelo ugajali, prav tako pa tudti uprizoritev scene iz »Smrti majke Jugovičevc. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 1. oktobra. Kralj Edip, Kamenm gost. Otvoritvena predstava sezone 1936-36- Red A Sreda, S. oktobra Direktor Campa. Premi jera. R€d Sreda. Cetrtkek, 3. oktobra. Med včeraj in jutri. Premijera. Red Četrtek. Petek, 4. oktobra- Zaprto. Sobota. 5. oktobra. Tuje dete. Premijera. 4ed B. Otvoritvena predstava v Drami. V torek se prične nova gledališka sezona. Otvoritvena predstava obsega dvoje znamenitih svetovnih del in sicer Sophoklejevega »Kralja Edipa« in Puškinovega »Kamenitega gostac Edipa kreira g. Levar< Jokasto ga. Marija Vera, Kreonta g. Kralj in vedeža Teirezia-sa g. Skrbinšek. Vloga sla iz Kormta je v rokah g. Lipaha, pastirja pa g- Sancina. Drugi del večera tvori vprizoritev Puškinove роете v štirih slikah, >Kameniti goste, ki se vprizori prvič na našem odru. Vlogo de« Juana igra g. Stupica. g. Cesar vlogo Leporella, ga Saričeva vlogo Done Ane, gdč. Boltarjeva Lauro in g. Gregorin Don Carloea. Režija otvoritvene predstave je v rokah g. Šesta. Prav posebno opozarjamo бе na to, da sodeluje pri otvoritveni predstavi operni orkester pod vodstvom dr. Švare. Izvajal bo pred »Kraljem Edipom< Beethovnovo ouveriuro k >Egmontuc, pred >Rame-tim gostom« pa Mozartovo ouverturo k »Don Juanu«. Na ta izredno zanimivi večer opozarjamo vse ljubitelje našega gledališča, ki naj z razprodano hišo dokažejo, da jim je tudi ob težkih časih usoda slovenskega, gledališča pri srcu- Otvoritvena predstava je za red A. Druga premijera letošnje se«one v Drami bo krstna predstava J. Kranjca: »Direktor Čampa«. Komad ima za snov sodobno življenje srednješolskega direktorja in se je avtorju Izcedno posrečilo plakati ves milje. V naslovni vlogi nastopi gospo! Milan Skrbinšek, ki je istočasno tndi režiser. Aboneiiti reda CeMek imajo svojo prvo predstavo v letošnji sezoni v četrtek. Vprizori se delo hrvatske pisateljice Begovičeve, ^Med včeraj in jutric v režiji g. Jermana. Red В pa ima svojo prvo predstavo v soboto 5. t т., Škvarkinovo komedijo »Tuje dete«. Na osnovi testamenta pok. g. Koslerja Josipa, se velika dvonadstropna STANOVANJSKA HIŠA z vrtom v centru Ljubljane, &e-lenburgova ulica št. 3 zelo ugodno proda. Za pojasnila se je obrniti na notarsko pisarno PLEIWETTSSA KARLA, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2, kamor je staviti ponudbe uključno do 19. oktobra t. L ZAHVALA Nenadna, težka, nenadomestljiva izguba naše srčno ljubljene nepozabne mamice, žene, hčerke, sestre itd. gospe tfvanfee &€ancev&* rc;. JCura/t je dala številnim našim prijateljem in znancem povod za tolmačenje njihovega odkritega in ganljivega sočutja. Vsem tem in posebej Vam mnogoštevilnim, ki ste od blizu in daleč prihiteli, da spremite našo blagopokojno ljubljenko na njeni zadnji poti — naša najsrčnejša hvala! Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, čč. sestram sv. Vincencija Pavelskega, pevskima društvoma iz Mengša in Domžal, Gasilski četi in krajevnemu odboru Jadranske Straže iz Mengša. Vsem Vam, mnogoštevilni prijatelji, ki ste ji za njeno zadnjo pot poklonili toliko vencev in cvetja — tudi le naša iskrena hvala! Topla zahvala veljaj končno g. prof. Dr. Zalokerju in Sana-toriju Leonišče za skrbno in požrtvovalno nego ljube blago-pokojne. Mengeš-Domžale, 28. septembra 1935. LOBOKO ŽALUJOČI RODBINI: KANC — KUR ALT. 7821 V večnem mestu ob Zlatei rogu Glasneje izgovorjena beseda ak kaj daru-Ifega me je zbudilo ravno v trenutku, bo je («riedala žareča obk iz morja. Vee naokrog lamo morje! Izletniške ladje, s kakršno se vozimo, ae tu ne drže brega, ampak «meti krajšo smer od Varne do vstopa v Bo- Paroik je rumuneka >Primeipeea Maria«; ва njem рв — säovanska vzajemnost Največ Cehov, potem Poljaki, nekaj Bolgarov, Srbi, Hrvati (medicinei, ki so bik v Bolgariji na praksi) in slovenska skupina. Torej * izjemo Rusov v glavnem vse, kar premore majka Slava. Nasproti nam tvorijo maloštevilni Nemci lin Avstrijca le slabotno zastopstvo Genmanov. Še druga, večja skupina je na parnika. Kakih 50 jih je. Največ je med njimi žensk. Nekatere posedajo spodaj, z nedorastlimi obročički v naročju, med svojo borno prtljaga Molče se ozirajo na morje, otožnih, resnih obrazov. Turki so, izseljenci. Za vedno zapušca-jo lepa in rodovitna bolgarska polja m morda Evropo. Bolgarija jim baje ni prijazna. ★ Spet so se pojavile jadrnice in na desni пае že dalje časa spremlja nrzek rjav pas kopnine. Kmalu moramo biti pred vhodom v Bospor. Mnogo se nas je zbralo na prednjem koncu lad je, da bi bolj točno videli ta vrata, ki odpirajo ali zapirajo tretjini Evrope vodtio pot v svet. In kaj je ? Svetilnik in par hiš desno, isto na levi. Pa ne mislite vi. ki se oo!p7"o «nuščain Не moria. niso na Boko Kotorsko. 0 ne! Kakih pet kilometrov je tu med bregovoma. In zeleni brego-niti posebno visoki. Še 100 metrov jim ne bi prisodil. Le tu de^no, takoj ob početku, pričajo izprane strme pečine, da čnnomor-ski viharji niso kar tako. Po tem vstopu šele, kjer gospodiarska • važnost daleko prekaša pokrajinsko zanimivost, smo zaplavali v pravo ožino. 27 km je dolga in 1 do 2 km široka ta promenada. Z obeh strani se spušča bu;no zelenje prav do morske ceste, tu pa tam tik ob gladim mala Dlanoia in na njej bela vila, krosk ali pTlača. drugje se zopet drenjaio manj poe-t;čni, z aluminijevo prevlako popleskani pe-trolejski tanki. Po vrhovih nizkem gričevja razpadajo nazobčani zidovi mogočnih utrdb. 7.'ikaj ce jih prervnatili zehn моя' Odgovor je tu, ko orj ladji gladko nrieteneV» trije veliki turški bidroaviioni. Potem gledamo črne ledene hi:še obrežnih naselbin, u in tam beli m'nareti in spet palače in kopališča med zelenjem. Vse to pp meniaje ponav-lia kaki dvp uri med tem. ko hite mimo nas druga та drugo 7a«toTmice močnih nomnr skfh držav: angleške, francoske, italijanske, grške in druge trgovske ladje. Na ladji že vlada razgibanost. Skupina Cehov biti pospravljat ležalne stole. Recimo, da eo praktični ti Cehi: vračali se bodo z isto ladjo in namesto, da bi dvakrat plačali za ležalnike, so jih rajši plačali enkrat za. vselej nekje v Rumuniji, pa še njihovi ostanejo 1 Drugii pripravljajo evojo prtljago, medtem ko so naselbine na bregu vedno pogostejše; vedno več je videti zidanih hiš. In slednjič vendar: skozri kopreno sivega dima se pokaže krasna silhueta večnega mesta nad Zlatim rogom. Da silhueta, to je tudi današnji Carigrad. Gospodarsko brez zaledja, po lda nas ni pričakoval ljubeznivi tajnik našega konzulata, bi nam grozile podobne nepri jetnosti kakor v Varal No, on se je hitro lotil enega od mnogih tnrSHh uradnikov, K so prišli na ladjo, пи zaropotal nekaj po turško in ie je mož eedei pred našimi potnimi listi, pričel ne dolg» in široko prepisovati in čez kake pol ure Je naša skupina prva zapustila ladjo. Ifato во nas gnali še pred carinike, h kontroli denarja in že smo stali na neki stranski earf-grajeki ulici. Hodimo po njej nekaj Jasa po fcnkbmi, nato po stopnicah strmo navzgor. Ljudje posedajo v lokalih in po trotoarjft, iranad katerih se dvigajo v krivi črti še uporabne, slabše in podrte bajte — dobrih tu ni — in kaka porušena mošeja je vmes. Vzpenjamo se mimo drevesa, ki raste sredi ulice in naenkrat storimo na križišču z lepo. ravno, velemestno ulico Tramvaji. taksiii. elegantne dame m gospodje in izložbe kakor v Pragi fli Parizu. Kar toplo in prijetno mi je postalo pri srcu ! Saj to vse skupaj vendar ni nič novega, saj to je »oet pristni, več eü manj znani, domači Balkan. Poleg tega, kar smo videli, poleg kontrasta te avenije e strmo krivo ulico, kjer stoji moderna večnadstropna palača takorekoč tik ob naoolpodrti nizki bajti, poveča vtis Balkana neka dobrohotna nesolidnost v vseh panogah in tempo, kateremu ni ura ampak dan časovna enota. Pol petiih je ura. Prisluhnemo. Ah, da, ura molitve I Z enega od čestdh minaretov pri Sultanu Ahmedu se razlega visoki, bolestni glas muezina odmeva po mramorna-tem dvorišču mošeje in vabd v hram Alahov. Zakaj ne bi vstopili tndi mi? Tako pravljičen je prizor v tej hiši božji. Mrak vlada IZDELEK: UNION, ZAGREB tod; le nekje od vrha pada medla modra luž Po kotih, ob stebrih kleče in ee klanjajo v polmraku tajinstvene postave. Proti vzhodu drhti njihova molitev. Nekateri molijo tik ob zamreženih oknih, skozi katera plava pogled ia temnega prostore doli na Bospor, ves moder an solnčen in na bele hiše, kise na azjskem bregu svetijo ob njem. Nepozabna slika ! Bog ve, če ti ljudje, ki molijo tn ob oknih in gledajo na ainji Bospor in na ladje, ki orjejo njegove modre valove, kdaj pomislijo, če ni njihova usoda morda bolj odvisna od Bospora, kakor od Alaha. Lepota prizora prevzame; kar manjšega in nerodnega sem se počutil. In triste velike šlape, v katerih eem švedral po mehkih preprogah in se vsak trenutek bal. da jih ne izigubim in mi nevredna noga ne stopi na tla, še na zunaj vtisnejo neverniku klavern videz. Pa kljub temu in kljub bolham, ki pe lahkonoge poganjajo od nrennog Človeku do kolen, je prizor vreden pesnika. Kriiaricno in tovarno po ravnih in krivih ulicah in kar naenkrat, slučajno, pademo r po! podzemni labirint pa za rja. Bog ve, koliko kilometrov je teh temnih, pokritih hodnikov, brez pravega zračenja. Tod se dren ja in trguje narod Ata Turkov! Celi okraji trgovinic iste stroke. Ceprwv nisem videl pravzaprav nikogar, ki kupuje, во prodn-een-ti tako pridni, kakor, da bi imeli naročila za Abesinijo. Čevljarji šivajo copate ker v serijah in ©el okraj bakrorezcev klep-Ije kakor za sbavo. Ampak najbolj neusmiljeni »o e tujci prodajalci okrasja in ttrrSkih narodnih predme-tov.»Monsieur; робкај; kommen Sie näher Za čiščenje kuhinjske posode vsemi mem Herr, ее kostet nichts«! Ра «о vlekli v svoje štaeuoe in odevaM naše dame v bajne kimone in lesketajoče se čeveljčke. Pa raalagali ao nem, da je to ročno vezenje hi jih pri tem niti najmanj m motilo, da par korakov napreg nemoteno »ročno« vezejo e e troji. Sedeli smo okrog po preprogah male trgovinice in hvalili in se čudili, par minut nato pa smo vse spet odložili, lepo pozdravili in odšli. Beseda je zastala zgovornemu trgovcu ! Da, še zid ne more Kranjce ker tako, in kje Še Turek ! Ce spočetka i zanimanjem sledite življenju v tem labirintu, vam naposled prične presedati, ko ne najdete izhoda; in ko ga vendarle odkrijete, tako blagodejno vplivata zrak in svetlobe. Se bi mogel popisovati evropski del mesta iin Веу-Oglu, najjačjo prometno žilo, kjer je utrip današnjega Carigrada najživahnoj-ši. Pa vzorčni velesejem. Potem muzeje in silno bogastvo zbirk v sultanovih palačah, pa hareme in druge priče turškega in rimskega gospod >tva. Skutari na azijski strani, kjer človek ob vagonih z napisi raznih azijskih mest res čuti, da so tu vrata Orienta. Ampak za vse to ni prosfr-ra. Le pri Sulejmanovem stolpu bi se še ustavil. Lamartine je skušal popisati lepoto in pestrost sLike, ki ee nudi s tega stolpa. Pa sam priznava, de besede niso dovolj obsežne, da celo čopič ne bi nikdar mogel ponazoriti občutkov, nastalih ob pogledu na to raznolikost barvnih tonov, na veličastno harmonijo linij, ob utripu življenja dveh kontinentov in sinjih morij, ki jih oblivajo. Vse to drži in ne preostane drugo, kakor nasvet, naj popotnik, ki bi ga pot zanesla v Carigrad, opusti magari vse drugo, le sem gori naj se povzpne in za vodno mu bo ostale v spomin edinstvene sinka veličine in moči večnega mesta ob Zlatem rogu. Bleiwefe J. Počastitev spomina Jezerska in černičeve Danes bodo sodila pod Brano odkrili spominek» ploščo ponesrečenima turistoma Brni Oerničevi in Jožetu Јегегбка. Kmalu bo poteklo leto, ko sta oba mlada turdeta poetaJa žrtvi nesreče pri prehodu iz Kamniškega sedla ва Okrešelj. Vsem je še dobro v spominu razburljivo iskanje obeh izgubljenih turistov, ki so ju našli šele po 18 dneh v prepadu nad Okrešljem. Oba sta odšla od doma 24. oktobra in domači so vedeli samo to, da gre* sta v Kamniške planine. Hrane sta vzela s seboj samo za 3 do 5 dni, ker sta se nameravala vrniti preko Logarske doline. Vreme je bilo krasno, zato ee ni nihče čudil, ko ju pet dni ni bilo domov. Potem pa je nastopila megla, vihar in snežni meteži. Ker 10 dni že ni bilo nobenega glasu, eo domači obvestili tajništvo SPD v Kamniku, ki je pričelo s poizvedovanji Ugotovilo je, da 6ta prvi dan prenočila na Veliki Planini, nato pa odšla naprej, ne da U bila povedala, katero smer sta si iasbrala. Reševalna ekepedSciJa Je našla šele ва Konju vpdeano smer njune ture-. Sedlo, Okrešelj in po grebenih na Krvavec. V liefe smereh eo potem fefcaäe ekapedl* cije pogrešana planinca in srednja ekspedlcija, ki je krenila na Brano in preko Sedla na Okrešelj, ju je našla mrtva v prepadu. Na poledeneli poti jima je ob nastopajočem mraku najbrže izpodrenilo, da sta padla preko 30 m vieoke ekale in ee ubila Kamniški planinci so ju prenesli v Solčavo, kjer sta bila pokopana 17. novembra. Beseda o umetnikih, ki prihajajo v Prekmurje Murska Sobota, 28. septembra. Kakor se bt res najslabši med seboj zmenili, da al izberejo Itue-ško Soboto za ' žrtev, prihajajo k nam na gostovanje različne »umetniške skupine« s še bolj »umetniškim programom«. Prekmursko meSčanstvo je za raz'iöne predstave zelo dovzetno ter zna ceniti tn biti hvaležno za vsak užitek, ki se mu nudi. öe kdo pride v provinco ter se mu mogoie spodrsne na odru, Bog z njim, bo pač drugič boiljSe. Sicer pa smo imeti dosedaj še vedno takšne predstave, ki so bile na dostojni višini in ni bilo nikdar slišati kakih pritožb. Vsi, ki so prihajaj i z druge strani Mure, eo se zavedali svojega poslanstva, in v zavesti, da izvršujejo pri nas pionirsko delo, so se vedno potrudili kar najbolj. Sadovi njihovih stremljenj so se tudi poznali: naš jezik, naša dela v odsevu naše teidrtume višine so si tod ustvarili ime to visoko spoštovanje. Zato pa mora vsakdo я tem večjkn ogorčenjem obsojati gostovanje dveh »umetniških Skupin«, ki sta druga za drugo dali svoje gledališke predstave. Prva je büa od nekod z juga 2e vsiljiv način predprodaje kart je vzbujal nevoljo in kritiko. Program pa je bil vreden Boc-caoda. In baje dobijo ti ljudje za svoja gostovanja ~ ~ . gli smo preko tega, ииоКаИ to si ustvarili svoje mnenje. Pa so takoj za temi napovedali gostovanje nekdanji in sedanji člani Na-rottoega gledališča v Ljubljani pod devizo »Veseli večer«. To pa je poglavje zase. Že to, da sta od napovedanih treh igralcev рсШа samo drva, se je čudno kometu tfcaHo. Potem pa nastop sam: ves večer (nad dre ari!) samo slabo podani krrpleti ln iu^liil nastopi, stari in obrabljeni, ki tm Jha ne bi нтеја! niti največji naivnež. ДШ1 pcnrega ogoosgeoja ni bilo h tako lastopu večno se ponavljajo. In istega igralca, samo trpko njih, ki eo nam pripraviti ta Bfcrnrffca. bfi je Standai X шйвф» predstavo bivših to sedanjih Narodnega gledališča v Ljubljani Ja tAa Storjena ataba usfcuga naši stvari, даайивсш pa se Je яа dalj časa onemogo. £8o wmliiftno gostovanje pri nas, ker ne bodo Ш še tretjič na Um. öudl-ia» ee, da ee da vedno najdejo ljudje s tn>o osadntezi pojrod. o Rrefcmurju, о ка-tawH eimti nji, da prenese največjo go-rostagpost ponižno to vdano. Takšni ЦаЦе naj v bodoče ne prihajajo k nam, te imajo še tako doneče naslove, ker se jbn prav laftfvo zgodi, da jim pokažemo naJbrajBo pcA do veržejskega mosta. In to Ы hflto neprijetno. F. CIMEAN NAJPOPOLNEJŠA ZOBNA KREMA PROTI ZOBNEMU KAMNU in ZA OČUVANJE ZOBNE SKLENINE! MoJ rodni kraj nad jezerom Tana Jok in solze — največja sramota v Abesiniji V Sarajevu živi edini »Itiopiavian«, študent Mangstu Sanvatu. Mladi Abßsinec je postal zadnje leto v Sarajevu hudo popularen. Na pobudo sarajevskega dopisnika »Jutra« je inteligentni Atesinec napisal za >Jutro« naslednji članek o svoji domovini: V početku svojega pisma se želim predstaviti čitateljem >Jutra« z nekaterimi besedami. Sem podanik Njegovega Veličanstva kralja kraljev, edini v kraljevini Jugoslaviji. Ko sem prišel pred nekaj leti v Jugoslavijo, nisem znal niti tesede vašega jezika Ljudje so me takrat spoznali po tablici, ki mi je visela na prsih. Na njej je bilo napisano: — Та mladenič je Mangstu Sanvatu. Doma je iz Abesinije. Ne nadlegujte ga. On potuje študirat v Sarajevo. S to tablico, glejte, se predstavljam tudi čitateljem ».Jutra«, ki so, kaKor vem, že čuli po kratkih beležkah, da sem jaz tod edini Itiopiavian (ali kakor vi pravite: Etiopec). Kako sem prišel v vašo državo? Na isti način, kakor je še mnogo mojih tovarišev in vrstnikov odšlo iz domovine га razne bogoslovne študije v evropske države in v Severno Ameriko- Še pred neka.; leti skoro nikdo ni odpotoval iz moje domovine študirat v Evropo. Edino člani kraljevskega doma in glavni vodje naroda so pošiljali svoje sinove v Pariz izobraževat in likat, Ko pa je zadnja leta nastalo močno tekmovanje med misijonarji raznih aktivnih; cerkva, po začeli odhajati celi transporti nadarjenih mlade-ničev v Evropo in Ameriko, v katoliška in evangeljska bogoslovja. Dotlej eo n»-mreč bili vsi misijoni v Abesiniji popolnoma neuspešni. Kopti in muslimani pač niso verjeli ne bele ne črne evropskim misijonarjem, tujcem. Zato so se misijonarji odločili, da bodo v Evropi in v Ameriki vzgojili v bogoslovjih naraščaj, ki to začel uspešno pridobivati duše za nebesa. Misijonarji so kupovali bistre in pametne abesinske otroke in često jim je uspelo pregovoriti mnoge starše, da jim zaupajo svoje sinove. Tako so torej lahko začeli zalagati najuglednejša bogoslovja na svetu s prirastkom iz Abestnije. Mene niso odvedli v Evropo ne kskoDSkl, ne evangeljski misijonarji Mungstu Sanvatu je bil poskm v Evropo, da takisto dovrši bogoslovne nauke, toda v svoji veri, da bi po končanih Študijah Lahko pariral akcijo prvih in dragih. Jas pripadam največjemu semitskenm plemenu Abesinije. Plemenu, ki domnje na visokih pokrajinah nad slavnim jezerom Tana. Rodil sem se v mesteca Gondarn. Skozenj teče več hudournikov, ki вв isffvafo v Tano. V teh naših vleoklh pokrajinah je le malo pravoslavnih monofizitov. Mestece Gondar je skoro popolnoma hebrejsko. Tu so se drugoverci strnili v svoj ghetto» kakor je sicer drugod povsod običaj za Žide. Poglavar našega plemena me je nekega dne dovedel pred svet poglavarjev. In ko sem pred njimi padel na tla in 8 čelom dotaknil zemlje, mi je poglavar rekel globoko resno: — Mangstu, odšel boš daleč stran iz Gon-dara s to sveto knjigo, ki smo te je naučili. (Bilo je sveto pismo stare zaveze). Minila bodo leta, preden se boš spet vrnil v domovino. Takrat boš že krepak mož in pameten učenik. . . Bilo mi je tesno, zajokal bi bil rad. To je bil moj najmračnejši, najstrašnejši dan mladosti. Ali kako bi se uprl! Bilo bi bolje da um rem. Od mladih nog eem čui, kako govore pri nas: — Jok in strahopetstvo sta največji greh. Solze ne smejo obliti niti ženske, a kje neki moškega. • . Malo sem si zakril oči. Nato sem pobožno poljubil dolgo belo togo »šame«, ki Jo noei poglavar. Na vse njegove besede je samo en odgovor: — Salam!... A to ee pravi — mir. Zbral 96 J6 V68 Gondar. Kajti enako naročilo je čuk» še nekaj mojih tovarišev. Opazili smo v množici tudi nekega tujca, ki je bil stalno v družbi z našim starim svečenikom. Kako ga ne bi opazili, saj Je bil belec. Naš novi vodnik ln poznejši učitelj Emanuel Njemu nas je poveril poglavar. Bik» je tisti dan v Gondaru veliko veselje, бе moji starši so se veselili, da bo njihov Mangstu prišel nekoč iz tujih krajev kot večenik. In ko smo mi mladi izbranci le mukoma krotili jok. je vee Gondar plesal in prepeval v čast našega slovesa- Prejenjalo je bilo dolgotrajno deževje, nastopala Je dobe največje radosti. 