75. številka._Ljubljana, v soboto 4. aprila._XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MOD.
-^-rnn. v--— .
Izhaja vsak dan areftcr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafiuna se po 10^kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deželo toliko vefi, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plaftuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravnifitvn naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Častiti volilci!
Na shodu volilcev dne 30. marcija t. 1. se je soglasno sklenilo: volil naj bi se za poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljanskega v državni zbor gospod Josip Kussir.
Na podlagi tega sklepa si usoja podpisani odbor častitim volilcem naj-topleje priporočati, da bi se 7. aprila t. 1. v obilnem številu udeležili volitve in volili za poslanca mesta Ljubljane v državni zbor gospoda
Josipa Kudarja^
posestnika  in trgovske in obrtniške zbornice člana v Ljubljani.
V Ljubljani, 3. aprila 1891.
Za narodni volilni odbor: Murnik.
Bolgarske razmere.
Čitatelji nadi ne bodo nam šteli v zlo, če še jedenkrat obrnemo svoje oči tja doli na jug, v oni kot Balkanskega poluotoka, kjer leži nesrečna Bolgarska, lepa rodovitna dežela, odrešena izpod krutega turškega gospodarstva h krvjo tisoč in tisoč slovanskih bratov, ki so za osvobojenje svojih krščanskih in slovanskih soplemenikov junaško se borili in krvaveli na brezštevilnih bojiščih. Po končani vojni mislil |e vsakdo, zdaj napočijo srečneji dnevi nesrečni deželi, a ni bilo tako.
Grda nehvaležnost nasproti največjemu svojemu dobrotniku, pripravila je ob prestol in tirala iz dežele prvega njenega kneza, ki danes daleč od nekdanje svoje vladavine premišlja ob minljivosti vsega pozemskega sijaja. Burni dogodki, ki bo se ponavljali drug za drugim, neso dali ubogi deželi priti do miru, razburjali so in begali narod, da je bil konečno vesel, ko je dobil zopet novega kneza v osebi sedaj vladajočega Koburžana.
S tem pa se nikakor ni vrnil mir v deželo. Znano je, da po jasnih določilih Berolinskega traktata morajo vse siguatarne velesile priznati kneza
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Pred muogimi leti praznoval Bem v prijetni narodni družbi v Mtiriboru Silvestrov večer. Bilo nas je lepo število. Razveu znanih rodoljubov iz raznih krajev zelenega Malega Štajerja, bil je prisoten tudi lep venec Mariborskih krasotic in dočim so gospodje na jednem konci dvorane uglabljali se v kolikor toliko nehvaležno politiko, zabavali smo se na drugem konci v gostobesednem razgovoru z dražestnimi hčerkami Eve.
Ko se je kazalec premaknil na polunoč, ustal je jeden gospodov, prijel vitko čašico s penečo vsebino v roke in nagovoril prisotno gospodo. V svojem govoru je mej drugim šaljivo opazil, da smo se Slovenci tudi že uvrstili v kolo kulturnih narodov, ker si kdaj in kdaj tudi že privoščimo šampanjca. Naposled Želel nam je za bodoče leto vsakovrstne sreče, da bi napvedovali na vse strani in srečno živeli „kolikor kapljic, toliko Iettf.
Dovtipni govor vzbudil je splošno odobravanje
kot tacega. Rusija, ki je največje žrtve prinesla za osvobojenje Bolgarije, ki je žrtovala tisoče svojih junakov in milijone rubljev v vojni zn osvoboditev kri-Btijanov, baš ona ni nikdar priznala veljavnost izvolitvi kneza Koburžana. Ona in Francoska protestovali sta večkrat proti „usurpatorjiV Niti Avstro Ogerska iu Angleška, ki se nesta nikdar kazali nasprotni sedanjemu knezu, nesta ga priznali formelno, kakor se Nemčija ni posebno ogrevala zanj in Italija, ki se v zadnjem času kaže jako hladna.