0, jaz in tovariši smo se bili pač nadejali, da bomo v dobi solnce bivali na obalah jezera Tana Svetlo se spominjam: sleherno leto smo se spuščali > višav tja doli k velikemu, globokemu sinjemu jezeru, hiteli smo k jezeru ob hudourni strugi reke Denge. Jezero Tana je nepregledno in venomer se mi Je zdelo kakor morje, bogato in zagonetno. Z veeh strani se zliva v jezero nad trideset močnih rek. One namakajo visoke planote, na katerih raste belo zlato — bombaž. Okrog jezera Tane ni siromakov: hiše so mnogo imovitejše, kakor po planinah. kjer se v vse leto bali sneg, ki pa ta in tam sploh nikoli ne more skopneti. Iztok iz jezera Tane je okrašen z gostimi naselji. Zadnji čas biva tod mnogo tujcev. Tam. kjer se ix jezera izteka Modri Nil. tem Angleži nekaj kopljejo in gradijo. Ko sem s profesorjem Emanuelom in tovariši zapuščal domovino, so nam Angleži mahl jäh s rokami v pozdrav. Oče Emanuel Jim Je gotovo povedal, kam gre naša pot. Potem nem je govoril, kako moramo postati dobri pastirji, da bomo ohranili vero očetov v dragi domovini. Stari verski učeniki niso bili popolnoma pravoverni, mnoge narodne običaje во vräili v svetišču kot cerkvene obrede. Tako nam je pripovedoval Emanuel, ko smo bili na poti proti Addis Abebi. Šalil se Je z nami in nas bodril, naj prepevamo vesele pesmi našega . plemena. Spremljali so nas tudi naši starši, I spremljali во nas nekaj dni. še vedno seli in srečni- Na konju je jezdil s nami moj mlajši brat (Nedavno mi je pisal da se Je oženiL Zdaj mu je natanko štirinajst let). Karavana Je bila velika, бе nas je presenetil kak naliv. Potovale so t nemi tudi mnoge žene in devojke. Sle so na delo za leto dni v Egipt in v veliko pristaniško mesto Aden. Tam so moje rojakinje na glasu najboljših delavk. Potovali smo cele tri tedne do Addis Abeba, brez solza in brez tožbe. Srečevali smo spotoma mnoge popotnike in naša karavana je venomer rastla. Prvi je jezdil na konju gondarski rabin, pogosto je molil. Ko smo naposled zdravi prispeli v naše prestolnico, se mi je vhod zdel vrlo svečan. In nevem več kako, z drugimi vred sem tudi jaz navdušen prepeval naše domače pesmi- Pot v Evropo je bila dolgotrajna. Iz pristanišča Džibutija smo se odpeljali s preprostim tovornim parnikom. Bila je ista pot, ki jo danes merijo italijanske čete v pohodu na mojo domovino. Izkrcali smo se v Italiji, nato smo odpotovali v Švico. Tam nas profesor Emanuel razdelil. Meni je odločil, da odpotujem študirat v Sarajevo, v židovsko bogoslovje. V Curihu so mi obesili na prsi ono tablico in sam samcat sem z njo srečno prispel v Jugoelavijo. Razume se, takoj ko sem prišel v Sarajevo, sem se javil svojemu najvišjemu poglavarju Njegovemu Veličanstvu Haile Se-las^ju. Njegov vojščak sem in moja dolžnost je, da mu sporočim kje prebivam, da me lahko pokliče pod svoj prapor, če bo to potrebovala domovina. In kralj kraljev je sprejel moje pismo. V znamenju pozornosti mi zdaj redno pošilja svoj tednik ki se tiska v Addis Abebi in se imenuje: »Brh-anna Salamt — Luč in mir MANGSTU SANVATU Domač« vesli ♦ Našim naročnikom. Včerajšnji števil, smo priložili položnice za one poštne naročnike, ki jim je nar0čnina potekla. Prosimo jih, da po položnicah nakažejo radi_ poslovnega reda takoj prve dni oktobra tolike zneske, da bomo imeli naročnino plačano vsaj do konca oktobra, oni pa, ki jo plačujejo četrtletno, pa do konca decembra U. Točno plačevanje je tudi glavni pogoj za »Jutrovo« nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici >Jugoe!aviji«. Naročniki, ki so poslaJi naročnino že zadnje dni septembra, dobe sicer tudi položnice priložene, vendar naj tega ne smatrajo za oTV^in, ker naše položnice se v takih primerih z njihovimi vplačili križajo. Uprava »Jutra г. ZNIŽALI SMO cene, da omogočimo nakup vsakomur. Zato izberite damski plašč, obleko, površnik in trenškot pri renomirani tvrdki FRAN LUKIČ, LJUBLJANA - STRITAKJEVA ULICA. * Spominska knjiga o življenju in • ELISE BOCK preparati uživajo svetovni sloves. Samoprodaja za Ljubljano Parfumerija »VENUS« nasproti glavne pošte. if Zdravniki-stažisti so ustavili delo v zagrebških bolnišnicah. V znamenju solidarnosti z brezposelnimi zdravniki in zdravniki-volonterji so zdravniki-stažisti v Zagrebu ustavili svoje delo v bolnišnicah in klinikah za dobo 14 dni. O tem so objavili svojo resolucijo v včerajšnjih zagrebških listih. * Nori grobovi. Na Poljanski cesti 9. v Ljubljani je umrl g. Gvidon Jože Dular, višji poštni kontrolor v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16 — V škof j i Loki je umrl g. Pavel štraus, podpreglednik finančne kontrole v pokoju. Uglednega pokojnika bodo danes ob 17. spremili k večnemu počitku. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! SEDAJ PA TUDI V LJUBLJANI ŽE DOBITE P et an j sk o Slatino! NAROČITE JE ZABOJ ZA POSKUŠNJO: Rafko Zupan, rest „Zvezda" LJUBLJANA TEL. 25-16 •Д- Zveza mest letos ne bo imela svojega kongresa v Banjaiuki. Na lanskem kongresu zveze mest Jugoslavije je bilo sklenjeno, da se bo letos 27. oktobra vršil kongres zveze v Banjaiuki Mestni svet v Banjaiuki pa je sedaj predlagal, naj bi se kongres zveze vršil v Banjaiuki šele prihodnje leto, ker letos v kratkem roku ni bilo mogoče vsega pripraviti za zasedanje kongresa. * Službeni list dravske banovine od 28. tm. objavlja: uredbo o krajevni pristojnosti sreskih šerijatskih sodišč, odredbe o šoli za telesno vzgojo v Beogradu, uredbo o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev ter odločbo o poslovanju mestnega sveta ljubljanske, ga in občinskih odborov mestu priključenih občin do postavitve novega mestnega sveta, odnosno do volitev novih občinskih odborov- јг Posvetitev novih poslopij Doma slepih v Zemunu. V petek popoldne sta bili v Zemunu posvečeni dve novi dvonadstropni zgradbi Doma slepih. Novi zgradbi sta najmoderneje urejeni, gradbeni stroški pa so znašali okrog 3 milijone. Ti stroški so bili kriti z darom pokojnega kralja Aleksandra ter s prispevki, ki so se v ta namen nabrali po vsej državi ter prispeli iz Prage in od raznih prijateljev in dobrotnikov iz ČSR. V novih prostorih bodo namestili po 200 moških in ženskih slepih gojencev. Posvetitve novih prostorov so se udeležili zastopniki Nj. Vel. kralja, mi-nistrstva socialne politike, cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti ter raznih dobrodelnih organizacij, s posvetitvijo je bila združena lepa akademija, ki so jo priredili slepi gojenci. •fc Turistični sporazum z Nemčijo. Naposled je bil sklenjen klirinški sporazum z Nemčijo, ki omogoča nemškim turistom obisk naših krajev. Ker je jesenska turistična sezona v polnem teku, je upanje, da bodo nemški turisti izkoristili ugodnosti, ki jih nudi naša država in to zlasti brez. plačno vrnitev po 7-dnevnem bivanju v kakem našem kopališču ali v morskem letovišču. + Smrt duševnega očeta avstrijske vojne napovedi 1914. V Budimpešti je umrl v 65. letu starosti Ivan grof For-gäch de Ghymes et Gacs, nekdanji avstro, ogrski poslanik v Beogradu in svetnik v avstro-ogrskem zunanjem ministrstvu za balkanske zadeve v letu 1914. Forgachi so staro madžarsko plemstvo in so njihova imena važna v politični in vojaški zgodovini Madžarov, nekateri od njih pa so globoko segli tudi v dogodke jugoslovenske zgodovine. Posebno sedaj umrli Ivan si je na tem področju pridobil dvomljivo slavo. Bil je važen organ avstro-ogrske protislovanske politike in za njene cilje je kot poslanik izvršil tudi nekaj falsifikatevy ki- so bili pozneje razkrinkani. Kot sotrudnik in prijatelj grofa Bercbtol. da je bil tudi glavni Inspirator in duševni oče avstrijskega ultimata Srbiji; O tem svedoči tudi Conrad v svojih spominih. Nesrečna trojica, ki je ustvarila vojno, so bili Conrad, Berchtold m Forgach, ki je bila leta 1914 v avstrijskem zunanjem ministrstvu specialist za Balkan in za srbske zadeve. On je zatrjeval, da bo vojna s Srbijo lahka stvar in on je spravil v diskusijo frazo o «kazenski ekspediciji.» Pod . njegovo sugestijo se je naposled Conrad prepričal, da bo vojna v Srbiji samo «kratek izprehod.» * Smrt blage in rodoljubne ie"e. Na Trati pri Glinjah na Koroškem je umrla vdova po puškarskem mojstru gospa Ana Ravniko-ra. mati mariborskega odvetnika dr. R. Ravnika. Rajnka je bila vzor žene in matere ter goreča koroška rodoljubkinja- Žalujočim ob težki izgubi naše toplo sočutje! * Praktični učiteljski izpiti na Drž. učiteljski šoli r Ljubljani se bodo v oktober-skem roku začeli v petek dne 18- oktobra 1935. ob 8. dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 12. okobra 1935. v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v aprilu. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor * Sadna razstava na banorinskem rel»posestvu na Ponovičah pri Litiji. Litijska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi danes in v ponedeljek 30. t. m. na Ponovičah sadno razstavo in ogled vzornih gospodarskih naprav. Ker so v litijski okolici letos jabolka precej obrodila, si bo vsak lahko nabavil lepega sadja po zmernih cenah. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Predvaja prekrasno farso na krizo H O — R U K v kateri sodelujeta slavna komika VOSKOVEC in WERICH. SMEH IN ZOPET SMEH! — Ta film se predvaja na spopolnjeni brezkon- kurenčni WESTERN ELECTRIC aparaturi, Id je najpopolnejša Predstave ob 3., 5., 7% in 9*4 uri. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. * Na banorinski kmetijski šoli na Grmu pri Norem mestu se prične novo šolsko leto zimske šole, ki traja dve zimi po pet mesecev, v začetku novembra 1935. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno na celo polo pisane prošnje, kolkova-ne s 5 Din, je poslati ravnateljstvu bano-vinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. oktobra 1935. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. V prošnji za sprejem je navesti, če je sreski kmetijski odbor že naprošen za podporo, ali pa naj bo priloženo odborovo izkazilo o višini prispevka DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA Glavna filijala v Ljubljani daje menično hipotekama posojila na poslopja in stavbišča v mestih in trgih, ter v priznanih letoviščih in zdraviliščih. -Д- Zimski vozni red Jadranske plovbe bo stopil v veljavo 1. oktobra. Za Dalmacijo bodo uvedene vožnje s Sušaka trikrat na teden in sicer ob nedeljah, četrtkih in sobotah. Iz Dalmacije bodo prihajali na Sušak parniki vsako sredo, četrtek in v nedeljo zjutraj, odhajali pa bodo v prej navedenih dneh ob 4. popoldne. Dnevna proga za Rab bo ostala čez zimo v prometu. Poskusite samo enkrat NEB AR VA NE JAJČNE TESTENINE iя nikdar več ne požeMte boljšega ! OKI ♦ 0 giedaliSču «ptpb, o repertoarju, o gledališkem jeziku in govoru, o režiji in režiserjih, o igranju in igralcih, o insce-naoijd, o kritiki, o publiki, d naraščaju, o propagandi, reklami in drugem. Tako se glase naslovi »Gledaliških zapiskov«, ki jih je izdal Ciril Debevec v zbirki »Slovenske poti«, izdaja Tiskovne zadruge v Ljubljani. AM si morete misliti tistega, ki dela z odrom in sploh vsa naša društva na deželi in v mestu, ki se posvečajo gledališki kulturi, brez te temeljite knjige nauka o gledališču? Naročite jo takoj naravnost pri razpečeval niči Tiskovne zadruge, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16/1. Opozarjamo Vas na izdajo te založbe, ki Vam daj© pri direktnem prevze. m« njenih zbirk in knjig znatne popuste in plačilne olajšave. ♦ Ljudska samopomoč, reg. pom. blagajna v Mariboru naznanja vsemu cenj. občinstvu, da je po zadnji reformi pravil, odobrenih po dravski banovinski oblasti na najboljši ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SLSKI _TELEFON 33-87_ V nedeljo 3, 5, 7, 9, ponedeljek ob 7. in 9. uri predvajamo veseloigro CIGANSKA KRI Humor, duhovitost, zabava! - Lepi zunanji posnetki! -Adele Sandrok, R. S. Roberts, Grit Heid v glav. vlogah. BOGAT DOPOLNILNI SPORED ! V nedeljo ob 11. uri dopoldne predvajamo film Manolescu. Vstopnina Din 3.—. V torek: RDEČI CVET. če ni dela... Ljubljana, 27 septembra. Takole v začetku jeseni pridejo skr- ' bi, ki jih čez poletje ni bilo Obleka za zimo, kurjava in še nešteto drugih reči. Le malo je ljudi, ki bi jim bilo e tem prizanešeno. O brezposelnosti se je pri nas dosti pisalo, več kakor storilo proti njej. Nešteto je ljudi, ki čakajo dela že mesece in mesece, nekateri celo leta, pa ga od nikoder ni Le poglejte časih na Vodnikov trg, kjer sede brezposelni siromaki in čakajo. Prideš med nje. Nezaupno te pogledajo. Morda si od policije? Čeprav niso ničesar zagrešili, se vendar policije vsi boje. To je tisti čudni nerazumljivi strah malih ljudi Raztrgani so, umazani Kako ne bi bili? Kako naj bi se brigali za obleko, za )epo vnanjost. ko še kruha nimajo. Tam čakajo dela Morda pride kdo. ki se bo potil Dod težkim bremenom. Obkolili ga bodo in mu za nekaj dinarjev пеяН lovor, pol ure ali pa se dalje. Plašni эо Med njimi ie dosti takih, ki so videli boljše čase Eden je bil petnajst let uradnik, drugi je pred tremi leti dokončal trgovsko šolo. Sedem mesecev je bil v službi, potem so ga poklicali k vojakom. Ko se je vrnil, je bilo njegovo mesto zasedeno in ostal je na ceeti. Vprašaš ga: >Ali res ni bilo mogoče dobiti dela?« >Ne,. hodil sem od vrat do vrat, povsod je bilo vse zasedeno. Domačih nimam. Kaj mi je drugega ostalo? Zdaj sedim tu in čakam. Morda bo kdaj naneslo, da bom vsaj za nekaj časa ujel kakšno delo«. >Kako živite«? »Slabo. S takim čakanjem se nič ne zasluži. 0, saj nas je bilo dosti več. Pa so se nazadnje naveličali in šli rajši prosit. Če hodi ves dan od vrat do vrat, se vsaj naje in če ima srečo, nabere nekaj kovačev. Seveda je bilo časih bolje. Zdaj pa je že toliko ljudi, ki to poskušajo, da skoraj ni vredno. Večkrat bi bil tudi jaz najrajši tako storil, pa me je sram. Prebijamo ее skozi življenje 6 tem, da pomagamo drug drugemu— Gospod, cigareto mi dajte!« Dam mu jo. zavarovalno tehnični podlagi, ki jamči vsem članom trajni in sigurni otetoj ustanove. Vse zlobne govorice o kakšnem razpustu odnosno likvidaciji so popolnoma neosnovane in neresnične in se bo vsakega tozadevnega obrekovalca sodnijsko zasledovalo. Omenjamo še tudi, da nismo s »Samopomoč-јог v Splitu v nobeni zvezi- Opozarjamo cenj. čitatelje na današnji inserat v oglasnem delu lista. Čutim se dolžna, da se najiskrenejše zahvalim GOSP. PROF. dr. ALOJZIJU ZALOKAR-ju POROD. IN GINEKOLOGU za veliko požrtvovalnost pri operaciji, za neumorni trud, skrb in pomoč v času bolezni JOSIPINA PERHAVC vdova viš. dav. uprav. ♦ V Savinjskih Alpah so planinske postojanke še vedno odprte. Kocbekov dom na Korošici bo oskrbovan do 1. oktobra, Frischaufov gom na Okrešlju pa do 1. oktobra stalno, v okt. samo ob sobotah in nedeljah. Planincem se tedaj še vedno nudi prilika za vzpon na znamenite vršace: na Ojstrico, Planjavo, Skuto, Mrzlo goro itd. In baš jeseni je na gorah najlepše, nudijo nam največ krasot, ker во čiste, jasne. Vee leto je oskrbovana planinska postojanka Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, ki je oPorna točka za pohod v Savinjske Alpe. -Д- Vremenske neugodnosti. V četrtek je nad dunavsko banovino, zlasti pa po Srednji Bački in po vsem Sremu divjala huda nevihta. V okolici Rume je padala tudi toča ter povzročila veliko škodo po nasadih. Toča je padala dobrih 10 minut ln na zemlji jo je bilo do 5 cm na visoko. Občutna je škoda po vinogradih na desnem pobočju Fruške gore. — Po bosanskih planinah pa je padel v četrtek zvečer letos že drugi sneg. ♦ Pritožba hišnih posestnikov. Vsi hišni posestniki dravske banovine zahtevajo dimnikarske račune tako izdelane, da vidijo, kaj imajo za plačati do sedanjih računov. Dosedanjih računov ne sprejemajo več, kar naj vzamejo v vednost dimnikarski mojstri. ♦ Da ustreže kadilcem in zKje pa spite?« Nezaupno me pogleda. »To je pa naša skrivnost. No, naj vam povem. Šu-po imamo, kjer se veaj za silo spi. Saj bi vam rekel, kje je, pa se bo še tako prezgodaj, zvedelo zanjo. Kar čakamo, kdaj nas bodo ponoči začeli oblegati in preganjati«. >Kaj pa delate?« »Mislimo, saj nam nič drugega ne ostane. Mislimo, kako bi se dalo vsemu pomagati, eaj bi bilo dela dovolj, če bi se le pravi ljudje lotili reševanja tega problema. Poglejte, kako delajo drugje! Delavske bataljone imajo, kjer dajo ljudem vsaj kruha in cigaret. Vidite, dosti nas je, ki bi bili s tem zadovoljni. Toliko pišejo naši lieti o zvezi Slovenije z morjem, o novi cesti, ki naj bi stekla, pa se vendar nihče ne loti dela. Sami predlogi in predlogi. Pa ne pomislijo gospodje, da od predlogov še pes crkne. »Kako pa mislite, da bi bilo treba to urediti?« »O, saj bi se bilo lahko hitro vse uredilo. Samo skličejo naj nas in tisoče nas bo prišlo Tiste pa, ki bi ne marali in ki so se že preveč navadili beračenja, naj k delu prisilijo... Krampe nam dajte in lopate, pa boste videli, kako nam bo šlo delo izpod rok. Če se je drugje to obneslo, se bo tudi pri nas, in nikjer ni zapisano, da bi se morali v naši državi rez zadnji na svetu lotiti takih del. Zadnjič sem bral prav v vašem lietu, kako so delali tisto gorsko cesto v Avstriji. Menda na Veliki Klek ali kam? Da, tam se je še delavcu dobro godilo. Se svoj kino so imeli. Sicer bi se pa dalo tudi pri nas napraviti kaj takega. Kakšno staro mašino bi že dobili in nemih filmov bo tudi še dovolj. Saj ni treba sladkobnih operet. Potem bi vsaj nekaj od tega imeli. Če drugega ne, veaj to, da ne bi tako propadali kakor zdaj. Saj me je sram, če me pošten človek ugleda. In najhuje je, da mi vsi nismo ničesar zagrešili, da moramo tako živeti«. Cigareta mu je dogorela. Tako malo je je še bilo, da ga je moral ugorek že peči v ustnice, pa je še ni zavrgel. Dal sem mu novo. »Vidite, in ničesar nimamo, da bi ее razvedrili. Zjutraj emo hodili brat časnike pred tiskarne. Potem tista stavka, ko so še liste sneli s tabel, da jih štirinajst dni nismo videli. Nazadnje se mi je le posrečilo, da sem dobil pikola iz neke kavarne, zdaj mi časih prinese kakšno staro številko »Jutra«. Zvočni kino Ideal == Danes ob 3., 5., 7. in 9*4 uri sijajna glasbena revija ČAROBNI BAR Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Danes ob pol 11. uri matineja »DETE GARNIZONA« Vstopnina 3.50 Din. gospode, in otrpke, edini izdelan iz patentirano nepremočljivega »Hubertus sukna« TivaT—prodajalnah«. Nujno potrebno je, da si za nakup Hubertus—plašča dpbro zapomnite imenovano številko patenta. Kakovost Tdvar—Hubertus—plašču damo mi, — priznanje mu je pa daJa široka javnost in vsak, kateri gb. Je že preizkusu. TIVAR OBLEKE. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REiCH. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Pod Trančo 2/1II. ♦ Eno srce — ena radenska! Iz Ljubljane u— Komemoracija dne 9- oktobra 1935! V petek se je vršila prva seja pripravljalnega odbora za izvedbo komemoracije ofo priliki prve obletnice traaične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Seje so se udeležili na informativnem sestanku vseh organizacij 23- t m. izvoljeni predstavniki. Odobril se je osnutek načrta za izvedbo proslave, ki se to v kratkem objavil v celoti po časopisju in radiju. Vse priprave so v polnem teku in prepuščene ožjemu eksekutivnemu odboru, ki se je istočasno konstituiral takole: predsednik dr. Ravnihar Vladimir, predsednik mestne občine ljubljanske, poslevodeči podpredsednik dr. Cepuder Josip, predsednik oblastnega odbora Narodne odbrane, delovodja in tiskovni poročevalec Jankovič Bratislav, predsednik četniškega udružeja. Že zdaj se opozarja vsa javnost, naj sledi objavam v časopisju m radiu in naj se pripravi, da dostojno počasti spomin našega Velikega Mučen i ka, □ш11]Ш1ШШ[]ШЈЈхиЈЈЈХЦШ Lepe spomenike po nizki ceni dobite pri KUNOVAR FRAN JU pokopališče Sv. Križ - Ljubljana. zozincDaazHza3Zö3aza=ö=Da3^3nc> u— Učiteljski dom, ki nosi ime blagopokojnega kralja Aleksandra Ued'-nitelja, bo slovesno otvorjen danes ob 15. Dom je, Kakor znano, v Sp. šiški in je bil do lani novembra, ko ga je kupila zadruga »Učiteljski dom«, last konzumnega društva. u— Dravska finančna direkcija т Ljubljani razpisuje popravilo uradnega avtomobil znamke »Ford«. Reflektanti naj vlože svoje kolkovane ponudbe L okt. t. Ц do 10. ure direkciji, Poljanska c. 2- u— Poročila sta se 28. t. m. g. Alfred Fischinger, sodnijski pripravnik, in gdčna Metoda Rozmanova, stud. med. Priči sta biLa g. davčni inšpektor Ivan Mešek in dr. Milan Perko, specialist za zobne bolezni. Bilo srečno! n_ Prirodoslovno društvo zopet na delu. Kakor že več let, bo tudi letos prirejalo Prirodoalovno društvo redna predavanja is priroctoslovnih ved. Predavanja bodo spet v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob sobotah zvečer ob IS, vsakih 14 dni. Prvo letošnje pre. da vanje bo v soboto 3. oktobra, in eicer o transfuziji krvi. Predaval bo g- prama-rij dr. B. Lavrič ob skioptičnih slikah, ki bodo nazorno pojasnjevale zanimivo predavanje. V letošnjem načrtu je še 11 zanimivih predavanj, čžani in prijatelji Pri. rodoeJovnega društva, poeečajte tuxü letos spet naša predavanja! ZAHVALA Ob priliki jubileja 50-letnega obstoja naše tvrdke nam je, poleg osebno izrečenih čestitk, dospelo tudi toliko pismenih čestitk, da nam ni mogoče se vsakemn posebej zahvaliti. Izrekamo za to tem potom vsem mno-gobrojnim cestilcem, ki so se spomnili nas in naše tvrdke ob vstopu v jubilejno leto, prisrčno in vdano zahvalo z zagotovilom, da bomo skrbeli zato, da se preizkušene medsebojne prijateljske vezi ne bodo zrahljale, marveč, da bodo postale še trdnejše kot do sedaj. V Kranju, dne 28. septembra 1935. FRANC CROBATH, družba z o. z. Kranj. Knjig nimamo, drugega pa tudi ne. Sicer pa bo zdaj kmalu spet nekaj dela. Visokošolci bodo prišli v Ljubljano, pa se bomo pomikali proti postaji in jih lovili, da jim bomo pomagali nositi kovčege. Kakšen dinar bo že par del...« »Kaj pa na zimo?« »To nas skrbi vse. Bogve, ali nam bodo na magistratu kaj dali, zlasti tistim, ki nismo iz Ljubljane. Lani smo kidali sneg, pa ga je bilo za naše želodce premalo. Za ogrevalnico nas je preveč, na šupe pa kmetje iz okolice pozimi še bolj pazijo kakor poleti. Da, to nas najbolj skrbi. Seveda ce bi se dobilo kakšno delo...« Delo, delo, delo! Samo to hodi veem tem ljudem po glavi, toda deia ni. Ali ga res ni mogoče dobiti? Ko bi se pri nas malo bolj brigali za ta problem, kakor pa za razne manifestacije, demonstracije in druge podobne zadeve, bi ее dalo tudi tu pomagati. Tako pa minevajo dnevi v teh tihih tragedijah, za katere ne zve nihče. B. R. INSERIRAJTE V „JUTRU*4 >JUTROc 5t 226 7 Nedelja, 29. aeptomfaa 1935 u— Spominski koncert. Pevski zbor društva »Tabpr< v bjuoijani priredi v spo min smrti Viteškega kralja žalni koncert v ponedeljek 7. pktobra ob 20. v franči. škanski cerkvi. Opozarjamo narodno jav nost na to pietetno prireditev u— Dmetnostno zgodovinsko društvo priredi v torek 1. oktobra ob 13. izlet v Ve-lesovo (krasna eerkev, slike Kremser — Schrnidta, Metzingerja. Layerja. 700 let star kip M. B.) Avtobus na Kongresnem trgu. Zglasiti se je treba v Podkrajškovi trgovini na Jurčičevem trgu pri Hradeckega mostu in plačati 20 Din voznine do ponedeljka do 17. ure. Izlet ob vsakem vremenu. Vodil bo msgr, Viktor Steska Prijatelji umetnosti vatljeni vsi. n— Uprava Robert Kollmannove "stanove bo prodajala na prostovoljni javni drižbi 3. oktobra od 9 dopoldne naprej in po potrebi tudi še naslednja dva dni ob istem času razne premičnine iz te zapuščine kakor: spalno, salonsko, jedilno sobno opravo, preproge, zastore, okrasne predmete, kuhinjsko opremo in razne gospodarske predmete. Dražba se to vršila ob zgoraj navedenem času v vili Večna pot št. 1 (Kolhnan-nov gradič). Interesenti si dražbene predmete lahko ogledajo v dneh 1. in 2. oktobra od 9- do 12. dopoldne na licu mesta. Draž-beni pogoji se bodo sporočili pred pričet-kom dražbe. SITAR & SVETEK — štampilje - Etikete Craverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8 u— Iz naših kinematografov. Znameniti fi!:.i Ho-ruk je snoči pri premieri v kinu M' lici izzval salve smeha To je izvrstno zdravilo za žalostne ljudi Voskovec in We-rich sta pokazala, da sta res komika svetovnega formata. Gledalci se ne samo smejejo temveč dajo duška dobremu razpoloženju tudi z aplavzom. Film je v Ljubljani vžgal kakor še malokatera glasbena komedija. To filmsko delo je originalno po vsebini in igri. Slične farse, namreč posrečene, so sploh redke v filmski produkciji. Delo je visoko nad povprečnostjo in daieč od šablone, kakor jih sicer produkcirajo nemške tvrdke. Da je Elitni kino Matica storil prav, ko je stavil ta film v svoj repertoar, to nedvomno pokazal tudi nadaljnji obisk Za predstave ZKD vlada res nenavadno zanimanje. Film o vražjem tigru je pokazal, kako zelo so tudi v Ljubljani dobrodošli filmi iz pri rode. Zaradi navala, ki je vladal v potek kakor včeraj, priporočamo gledalcem, da si v lastnem interesu oskrbijo vstopnice v predprodaji. To je tembolj nujno, ker bo film »Vražji tigert samo še jutri ob 14.15 na sporedu. Da je izbira čimvečja, skrbi za zabavo tudi zvočni kino Ideal Danes ob pol 11. b0 matineja filma >Dete garnizije« kjer igra glavno ulogo ljubka Lucie Englisheva. Vstopnina je samo 3n0 Din. DENTIST PALOVEC, Kongresni trg 14, zopet redno sprejema. u— Mnogo blaga, manj kupovanja. Včeraj je bilo na trgu nad 450 zabojev in košar finih pa tudi siabših jabolk in cena jim je bila od 1 do б Din kg. Uvožene sta bila tudi dva vagona kvalitetnih jabolk iz raznih štajerskih krajev. Na debelo so bila po 1-50 do 3 Din kg. Boljše hruške, ki jih je takisto prispelo iz Štajerske pol vagona, so bile po 6 Din kg na debelo. Ogromno je na trgu domačega in tujega grozdja. Smede-revsko je bilo po 3 do 6 Din kg na debelo. Večja pošiljka je Drispela tudi iz Kutjeva v Slavoniji. Sezona sliv gre h koncu. Bosanske so bile včeraj po 5 Din kg na drobno. Štajerske lepe breskve so bile po 4 Din na debelo, na drobno 6 do Ю Din. Najfinejše, izbrane breskve so bile po 18 Din kg na drobno. Včeraj je fcilo večje povpraševanje po krompirju. Na šentpetrskem nasipu je bilo postavljeno blizu 60 voz lepega krompirja iz okoüce, Dolenjske in nekaj z Gorenjske. Bil je ves prodan po 0.70 do 0 75 Din kg. Zelje je letos silno lepo obrodilo na Barju, kjer so zasadili sadike iz Nemčije. Barjanke so nadalje pripeljale na trg izredno lepe cvetače, glava od 4 Din dalje. Očiten je na trgu upadek kupovanja. Kmetice kakor branjevke ponujajo prvovrstno blago, letina je srečna in dobra, ali ce vprašate prodajalke, vam potožijo: > Hudo je to! Kmetje pridelamo, a prodati ne moremo več.< če ni denarja, ie bridko govorih o nizkih cenah. n— Za borbo proti jetlkl. Te dni, б. oktobra, pobira zaupnik Pr0tituberkuk»-ne lige v Trbovljah, g. Rak Ivan po Ljub. ВДаш prostovoljne denarne podpore za borbo proti jetiki. Someščan« proei trbo veijska liga, da po možnosti prispevajo za najrevnejše med revnimi. DR. S T A C U L spedjalist za otroške bolezni ed 1. oktobra ZOPET REDNO ordinira. u— Dr. Kailay Jura], zobozdravnik-specijaliet ordinira od 8. d0 12. h» od S. do 7. v paiači »Dunav« na vogala Aleksandrove in Beethovnove ul. 14. /L. Te. letbn 38-2-6. u— Večerni trgovski tečaj (šest ali de eet-mesečni) za odrasle prične na Chrf-stofovenj učnem zav0du 3. oktobra ob pol o-smihh zvečer. Pouk trgovskih predme, tov. stenografije, strojepisja, reklame, je zikov. Šolnina za vse obvezne predmete 100 Din, vpisnina 30 Din. Prijave in brez plač ne informacije na Domobranski ce sti 15. n— Trgovina s čisto svilo, Tyrševa c. 50, poleg Sv. Krištofa sporoča, da so dospeli najmodernejši vzorci za jesen u— Spored klavirskega koncerta pianista Ivan.a \0ča. ki bo v Filharmonični dvorani v Petek 4. oktobra ob 20. uri: 1.) Bach — Noč: Fuga za orgle. 2.) Beethoven: Sonata v as-duru Po odmoru 3.) Chopin: Valček v as-duru. 12 preludijev -in dve etudi. 4.) Liszt: Med vodopadi in Poloneza v e-duru. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. ?edeži od 12. do 30 Din, stojišča po 7 in 5 Din u— Pevski zbor Gbsbene Matice: Jutri v ponedeljek ob 20 odborova in rediteljske-ga zbora seja, v torek vaja vsega zbora ob 20. uri. u— Pevsko društvo »Slavec« sprejema novo članstvo v zbor in novo ustanovljeno p-, vsko «olo vsak petpk od 19 dalje v dru-šK">nem lokalu (Rožna ul 15) Odbor. u— Plesna šola na Taboru se otvori v nedeljo 6. oktobra ob 2(X uri v veliki Taborski dvorani. I u— Cuban-Carioca io New Cbarleston ter vse družabne plese za letošnjo sezono je mojster Jenko kot strokovni inštruktor predvajal na kongresu v Beogradu vsem jugo-slovenskim učiteljem plesa in bo isto poučeval tudi v svojem plesnem zavodu v Kazim, ki se otvori 7. oktobra z začetniškini tečajem. Informacije, vpisovanje in posetne ure od 1. oktobra dalje v Kazini- u— Posestnikom novih hiš. V nedeljo 6. oktobra ob 10 dopoldne sklicujemo v Ljubljani veliko zborovanje posestnikov novih hiš Dvorano za zborovanje se to pravočasno naznanilo. Društvo posestnikov novih hiš u— Cvetoče vijolice. Na svojem vrtu v Marmontovi ulici je našel inkasant »Jutra« g IvaD Nučič več cvetočih vijolic. Pozne cvetke se po velikosti in vonju prav nič ne razlikujejo od spomladanskih. Iz Maribora a_ Prisrčno odhodnico je priredilo v petek zvečer pri Birtiču uradništvo sres kega načelstva za .Maribor deeni breg od .Muku Muanu Makarju. Zastopnik uradništva je izrekel priljubljenemu načelniku prisrčne besede hvaležnosti in spoštovanja, ter mu izr^jčij čedno darilo, ki mu ga Poklanja uradni štvo sreekega načelstva Mar'bor desni breg ob odh.r.du iz Maribora Za prijatelj, ski poslovilni večer se je sreski načei nik Makar uradništvu v toplih besedah zahvalil. a— Dokaj lepih sedežev in lož je še novim giedafiškim abonentom na razpolago? da si abonent za nizke mesečne obroke od 9 do 58 Din kupi sv0j stalni abonma za 13 dramskih, 7 operetnih predstav, en koncert ter za eno gostovanje ljubljanske opere (»Seviljski brivec«), pri katerem bo nastopil v veliki partiji najboljši si0ven. ski opernii fevec, basist Julij Betetto Teh mesečnih obrokov je sedem in se lah ko vplača šele prvega oktobra. Vsekakor si obiskovalec gledališča s podpisom a bonmana prihrani napram večernim ce nam več k„o 40 odstotkov in se že zato priporoča, da se občinstvo abonira v čim večjem številu. a— Ljudska Univerza otvarja sezono v petek 4. oktobra in sicer z večerom »Pesmi in arije«, ki ga priredi operna pevka ga. Zlata Gjungjenčeva. V prvem delu bo pela jugoslovenske pesmi, v drugem pa razne operne arije. Spremlja jo operni ka. pelnik g. N. štritof iz Ljubljane. a— Povečano in modernizirano 8окЫ sk0 lutkovno gledališče. Društvo Sokol matica bo povečalo in moderniziralo svoj lutkovni oder. Nabavilo je nove, modeme lutke, pa tudi razsvetljava se bp modernizirala. Ta oder obstoja že pet let in pri. redi v vsaki sezoni do 30 lutkovnih pred stav. V lanski sezoni je obiskalo lutkov ne predstave okoli 3000 ptr0k. V letošnji sezoni namerava omenjeni oder prirejat Posebne predstave za odrasle in učitelj stv0. a— Mariborski stenografski krožek pri. čne v sredo, 2. oktobra ob 20. na drž. tr-govskti akademiji, L nadstr. e članskimi sestanki, ki ее lodo vršili vsako sredo. Pod strokovnim vodstvom se bodo udeleženci spopolnjevali in vadili v slovenski stenografiji. Pogoj je članstvo. Obisk Je brezplačen. Pridite! f a— Napovedanega sestanka stanovanj. skih najemnikov ne bo. a— Ajdo je pomorila slana v mariborski okolici. Okoliški posestniki tožijo, da bo pridelek ajde skrajno pičed, ker je dana poškodovala ogromne njive, ki bodo mesto zrnja dale slamo. a— M o»t v Dokležovju se popravlja. Most je bil že sekaj let v napol podrtem stanju. Namesto lesenega podpornika pride sedaj betonski steber. a— Zadeva ni v«č aktualna. T» M m ae širile Po mestu govorice в neki tramvajski družbi. Pred leti se je res la takšna družba, ko Je Ыо zato, da bi kupil opatijeki tramvaj, pri čemer pa i je LJubljana prehitela. Zadeva M i aktuahia. I Iz Celja a— Zadevo proučuje gradbeni «rad. T«- gelno hišo ob Koroöki cesti in Strmi Ulici, И je bfla last pokojnega Viher ja, je, kakor smo poročali, kupdta я* dražbi mostna občina. Glede uporabe la čim racionalnejšega izkori stenja te stavbe proučuje zadevo mestni gradbeni urad. a— O izstopa »nacionalnega krta« Dr» štva jugoslovanskih akademikov v MaH_ boru ne mpre biti govore, ker je izstopilo od 172 članov le 11 tovarišev, ln še ti le iz užaljenega samoljuibja, ker na občnem zb0ru 2. tm. niso prodnü s svpjo kandi datno listo. Odbor DJA. a— Radi pravde; polomljeni avte ie 14 dni v jarku. Pred dvema tednoma smo pioročali o karambolu dveh avtomobilov na takozvanem »Äikerjevean bregu« pri šmarjetL Avto tipe »eteyer« je do nerab-nosti razbit in leži radi pravde za mgotp-vitev krivde odnosno nekVivde že 14 dni v jarku. a— Ples в krvavim Izidom. У neki gostilni v Od rančih во fantje ln dekleta plesali. Proti večeru pa je prišla na ples ta di »konkurenca« — trnjski fantje. Tekla je kri, gostilničarju se je posrečilo, de je pretepače pognaj na cesto, kjer se je »boj« nadaljevad s koli in noži. a— Silo je napravil 14-letni vtatčarjevi hčeri v Podlehniku neki postopač, ki jo je napadel v gozdu in Potem okužil. Za na snilnežem ее vrše poizvedbe. a— Ljubice in avtomobilske vožnje m je privoščil 26.1etni delavec D. J., ki Je popival po raznih gostilnah, razsipno ži vel in razmetavaj denar. Orpžniki во Po staJi nanj pozorni in mu napovedali are tacijo. Pri preiskavi во naSM pri njem 1600 Din, nabit samokres in газ no zlatnino- Pri zasliševanju je priznal, da je bU vlomil pri nekem posestniku v bližini Sv. Jurija in da mu je odnesel gotovino v znesku 2.400 Din. Zadevo hm v rokah državno tožilstvo. a— V zidarsko barako Klffmanove tvrdke so vdrli neznani ponočnjaki, sneli vrata in odnesli raznega zidarskega orodja v vrednosti okoli tisoč dinarjev . a— Mariborski krožek upokojenega nčiteljstva ima skupen sestanek s celjskimi tovariši 6. oktobra ob 4. v celjski Na. bavljalni zadrugi. a_ Izlet v Slovenske gorice prirej» av tobusni promet M. p. v nedeljo, 6. pktob Obisk gospodarske razstave v Ptujn, vinske trgatve v Ormožu. Ljutomeru. Gornji Radgoni, Sv Lenartu itd. Cena 55 Din za osebp. Prijave in informacije: Vodstvo avtobusnega prometa M. Р., Maribor, Glavni trg 26, telefon 22—75. e— Koncertna sezona ее je »pet začela. V nedeljo ob 15. bo priredilo po vsej Sa vinjski dolini znano šempetrsko pevsko društvo »Savinjski zvon« velik pevski koncert pri katerem bodo sodelovali vsi večji peveki zbori Savinjske doline. Pri reditev ho na vrtu lesnega induetrijca g. Ivana Srebotnjaka poleg šempetreke postaje. ADVOKAT DR. GORIČAN ALOJZ je preselil svojo pisarno iz Narodnega doma v Celju v Ulico dr. Gregorja Žerjava (preje Aleksandrova ulica). e— Kino Union. Danee ob 10.ЗУ mati neja. Ob 16.15. 18.30 in 20.45 velefilm »V zlatih okovih« in zvočni tednik. Jutri ob 16.30 in 20 30 velefilm »TTafika« in zvočni tednik. Iz Novega mesta n— Siovo sreskega načelnika. Sreski načelnik g. Anton Krajšek, ki je prestavljen v Krško, je te dni predal svoje uradne posle v roke podnačelnika g. Grškoviča. nato pa odpotoval na svoje novo službeno mesto n— Na Smihelsko pokopališče je me ščanstvo v četrtek popoldne v zel0 lepem številu spremilo v nežni mladosti umrlo Dašico, hčerko-edinko uglednega novomeškega hotelirja in svetnika zbornice za TOI g. Josipa Windischerja ml. Naj bo globoko užaloščeni rodbini ob trpki izgub: edinke iskreno so-čuvstvovanje veeh me. ščanov vsaj delno tolažilo. n— Epidemija griže. Po novomeški oko lici ее je vkljub veem zdravstvenim ukre pom pričela močno razširjati griža, ki je ponekod zahtevala že več človeških živ Ijenj. V obe novomeški bolnišnici so pri. čeli dnevno dovažatl obolele s sanitetnim: avtomobili, ki jih je dal v ta namen na razpolago Higienski zavod v Ljubljani. V kraje, ogrožene po epidemiji, kakor je žu žemberška občina in ves sodni okraj, je odšel zdravnik Higienskega zavoda, ki od reja prevoz težko obolelih v bolnišnice. Za enkrat je ugotovijeno, da je izvor te bo. lezni iskati v vaseh, kjer nimajo tekoče vode. Trenutno se nahaja v obeh bolnišnicah okrog 80 težko obolelih bolnikov, a število se bo morda še znatno zvišalo. V ženski bolnišnici je obolela tudi eestra Adela, ki je stregla bolnicam. n— Kino «DOM» v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15., 18. iin 20.15 zvočni velefilm «Za domovino» (Rebeil). Predigra: Paramountov zvočni tednik. n— Trgatev na Dolenjskem. Dolenjski vinogradniki prično в splošno trgatvijo v pričetku prihodnjega tedna. Lepo letošnje vreme Je zadrževalo vinogradnike pred prezgodnjo trgatvijo, ki je mirerta leta ponekod napravila dolenjskemu rinn vell- — Recite mi. kako to, da Je danes tu tako svetlo? — Da, zamenjali smo danes vse žarnice. — Draga stvari ' — Ne, kajti vzeli smo nove Tungsram žarnice z nitko v dvojni vijačni с i. — No pa? — Te gorijo svetleje in vendar ne porabijo več toka. Tako mnogo bolje i z i demo. — Res? — Zares! ко kvaro, še več pa gospodarju samemu. Letošnji pridelek pa bo Po svoji kakovosti daleč prekašal lanskega, veekakor pa ga bo manj, kakor drug-a leta. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes ob 3. popoldne in ob 8. zvečer množinsko ve-ledelo «Revolucija mladine» (Burja). Dodatki: črtan film, domač zvočni in najnovejši Paramouint. Sledi «Melodija srca» Iz življenja na dežel? DOBROVA PRI LJUBLJANI. V nedeljo smo ustanovili krajevno protitoberkulozno ligo- Udeležba Je bila precejšnja. Sosedne občine so poslale svoje zastopnike. Po izčrpnem predavanju g. inšpektorja dr. La_ pajneta je bila sprejeta resolucija, ki Jo je predlagal predavatelj. Resolucija ugotavlja Pomanjkljivost protituberkulozne borbe pri nas in zahteva osnovanje ljudskega sa-natorija po sistemu Davis, kl bi sprejel vsako odprto tuberkulozo H Slovenije, ne da bi vprašal, ali more plačati 100 Din na dan ali ne; dalje ее naj osnujejo pri narod nih šolah plavališča in ее uvede pouk v plavanju in smučanju; potrebne so gozdne Soie. Upamo, da bo liga dobro delovaia. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 hi 20. film «Visoka pesem». Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. SEVNICA Zvočni kino piedraja danes razkošno opereto, «Prodana Venera», kdor motriš ob naših razmerah brezkoo- Na jesenskem manevra Pričetek velike vojne operacije pri Brčkem ^ Brčteo, 27. septembra manevri, največji ▼ Jugosdavi-JL.. Lepo JU» bo ogledati, a nedvomno se človek r bodo slabem vremenu se more odpraviti nanje v najboljšem razpoloženje. Hvala Bogo, onkraj Zagreba ее zjasni In spet nam zavlada letošnja čarobna jeeen* v Novaki je ie «sto jasno, nebo je razpeto nad nedogtedao pokrajino kakor sinji baldahin. Že prehajamo v vojno področje, že srečamo prvi vojaški vlak. Iz njega doni krepfca pesem topničarjev. Peljejo se proti Vtokovcem. In vedno pogosteje srečujemo od Narv-ske dalje vojaške vlake. Vsemu železniškemu prometu dajejo te dni posebno obeležje. Pešačit ja je napolnila vagone. Pa Je vmes tudi iskra konjenica, topovi najrazličnejših kalibrov, z njimi se družijo v fantastične skupine tovorni avtomobili, reflektorji, pontonL V Slavonskem Broda je veselo svidenje — pravkar ее je nstavfl vSak mariborske, ga pešpoSka. Nepregledna vrsta ragonov, natrpano poina mlad. vojščako*. Seedavl se ogledujejo po veltkem kolodvoru tn ča_ oblekah kakor za praznik. Da, stohesni del opreme je nov: de puška, lopata, krošnja*, čelada. Žoito se sveti vsak jermenček. Dolga hi naporna je bfla vožnja, prarvtjo fantje. AH kdo hi ugnad zdravo mladost! Prepevajo kakor doma v večernih arah po srečno prestazdh vežbah. • V Vinkovdh me kolodvor v mmogoöem spominja na čase velike vojne. Kamorkoli pogledam, sami vojaški vlaki. Vrstijo se hi prihajajo po posebnem vosmem redu brez najmanjših zakasnitev. Spet enkrat vetika preizkušnja naših železničarjev, apet enkrat potrditev, kako častno žijo naziv: šesta armada. Kljub kajo povelj svojih starejšin. Val so v novih razočaranjem, kljub vsem izkušnjam so obranili svojo prletovično, čudovita, aorar-ljineko skrbno delavnost Poleg: vojaštva bodo ob teb manevrih sijajno pokazali, da lahko država vedno računa nanje. Gledam tamučene zanrirače, ki po dolgih urah vožnje zapuščajo vojaške vlaka. Kako je йе dejal Lndendorff po bitki pri Tannenbergu? Da so büi glavni snago, vašd ▼ tem sflnem spopada nemški žertez-alčarfi, ki so ustvarja* čudeže- Nedvomno. vsa čast nemških žetemtCartem. AS čno požrtvovalnost naših železničarjev, se boš poklonil v globokem prepričanju: V vsaki sili in potrebi morejo naši železničarji storiti še več! Postanek v Vinkovcih je dovolj dolg. Oglejmo torej na veliki rampi izvagonira-nje vojske. Prav za prav: senzacij tu ni. Vse se odvija lepo v redu, kakor da je vsakdanji opravek. Brez nepotrebnih besed in prerekanj se izpraznjujejo celi vlaki pešadije. Potem pridejo na vrsto težki topovi, čakamo, ali £h bodo res cele ure razkladali. Ne Vsak vojak, vsak topmičar vč svoj prijem — ho-ruk! — in težki kalibri morajo presedlati z vagonov na druga tla. Le od časa do časa dajo častniki kratka navodila. In gre še hitreje od rok. Strokovnjakov je prišlo k manevrom dovolj. Takoj pri izkrcavanju se izrazili sodbo: vodstvo manevrov je v tem pogledu lahko zadovoljno. Vojno stanje v Brčkem Büa je že trda noč, ko smo krenili % zakesnitvijo proti Brčkemu. Na večer se je jedo oblačiti, dm bolj smo se bližali Bosni, tembolj je na vseh straneh bliskalo hi grmelo. Ne menimo se za pokrajino, samo na postajah pokukamo skozi okna: vse od Vinkovcev do BrSkega je že zasedlo vojaštvo. Naš vlak je bil za Brčko progo rekordno dolg. Na sleherni postaji je vojaštvo &krcavalo najrazličnejšo, vmes prav težko prtljago. Naposled: v BrCkem smo. Pravkar se je «trgal oblak. Lije kakor Iz škafa. To pa prav nič ne moti telefonistov, da ne bi чг največji plohi ndmo vpostavljah zveze po hnpoecantnem mostu čez Savo, za ka-n bo ntsvfl glavni hoj. Ы ponoči vidimo, da m veliki manevri popolnem ЬфгетепШ Вое kmetskega mesta BrCkega. Kakor da eno sre<£ vojne etape. Po u&cah ropočejo motorji, bttpajo ki hropejo tedBki tovorni arvtamobffl, škriplje jo trenskl VOBOVI, švigajo ordonanci na hišislh Po ulicah se vrstijo v dežju dolga »i*i?fTt konjentoe Ы pešadije, ropoče arti-ЦеаЦа. pUSte vajo oddeOd etroma Vsepovsod Џ mnogo častnikov. Toliko gene-ta atdhnth Modro ptico« vsaj še na 500 km. Simiški skoki s padci ne bodo več merili — v Nemčiji. Saška smučarska zveza je na letnem zboru sklenila, da v bodoče skokov s padci ne bodo več napovedovali, v oficielnih poročilih o tekmah pa bodo označeni samo s križci. Severnjaki so imeli že svoj čas takšen načrt, pa je pozneje spet propadeL Morda bo saškemu vzgledu sledila vsa Nemčija, njej pa slednjič še ostali. Napačno bi ne bilo, posebno ker bi v tem primeru ska-kači posvečali vse večjo pažnjo stilu, ne pa dolžinam in dozdevnim rekordom! Propagandna bazenska tekma v Mostah. Ljubljanski haizenski podsavez priredi danes ob 16. na igrišču TSK. Moste propagandno bazensko tekmo, v kaiteri nastopita družini ljubljanskih klubov Ilirije in Jadrana. Za tekmo vlada v Mostah, kjer snuje tamošnji agilni športni klub novo bazensko sekcijo, veliko zanimanje. Jadran in Ilirija nastopita s svojimi najboljšimi igralkami, Ilirija med drugimi z internaci-onalkama Bernikovo in Omanovo, ki sta pred kratkim z velikim uspehom nastopali v državni hazenski reprezentanci po Poljskem. To je dokaz, ra bodo gledali Meščani prvorazredno hazeno, istočasno pa ostro in zanimivo športno borbo dveh najjač-jih predstavnikov slovenske hazene. V predigri nastopita dve nogometni moštvi. Otvoritev sabljaške sezone. Športna trgovina Kmet na Aleksandrovi cesti je aranžirala okusno sabljaško izložbo, v kateri so poleg drugega razstavljena darila, ki so jib do sedaj prejeli ljubljanski sabljači. Kakor doenavamo, bosta letos otvorjena dva začetniška tečaja za florent in sabljo, namenjena damam in gospodom, ki nameravajo gojiti to lepo panogo športa. To iniciativo pozdravljamo, ker je sabljanje po svojih vzgojnih vrlinah vredno, da se med nami razširi in rarrvije. Interesenti naj Novi sejmski koledar za tržaško pokrajino Pokrajinski korporacijsko—gospodarski svet za tržaško pokrajino je sklenil sestaviti na osnovi dekreta z dne 29. januarja 1934 nov koledar za sejme in gospodarske razstave. V njem bodo navedene tudi druge razstave, ki jih organizirajo privatniki in javne ustanove. V poštev pa ne prihajajo razstave in sejmi, ki so čisto lokalnega Značaja. Sem epadajo krajevni tržni sejmi, ki So večjega pomena le za posamezne občine, ne pa za v&o pokrajino. Vse ustanove, organizacije ali privatniki, ki nameravajo prihodnje leto prirediti kakšen večji sejm ali razstavo, bodo morali zaradi tega prireditev že sedaj prijaviti pristojnim oblastem, tako da ho pravočasno odobrena in za zn am enpvana v ko_ ledarju. V tozadevnih prošnjah je treba navesti pomen in namen prireditve, gmotna sredstva, ki so ali bodo zanjo na raz-poliev), njen finančni efekt na podlagi proračuna in druge podrobnosti Vse prošnje bodo monale biti vložene do 20. ok. tobra t. L Prireditve, ki n« bodo navedene v kole. darju, ne bodo dovoljene. Koledar bo veljal za celo prihodnje leto. Kakor že rečeno, pa med te eejme in razstave ne spadajo krajevni tržni sejmi. dl gasilci iz Ajdovščine in Gorice, ogenj pa se je medtem tako razširil, da ga ni bilo mogoče niti več lokalizirati. Pri. manjkovalo je tudi vode. Požar je uničil skladišče lesa, žago, stroje in pisarno. Škodo cenijo preko 100.000 lir. žaga je bila v celoti zavarovana, taiko da bo podjetju škoda povrnjena, toliko bolj pa bodo prizadeti delavci, ki «o prišli zaradi požara ob deio in zasiužek. Vsekakor je zaradi konjunkture v lesni industriji pričakovati, da bodo obrat v kratkem obnovili. V ItžIčki ladjedellnlci so včeraj, kakor smo napovedali, eplovili v morje torpednl rušilec, ki ga je naročila siamska vlada. Motorje za vojno ladjo so zgradili v de_ iavnicah tržaškega tehničnega zavoda. Kakor poročajo listi, bodo v doglednesm čar su zgradili nadaljnih 9 rušilcev in dve Pomožni ladji. Te vojne edinice bodo sestavljale prvo brodovje nove siamske vojne mornarice. V Tržiču se že dolgo mudi Posebna komisija eiamskih strokovnjakov. Sodelovala bo pri gradnji novih ladij bržkone še leto dni. V bližini števerjana v Brd-ih je 23 letni Ivan Simšič, ko se je s kolesom vračal domov v Šmartno, zadel у motorno kolo-Kolesar je odletel v cestni jarek in dobil hude poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico- V Trstu ee Je primerila 3S letnemu de. Iavcu Rafaelu šajnu huda nesreča. Ko sa je v četrtek popoldne vrnil z deBa domov, si je nekoliko odpočil. Nato ee je odipravil na dvorišče in stopil na staro ograjo ter hoteä sesti na steber, tedaj pa je om&hnil ln padel na cesto. Udariä je x glavo ob kamniti tlak ln ee nevarno poškodoval na temenu. V bolnici во zdravniki ugotovili, da se пш lahko pojavijo k^mp-Iska-cije. R A Prodaja novega vina na Tržaškem začasno prepovedana V petek je bila objavljena odredba, ki velja zaenkrat za tržaško pokrajino, po kateri ee novo vino ne bo smelo prodaja, ti v javnih lokalih pred 1. novembrom. Odredba se. 8klicuje na mnenje tržaškega higienskega urada. Vsekakor bo ta prepoved hudo zadela vinogradnike na tržaškem Krasu. Dovoljeno je prodajati pred 1. novembrom ea-mo mošt« in nedovreta filtrirana, sutfo-žveplanizirana ali pasterizirana vina. Velik požar na Colu V noči od srede na četrtek je nastal na Cbhi v skladišču žage tržaškega podjetja ŠTEL velik požar, ki se je raaširifl tudi na delavnico in pisarno- Vzroka «požaru ni bilo mogoče dognati. Na pomoč во prihiteli poleg domačega prebivalstva, karabinjerjev in vojaštva tu- Drobne novice Pokojnine se bodo v mesecu oktobru plačevale po naslednjem vrstnem redu, po prejšnjem režimu ter neposrednim vpoko jencem od 2. oktobra dalje, vpokojencem v starih pokrajinah z belimi knjižicami od 7„ z rdečimi pa od 21. oktobra naprej. V Puli se ljudje pritožujejo zaradi Izredno visoke Vodarine. »Corriere IetrL ажх je te pritožbe še podkrepil я objavo statističnih podatkov. Po teb plačujejo Posamezne družine v Ritmu po 26, v Genovi po 38, v Milanu po 43 lir -vodarine na leto. V Puli odpade povprečno oa vsako družino preko 100 lir vodarine na leto. Izmed 43 mest, za katere vsajajo omenjeni statistični podatki, sestavljeni na enotni bazi glede porabe vode, je ie še 13 mest, kjer plačujejo toliko ali pa več vodarine, kakor v Puli. Pripomniti je treba» da je letos mestna občina prispevala znaten znesek za oskrbo prebivalstva % vodo, ki во jo morali zaradi suše dovažati z Vodnimi tanki iz Mirne. V Rovi n ju je občinski komtear Izdal novo odredbo o živinoreji, Ы bo kmečkemu prebivalstvu v posameznih vaseh, ki pripadajo občini, nalagala znatna bremena, dasi je s higienskih in občih vidikov popolnoma utemeljena. Odredba med drugim določa, da se morajo hlevi čistiti dnevu©, da je za čiščenje hlevov uporabljati čim več vode, ter da ee morajo stene v hlevih pogosto ma Pobeliti. Pulski gospodarski krogi so se zadnje čase mnogo pritoževali zaradi neprimerno urejenega osebnega ia tovornega prometa na progi Pula—Trat. P0 posredovanju pulskega pokrajinskega korporacijsko— gospodarskega sveta в© je promet nekoliko izboljšal, vendar prihajajo vOaki v Pu-lo, odnosno ▼ Trat ie vedi» % znatnimi lanucdami. Edina rešitev Ы bila vredba motoriziranih vlakov «a osebni promet in pospešen je tovornega prometa. Tudi v voznem redu je potrebna marsikatera spre- memba. Uvlefek Is programov. Nedelja, 29. septembra Ljubljana 7.30: O svinjereji (Martin Zupane). — 8: Cas, poročila, spored- — 8-15-Revija naših harmonikarjev. — 10: Versko predavanje (p. Valerijan Učak). — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — 11: V veseli družbi. Pevske duete za sopran in alt pojeta gdč. Vida Rudolfova in gdč. Nuša Kristanova, Radio orkester. — 12: Cas. obvestila spored. — 12.15: Radio orkester igra po željah. _ 16: Citraški orkester na ploščah. 16.15: Gospodinjska ura: O sadju (gdč. Travnova). — 10.30: Operetni zvoki. Izvajata gdč. Cankarjeva in g. Banovec s sprem-ljevanjem Radio orkestra. — 19-30: Nac, ura. — 20: Cas, vreme, poročila, spored* obvestila. — 2015: Poslušajmo zdaj Marlbor I Sodelujejo: septet bratov Zivko, tenorist Avgust Živko, odsek malih harmonikarjev pod vodstvom g. Vika šušteršiča —• umetniško vodstvo prof. Vasilij Mirk. —* 22: Cas, vreme, poročiia, spored — 22.15* Za ples in kratek čas — Radio jazz. Beograd 16: Godba kraljevske gard«. —>■ 18.30: Violinski koncert. — 20: Več^r srbske glasbe. — 22-20: Lahka in plesna mu* zika. _ Zagreb 12: Plošče. — 16-30: Tant- buraški zbor. _ 20.16: Violinske skladbe. 22.15: Ples. — Praga 20: Koncert Češke filharmonije. — 21.45: Sovjetski humor. — 22.30: Ples. — Varšava 20: Simfoničen koncert — 21: Zabaven program. — Dunaj 11-45: Simfoničen koncert — 15.40: Komorna glasba. — 17.45: Orkester in solistu 19.50: Plošče. — 20: Shawov misterij »Candidas — 22.20: Klavirske skladbe. — 25.15: Zabaven program. — Berlin 20: Operni večer. _ 22.30: Lahka glasba. — Mirnega 20: I* nemških komičnih oper. — 22.30: Plesni orkester- — Stuttgart 20; Prenos iz Berlina. — 22.30: Iz Münchena. — 24: Glasba treh stoletij. — Rim 17.30: Orkester Ponedeljek 30. septembra LJubljana 12: Baletna glasba na ploščah. 12-45: Vreme, poročila. — 13: Cas, obvestila — 13.15: Rumunski zvoki na ploščah. 14: Vreme, borza- — 18: Barcelona (Maša SlavSevaJ- 18.2(): Operne uverture na ploščah. — 18.40: Načrt naše opere za sezono 1935/36 (ravnatelj Mirko Polič). — 19: Caa, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nae. ure. — 20: Za zabavo in za pleg igra Radio orkester. — 2Ü.15: Koloma turne pesnd in arije poje gdč- Majda Lovšetova. — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Narodne %ra Radio orkester. Beograd 16.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Godalni kvartet — 20.30: Prenos opere iz gledališča. — Zagreb 12.10: Plošče. _ 17.15: Lahka glasba. — 20.30r Prenos opere. — praga 19-30: Slovaška glaste. — 21: Melodičen izprehod. — Komorna glasba. — 22.15: Plošče. — Varšava 20: Pesmi in dueti. — 21: Koncert na čelo. _ 22: Simfoničen koncert — 23.05» Ples. — Dunaj 11.30: Lahka glasba. _ 16-05: Koncertna akademija. — 17-40; I» zvočnih filmov. — 20: Koroški večer. — 21: Pevski koncert — 22.10: Lahka in ples» na muzika. — Berlin 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Mešan program.. 28.15: Melodije za lahko noč. — Mnnehet 19/f>: Mešan glasbeni program- — 20.Ют Koncert solistov. — 23: Lahka glasba. —* Stuttgart 19: »Pri letošnjem«. — 20.10: Sa* le a glasbo. — 22.20: Prenos iz Münchena* 24: Komorni koncert. - H. EL Werner: 13 mr.Thorsten hoče bol! »Regina mi je bolj tuja, kakor slutite — in to je moja krivda! Delo mi je branilo, da ji nisem utegnil bdrtd обе — in zdaj je prepozno. Človeka potrebujem, Gloria, človeka, M bo hodil z menoj in bo imel zaupanje vame; človeka, da najdem pri njem srečo, ki si je doslej nisem mogel priboriti! Prav zdaj me čaka nov, ogorčen boj, ki mu še ne vidim izida — in zdaj hočem vendar že vedeti, za koga' se borim! — Gloria — !« Sklenil je roke, kakor v obupni prošnji Gledala je v tla. V očeh so se ji lesketale udržane solze. Rahel drget jo je izpreletaval. »Zakaj ne rečete da?« je Thorsten zaječijaL Nato ae je vzravnal pred njo. S trdim, nepremagljivim gibom jo je potegnil k sebi. Ni se upirala — niti ne potem, ko je v dolgem poljubu pritisnil ustnice na njena usta. Ko jo je nazadnje izpustil, mu je kakor iznemogla obslomda v naročju. »Gloria!« je zaprosil, omahujoč med strahom in upanjem. Počasi je vzdignila oči in ga tiho, očitajoče pogledala: »Tega ne bi smeli storiti, Douglas —!» Nato je planila k vratom, kakor da bi jo podila nevidna moč, in jih odprla. »Pojdrva!« Obotavljaje se je ozrla nanj. Z drsajočiml trudnimi baraki je stopil ob njeno stran in tipaje segel po njeni roki »Gloria — !« To je bilo vse, kar je mogel гей. Čutil je, kako so ji prsti trepetali. »Ali ste hudi name?« Zdaj miu je pogledala prav v oči. Njene zastrte zrenice so bale polne žalostne resnobe. »Ne, prijatelj, nisem huda na vas — a ta trenutek morava izbrisati iz spomina!« S temi beredami je stopala na hodnik. Odsekane smkope plesne godbe so |ma zazvenele naproti, k» sta stopila skozi visoka vrata v obednioo. Na nevelikem parketu sredi dvorane je plesalo nekaj dvojic. Thorsten je obstal na pragu in z naglim pogledom obletel množico gostov. Nato se je zazdelo, da je našel, kar je iskal Lahno je stisnil Glorijün komolec k sebi in pokimal proti mizi na odru, ki je bdi za nekaj stopnile višji od ostale dvorane: «Tamle sedijo — !« Dr. FabriicduB jäbma je že prihajal naproti, malce oepetav in nemiren, kakor je bila njegova navada. Z neprikritim občudovanjem je zastrmel v lepo ženo, preden se ji je priklonil. »Gospod dr. Fabricdus — Miss Gloria Garron!« ju je seznanil Thorsten in se sam pri sebi nehote namuznil, ko je doktor ujel roko lepe žene in jo spoštljivo poljubil. Nato se je doktor spet vzravnal, in ves obraz mu je sijal, ko je vprašal: »Nu — ali ste zadovoljni z mizo, M smo jo izbraM?« Američan je molče pokimal vnovič segel Gloriji pod pazduho in krenil med mizami proti terasi, kjer sta Regina in Wessentin kramljala in čakala. Neprisiljeno so sedli na svoja mesta. Thorsten je vzel jetfilmk in se jel posvetovati s Fabrierusom o sestavi obeda. Vina je pa izbiral Wessentin, M mu je bilo — kot rojenemu Po-rencu —prisoditi največ razumevanja za to nalogo. Med večerjo je doktor, ki je sedel na Thoretenovi levici, skrivaj dregnil Američana: »Pravkar sem nekaj opazil — «je šepnil talco tiho, da ga je razumel samo Američan. »Morda je stvar brez pomena — a nemara da pomeni vendarle sled v zadevi, ki nam povzroča toliko preglavic! Vsekako bi utegnil biti tudi slučaj — ali . . .« «Kaj pa je?» je vprašal Thorsten iar odložil vilice na krožnik. Doktor je za ščipalnikom nalahno priprl oči »Tamle — pri mizi za marmornatim stebrom — sedi dr. Kam-mler. Saj se ga spominjate: načelnik laboratorija! Prosim, nikar ne glejte tja!« »Ali — ne razumem —« «Hm —» Fabricius se je poprasfea! po nosu, da Ы ma tät §S* pataiik skoraj ušel s svojega sedeža. »Vendarle je čudno, da se kaže dr. Rammler prav tam, kamor ste prišli tndi vi~ Seveda — kakor sem rekel — mogoče je samo slučaj! Sicer pa ni sam! Mlada dama M je z njim, se mi zdi zelo znana.« Thorsten se je previdno ozrl proti tisti mM. Se predobro je spoznal velikega, koščenega тойа s pamestaära* nekoliko zaprtim obrazom. »Res — prav imate, doktor! Kammler je! bi to, bar ste mi re&H. ni prazna reč — haj menite, kaj nama je storiti!« »Pred vsem je treba, da ničesar ne pokaževa! Vendar pršporaH^-vo bi bilo, popaziti na tega človeka. Poznam ga sicer le površno, ker imam največ opravka s poslovnimi voditelj! trusta, A če pomislite, da je vodja laboratorija, v katerem so preizkušali serum zoper raka —с Obmolknil je in pomenljivo skomignil z rasnem. Thorsten je stisnil ustnice in obotavljaje se prikimal Nato so se razpustile njegove črte v smehljaj, ki mn je ležala na dnu tiha grožnja. »Saj bom imel prihodnje dni priliko, da sli ga bfiže ogledam! N& zdravje!« se je spet obrnil k Gtarift ki je bila videti nekoliko začudena nad tem šepetanjem. Vzdignil je kozarec in trčil z lepo ženo. Nato je Fabriciue spet tiho zakašljal: »Sicer sem pa pravkar opazffl drugega znanca — tamle, na onem koncu dvorane! AE veste, kdo je? Naš dvomljivi prijatelj Jaffe —!« ★ Po jedi sta st dami prižgali cigareto, med tem ko so sä gospodje postregli s smotkaml Razgovor je postal živahnejši Največ se je sukal oboli potovanja in čudnih dogodkov, И so se bili pripetili na koocu. Fabricius je nazadnje spravil pomenek na tisti predmet, M jim je bü vsem na jezika. riJüTRÖc SE. 228 ITeSesIJa, ж regtjaaffira. 1939 Kraljestvo mode Novi zimski plašči Vsakdanji plošči ее шаo mnogo izpne-mervJi; k« morajo ostati dalj čaaa v veljavi, dnevna moda nima prevelikega vpliva na njihovo obliko. Vse drugače pa je pri novih popoldanskih plaščih, ki jasoo izpričuje, da. je to pot moda ubrala ne-parčakoveno пота pota. Lepota novih modelov se ne izraža samo v liniji, temveč tudi v nenavadnem tkivu in krasnih barvah novih tvoriv in končamo že v prof къ j eni razmestitvi krznenega okrasja, ki igra silno važno vlogo v novi modni sliki. Vodilni modni saloni so prenesli novo modo z nenavadno sigurnostjo, kar dokazuje, da razpolagajo z bogato in dobro proučeno zalogo novih idej, ki izključuje vsako enoličnost v razvoju dolge zimske sezone. Zares že dolgo nri bilo tako velike izbire v vseh podrobnostih: po osebnem okusu se lahko odločimo za povsem raven plašč, za plašč ▼ podobi rahlo zvončaiste oblike aJn za stopničast v podobi tunike. Tudi tesno se prilegajoči >prncesni« plašči so moderna, prav tako zimski plašči s kepom. Naša skica vas najboij nazorno seznama • to prav običajno raznolikasstjo v novi plaščni modi. Pričnimo s plaščem, ki krta obliko tunike! Stopničasto obliko še poudarimo e krznennm obrobkom» ki ga prišijemo na rob lahno zvočesffh delov tričetrtinsko dolge tunike. Enako krzno vporabimo za okrogli ovratnik, za ozke proge ob rokavih in za moderne krznene gumbe. Tukaj pride v poštev seveda le kratkodlako krzno. kakor seal ali podobno (srednja skica). Kakor smo že omenili o novih športnih plaščih ni mnogo poročati. Obdržali so »klasično« obliko, ki ni podvržena izpre-membam dnevne mode. Črtasto ali karirasto tvorivo v zvezi s širokim krznenim ovratnikom moške oblike daje plašču živahen in vendar eleganten videz (2. skica). Ob pogledu na lepe nove plašče s kepom prav lahko razumemo, da se je oblika kepa obdržala tudi v zimski modi. Tako slikovito ne učinkuje nobeno drugo ogrinjalo kakor ta plašč, ki je ob širokih reverjih in na robu kepa obšrt z ozko krzneno progo (predzadnja skica). Zvončasto ukrojeni »princeenii« plašč в spredaj zavezanem krznenim ovratnikom LUjuuuunamji ji it it H.JLH JI Ji ЈППППППППП1 §□ Damski plašči □ P A U L I N, Ljubljana 0 D Ш——1Г1И .........minili Zvezda' □ □ najcenejši - ker najboljši. Z ovrafr- □ □ nikom iz finega krzna Din 550.—, □ У 650.—, 850.—, 1000.— 1200.— do R □ _ 2000.—. □ UÜÜUJLIUnDOODDDlICDDntXEDDGDDD in • širokimi krznenimi obroč« na komolcih učinkuje jako mladostno, vendar ga priporočamo le vitkim postavam (zadnja skica). Letošnja moda ljubi enostransko ppšd-fte, okrasne dele. Tako ukrojen plašč predstavlja novo linijo v vsej njeni pcofinjeno-stn. Na desni strani plašča opazimo priä-to, lahno zvončasto in s krznom obrobljeno krilo tričetrflinske dolžine, ki soglaša z enostranskim, v levo stran usmerjenim ovratnikom (1. skica). MODNI SALON ROZMAN Ljubljana, Dvorni trg 3, izdeluje DAMSKE KROJE po meri iz najnovejših žumalov. Istotam tudi KROJNA ŠOLA. Nova pota športne mode Tudi športna moda se trudi, da bi za novo sezono prinesla čim več zanimivih novostri in tudi doseže gvoj namen z zani- Kaj pomaga lep obraz, mlado srce, če je koža ohlapna in vela. Nežna belina kože in mladostna sveža polt, sta najvišji cilj vsake žene. Tega ne dosežete z zastarelimi metodami negovanja lepote. Poskusite vsaj enkrat kremo Leodor, to povsem svileno mehko kremo. Občutili boste, kako postaja koža nežna in prožna in kako se izgubljajo gube in razpoke. Tube po Din 14.50 in Din 10.— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta. mfrno sestavo različnih tvorir. Tako m> se ji izredno dolxro posrečiti novi športni telovniki. Id imajo uenjen život, rokave, ovratnik in žepke pa na roko pletene in eicer ▼ lepi kontrastni barvi. Eleganten in učinkovit je n. pr. tekrvnčk z zelenem životom in rokavi v barvi velblodje dlake. Kovinaste večerne torbice Novost v pravem pomenu besede! Ne gre namreč za torbice v doslej znani obliki, temveč za nizke in lahke kovin äste kasete, ki vsebujejo vse, kar dama zvečer potrebuje. Te kovinaste škade so na zunanji strani lepo gravirane ali okrašene z emajiiramim vzorcem. Zdravniška posvetovalnica A. C. v P. Bivanje v prostoru, kjer ee nahaja tobak, nikakor ni prikladno za nadn. šljivega bolnika, nasprotno, takšen ölovek naj se giblje čim več na svežem zraka.. V trafiki bo treba zaposliti zdravo osebo, Naduiha bi se nedvomno poslabšala* A. A. Predvsem je potrebna skrajna nega, o čemer v ostalem ne dvomimo, da pa zite nanjo- Dalje ee morate tudi fiai&no popraviti «Poskusite e Calcigenolom. vendar ne samo z «no steklenico. Priletna ma*L Po vsej verjetnosti gre za nosečnost Da to pot maki niso takšni kot prej, ni merodajno. PoPolno sigurnost bi podala preiskava. Ledvični kamen. Držite ee navoxßü ln zdravil, ki Vam jih Je dal Vaš zdravnik. Drugih, uspešnejših, itak ni. Sredstev, ki bi preprečila nastajanje kamenčkov ali hd jih topila, na žalost ni. Tudi glede potrebe operacije se morate zanesti na svojega zdravnika, ki to presoja Po težini napada in stanja ledvic. Nekaj o šolski ded Lepih sončnih počitnic je konec. Minil je čas zlate svobode in oddiha. Deca zopet polni šolske sobe, kjer preseda več ur dnevno. Nastopilo Je hladno jesensko vreme in marsikateremu, otroku ee etoži po onem časa, ko Je bival ob sinjem Jadranu aH v goratih krajih, sproščen in brez skrbi Polagoma pa ee polnijo tudi čakalnice šolskih poliklinik z malčki ki jim je izginila z ličec zdrava rjavordeča barva. Reven eo postali zopet bleddikasti StarSl tožijo, da otrok nima teka, da pokašljuje, nemirno spi itd. S pričetkom šolskega leta je nastopila doba, ko se običajno Sirijo razne nalezljive otroške bolezni kakcfr duši jivi kašelj, ošpice, norice, angina in škrlatimka. Starši s strahom gledajo, kdaj ee bo bolezen polotila njih miljenčka. Nedvomno vpliva šola na otrokovo zdravje Ta vpliv je tem večji čim slabotnejže je otrokovo zdravje. Vpliv pa se da zmanjšati e pametno vzgojo in nego. Zelo važno je po naši sodbi, kako porabi otrok počitnice. To je čas, ko se mora duševno spočiti, telesno pa oikrepiti te utr l diti za prihodnje šolsko leto. Razne organizacije društva so uvedle bivanje v kolonijah na dežeai kar se dobro odraža t zdravju šolske dece med šolskim letom. Kolonije na Gorenjskem in v hrfbih na svežem zraku, izleti, posebno pa izdatna hrana na kmetih je tisto, kar potrebuje mestni otrok. Posebno važno se nam vidi bivanje v gorskem ostrem zraku, M izzove nenasitljiv аре ti t, e katerim se otrok tndi utrdi. Gorenjski zrak je za naše Mi- matiftne prffike najbdtj prikladen, mnogo bolj kot zrak ob morja. Vročina in mehko ozračje ob morju našega otroka razvadi pcmehkuži in ko se vrne v naše neugodne klLmatične razmere, nastopi običajno velika reakcija. Shujša, pobledi, zgubi tek in ee mnogo težje zopet popravi Zato bi bilo potrebno, da se naši otroci pošiljajo predvsem na Gorenjsko, dočim naj gredo na morje le taki otroci, ki so potrebni morja zaradi zdravljenja, n. pr. skrofulozni otroci, dalje takšni г ekcemi, revmatični otr0ci s kostno jetiko (brez fistuli 6eveda) itd. Le na ta način bi ee to spravilo v sistem, ki bo res odgovarjal zdravstvenim zahtevam in našim Mimatičnim razmeram. Š A ffi V kopališču Zopotu, na ozemlju Gdanska, se je vršil sredi septembra zek) zanimiv mateh med reprezentancama Švedske in Nemčije. Poljska, ki bi bila prvotno tudi morala sodelovati v tej tekmi je udeležbo odpovedala. Nemčija in Švedska sta nastopili z moštvoma štirih igralcev, ki sta odigrala med seboj osem kol, in sicer tako, da je vsak nemški igralec odigral z vsakim švedskim po dve partiji. Švedi so končno zmagali s 17:15, čeprav so morali zaradi odsotnosti Lundina nastopiti s slabim Largonom. Toda Stahlberg. Stolz in Danielson eo se odlično borili. Nemee eo zastopali Bogoljubov, Richter, Carls tn Bellstab. Pozornost je vzbudil slabi rezultat Bogoljubova, ki je s Stahlbergom in Stolzem izgubil Vi : l1/», igral z Daniel-sonom neodločeno 1:1 in samo Lars ona premagal 2 : 0. Švedi so в to zmago dokazali, da popolnoma upravičeno nosijo sicer neoficielni naslov »evropskega šahovskega prvaka«, ki so si ga pridobili z zasedbo drugega mesta na VarSavski ohmpijadi. Na kongresu mednarodne Šahovske federacije FIDE, ki se je vršil istočasno * meddržavnimi tekmami v Varšavi, je bil odklonjen predlog Velenemške šahovske zveze, da bi FIDE skupno z njo organizirala prihodnje leto v Monakovem ogromno šahovsko olimpiado z meddržavnimi tekmami na 10 deskah, za katero so bili Nemci pripravljeni dati na razpolago 70.000 mark. Velenemška šahovska zveza namreč ni član mednarodne šahovske federacije, ker njen arijski paragraf nasprotuje pravilom FIDE. V debati ki je nastala zaradi nemškega predloga na varšavskem kongresu, so se zato nekatere države, zlasti USA, odločno izjavile proti eodelovanu z Vele-nemško šahovsko zvezo in pretile v slučaju nasprotnega sklepa celo z izstopom. Tako je morala končno FTOE sprejeti »kompromisni« sklep, da svojim članom udeležbe v Monakovem niti ne priporoča, niti ne prepoveduje. S tem pa je menda postala praktično izvedta monakovske olimpiade prihodnje leto nemogoča. Prihodnja olimpiada se bo tako vršila šele leta 1937- v Stockholms Tekmovalo ee bo ie vedno za Ha-milton-Busselov pokai ker je FIDE sedaj sklenila, da ostane pokal trajno prehoden. Tako pokal tudi ni prišel letos v tmjno last Amerike, kakor bi bil po prvotnih določbah moral. Izšli sta 5. in в Številka šahovskega Glasnika, M obširno poročata pred vsem o beograjskem mojstrskem turnirju. Prihodnjo številke, ki izidejo v oktobru, bodo obravnavale varšavsko olimpijado. Šahovski Glasnik, naša edina strokovna šahovska revija, je odlično urejevan in opremljen ter stalno prinaša prispevke tudi v slovenščini. Naroča se pri upravi v Zagrebu, Hatzova 25/II. Stane letno 96 Din, prt večjih naročilih preko klubov je znaten popust FRANCOSKA OBRAMBA Beli: Črni: Keres (Estonska). Stahlberg (Švedska). (Olimpiada v Varšavi 18. kolo, 30. avgusta) 1. e2—ei e7—ев 2. d2—d4 d7—d5 8. e4—e5 Starejša poteza, ki pa jo v turnirjih бе vedno često vporabljajo. 3. ..... c7—c5 4. Sgl—f3 Tudi f4 se tu često igra. 4............Dd8—Ьв Mesto tega je ЬПо takoj cd4: pač enostavneje. Na pr. 5. Ld3, f5 ali tudi Sd7 m Se7 s sličnim nadaljevanjem kakor v partiji. 5. Lfl—d3 Beli se torej noče s 5. c3 braniti in rajši žrtvuje, kakor navadno v sličnih variantah francoske, kmeta. Na 5. c3 bi bil črni res z Ld7 in Lb5 prišel v prednost. Uporabljajte za Vaše lase za Vaše lice 001 5 .............c5 : d4 6. o — o Sb8—d7 7. Sbl—d2 SgS—e7 8. Sd2—bS Ideja črnega je, da ne samo napad» kmeta e5, temveč z damo na Ьв tudi kmeta b2 in tako o težko Ca razvoj belega damsk^ ga lovca. Beli se je te druge neprijetnosti в postavitvijo skakača na b3 hitro iznebiL 8 .............Se7«—c6 9. Tfl—el g7—g6 Neobhodno potrebno, da brani ogroženo kraljevo krilo in obenem napravlja lovcu prostor za nov napad na e5. 10. Lcl—f4 L£8—g7 11. Ddl—d2 o — o 12. h2—h4 Beli vidi samo v napadu logično nadaljevanje za izkorlščenje svoje pozicije. Zelo v poštev pa je prihajalo enostavno Te2 Ш Tael, potem pa šele eventualno napad. 12. ..... Dbe—c7! Črni v pravem trenutku preide k inicija- ttvL 13. Dd2—e2 f7—f6! 14. e5 : f6 Seveda izsiljeno. 14 ...........DcT t f4 15. De2 : ев-f- Tf8—f7 16. f6 : g7 Sd7—e5?! Ta elegantna poteza je začetek lepe, toda napačne žrtvene kombinacije. Z eno« stavnim Sf6 bi bil imel črni dobro pozicijo. 17. Dee—e8-h Kg8 : g7 18. Tel : e5 Lc8—h3 To naj bi bila pointa Igre črnega. 19. De8 : a8 Sc6 : e5 Sedaj ima beli na videz težave, da se ubrani groženj Dg4 ln Sf3 :. 20. Da8—e8! Ta poteza, s katero se bela dama vrača ▼ igro, pa krije pravočasno vse In beH ima figuro več. 20 ...........Бе5—ев Drugega ni ker pride bela dama siceac vedno s šahom preko e5 na g3. 21. De8 : f7-f! Bell se radikalno odkrlža vseh skrbi saj idi Abeeinee napovedi sreče in nesreče. Jedro dežele je krščansko in krščanstvo eo si znali Abesinci v bojih z vsemi okoliškimi poganskimi in mohamedanskimi rodovi ohraniti skozi stoletja, toda ohranili eo si iz prastarih časov tudi nešteto pra-znovernih posebnosti. Ker smatrajo tudi vojno za nenavaden naravni dogodek, ni čuda, da skušajo s praznovernimi umetni-jami vplivati nanjo in si biti o njej pred vsem. na ta način na jasnem glede nje. Popolnoma brez praznovernih nagonov ni menda noben krščanski Abesinec. Citati v bodočnosti je priljubljena igra ob taboriščnih ognjih, ob katerih si v ostalem pripovedujejo tudi najgrozotnejše in najbolj zabavne zgodbe. Po smeri, v katero ее vije dim z grmade, ki so jo prižgali Bogu v čast, napovedujejo smer, iz katere bo prišel sovražnik. V taboriščih uporabljajo tudi prastare metode, po katerih naj bi postali vojaki in nosači varni pred sovražnikovimi kroglami. Nihče se ne odpravi z doma,ne da bi prej temeljito poblagoelo-vil svoje orožje in sebe samega pred vsemi hudimi vplivi V ta namen rabijo vsakovrstne zeli in amulete. Iz trebušne mrene zaklanih živali čitajo, da-li se bo vojna iz- Mladina na Angleškem V Angliji igrajo mladi ljudje v javnem življenju mnogo večjo vlogo kakor v ostalih evropskih državah. Seveda pa dopuščajo Angleži mladini vstop v javno življenje šele potem, ko so se prepričali, da sta se elan in volja po udejstvovanju umaknila načelom, ki splošno obvladujejo angleško psiho. Tako se dosraja, da ima Anglija mlade ministre in državne podtajnike, vseučiliške profesorje in docente, ki so jedva odrasli šolski klopi in da sedi v uredništvu največjega londonskega lista »Times« kopica resornih urednikov, ki je še nedavno pohajala univerzo. Duhovni profil Anglije je mladosten, ker nihče ne sprejema naraščaja s skepso in nezadovoljstvom seveda pa n® smemo pozabiti, da sta vsebina in oblika življenja na Angleškem glede na zgodovinske gospodarske in sociološke vzroke popolnoma drugačna kakor pri nas. tekla ugodno ali neugodno, sedaj ob koncu deževne dobe pa dobe poseben pomen tudi neurja. Abesincem sploh ne primanjkuje znamenj in načinov, s katerimi je po njihovem mnenju mogoče pogledati v bodočnost in vplivati nanjo. Duhovni in čarovniki pa imajo mnogo koristi od tega, da jih vzdržujejo v njihovem praznoverju. NASA GOSPODINJA in naša slovenska perica pereta le z dobrim domačim milom, ki je izdelano ta pri nas. To je HUBERTUS milo, kvalitetni izdelek slovenske industrije. Svoji k svojim ! Novi teleskopi Ogromni 80-colski teleskop, ki ga gradijo Američani, bo spadal kmalu med zastarele stvari. Kakor poroča neka nemška znanstvena revija, delajo ta čas načrte za zgradbo teleskopa, ki ne bo niti od daleč tako velik, a bo po svoji zmogljivosti presegal teleskop ■ premerom 2qoo col. Izdelava optičnih stekel takšnega premera je menda nemogoča, toda moderna optika ima na razpolago še vse učinkovitejša sredstva. Z normalnim lečjem je mogoče dobiti takšno evetlobnost в pomočjo svetlobne stanice in ojačevalnih cevi. Oko opazovalca ob okulariju se nadomesti s svetlobno stenico, ki spreminja svetlobne žarke ▼ električno energijo, jih poljubno ojači in ojačene spreminja spet v svetlobne žarke. Tako bi >2o00-colni< teleskop ne bil nič nemogočega več. Ce bi ne bilo ozračnih motenj, bi z električnim daljnogledom opazovali lahko življenje na Marsu— VI LAHKO PIJE TE TUDI PETROLFT toda komur je kaj za zdravje ta bo pil Strategi&n most v Abesiniji Most fti rdn 909 tm Ahebe Hiša Romejeve Julije V Veroni kani jo preurediti Cagndetljevo ЬВо speareov muzej 2o dolgo so ее bavffl ж mislijo, da Ы legendarno Capulettijevo hišo ▼ Veroni, kjer se je rodila slovita Julija, epremenili ▼ Shakespearjev muzej. Ta misel se bo sedaj menda kmalu uresničila. Neštevilni radovedneži in Shakeepearjevi častilci,ki so prihajali v Verono nalašč za to, da bi obiskali prizorišča nesmrtne tragedije in vse eno jim je bilo to, da je ta tragedija izmišljena menda od konca do traja so bili zelo razočarani, ko so videli, da stoji domnevna Romejeva hiša v napol x>drtem stanju sredi bedne mestne četrti, in ko so ob domnevnem Julijinem grobu v Kapucinski ulici duhali smrad konjskih llevov v pritličju Julijine hiše. V kratkem fco mestno oblasti eo efcieffSeb da facrrSIJo meljito remeduro. VeronsM župan Je prejel že kopice načrtov, kako naj so Jntfjk^ na ЫЗа spremeni v muzej. Eden izmed teh načrtov gre samo za tem, da M «e osnovala knjižnica Shabespearjevih del ln del, ki govorijo o Sfoakespearju, kakor tn-di zbirka vseh mogočih slikarskih, risarskih in grafičnih del iz vseh dežel sveta, ki obravnavajo Julijino in Romejeeo tragedijo. Drugi načrt predlaga tudi to, da tft vsako leto prirejali slavnostne predstave Shakespearjevih del v sloviti veronski areni, kakor tudi predavanja in zborovanja raziskovalcev Shakespearjevega dela in življenja. Smrt zaradi ugriza miši Tragičen konec popularnega krotilca zveri V neki bolnišnici ▼ Rimu je 'mrl popo-arni italijanski krotilec zveri Leonardi. Moža je ugriznila — miš in mu zastrupila kri. Leonardija so dolga desetletja občudovali obiskovalci cirkusov in so se divili njegovemu pogumu 1er spretnosti, s katero je krotil najbolj nevarne zveri. Bilo mu je malenkost zapreti se med leve v kletko, dvigati jih na svoje rame, vtikati roko v žrela tigrov, izvajati z medvedi najtežje akrobatske točke. Pri svojih vežbah in na- stopih Jo bil dostikrat poškodovan po udarcu kakšne mogočne šape, a nikoli ni pripisoval takšnim pripetljajem posebnega pomena. Pred kratkim je čistil levjo kletko in je v nekem kotu opazil miš. Začel jo je loviti in jo končno ujel, miš ga je pa pri tem ugriz -nila v roko. Rana je bila tako malenkostna, da jo je zanemaril. Nekoliko dni pozneje pa so se pokazali znaki zastrupljenja. Spravili so ga v bolnišnico, kjer mu pa zdravniki niso mogli več pomagati in je umrl. Doktorat za estetske vede Nov predmet na Kolumbijski univerzi ONO S SRCEM! Spominjajte se CMDf Slovito ameriško Kolumbijsko vseučilišče je dobilo celo vrsto novih predmetov, ki sestavljajo skupaj рталпо fakulteto za študiij lepote, t j. ženske lepote. Študij bo imel praktičen značaj, kajti slušatelji in pred vsem sllušateljSce se bodo bavfle s sestavljanjem raznih pudrov, lepoti! m krem, kako se izdelujejo črtala za ustnice in obrvi, kako se uporabljajo vea-kovretrai kozmetični preparati Pomembno ulogo bo imel študij kozmetske higiene, a izbrani predava teljti bodo govorili o umetnosti oblačenja, drugi profesorјч pa o lepih kretnjah in hojfL Poleg tega bodo specialisti predavali o literaturi in umetnosti. Iz Bruslja v Belgijski Kongo Učenje traja tri leta. Po tem času in po uspešnih izpitih prejme absolvent ozšr. absolventka naslov »doktor ja estetskih ved.