A svet se je nekako privadil na „status quo* in pozabil, da tam doli v onem ^hudournem kotu" tiči vedna nevarnost za evropski mir. Vender pa so krvavi dogodki, ki so se žalibog ponavljali vedno, kalili ta mir prepogostokrat, opozarjali so Evropo, da naj bole oprezna in ne zaupa navideznemu miru in zadovoljnouti, o kateri so tako radi govorili laž-njivi proroki, da omamijo ostali svet in ga zazib-Ijejo v zaupno spauje.
Ne 8ezali bi danes nazaj po teb stvareh, o katerih smo že na kratko govorili nedavno, da nam ne daje povoda kritični dan 6. aprila, to je oni dan, ko poteče petletna doba, za katero se je bivši bolgarski knez Aleksander Batenberški imenoval gnvernerjem vzhodne Rumelije. Ko je namreč nastal Plovdivski prevrat in se je združila faktično južna Bolgarija — to je pod turškem guvernerjem stoječa vzhodna Rumelija — s severno kneževino, našlo se je sredstvo, da se je na Carigrajski konferenci imenoval knez Aleksander guvernerjem vzhodne Rumelije. Turški „berat" s katerim se mu je podelilo to dostojanstvo, govori o petih letih. Jutri poteče ta petletna doba za dostojanstvo guvernerja, katero je na tihem prešlo od Aleksandra Batenberškega na sedanjega bolgarskega kneza. Razni francoski in angleški čaBniki označili so dan 6. aprila kot kritičen dan, ter so navajali nevarnost, da ta dan utegne črn oblak diplomatičnih not in ugovorov za-temniti evropsko politično ohnebje. Bilo je splošno mnenje, da se bode kaj zgodilo.
Tak je bil položaj., ko se je dogodil Sofijski atentat, o katerem se navzlic vsem preiskavam, ki se vrše gotovo z vso strogostjo, do danes še ne ve nič natančnejega. Da je evropsko javno mnenje v tem vprašanji razdeljeno v dva nasprotna tabora, je povsem naravno. Sovražniki Rusije kar brez vseh
in čestitanje, in od takrat, ko so bile govorjene, bo govornikove besede deloma že meso postale. Napredovali Miio v marsičem. Politifiko gibanje začelo se je oživljati, obtok krvi v telesu narodovem bil je vedno krepkeji, prišla je doba taborov in izrednega oduševljenja, narodna zavest širila se je vedno bolj, jednakomerno ž njo pa delovanje na leposlovnem in umetniškem polji in tudi gospod plemeniti šampanjec se je v nas toli udomačil, da ga že ne pogrešamo na nobeni veselici, na nobenem banketu, katerih poslednjih tedaj, ko je bila napominana Silvestrova veselica, še nikjer v nas ni bilo.
Najmočneje smo napredovali na časnikarskem polji. Poprej prinašale so nam jedino izvrstne „Novice" tedensko politiško hrano, sedaj pa imamo listov v izobilji in za vse potrebe. Kakor za „Matico Slovensko", gre tudi v tem oziru štajerskim Slovencem zasluga, da so poprijeti inicijativo in pospešili našega časnikarstva razvoj. Ustanovili so skoro hkratu in z veliki žrtvami dva lista, iz katerih jednega je v teku čaBa nastal naš sedanji dnevnik, ki pa ima za časnikarstvo razvoj tudi svoje zasluge. Kakor v starem zakonu, ko so če možje rodili, kakor nam jasno priča znani „genuit-ovan-
dokazov trdijo in za gotovo kar naravnost izrekajo, da atentat je rusko delo, drugi sodijo bolj mirno bolj objektivno in iščejo uzroke v nezadovoljnosti, katera vlada v Bolgariji vsled Stambulove diktature. Da je sledujemu ta atentat, kateremu je srečno utekel, napeljal le vodo na njegov mlin, je gotovo. Z nekako opravičeno strogostjo segel je po vseh svojih nasprotnikih, katerim sicer ni lahko mogel do živega, ter jih dal pahniti v ječo, Češ, da so sumni. In zares poroča nam telegraf iz Sofije, kako se sega po vseh onih osobah, katere so le najmanje na sumu, da so Rusiji prijazni, kajti to je menda pod Stambulovora v Bolgariji največja pregreha. Toda to le mimogrede.