« — Hladna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, ve* dite, da boste kupili plašče, sukn-'ic^ površnike, hubertus plašče, dalje obleke ш blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA ANEKDOTA Paul Bourget Ja zjutraj rad dolgo spaL Tega ni nikomur pripovedoval, ker se je sramoval Nekoč pa je bil ▼ gotfMi pri nekem prijatelju. Ta Je stopil ob IL pred-poldne v sobo, v kateri je spal romanopisec, in ga je našel ▼ postelji. »Nikar se ne čudite«, je menil Bourget, >baš ob tem času in t tem položaju delam najintenävneje. Premišljam o svojem novem romanu.« Naslednjega dne je stopil prijatelj v sobo ob 12., Bourget je Se vedno spal. Tedaj ga je prijatelj zbudil z besedami: >Dragi Bourget, preveč ее trudite. Vštanite vendar, da si malo odpočijete!« VSAK DAN ENA Pred kratkim je odpotovala iz Bruslja v Afriko skupina Belgijcev, ki potajejö Iz belgijske prestolnice v Belgijski kolesih. Na sliki vidimo nocnmne kolesarje »red odhodom b maroškega Meknesa jOprostite, jaz nisem kriva, če ste me hoteli poljubiti v trenutku, ko sem držala Igle med zobmf!« t>Vari Hem<) 1001 NOČ 1001 NEPOZABNIH UR PARIZ — BERLIN — MOSKVA — SANGHAJ — NEWYORK — PARIZ V 20 SEKUNDAH S ЖЈ A D I O M OKOLI SVETA SEN ČAROBNE PRAVLJICE JE REALIZIRAN. S PRITISKOM NA MALI GUMB VAM PRIČARA PHILIPS SPREJEMNIK VES SVET V VAŠO SOBO. NJEGOVA IZREDNA KONSTRUKCIJA, VERNA REPRODUKCIJA. NENADKRILJIVOST V KVALITETI IN CENI GA OBELEŽUJEJO KOT NAJBOLJ POVERLJIV IN NAJPRILJUBNEJŠI INVENTAR VSAKEGA DOMA. PREDNO SE ODLOČITE ZA NAKUP RADIO-APARATA, VAS PROSIMO, DA SI OGLEDATE NAŠE NAJNOVEJŠE MODELE, NAD KATERIMI STRMI VES SVET. DOSE SE PRI VSEH PHILIPS TRGOVCIH! Hericto Pavel pečarskoin keramično podjetje MARIBOR, Tafteobacbova 6 priporoča peči, štedilnike in stenske obloge. FEH JE Kokošje, parje, gosje, račje, aavadno, s strojem čiSčeuo In čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno In franko. Dobavlja se v vsaki množin) E. Vajda, čakovec Telefon štev. 69, 60, S, * CENE PERJA ZELO ZNI2ANE. ZAHTEVAJTE CENIK Ds VZORCE. KI ЈШ DOBITE BREZPLAČNO! V l&m Ksllolltni tlak za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd je edino primeren, sodoben in poceni. Izvršuje ga MÄTFR1ÄI« LJUBLJANA А I fii A 1 Я L Tyrševa 36/a vseh vrst PARCELE posestva I. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Realitetna pisarna JOŽE GRASEH Ljubljana Gledališka ulica 4. ( nasproti opere ) Telefon Int.: 33-04. Za prospekt pošljite 10 Din v znamk. PRIHAJAMO ZOPET IN PRINAŠAMO ZADNJE MODNE NOVOSTI VELEMANUFAKTUBA A. & E. SKABERNE, Ljubljana AVTOMOBILE EN MOTORNA KOLESA sprejmem v garažo z vso oskrbo proti nizkemu mesečnemu pavšalu. GARAŽE Ш MEHANIČNA DELAVNICA IVAN KOPAČ, LJUBLJANA; Frankopanska 21 (tovarna Jugo-steyr), telefon 27-75 +> TUDI PRI VAS SE MORE NASELITI SREČA, kakor se je naselila v tej hiši, k|er je preobrnila življenje vseh njenih prebivalcev in jim uresničila njihove najdražje želje. V Ljubljani vn stoji mala dvonadstropna hiša, kjer stanujejo pridni ljudje, katerih življenje kaže veliko lzprememtoo ▼ tefcu enega leta Toda varani ln mučeni so upali v bodoönoht, ki jim je prinesla srečo. Podolžnl profil te hlže kaže naslednjo sliko. Prvo leto: DRUGO NADSTROPJE Tu stanujeta dve sestri: Marija C---- stara 32 let, stenotiplstlnja ln Olga 0 ... stara 2» let, krOja-čica. V lepi harmoniji teče njuno življenje ali žalost ju objame, kadar pomislita, kako odhajajo leta; vsako dekllSko srce hrepeni po ustvaritvi lastnega ognjišia, njima pa je ta želja družinske sreče dosedaj ostala neizpolnjena. PRVO NADSTROPJE Rodbinsko življenje je bUo zadnja lete zelo udobno. Mož Janez P.. je r,a-sltižll prav dobro v zlatarski delavnici. Toda naraščajoča brezposelnost ln nje posledica — denarna kriza nista prlsanesli tudi tej družini. Oče Je postal zagrenjen pijanec. mož brez volje, otroci slabo vzgojeni ln še slabše tele sno negovani in hranjeni Mati 1e skušala nadomestiti rednika ln je se.-na lslka-la dnevnee-a zaslužka. PRITLIČJE Avgust В ... Ingenieur živi tu s svojo staro mater, jo, ki Jo tudi vzdržuje. Hotel bi se poročiti, ali okle va in omahuje. In glej življenje po enem letu v tej hiši. DRUGO MADSTROPJTB: Marija О. .. ве Je poročila e trgovčevim elnom. Da bi gospodinjstvo hitre-1e dvignila. Je tudi бе sedaj sprejemala krojaška dela na dom. Sestra Olga pa Je sklenila zakon z advokatom, pri katerem Je bila v službi. PRVO NADSTROPJE: Ko Je Janez p... dobil vero tn zaupanje vase. Je predložil svoj emu gospodarju načrt, kako bi lahko u-ravnal neko propadlo kupčijo. Z ozlrom na uspeh, M ga Je dosegel. Je zahteval ln tudi dobil družabništvo tega podjetja. Z denarjem pa se Je povrnila sreča. PRITLIČJE: Malo stanovanje Je prijetno lzprememjeno ln sedaj stanovanje Avgustove irx ter«. Semkaj prihaja Cesto na obisk v spremstvu svoje mlade žene sin — sedaj zet svojega gospodarja. Povemo pa. da to nI zgolj naključje, kako Je priSla sreča ln Izpremembe v to hiša Glej resnico I Olga, ki ni vedete, da JI Izvoljenec vrača ljubezen, J« zaprosila га pelhoanaltoo in «vljenjeko prognoao GrafoloßM barem. Na podlagi razkritij tn nasvetov, ki Jih Je prejela ln katerim je tudi točno sledi a. Je spi-znala čuvttva ln naklonjenost svojega Izvoljenca, sedanjega moža. Preden pa Je odšla na svoj novi dom, ni pozabila povedati sosedam glavni vzrok s.oje sreče. Tako Je Grafološki bureau povprašan po vseh prebivalcih te hiše postal njihov rešitelj in svetovalec, kakor Je to veem onim, kater: se mu zaupajo. Njegovo temeljito strokovno znan,-tvo ln dolge izkušnje, so ga napravile astrologa svetovnega slovesa Knjiga bi ne zadostovala, da bi povedal o vseh svojih uspehih ln zmagah. Delil Je nasvete vsem, Kateri so se mu zaupali ln saterim je lzvojeval zmago nad nesrečo ln neprlllkaml. Zadostu je. ako prelistate pisma o priznanjih, katera mu pošli ajo vsak dan hvaležni klljenti. V življenju ni slučajev, kjer bi na podlagi znanstvenega nasveta ne bilo oipomočl. Vprašanja Vaših interesov: o situacijah, katere Je treba premagati, o procesih, katere je dobiti, o namenih, katere le razložiti Vam strokoven nasvet astrologije sigurno pokaže pravo pot Ce gP r^, dosegli sreie. če čutite, da ste vredni boljšega položaja, ne oklevajte ln Izkoristite še danes p.lllko, ter pišite OrafologVemu hareau-n da Vam pošlje Vašo psihoanaliz» ln življenjsko progr.ozo. IDEALNO DOPOLNILO TOALETE... EAU DE COLOGNE v novi in okusni opremi je idealno dopolnilo PUDRU COTY. Eau de Cologne Coty osvežuje in poživlja. Puder Coty ima mil vonj in je fin. On je tajna nežne polti. EAU DE COLOGNE COTY Nova originalna steklenica s rdečim zamaškom Din 22.—, 30.—, 52.—, 84—, 142.—, 260.—. PUDER COTY Din 19.— in 34.— (plus mestna ti-ošarina) OROŽARNA J. PASTUOVIČ Zagreb, Jurišičeva nI. 1. Zastopstvo za vso Jugoslavijo tovarne F. N. (Fabrique National, Herstal). Koneean avgusta leioe smo izdali nori еешк štev. S-, ki je po izbiri in cenah najugodnejši. - Preproda- i jaloem, lovskim io strelskim društvom pošljem cenik brezplačno, sicer pa vsr.komur, ki n»m pošlje Din 3 v poštnih znamkah. Lovskim in strelskim društvom dajemo 5 do 10 odstotkov popusta pri večji množini. 1SKESE33SL33S «аааяяяз BARVANJE LAS? Srn tasje so zaree največji aepnjatelj m ta leniškega izgleda vsakega posameznika. — • Etelsior Вепзе« barva lase » vseh oijao sab počenši od svetle do najtemnejše črne barve Barvanje samo je zelo lahko, ne omaie rok. glave, niti perila, a ni škodljivo га lise. Cena škatlici 36 Din — Dobi ее v vsiki lekarni, droeeriji ш parfumeriji. — •CENTIF0L1A«. Zagreb, JuriSičeva ulica 8. Zahtevajte brezplačne ilustrovane e e o i k e! Podaljš&f si življenje! Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bole*-ni ozdraviti, slabosti oja-čiti. nestalne moremo n?vrstiti in nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslabljeni» živcev, potrtost, «guba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo Je najboljši zdravniki 80 poti. H Ti no-rejo dovesti do dobrega razpoloženja, ой-viti Tvoj značaj, napolniti Te z novim npanjem; u pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! ▼ tej mali priročei knjižid je nalolsaa-feno, kako morete v kratkem časa in brez ovire eed delom oja.fiti živce in mišice, odpraviti aiabo razpoloženje, trnd-nest, raztresenoet, »slabljenje spomina, ne-razpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Van bo nudila mnogo prijetnih ar. Postno zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchplatz 13, Abt. 87 Od režite spodnji bon, priložite nekaj Vašega rokopisa, rojstni datum, točen naslov in honorar Din 80.— za skico psihoanalize in življenjske prognoze, ter pošljite na stalno ta točno adreso Crafološki Bureau — Celje — poštni predal 106 ^АЛЛ, > ? 3 ЧЛЛПЛЛПЛЛ/кЛЛЛАЛЛЛЛЛ Ron — odrezati Priložitega pismu kot čitatelj »Jut rac, dobite psihoanalizo in skico ■. I življenske prognoze za Din 30.—. : 5 ! UVWWtnnnniVWVWW«« МППЛЛППЛЛПЛЛПЛМММЛ VESELJE je v vsej rodbini ko prinese poštar paket od tvrdke ЈГ TBGCVSja-DOM tmimvAL ТОУАЙПА-РЕИ.А • »1 • OBtaf Celje št. 20 Da pa lahko naročite po svojem okusu, zahtevajte takoj najmodernejše vzorce svile, barhenta, delena, tiskanin in raznih drugih modernih tkanin za ženske, dekliške in otroške obleke, katere prejmete brezplačno. Cene zopet zeio znižane, a izbira je velikanska! — Veliki ilustrirani cenik brezplačen! — J mm irani Я CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5— za Šifro ali daianje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« T\* odgovor, priložite MßUi Le, če zahtevate od le- ▼ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še- manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. EZBE9ZS23 Beseda 1 Din, davek f Din, sa šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Ljnbljansid izletniki! Da Iv» namerite i«l»ie «koli Moste do odcepa poti na Fužine. Gostilna »pri Iliri tki« nudi M vrsto», vini. topi« ш mrzla jedili, koline itd. Prijeten odpočitek oa vrtu. na poti Natakarica vieti na račun, dobi ».užbo takoj. Kavcija 20(10 Dm ъа prevzem potrebna. Ponudbe si a ti a sliko na J. Magdi* gostilna pri »Primorcu« Sušak 21712-1 Natakarica vešča slov. in nemškega jezika e kavcijo 3.000-4.000 Din, z dobrimi spričevali, prijaznega obnašanja, trezna in ne kadilka dobi služ- ,„„ ™ ..... ---- bo- Jstop 1. do 15. okt.t. 1. na Fužine. Priporočata se Н'Ыет restavracija Gor-Franc in Marija Patern ost. ; Radgona. 21732-18 I 21737-1 Rabljena kolesa poceni kupite pri »Promet«. Naiilrotl križen-ske cerkve. 21665-1 Gostilna »Ljublana« T Sibenlkn obali) Iz borna slovenska kuhinja, prvovrstna vina, eobe Ua tulce, cene zmer ne. Priporoča se Pranja ta Andrej 2 ulj an. 21854-18 Službo dobi 8ese ln nemške stenografije. dobi mesto v ljubljanski tovarni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takojšen nastop«. 21504-1 Natakarico mlado, zdravo, lepe zune-nojsti, veščo tudi fine kuhe, sprejmem obenem kot gospodinjo pri boljšem samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Okoličan«. 21639-1 Pilarja sprejmem na Froweln stroj št. 2. Pllarna I. Flgar, Ljubljana. 21740-1 Gospodična Išče sjtaine^ra namešče-nja v ugledni trgovski hiši, kot za^etn'ca. Ce-nlene ponudb pod »Pridna ln vestna« na ogl. odd. Jutra. 26551-2 1000 Din dam dotlčnemu, k! mi preskrbi dobro sta'no služ bo tovarniškega delavca alj kal Fličnega Cenjene ponudb0 na Jm-4a A., poštno leže"° Le-sce. 21668-2 Inkasator.ia iščpm тл avtobus s kami-innom od 10.—<16.000 Din. Tedenska plače 260 Din. Mesto stalno. VpraSati pri: Pevec. knčevlasnfk. Za. greb. Lička nI. Ii2. 21466-1 Poslovodjo - strokovnjaka za trgovino 8 sirovimi kožami, govejimi im svinjskimi. iščem, pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pol »Kože«. 21531 -1 Slaščičarja dobro eituiranega. rabim *a Fant star 33 let. tšče službo slu°re. raznašalea ali kaj podobnpsa. Zmoten tudi za priprostega kuharja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23)578-2 Prodajalka dobro verrrrana v mešani stroki, išče službo, kjerkoli Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu, ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prodajalka«. 21572-2 Pek z obrtno pravico, išče posla kot poslovodja ali skupni delavec. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Samski 7«. 21784-2 Prodajalka z daljše prakso v papirni trgovini išče službo Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Samostojna 30«. 21670-2 Barvarski mojster 38 let star, vešč. izu-rjen v bombaževim in umetni svili. specijalist za vse Barvarski mojster periekten v barvanju bombaža, pol voAne, umetne svile, trikotaže, barvanja v konopcih to kosih, barvanja na stroj (Jipperj ln barvanja aa oaiiji (Haapelkuiej, barvanja v apreturl to ti skane preje išče primerno trajno mesto. Ponudbe pod »Barvarski mojster« na oglasni oddelek »Jutra«. 21867-2 Gospodična z večletno prakso kot uradnica in vzgojiteljica Išče zaposlitve. Zna šlo en? к. o, nemško, italijansko ln glasovlr. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod značko «Gospodična«. 21379-2 Angleški Trg. potnika Izučen električar išče zaiposlltve. Zmožen Je tudi drugih del ter ima iepo pisavo. Sprejme vsako zaposlitev. Cenjene ponudbe na T.D. 100 v ogl. odd »Jutra«. 21881-2 Dekle vajena vseh hišnih del tudi kuhanja in šlva-1ч i.eii nast>pitl takoj ponudbe pod »pridna in poštena na ogl. odd. Jutra. 218*8-2 Dekle pridna ln poštena, vajena vseh hišnih del ta nekaj kuhe. išče službe za takoj. Pcnulbf na ogl. odd. Jutra pod »Pridno dekle«. 21597 2 francoski, aemikl. ite.lt- z* plasiranje kletnega s- janski pouk ш konverza- rodja za g-uetilnitarjl ri- cijo iaje z uspehom go- nogradnike in vinske tr- '?,formaciJe P" (fovce, iščemo proti veo- helčič. Črtava &Л. k im procentom. Dnevnih 21073-4 služek cca 160.- din. Naslov: »Vftuum«, Subotica Francoščino, nemščino, Italijanščino, angleščino — podučuje praktično to poceni diplomirana učiteljica — Pavla Kovač, Bleiwelso va 5-Ш. 2tm5-t Daničiče? put 16. 31698-6 Italijanščina atika. konverzaclja, iteratura. trg. korespondenca se poučuj«. Mirje 15 (Takoj za Rimskim zidom) 21.7ÖÜ-4 Akademik Potnike za vse banovine za brez-konkurenčnl, vsakomur potreben predmet, te dobro vpeljan, sprejmemo. Ponudbe pod feitro: »potnik za dober predmet« na ogl. odd. Jutra. 21657-5 Potnika za sezonski predmet Iščem proti 10V« proviziji kateri obiskuje Špecerijske trgo- InštruiTa vee predmete ta 1 vin«. Prednoet imajo pobrano aH stanovanje. Po- tu joči i antomobiloro. Na-nudbe na ogl. odd. Jutra slov v vseh posl. »Jutra« pod »Matematik«. i 21713-6 31638-4 Opremo za trgovino Šivalni stroj Motorno kolo . Hranilne vloge z^^eetvtoaml kompletno, Singer, kupim. Ponudbe i В 8 A, 350 ест OHV, po- podetelski " " " 1 r pri ' Zaidmini stroj za rezanje šunke, navedbo cene na ogl. odd. coni prodam, ledenico to drugo pro- Jutra pod »Pogrezljiv«. _ Volku. Rcsljev« 34. Vrtnar dam. Naslov, v ogl. cdd »Jutra«. _21872-6 Stroj za mašenje steklenic, poceni prodam. Naslov v ogL odd. Jutra. 21873-6 S mirno preprogo 3X4, starinsko igralno 21642-7 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje oaslova i Oin. Najmanj« toeoek 17 Din- Kislo zelje repo. novo, prvovrstno, in cele glave za што v mizo, steno za predsobo sodčkih iobavlja po brez-kovček prodam. Ogled konkurenčni сем Gustav od 10—12 dopoldne Sta ri trg 21 XL nad levo. 21380-6. Weckovi kozarci za vkuhavanje sadja L »očivja, so najboljši, kn- Erklavec, Ljubljana. Ko-deljevo 10, telefon £-91. 340-33 Najfinejše štajer. čajno maslo Klavir in francoščino redno poučujem. Ane- j ta Potočnik, strokovno diplomirana. — Beethov. nova 15 — visoko pritličje v sredi. 21751-4 šoferska šola I. Gaberščik btvši komisaT m šoferske izpite. Slomškova nI. 6, Garage Stupica. 21904Л Kot sopotnik tščem kolega t a« to Slovenijo. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Pletenine« 21720-5 Zastopnika agflnega hi nvedenega, evTbo prodaje reklamnih koledarjev, iščem. Provizija. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 217Э6-5 Trgov, pomočnik vešč špecerije, manufaktn-re, železnine in usnja, išče 10 za uro. Kongresni trg Nemško konver- zacijo in pouk nudi Izobražena gospe po Din 8 ва ото. i osebi Din primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«. 21614-2 Krojaški pomočnik za uniforme ta civil, ta velike kose. išče namešče nja, eventuelno pristopi kot družabnik z nekaj kapitala. Ponudbe pod »Vesten« na podružnico Jutra Trbovlje. 21019-2 Inteligentna gospodična 13Ш. 21388-4 Potniku ki Je ie dobre sitnlraa, oddam dobro idoč serijski predim«*. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 803« 21902-6 Francoski otroški vrtec pod strokovnim vodstvom od 1 septembra od 9 — 12 dnevno. Isto-tam konverzacijskl tečaji za odrasle to šolsko mladino v francoščini ln angleščini. Fügner-Jerej me. Ponudb» 7 navedb» dosedanj «Infbovanin na tx*1 >rdd Jutra Df>d sffro ^Zmožen št 1« 31607-1 2 pletfiri nabira Iki za aosavice. na avtomatske «trojp išč^m Hrana in «tannvmfe г hiši Pmn-ibe na »АпгеИ« Tr iiS. 31631-1 ПоЬ^яга vari'cs električnmra. г najmanj triletno prakso «r^ejmem Ponudbe pod »41581« n* Po-blicitaa. Zagreb 21716-1 išče službe Mesto sprej m-? :ud: proti stanovanju n hra.i Ponudbe Da ugi. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 31776-2 Gospodična išče v trgovskem podjetju namevenia -n p-i^ na željo kavcljoi Cenjene ponudbe na -_gi odd. Jutra p"d »S pridnostjo. napredek«. 51651-2 Natakarica išče službo v Ljubljani stara je 21 let Naslov v vseb posl. Jutra. 21752-2 Službo k otrokom išče Slovenka ali primer no, gre tudi Izven Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Poštena. 21868-2 21579-2 Mesarski pomočnik išče nameščenja. Nastopi lahko takoj Naslov v ogl. odd. Jutra. 21819-2 Fina vezilja '»prejema vsakovrstna ročna dela po najnižji ceni Trnovski pristan 16. 21855-2 Kmetski fant z dvema razredoma meščanske šole. želi mesta v trgovini. Ponudbe na Boje Pavel Nemška vas 10 p. Ribnica. Dolenjsko. 21907-2 Beseda I Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naimanjši znesek 17 Din. ^ensifcnoti Dunajski najbolje priporočani dekliški penzijonati: Penzijonat v vili po švicarskem vzorcu — Bertha Freyler"s — Nachf. Anna Metzger, Wien XIII. Maxing-gasse 6 telefon R 35275 z vsakim poukom, za vsako starost. Velik park. Času primerne cene. Obrtnik stavbne stioke, iščem me-sto hišnika, ^enj. ponudbe •a ogl. *r d Jutra K»d »Razumem več obrti«. Dekliški penzijonat -(Töchterpensionat) - C. v. Kastaly, Wien Vin. Langegasse 65, telefon A 27422. — Centralna lega — v bližini univerze. Nadaljevalna izobraževalna šola z vsakim poukom, tečaji za ku-Klavirski pouk hanje in gospodinjstvo po nizki ceni in klavir na Poseben dom za ZU-razpolago. Sv. Petra nasip naj učeče Se deklice. času primerne cene. 41. 31702-4 Inštruktor 31Ö53-2 ' izkušen, tostrulra za mali honorar nižje gimnazijce to posebno višje gimnazijce v klasičnih jezikih, mate Šivilja gre poceni šivat na dom. _______ ______ Naslov v vseb poslovalni- matiki ln drugih pred cah Jutra. metih. Prihaja na dom 31636-2 in garantira дарећ. Naslov v vseh poslovalni- Dekle želi službo pri mali rodbini Ima gospodinjsko šolo in zna samostojno ku- cah »Jutra«. Potniki Beseda I Din. davek 3 Din, za šifio ali dajanje oaslrva S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika Dec. tehtnico za 200 kg. peč na žaganje, mali stražnik (Hobelbank) ta nekaj mizarskega orodja prodam. Naslov v vseh poel. Jutra 21696-8 Harmoniko in gramofon dobro ohranjeno prodam po nizki ceml. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21648-6 Sode popolnoma nove zeHo močne, transportne od 100 do lan litrov kakor tudi rabljene od 200 litrov naprej proda Rudolf Dergan trgovec, Laško, kupi pa partijo paličnega železa raznih dimenzij, ter žičnike ta vijake, proti takojšnjenra plačila, ta prosi tozadevne ponndhe. 21698-6 pite jih pri Josip Ja?o- отгЯ ta paSH dr ala par dič. Celje. Glavni trg 14. »ezan. Kuhinjska posoda, železni- ——— na in špecerij*. I Sir v hlebčkih 21896-6 kg j0 Oj^ CERNE OSKAR Ljnbljana. Sv. Petra 35. 19248-33 Fran ja Kačič, Celovška e. 67 Krompir Premog, drva, oglje, kar- bopaqueti. 0<00n . prodam vagoneke koHčtae aiöyo-o тг.ггжю u м Železno peč malo prodam. Tjrrševa 91 suteran. 21883-6 Šivalni stroj aa usnje ali tapiseerie, j nov, nemške znamk«, za 1800 Din naprodaj. Ogleda se v ptaarni Jugo-avto, Tyrševa 36. 21913-6 WifltTf^M hmui I Din, davek j Din. aa šifro ali dajanje <-aslova i J in. Najmanjii znesek 17 Din. KOLESA aeto poeeai pH S. Rebolj & Drag Ooepoaveteka 16 38»-11 Kolo malo rabljeno ugodao da.m. Poizve se Ljubljane Ulica oa grad a ада*7-Jü iskta hranilnic, aH ii zvem včKn Jenih, zamenjam za hranilne vio-21806-10 j ge hranilnic, ki so včlanjene pri Zvezi dovenakih s&drcg. Razliko doplačaš. Poaodbe na ogi. odd. Jetra pod »Prilika«. 25ffit-J« Kupim in plačam visoko nad daevao vioge Mestne branOnic«. Kmeteke ta Ljadeke рое». Jiinice na obroke, p* dogovoru. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Izplačilo v gotovini«. ЯС91 4 _tlL bučna i Uin. davek 3 Din, aa iifio ali dajanje aaslova S Dia. Nalmanjil znesek П Dia. Pozorl Pohištvo »S«w Največja lzbera vsako ,, „ , vrstnega pohištva — sod- (do 20 vagon OY ш več) po | nlh ln kuhinjsklh oprav Din oa- za 100 kg foo na- . j^rjujemo vsa mlzarsKJ kladalna IK^taja Ponudbe d u konkurenčnll na ogl. odd. Jutra pod 1 »Ia blago« 21690-33 PIŠITE SE DANES Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20m razi. blaga. - Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju: »Paket serija B/2« z vsebino moškega, ženskega, namiznega, postelj nega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na — »Koemos«, razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarna Maribor - Dvorakova c. št. 1. Beseda 1 Din, davek 3 Din, sa Mfro ali dajanje oaslova Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Stare obleke kapnjem ta pohištvo. Grem gledat na dom. Dopisnica zadostuje. Mara Andlovic, GaUneovo nabrežje. 31618-7 Otroški voziček prodam, etojica ta košara, vse dobro ohranjeno. Liči Periša, Jesenice, Kralja Petra e. 4. 21016-6 Klavirsko harmoniko lepo, skoraj novo, prodam sa polovično ceno ta moško kolo. KoroSčeva nI. 14, Zelena jama, Kovač. 21678-6 Perzijske preproge IS ldo lepih komadov, proda: ABC, LJubljana, Medvedova e. 8, telefon Salonsko garnituro Biedermeier, ž oz longo ia pisalno mizo, vse kompletno ali po kosih, kupujem. Oferte aa ogl. odd. Jutra pod aBiedermeier«. 21690-7 Žično mrežo ca vrt, rabljeno, kupim, krog 40—60 m. Medvode it. S. 21630-7 Drva kupim oepasice, bukove, suhe 4 do 5 vagonov. Plačam v hranilnih knjižicah Me«tne hranilnice. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Suhe drva«. 21777-7 Gozdno steljo več voBov ln slamorea-nloo, rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. F. Tool, Poljanska 36. 21503-7 Parni kotel stoječ, 6 de 10 Kv. metrov , , б do 8 Atm. kupim kom-34-44 (poleg gorenj, kolo- , pleten. Ing. La baš, Zagreb Vinski trgovci gostilničarji pozor! Ker sem v tnkajfenjem sie-zu Slov. Konjic, dobro poznan, želim nakupovati proti mali proviziji dober štajerski vinski mošt, po zelo zmerni ceni. Interesenti, kupci naj se obrnejo na naeiov Leopold Nagode Ziče pošta Loče. 21706-88 r#r# Beseda 1 Din, davek 3 Dia, sa šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Dia NOVO ! NOVO ! RADIO VBA, ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času. Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite Jo v vsaki boljši radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu L HIRSCH, Novi Sad Radio aparat baterijski, dobro ohranjen, garantiran, kupim Ponudbe e navedbo tipe to cene: Narodna šola Predoslje, p. Kranj. 21853-9 cenah. Spalnice omare • postelje kuh. oprave . 1700 Din . 400 » . 150 . 700 kuh. kredenca . 425 kuh. mize . . 120 kuh. ctoU . . 50 otročje postelje 325 otročji vložki . 60 madraci . . . 220 > žični vložki . . 90 » otročji madraci 140 » Dobi m tudi na obroke. Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. 4 Vaameno ЬгалЯое кпЈШве Mestne hraaOnice. 21796-18 Knjižice f vseh zavodov kopna po najvtfji ceoL Sporočite zarod. zneeek ta eeoo м naslov GRASEK J02B (zastopnik »Ftaaaefer«) Ljubljana. Gledališka 4. Paiefoa 33-04. 20674-1« Hranilne кпјШсе j«dransfco - podunweske banke all imetja n* tekočem računu pri tem zavodu do Din SOuOOO. kupim takoj. РстжГЬе na oglasni oddelek Jtv-tra pod zna^K> »Lajne«. 21233-H Hranilne knjiSce kupi« Kmetske poeoJUw ljubljanske аковс«. Panrad-b« «i oji *dd. Jotza pod »Plačilo takoj«. Hranilne knjBlce vseh denarnih zavodov tudi podeželskih, topimo to plačamo ugražno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod meuXua wffl-fca«. . 23S7S-36 Pohištvo Popisana firma opozarja dotlčne mizarje, ki govorijo, da Je naše pohištvo slabše izdelano od drugih, da bodemo vsako tako go« na ogl. odd. Jutra, šf.ino, italijanščino m kla-I 21632-ž vir. Kolodvorska ul 11 ori- ; - as09-5 Za centralne kurjave se nudi izvrsten kurjač ki tličje. Instruiram ž1708^ Dva provizijska potnika agil na, m prodajo čoko- latinščino lade j,, bonbonov ačem za je poklicen strojnik in bi ta vse predmete nižje gim- takoj. Ponudbe na ogl. prevzel mesto hišnika. Je nazije z uspehom in росе- odd. Jutra pod »Uveden« ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vieokošolka« 21/768-4 j « 211584-6 poročen in ima i (troka. Njegova sposobno«* je vsestranska. Govori slovensko ta nemško ter srbo- tirvatsko Sposoben je stro- InŠtruktOria - i СО I ü'f? • P0®1"? " jepisja nadalje grafičnih ** D obdeluje z «rtom Sloveni- koi litoa-rafiie käme nemščine Iščem. Ponudbe jo. Mala kolekcija špece-dei kot Utogratije. tame na ^ Jutra ^ dje PMmdbe pod »Doda- »Dober«. 21766-4 tek« na ogL odd. Jutra . 21.685-5 Kot sopotnik iščem potnik«, ki trajno ■grafije, notiska ta cinkografije. Zato bi bil prav sposoben za bskarniška podjetja ali _ za skladiščnika inka.-anta | Г rancoscino itd Najboljša priporočila, j poučuje v Franciji izpra-preteklost neoporečna. Po- šana gospodična po direktni nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Neumoren m vesten delavec«. 21640-8 mptodi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Francoščina«. 21547-4 Zastopnika agilnega za loco delo sprejmem. Pismene ponudbe na M. Z&bka, Ljubljana VII., Sv. Jerneja 53. 21807-6 Dvoje oken dvodelnih ln 1 enodelno dobro ohranjenih naprodaj, Rožna dol. c. III-6. 21790-6 Tabernakelj omaro S komodi ta več drugih antičnih predmetov, proda: ABC, LJubljajia, Medvedova e. 8 telefon 24-44 poleg gorenj, kolodvora). 218100 Stekleno steno ln plinski štedilnik kupimo takoj Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »štedilnik«. 21860-0 Pletilni stroj št. 8—50 Ideal poceni prodam. Kolodvorska 28 218ЭТ-0 Aspidistre 30 do 60 peresne, lepe seien« naprodaj. Sel Jat. Napoleonov trg 6. 21880-6 Kompleten instrnmentarij za jamsko merjenje s kom-1, takoj prodam. Ivan Selenburgova 6. aiwo-0 Ljubljanska 81-34. TeL Ы10-7 Železno posteljo šivalni stroj to kuh. kred en 00 kupim. Ponud. be pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra. 21860-7 Spalnico in kuhinjo kompletno, moderno to dobro ohranjeno kupim Ponudbe ж opisom ln ceno na ogL odd. Jutra pod »Pohištvo«. 21850-7 Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje ln prodaja po najvišjih dnevnih cenah ln veako množino Justin Gu-stlnčlč. Maribor Tfctten-bachova «lica 14 235-7 Kratek klavir knlem «trvne, prodam. Oddam tedJ opremljeno sobo • pn«^bnim vhodom. Ие terftnikova 30, Bežigrad, priti-č je. 31835-7 »Sang nnd Klang« rabljene, ktiprm. Ponudbe na Klomenčič Vlado, učitelj, Velika Nedelja. žisa* OM limuzino 4 do б sedetno, ttabHne karoserije, črn, telo lep v**z, v prvovrstnem stanju ta Tatra • dvociltadrski, dobavni voz, prijavljen kot osebni, proda Merkur, Maribor, Melj« 12. 90084-10 Dvotonski Chenrolet model 1Й2», iaarjo ali dele кпртв. Avto Jo lahko v neuporabnem stanja. Ponudbe i navedbo eeoe na Simon Pire, Podaark _ 81510-10 Osebni avto prodam ali camenjaa aa tovornega. Vo« Je v brea-hibnem stanju, ima ieet popolnoma novih balonskih gum. Jote Pleviak, Trbovlje, ШИ-Ш0 Motor 600 «еж, dobre shranjen ugodno naprodaj. Oigi er jeva 6. Most« Družabnika dobro vpeljana trgovina s mešanjin blagom, radi povečanja prometa. Sedanji meeečai promet Dta 100.000. Po-nadbe t večjim kapitalom je nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«. 21010-10 Več hranilnih vlog v vrednosti 100.000 Dta, dobre podeletake hranilnice, včlanjene pri Zadružni zvozi, prodam najviije-mu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Prilika«. 23023-10 Ureditev dolgov potom Boduft ta aodB& poravnav. Вдоге« v konkural veh ta vseh sko-obrtnft poefihT ne kpjigovdske revizija, seetava ta aprohaeija Man 5. Preskrba kredüoi, nasvet» glede braaflnik vtag ta plasiranja htit. Vsi poeU kmečke zaščite. Edtaa koDoeetJooliaaa komereijelna pinaiani L O J Z В ZA JC, LjuWJaea, ЯеДаПЯка uSea 7. Triefoa 86-UR Hranilne кпјШее prodate аИ kupite najbolje potoai Hdae poetoranje. РтШо&џ saaake. Rudolf Zore, LJablJaaa, OiedafHka Ы, 12. Telefon 36-10. 2B00* G. Tho Rotman: življenje Jakca Такса Avtomobil odprt aH zaprt, 4 de 0 aedeien, kupim na obroke ali na kilometrak». Vaa-mea ga toda v najoa. V račun dan kontpletno вето (ein jeve potittaaao spalnico. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »limuzina«. _Ю016-1« 4 sedežni avto Nn, lahko Л mbBte, da Je zadela Ä, ^UinÄl; f^ ^t^^J^1' "S «nn ш bflo - - - ' kaj zavidati ! Mkäke pa ni пй&Ъ, te no naprodaj. Pojae-n-la 3a;e Iz prijaoioati D asa i g o. t. Ljubljana. Ы jo tako mokra obrala domov; ozrli ее je ft* RnJilii nii aMnmohib :»JUTROc St 226: =18 rWeSdJa, 29. »ербешВд W3S -. КпДйсо Ljubljana* mestne hra prodam. Ponudbe na с gl. odd. Jutra pod »ш»ј višji ponudnik.«. 903-16 Vlogo Itestne hranilnice Ptuj Din 20.000, prodajamo jako po-voljno. Stedovna zadruga, Zagreb, Varšavska 6. 21520-16 Vložne knjižice aakup — prodaja — posoda - ii.vftiijt za gotovino, uajpovoijneje POSLOVNI ZAVOD D. D. .Zagreb, Praška ul. &/IL Telefon interurban 88 38. Vee informacije brezplač n». 1997Ž-16 Knjižice Kmefte posojilnice, plačam najboljše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik«. 21846-1« Družabnika ali financirja n dobro podjetje, sprej- Lokal v novi niši prometne lege oddam s septembrom. informacije pri ogl. odd. Jutra __aisi&oa Dve skladišči eno t pisarno, oddam ta oktober 1935 ▼ Spodnji Sifeki, Celovška e. 50. 21565-19 ' Zamenjati j m Seli ix zdravstvenih odrov dobro idoi* industrij •ko podjetje * pri»«-roim v bližini JUh bor* tli ik« i Maribora. Eventualni predlogi pod »Zamenjava« m ogl. odd. Jati». 21465-20 Zemljišče Gostilno oddam v Ljublj. okolici zanesljivi osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilna« me. Ponudbe odd. Jutra pod ijiл yoajetje«. aa ogl. »Zanee- 91031-16 Kompanjona я nekaj denarjem, ki bi ko* potnik prevzel prodajo, iščem. Ponudbe pod »49« na ogl. odd. Jutra. 21010-16 Kompanjona aa dobro podjetje, z vetjim zneskom, sprejmem, Po-»urlbe pod »1>1« na ogl. ood. Jutra. 91920-16 Hranilne knjižice Vzajemne posojilnice. Ljudske posojilnice. Mestne hranilnice ln Kme-skega hranil, in posojil doma v Ljubljani kupim po zelo visoki ceni. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačilo v goto-21911-16 Dolarsko vlogo JPrve hrvatske štedionice prodam najbrrl jüt-mu ponudniku ali kupim hišo za vlogo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K rase«. 21379-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Škofij Loki, kupim proti gotovini. Ponudbe na naslov Pahor, LJubljana pošt. Ieže-бе. 21(7 мяевогаа. Ponndbe aa odd. Jntra pod »Ban- ашб-ei Realitetna pisarna ADAMiC ALBIN Ljubljana, Gosposvetska S. Proda: VILO novozidano, trista- , novanjsko, velik vrt. Cena ka. _ Sisnima eksistenca aiO.OOO, Bežigrad, agilni ohiteJji. Potrebno H[g0 enodružinsko, 2000 161.000,- Din Prodaja: Po- кт_ ш Trta. CeM go.ooo. plnvnira Pavlekovič Zagreb ■ gj^ka. Ilica 144. 2Г703-1® Pridobitna podietja: trgovine, trafike, in dn< trije, hotele, restavracije, gostilne. bufete, obrtna podjetja, kavarne, posesti, vile. hiše, stavbižča prodaja in posreduje nakup. naclo in uspešno: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. Ili^a ш. — PARCELO pri Tivoliju, kv. m po Din 100. 21661-20 Lokal ob državni ces+i primeren za krojača aJi brivca, poceni oddfl.m. Naslov v vseh poel. Jutra. 21708-19 Pisarniške prostore v pritličju oddam. Tyrševa 36. 2i771-l£ Trgovski lokal s drveuia «kktdiečema, oddam v Ljutomeru, na prometni ulici, nasproti pošte, v nsijtan. A. H-erndl, Ljutomer. 21б7(к1в Fotografski atelje dobro vpe^ljaji, oddam v najem. Sprejmem tudi pomočnika. Ponudbe na ogl. odd. JutTa pod »Atelje«. 21ÜÜ-19 Trafiko oddaan najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Takoj tralika«. 21.732-09 Lokal Pozor kupci! Predmestje LJubljane, ugodni nakup enonad-strqpne, dvodružinske vogalne hiže po tri sobe, kabinet. ehrambo, zaprto verando, kletjo, 917Л^1Л pralnico, pritikline. ШШг1И eleiktrika, plin, vodovod parket, ograjen vrt. — Samo knjižice dobrih ljubljanskih zavodov-mogoče nekaj gotovine. Lahko prevzem hipoteke 115.000. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Knjižice«. 21765-20 Hišo novo zidano 4 stanovanjsko poceni naprodaj, 5 mlnut od tramvajske postaje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21849-20 m primerno stanovanje na " perilerajt ižčem. Ponudbe na ogl oda Jutra pod 21Ö06-1S 50—70.000 Din vložim v aktivno rentabilno podjetje. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Sodelova- i vpeljan za Мэпао nje 1* 21621-16 Posojilo 4000 Din jtujno iščem za pričetek obrti. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na Rudolf Jus, alikax, Guštanj. 2160Й-16 Lep prostor oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21793-19 Knjižico Kmetske posojilnice prodam same proti gotovini, glasečo se na znesek Din 82.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra jpod »Hitre«. 21792-16 Hranilne knjižice Celjskih, ptujskih, mariborskih hranilnic In Ljubljanske kredtne banke kupimo, Gotovina takoj BANČNO KOM ZAVOD Maribor. Aleksandrova 40. Za odgovor Din 3.- 2Г.90Ё-.16 Opozorilo Mnogo denarja prihranite, ako brez prekupčevalcev kupite ali pro-daste . Hranilne knjižice Naslove kupcev ln prodajalcev dobite edino pri BANČNO KOM ZAVODU Maribor, zastopstvo I.'ubljana, TVr'p-▼a e. 36. 21901-16 Hranilne knjižice vseh zavodov, kupujemo ln prodajamo najugodneje. Adamič, zasopnik U. Stedovne zadruge« Ljub! lana, Gosposvet-вка 8. 21862-16 Kavarno v c-en trn Zagreba, elegantno opremljeno, poceni prodamo. Vprašati pod »41571c pri Publicitas, Zagreb, Ilica 9. 21ö3ß-il9 Beseda 1 Cin, davek 1 Din, za šilro ali dajanje oaslo i 5 Din. Naiir>anjši zne-.a 17 Din. Pekarno na prometnem kraju vzamem v najem. Plačam odškodnino. Pojasnila na: Dragutin Lach, Zlatar. 31710-17 \Wfl, Beseda 1 Din. davek 3 Г'п. ia Siiro ali daianie naslova 5 Din Naitraniši znesek 17 Dio- Rn nzmeo prodam lobro močo. ki ima koncesijo tndi ia tr-govtno • oapirjem ln knji garno. v večjfTn traju Slovenije Naslov v т«еђ poslovalnicah Jutra 21474-18 Za november termin oddam na Krakovskem na-sipnlfl lokal « portalom in ,tr v^Hka okna d'viatno •fbt^novanje ->b«tojpče ii treh -^b Emil Vav>nšek Ljubljana, Selenburpnva I. 214S8-19 1 Mlekarno oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21936-17 Beseda 1 Din. Javek 3 D:n. za iifro ali dajanjr oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enodružinsko vilo v Celju s krasnim vrtom, ugoiino proda Okorn, Lava Celje. 21671-20 Ca 16.000 m2 zemljišča ugodno naprodaj v Diižini nove oerkve. Elektrika o dovod, dober zemljiščni materija! na mestu V эо štev oridejo tudi knji "e dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojas nila iaje Miškec Mirko, brusilniea stekla. Ljubljana VI! Medvedova 38. telefon 35-75. 