Sploh se je balo in mislilo, da bodeta Rusija in Francija porabili priliko, ter vložili formelni in slovesni protest za dan 6. aprila proti „usurpatorji" in njega vladi, za kar bi bili celo opravičeni, ker, kakor smo že rekli, nobena vlada ni formeluo priznala kneza, nekatere pa bo že večkrat ugovarjale. Nemški kancelar Caprivi zavzema v tem vprašanji isto nevtralno stališče, kakor ga je imel Bismarck, ki je večkrat se izrazil, da bolgarsko vprašanje zanj ni vredno kosti niti jednega pomeranskega grenadira. Italija pa se je, odkar je na čeln liiini-sterBtva markeze Rudini, oddaljila od prejšnjega stališča, katero je zavzemal Criepi, ter se izdatno približala onemu stališči, katero imata Rusija in Francija. Protestu, ako bi se torej vložil od katere strani, bilo bi težko ugovarjati formalno, in zatorei se je zares z neko bojazljivostjo gledalo nasproti temu kritičnemu dnevu evropske politike.
Vendar pa so najnovejša poročila o tej zudevi pomirljiva. Kakor se namreč poroča iz Berolina, so popolnoma neosnovane vesti, katere sta podajala ruski „Nord* in francoski „Tempu", ter se oporeka, da bi bila Rusija dozdaj v Beroliuu ali pa kje drugod stavila kake diplomatične zahteve zaradi vprašanja o guvernerskem dostojanstvu Vzhodne Rumelije. Če pa Rusija tega ni storila, gotovo tudi druge vlasti ne bodo tega vprašanja spravljale na dan, zlasti tudi Francija ne, ki je dozdaj solidarno postopala i Rusijo glede bolgarskih zadev.
Rusija in Francija torej bržkone ne bodeta storili ničesar in kritični dan bode šel mirno mimo nas, stvari na Balkanu in v Bolgariji pa bodo šle
gelij", tako je tudi „Narod" porodil „Slovenca", ki je svojemu očetu tako podoben, glede oblike in razdelitve gradiva tako v okvir urezan, da svojega izvora pri najboljši volji zatajevati ne more. Prvi dnevnik rodil je druzega, liberalec rodil je klerikalca.
In s tem porodom nastopila nam je nova doba, začeli so nastopati kapelani kot Časnikarji. Bismarck je nekoč rekel: „ Časnikar jo človek, ki je svoj poklic zgrešil". Mislim, da pri tem ni cikal na kapelane v beli Ljubljani, ker jih najbrže ne pozna, a kdor ve, kako so nekaterniki mej njimi nekdaj, predno so zlezli v semeniško lupino, gojili zelo ateistične nazore, a vidi sedaj njih popolnoma izopačeno pisavo, ne bode mogel pregnati suma, da so gospodje zares zgrešili svoj poklic.
Jaz tega z matematično gotovostjo pri nobenem drugem ne trdim, pač pn pri kapelanu Kalanu: On je svoj poklic zgrešil tudi kot časnikar, kajti tako koniuzno ne piše nihče na ozemlji slovenskem, kakor on. Kaj je že vse natvezel potrpežljivim bralcem svojimi Opisaval jim je netopirje s kljuni, diburjeva gnezda, napeljal že I. 1805. železnico po Evropi in tako dalje „cum gratia in infi-
svojo pot naprej. Za Stambulova prišel bode prej ali slej plačilni dan, kajti nad njim bodo se obistinile besede, katere je nedavno pisal Pariški pFigaroM, da Stambulov uanareč misli, da je Balkanski Bis-mark, pa je IeCrispi Bolgarije. Isto pot, katero sta pred njim šla velika vropska državnika, šel bode tudi ta diktator v miniaturi, ko pride njegov čas. če se taka velikana, kakor sta bila Bismarck in Crispi nesta mogla vzdržati, bode to javaljne mogoče domišljavemu pritlikovcu.
Rusija pokazala je že pri mnogih drugih prilikah, da je miroljubna, in da je nikakor ni volja zarad bolgarskih bomatij kaliti evropskega miru in se zapletati prav po nepotrebnem v nevarne komplikacije. Na laž bode postavila vse one klevetnike, ki bi radi svetu dokazali, da ona išče le priložnosti, da bi razvnela boj, ki bode osodopolen za vso Evropo.
Politični razgled.
No fra u j c dežele.
V Ljubljani, 4. aprila. Narodna vprašanja v državnem zboru*
Kakor je povsem naravno, se mladoćeški „Narodni liaty" odločno izrekajo proti temu, da bi v novem državnem zboru narodna in jezikovna vprašanja bila tako rekoč izključena. S tem bi se le podpiralo nemškega jezika gospodarstvo. Mladočeški poslanci bodO v državnem zboru negovali ta vprašanja in se borili ne samo za ravnopravnost narodno in jezikovo svojega naroda, nego tudi vseh drugih nenemških narodov. Da o slovenskih naših poslancih pričakujemo isto, izrekli smo že včeraj na drugem mestu.
Klerika!na stranka na Češkem.
Namestu staročeške stranke, katera je prišla popolnoma ob vso veljavo, osnovala se bode menda na Češkem nova konservativno klerikalna stranka. Pri shodu katoliškega društva v Pragi, naznanil je predsednik da bode odbor preskrbel potrebno, da se sklice katoliški kongres, na katerem naj bi se posvetovalo ob ustanovljenji klerikalno konservativne stranke. Ta shod naj bi se sklical v šolskih počitnicah. Upa se pridobiti nekatere klerikalne elemente, kateri so dozdai hodili s Staročehi, ki pa se nečejo pridružiti Mladočehom.
(lovor princa Se/nearmenberaa 41 i naredil baš ugodnega utiša v uekaterih krogih. V pficijoznih organih so poudarja, ila princ ne zavzema v češkem konservativnem velikem posestvu tacega stališča, da bi se njegov govor smel /.mat rat i kot izjava stranke. Poudarja se, da je njegov govor v nasprotji z dejanskim obnašanjem konservativnega plemstva v zadevi sprave in z izjavami poklicanih vodij stranke, ter ga je utegnil govoriti boli kot član klerikalnega društva, nego pa v imenu velike, čislane iu uplivne politične skupine. Z druge strani se poudarja, da hi princ ne bil govoril tako odkritosrčno, če bi no bil gotov, da mu pritrdijo njegovi pristaši.
Volitve za trgovinsko zbornico v Plznu.
Pri dopolnilnih volitvah za trgovinsko zbornico v Plzni zmagali ho v oddelku rudarskem in velike industrije nemški kandidatje. V srednji trgovini prodrli so češki kandidatje po kompromisu, v srednjem obrtu zmagali so Staročehi, v mali trgovini in malem obrtu zmagali so Mludočehi. Zbornica šteje sedaj 17 mladočeških, 8 staročeških iu 11 nemških odbornikov.
Češke sprave konec. Nesrečne češke sprave, ki je prouzročila toliko razburjenosti mej češkim narodom, ki je v prvi vrsti
uitum. Kdor njegov „kolosbrodoB* čita, smeje se pomilovalno tudi tedaj, kedar načnejo gospod Andrej politišk hlebec in pisarijo, da je železnica kmetu peto kolo pri vozu, ali kadar se spravijo nad mestni zbor Ljubljanski in mu bero „levite", da kar vse poka — smehu.