21667-20 Mlin naprodaj pn železniški postaji. v industrijskem • mestu, brez vsake konkurence. Ponud br na ogi. odd. Jutra pod šifro »Velik promet«. 31047-20 Kmetsko hišico kupim, manjšo, z nekoliko vta na Gorenjskem. Po nndbe [»od značko >Г(и)ко-jenec« na ogl. odd. Jutra. 21633-20 Ugodna prilika Prodam lepo stavbeno parcelo, Trnovsko predmestje, v knjižicah Mestne hranilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela v kniiži-cah« 21797-20 Donosno hišo v oentru Ljubljane prodam. Cena je Din 800.000 in se obrestuje netto po 8%. Ponudbe pod ?jnačko »Sigurna naložba« rta Ogl. odd. Jutra 21851-20 Stavbne parcele naprodaj v Sp. šiškl; Krasna lega proti plačilu knjižic Kmetske Ljubljanske posojilnice pre vzem hipoteke istotam. Poizve Sp. Šlska Dreni-kova ul. 44. 21854-20 Stavbno parcelo v Mariboru Magdalensto predmestje, 3.0ÜT) kv. m. prodam. Ev. razdelim na dva ali tri dtfie. Krasna lega, obdelana vrtnarska njiva. Kupcu se nudi izredno ugodna stavbena možnost, ker je pesek in gramoz na licu mf**ta. Pnnudbs na podružnico Jutra v Celju pod »Ugodno za upokojence«. 21692-20 Hišo 4—6 stanovanjsko kupim v mestu ali bližini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Hiša«. 21874-20 Stanovanjsko hišo vilo ali eno stanovanje v hiši kupim. Ne v stro-gm centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Mariborčan. 21875-20 Posestvo ižčeim v najem, v gornji Savinjski dolini. Manjše, za večletno dobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrt«. 21078-20 3 nadstropno hišo v centru mesta, ugodno prodam. Poered ovalci izključeni. Samo resni re-flektanti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21922-20 Enosob. stanovanje s kuhinjo, pritlično oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21775-21 Stanovanje 1 soba s kuhinjo, oddam za oktober ali november. Vprašati pra Benkovič. VeJ. Stradon 5. 91773-21 Trisobno stanovanje e pritiklinami, oddam X novembrom. Robbova 26 (Sv. stol). 21786-31 Sončno stanovanje dvosobno kabinet, s T>rl-tik imml, ba'kon, I. nadstropje, za noveinoer oida.m, Podrožnik С. I. 22. 21682-21 Dvosob. stanovanje parketirano s pritiklinami oddam v vili zraven hotela Bellewue. 2L762-21 Dvosob. stanovanje visokopritličje, »olnčoo oddam za Din 350. Poizve «e pekarne Megužar n« Dolenjski oeeti. 91760-21 V vili oddam lepo dvoeoteo eoo? no stanovanje z vsemi pritiklin« mli ter kopalnico boljši stranki, z novan brom. Postojnska ul. 30. Petsob. stanovanje komfortno v sredini mesta oddam s 1. novembrom t.l. Naslov v vseh posl. Jutra 31770-21 Kletno stanovanje enosobno t vrtom oddam Kodeljevo 137. 2Ш8-31 Dvosob. stanovanje ■ kabinetom, oddam s 1. novembrom ob Mladinskem domu St. 3, Kodeljevo. ausio-ai Trisobno stanovanje ▼ L in Ш. nadrtropj« ■ souporabo vrta, oddam ■ 1. novembrom. Ponudbe oa ogL. odd. Jutra pod »Centrom nrsta«. 2101.4*1 V novi vili oddam stanovanje a tremi sobami, kopalnico ln pritiklinami Henlgman Zgor. Šiška vlzavl nove 6ole. 21885 21 I Opremljeno •obo aolnöno, poseben vbod. oddam n» Rimski ceeti IteFlor v vseh posioral-nlrah Jutta. XI881-23 Opremljeno sobo lepo m eoindao i elektriko oddam gospodu, go nodlčnl ali dijakoma Medvedva а-Ш.. lenro 21887-23. Stanovanja 3eseds 1 Din. davek 1 Din. za iifro aH dajaaje našlo»« 5 Din. NaimiajSI tnestk 17 Dlo. Enosob. stanovanje Učs samski gospod za 1. okt. ▼ Udmat, Zelena jama ali Kodeljevo. Ponudbe podati na »A.G.« poštni predal 290. Ljubljana. 31756-žla Za Jesenice ali Slov. Javornik iščem dvo aU tri gobno stanovanje eolnčno z vsemi pritikl. Cenj. ponudbe na podružnice Jutra na Jesenicah pod H. H. 21642-21» Samec soliden, driavnl nrsdnft, išče prarao. sončno malo stanovanje. Pisma H »Strogi center« na ogi. odd. Jetra. Ив7»-Э1а Sobo taihlnjo ln pritikline „ nekaj vrta lSčem ва november, okolica Moste ta Bežigrad, ponudbe proeim na oglasni odd. Jutra, »3 osebe«. 21820-21a Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za 1. november. Glince e. I ät äa. • 91004-21 Dvosob. stanovanje lepo podpritličje oddam takoj. Povšetova 37, Ko deljevo. 21689-21 Enosob. stanovanje suho oddam. Stepanja vas &t. 50. 21822-21 Trisobno stanovanje komfortno oddam za 1 november. Poizve se v drogeriji Hermes, Miklošičeva e 30. 21821-21 Enosob. stanovanje se odda v Zg. šiškl. Po-zve se »Naša Sloga« Tyrševa с. 17 2179121 Trisobno stanovanje sončno in komfortno, plin--ka kotaJniim кЫ družabnik z večjim kapitalom. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Mesar« 21761-30 Katera dama Ы pomagala akademiku v denaj-ni zadregi? Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra p«, d »Pomoč«. 31931-34 Mlad fant v dobri državni službi, žeft spoznati mbjšo gospodično radi pozne ji« ženitve. R'*ne ponudbe s stike na ogl. odd. Jutra pod »Avi-jatičar«. E9Ö6-S4 Mlad trgovec simpatičen išče sebi primemo življenjsko tova-rlšloo. Dopi.se na podr. Jutra v Mariboru pod »Harmonija« 21865-34 Cltre Novodobno igranje na cltre poučuje Emil Mesgo-lite. Junčičov trg 2/II. 31933-35 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Jabolka namizna, zlatorumenka, ka-nada, gambovci, bobovec, viniki, ledrovke in drugih zimskih vrst, dobavlja v poljubnih količinah. Zeeh-ner Henrik, trgovec, Libe-liče pri Dravogradu. 21176-34 Jabolka namiaaa, oteesena In jedilni krompir, vagooske koli-čme, kupuje Jugofruct, Celje. 31560-94 Za 2 dijaka (sina in hčerko) iščem stanovanje, za hčerko vso oekrbo. Ponudbe pod »Nujno« na ogl. odd. Jutra. 21731-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, za oktober. išče stalna vižja državna uradnica. Eventuelno tudi hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Stalnost«. 31&76-20» Zimska jabolka najžlahtn«jšft štajerskih tr-počih vrst razpošilja tudi privatnikom, Vlaetelinetvo »Koetrivnižka Slatina, pošta Podplat. 21709-38 Živa-li Kunci sngora beli, čistokrvni ia rekai, sivi, poceni naprodaj. Avg. Kolun, Tržišče, Rogaška Slatina. 81606-27 Katero dekle gospodična aU udovic» ml pomore z Din 20.000 odpreti trgovino v la«tni hiši. Posredniki nagrado. Aleksander, Brežice . o/S. Poeterestante. 81772-30 Ivan Lacknerr, preparator izdelovanj« ok usekov za klobuk« (Gamsbartj od jelenov, gamsov ter Jazbe-eev. Razno okrasno perje. Cer» od Din &Ä) delje. Celje, Gubčeva ulica št. 2. 21896-30 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenat Cerne — juveHr Ljnbijama, Wolfova ulica 3 Dražbe Vabijo ee kupci gostilničarji, trgovet, mesarji Ja peki na dražbo enoaadstropn« goetUničar-ske biše v LJubljani na Vidovdaneki cesti 16. nasproti hiralnice. Dražba bo L oktobra ob K» na sodišča, soba 16. Hiša bo s podaljšanjem Ilirske ulice postala vogalna in je zato pripravna za vsako obrt. Gotovine potrebno vsaj 40.000 Dia. Informacije Einspielerjeva 28, Bežigrad. ЯШЗ-С2 Sobo Bčeta sestri dijakinji. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Zmerna eena«. 21823-23a Opremljeno sobo s štedilnikom in posebnim vhodom iščem za takoj ali 15. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod 613. 21S13-23a Opremljeno sobo pritlično mirno najraje centrum lš*e starejša dama. Ponudbe g ceno na ogL odd. »Jutra« pod Sterv. »48« 21848-23a Prazno sobo »epaiirano, s soraporabo kopalnice, v vili ЬИти a1! * centre, Wče nhm gow«vRčne za 1. november. Ceni. poondbe na ogl. odd. Jutra pod »•Mirna soba«. 81ЯЭ6-20а Preprosto sobo рпмпм, separirano. iJčem za 16. oktober ali pozneje. Ponudbe pod »Plačam več mesecev vnaprej« na orf. odd. Jutra. 21039-33a Soliden akademik išče mirno in svetlo sobo # souporabo kopalnice, v bližini univerze. Ponudbe na ogl- odd. Jntra "»od »1 oktober«. 21698-ЗЗа Beseda 1 Din. davek 3 Din, za iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia 2 stroja kombinirana, f krožne Sago, vrtalnim ia reskalnim »trojem, eden skoraj po polnoma nov, prodamo tudi na knjižice Mestne hrajiilnice. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska ulica. 21796-20 Peki pozor! Prodam delilni stroj ta drug Inventar. Vinko Vidmar, Moste pri Ljubljani Vodnikova 4. 21788-28 Retnington portable pisalni stroj, skoraj nov, prodam. Na ogled pri tvrdLi Prolog, Wolfova L 21638-29 Navijalni stroj * H2 vreteni in pietilni Mroj St. ЗЦ/80 cm, skoraj nova, poceni naprodaj. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 31904-29 Avtomatično (Dajend (tee) Trg. vajenca iščem za Speoerijeko trg. iz Ljubljane aü okolice. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod «Marljivi učenec« 81106-44 Učenca Bče večja trgovine i mešanim blagom na deželi. Predpogoj — močan zdrav fant, poštenih starišev s zadostno šolsko izobrazbo. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 31699-44 Za mesarja bi se rad izučil 16-le* star fant zdrav in močan. Kavčič Anton, Stara vas 30 2iri. 316Se-44 Vsaka beseda 2 Din; davek ^ Din. aa iifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši inesek 21 Din. Vdova stara 48 let. slmpatttna želi prijateljstva z go. spodam starlm 46 do 86 let, dobro sltulranim. ako simpatija tudi možitev mogoča. Ločenol niso izključeni Ponudbe na ogL odri. »Jutra« pod 6Шх> »Osamljen sam«. 21253-25 Ženitvena Dosredovaaja bolJKh riojev irrrStrjemo najvestneje. RacpošBjnaao informativne prospekte preti predpiačiln 10 din. v poštnih znamkah diskretno »Rezor«, Zagreb, pošta 3 Velika izbera prrovretnih partij obeh rtojev. Mlad gospod naobnažen s stalno sHiSm» ž^li poročiti simpatično gospodično s nekaj premoženja. Resne ponudbe e stt-ko, katero se vras. Ponudb« na osi. odd. Jotra pod šifro »Sreča«. 31738-35 Ženitev žbttm tnonja 2 ^иро* dom starosti 56 let. Imam dobro vpeljano obrt. Prednost Imajo te-LetznlčarJl. Ponudbe na ogL ocH Jutra pod šifro pozna Jesen. 2UNMS Profesorja aH dmgega akademKar^a v stalni državni, banovinski službi, bi poročila gospodična čist« preteklosti, hči boca4ih staršev. Dopirf na ogl. odd. Jutra pod »Savinka«. 21886« 15-letna deklica « dežele zdrava, spretna, želi vstopiti z vso oekrbo i v hiši kot vajepka k Sivi- i Iji, v trgovino ali drugo obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A«, 8178444 Učenka z mak) maturo se Seli izučiti v trgovini galanterije ali manufaktu-rije-špeoarlje. Cenj, ponudbe na Franko Min-ka Val Vodnikova ul. 13. . Ljubljana. 21650-44 Lastnik večje moderne usnjarne skupna vrednost 800.000 Din, samski, star SB let, srednje velikoeti, soliden, bi se poročil z gospodično iz boljše družine, staro 20 do 80 let m « premoženjem 15Г1 do 160.000 Ks. Vdove niso izključene. Dopis« s ogl. odd. Jutra pod šifro »Kožar«. 16659-35 želim poročiti zaetopDO, inteligentno gospodinjo 30—10 let. isaooo Din premoženja za podjetje. Ponudb« na ogi. odd. Jutra pod »Poštenost«. 21301-® Vdovec dri. udužbenec in poeent-nik, želi poročati dekle 30—40 let staro z 80.0«) Din gotovine, s katero bi začel srečno novo življenje. Biti mora dobra gospodinja, neoporečna in ljubiteljica otrok. Naeiov v veeh poslovalnicah Jutra. 31607-36 Fant TB M star, zdrav, pošte-nfc staršev, se želi izučiti v trgovmi, tadi na deželi, z oskrbo v h®i. Prediz-obrazba tagov*a šoia. Ла-siov v veeh poslovalnicah Jutra. 81681-44 Sin gostilničarja in poeeetnfka, star 96 let, v večjem mestu na Gorenjskem, s premoženjem v vrednosti 300.000 Din, želi poročiti gospodično, staro od 18—86 let, z doto najmanj 50.000 Din. Samo r«we ponudbe e fotografijo na ogi. odd. Jutra pod »Sigurna ekeietenca*. 2с83е-25 Frizer i dobrošdočnn i*»«, želi poročiti gospodično s nekaj gotovine. Oenj. ponudbe na podružnico Jntra v Celju pod značko »Dobri gospodinja«. Fotografsko učenko sprejme fotoatelje Pogačnik, Ljubljana, Aleksandrova resta 3. S928-44 Informacije Рге&Пс hladilne naprave so najboljše in najcenejše. Zahtevajte prospekte in brexobvecen obisk Juhlad, Ljubljana FrantiikaMka «Kca i». 4. (Tovarna Skofja Loka) r'JL-- Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro all daianje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Osamljena gospodična ieN dopisovati ж inteligentnim gospodom. Resni dopisi pod »Dober prijatelj« na podružnico Jutra v Mariboru. 21633431 riiiljil—il kovač v Zabrecnici, pwtt-cujem žaljive besede, katere sem govoril o Mariji V Ork, poeestnici v Vrb» št. 81 Obžalujem te besede in se Mariji Tovk zahvaljujem, da je päa od tožb«. Kadi pomanjkanja znania se СеИ seznaniti t drž. uslužbencem »K upokojen-oem od 4P—60 let v svrho ženitve šivilja z obrtjo. Resne ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dobra gospodinja«. 21900-34 Grafolog ta hirosof N. Sandln čkl v Ljubljani člta: karakter, preteklost, sedanjost tn bodočnost. Sprejema: Vsak dan od 9-12 ln 8-7 Ostanem Se malo časa. Naslov: Ljubljana. Hotel Slon. soba 64. 21745-31 Naznanjam da otwjrlut 1. oktobra trgovino nvllntovaklh potrebščin v LJubljani Sv. Petra c. 17 ter se priporočam. Mira Rlto-nja. 81877-31 =*TUTRÜ« St. 520Г- тг= -WeSeJja, Ж eepSemfira 1935: «R«ax- stoß s svojimi novimi PLAŠČI, OBLEKAMI PLETENIM MODELI glede okusa, kakovosti in cen vedno NA VIŠKU ČASA Ilustrirano modno poročilo na željo brezplačno v inozemstvo. (Passite tta zaščitni жпа/cf «Jbtrfjb -m , čiščenje Ж ,sVjef|3njesvi%: kovina Ш DOMAbiPROIZVOb! «p- У 4? Ж ei? J> «v . <1>» Novost v veselje turistom, lovcem, športnikom, In izletnikom Je nova patentna nogavica, Ы z npleteno manšeto ne propušča v čevelj prahu, peska, snega itd. Ko je čevelj obut, zavihamo nogavico čez gornji rob čevlja in nemogoče je, da bi kaj prišlo v čevelj.--Nogavice so dobijo povsod. Danes v gostilno k PANJU, Ljubljana, Vegova ul. 10., kjer se boste najbolje in najceneje zabavali, toči se novi sladki mošt, kakor tudi priznano najboljši dolenjski cviček ta fina štajerska naravna sortirana vina. Ob vsakem času raznovrstna gorka in mrzla jedila, vrt, balinišče, koncert, vabljeni vsi prijatelji dobre sladke kapljice. — Se priporoča GOSTILNIČAR. Usnjarsko podjetje 53 let obstoječe prodam ali dam v najem takoj po zelo ugodnih cenah. Kupec rabi 25.000 Din gotovine, ostalo plača v knjižicah ali pa prevzame hipoteko. Najemnina nizka, dela dovolj, takojšen nastop. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7798 milo za zobe se mnogo ponareja, ker je odlično. Varujte se teh cenenih po-tvorb, ki škodljivo delujejo na Vaše zobe. - Zahtevajte povsod izrečno pravi Botot. Generalno zastopstvo: D. Pechmajou & Cie. Zemun. PREPRIČAJTE SE neobvezno in videli boste, da nakupite vse manufakturno blago najbolje in najceneje pri nas. Tenisflanele od . » « Flanela enobarvna T.a . štofbarhend ...» Volneni krep 130 cm . Belo blago: Kontenina 80 cm . . Sifon ..„,.. Sifon Ia ..... . Din > » » > > > 5.50 9.— 13.— 60.— 4.— 5.50 9,— Inlet za pernice » * Gradi za madrace . » Belo za prte . . > < Brisače meter . » » Kontenina 150 cm . » Belo za rjuhe .... Belo za карпе 180 cm Din 10.— > 18.— » 20.— > 7.— > 12.— > 17.— » 24.50 Pri odjemu celega kosa poseben popust. NARODNI MAGAZIN SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA — MESTNI TRG 17. I Mestni pogrebni и v mi Občina Ljubljana Zapustil naju je danes za vedno najin najdražji CSvicIoii Volar višji pošt. kontrolor v pokoju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 30. septembra 1935. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala dne 7. oktobra 1935. v cerkvi sv. Jerneja v Sp. Šiški. Ljubljana, dne 28. septembra 1935. Giza, roj. Volkar in Desa — hčerki. NAZNANILO Trgovina viktoh m se nahaja od 1. oktobra dalje na Tyrsevi (Dunajski cesti) št. 12, dvorišče. (Hiša Matjan) ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ki smo jih prejeli ob smrti naše preljube, dobre mame, stare mame itd. gospe HELENE DROBNIČ vdove po lesnem trgovcu in posestniku se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo: preč. duhovščini, ugled, uradništvu O. U. Z. D. z gosp. ravnateljem dr. Jož. Bohincem na čelu, gosp. zdravnikom zastopnikom Z. B. Z., direktorju liceja gosp. dr. Jugu, gosp. katehetu dr. Dolinarju, razrednici gospej Uršičevi in učenkam III. žen. real, gimnazije, vsem darovalcem cvetja, vsem sorodnikom številnim prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli ta v tako častnem številu spremili našo pokojno mamo k večnemu počitku. Bog bodi vsem obilen plačnik! ŽALUJOČI OSTALI. Vel. Staravas-Ljubljana, dne 29. septembra 1935. PRISPELI SO NOVI MODELI RADIOAPARATOV vodečih svetovnih znamk. - Ugodni plačilni pogoji pri „Tehnik" Josip Banjai, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 20. Otvoritev gostilne Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril svojo prejšnjo gostilno na Aleksandrovi cesti 38. Priporočam se s prvovrstno kuhinjo in iz bornim najstarejšim vinom. Sprejemajo se tudi abonenti na hrano. LJUDEVIT VLAHOVIC. —ДИИИ GLASBILD; йгЬпйЗеп ppisnona Ш NAJPOPOLNEJŠA in cenejši KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOÄL3ALNA TVRDKA r. SCHNEIDER. IZDELOVANJE &LASBIL IN' GLASBENIH PRITEKUN • ZAGREB »HikcH^auLlO/cr Violine_od bin TlrnaMzgarl Havajske katere. Kitare___• -148.- i I krjmatiüie Mandoline.,-98.- - tefoÄ iarmonike • • r5,- • g najceneje. ZRHTEVfl-JFE ШИК "Ида - v.",: ■ •• - Ч- -v LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7, poverjeništvo: Ljubljana, Tyrseva 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu septembru 1935: Lah Jožef, posestnik, Nadole — Žetale, Razlag Anica, poštna kontrolorka, Ljubljana, Poženelj Ivan, kovač, Ljubljana, Vezjak Julijana, posestnica, Sv. Miklavž, Filač, Jožef, posestnik, Slovenjgradec, Zangger Valburga, žena čevljarskega mojstra, Muta, Polančič Katarina^ perica, Maribor, Petoroš Marija, zasebnica, Celje, Pogorevčnik Marija, zasebnica, Farna vas, Godec Štefan, orožnik v pokoju, Stari log, Brdnik Miha, prevžitkar, Preloge, Bohinc Ivana, učiteljica v pokoju, Ljubljana, Haring Leopold, prevžitkar, Dolena, Plut Matija, prevžitkar, Klošter, Lesnika Mihael, nadučitelj v pokoju, Studenci, Lužar Marija, žena višjega šolskega nadzornika, Ljubljana, Bojane Betina, zasebnica, Maribor, Petek Martin, prevžitkar, Starše — Št. Janž na Dr. р., Korpar Janez, prevžitkar, Domova, Schuraj Marija, vdova, Maribor, Herga Franc, gostilničar, Dornova, Jurgec Franc, želar, Rogoznica, Mitrovič Gjuro, polkovnik v pokoju, Maribor, Kramer Marija, žena tesarja, Bezena, Krump Anton, delavec opekarne, Zgornja Hudinja, Kos Lorenc, tovarniški kovač, Sp. Muta, Tence Ivan, posestnik, Sv. Križ, Simonič Marija, prevžitkarica, Velka, Schlehan Kari, inšpektor monopolske uprave v pokoju, Ljubljana, Griljanc Jože, posestnik, Saleš, Jaklič Marija, vdova po grajskem oskrbniku, Gabrska gora, Bergles Anton, delavec, Maribor, Beranič Martin, posestnik, Ptuj, Premerstein Josip, trgovec, Kranj. Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 299.100.—. Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. BLAGAJNIŠKO NACELSTVO. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Prane Jezeršek — Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vaj f Qnbljani