Gospod Andrej hudujejo ae nad zlim gospodarstvom, jndikujejo, kako neznosna so bremena in bi sploh po stari svoji navadi radi nahujskali vo-lilce proti neljubi jim stranki. V svoji brezmejni plitvosti ne povedo nič positivnega, ne navajajo nobenih številk, tudi neso razkrili modrosti svoje, kako bi oni vso stvar uravnali, kako davkoplačevalcem bremena zlujšali. Človek bi se skoro osmelil misliti, da bodo gospod Andrej posezali v žep in vohlcein dali kaj cvenka izpod jialca, ko bi ne vedel, da so strijčeve petice sicer okrogle, a veuder ne brez konca in kraja in ko bi že ne bili doživeli, da so gospod Andrej za tako „mazanje" žeMi zelo neprijetne nasledke. Ker je torej ta misel neosnovana, moramo že vsi skupaj še počakati, dokler se nas gospod Andrej v svoji milosti ne usmili in določno ne pove, v čem, v katerih postavkah je mestno gospodarstvo napačno in kako bi je on uredil. Dokler
pokopala staročeško stranko, je zdaj menda definitivno konec. Najprej pokopali so jo Mladočehi, potem zagrebla jo je s svojim porazom staročeška stranka, zdaj pa se jej odreka tudi češko plemstvo, kakor to kaže govor princa Scbvvarzenberga, ki se je izrekel proti njej. Mi ne pristavljamo druzega negd: R. i  p. "
Občinske volitve na JDunaji bile so jako živjihue, deloma celo burne, da je prišlo do tepežev, tako v notranjem mestu, kjer so se sprijeli liberalci in antisemiti, da je morala vmes poBšfci policija, k\ je zaprla vei oseb. Da so v tretjem razredu voljeni v ve$fci vejtiui 4'kor'o Rami antisemiti, poročali smo že včeraj po teb'gratičnih poročilih. Odločilne ca bodočo večino občinskega! zastopa bodo volitve v drugem razredu, ki voli 8. t. m. Na Dunaji je židovska levičarska stranka v narodu popolnoma izgubila tla, to se je zdaj pokazalo že drugič.
V u a nje <li /avr.
Atentat v Sofiji.
O morilcih finančnega ministra Belčeva še policija nema nobenega sledu. Misli se, da so skriti v kaki hiši v Sofiji, ter da čakajo ugodnega tre notka, ko bode ponehala paznost, s katero se zd .j obkoluje vse mesto, ki je obdano z vojaškim kordonom na vse strani.
Kakor se trdi, ima bolgarska vlada dokaze v rokah, da je bil atentat skrbno pripravljen in zelo razširjen. Umoriti so hoteli ministre Stambulova, Živkova in Grekova. Sredi s7 a te zarote sta baje v Carigradu in v Belemgradu in so zapleteni mnogi članki ruBofilske stranke v Sofiji. V Carigradu zaprla je turška policij h. na zahtevo bolgarske vlade več šumnih oseb.
Ruske translokacije.
Vest o translokaeiji 22. ruske divizije na mejo in o preloženji kavkažkih polkov v Volbinijo se preklicuje. Ta translokacija je pač namenjena, a za poznejši čas. Nikucega uzroka torej ni za bojazen, da bi Rusija v bližnjem času nameravala kako akcijo. Tako se poroča v „Allg. Ztg." iz Berollna in zdi se nam popolnoma verjetno.
Ministerstvo Trikupis v obtožbi.
V grški zbornici v Atenah bila je 1. t. m. razprava o predlogu, da se ministerstvo Trikupis obtoži. Po precej živahni debati sklenila je zbornica z CO proti 30 glasom, da se sestavi komisija 12 članov, katera bode preiskavala obnašanje vseh članov prejšnjega ministerstva. Opozicija se ni udeleževala pri razpravi. Uspeh te preiskovalne komisije predložil se bode zbornici v jesenskem zasedanji.
Spor mej Italijo in severno Ameriko.
Po poročilih iz Washingtona izrazil je Blaine italijanskemu poslaniku baronu Fava svoje obžalovanje, da hoče odpotovati, ter se izjavil, da je vlada pripravljena dovoliti odškodovanje sorodnikom umorjenih, kakor hitro bode dognana preiskava. Kaznovanja krivcev pa vlada no more že naprej obljubiti, ker bi s tem segla v sudnijsko preiskavo, ki se vrši. Na to izjavo odgovoril je italijanski poslovodja markeze Fraucaviilu, da Italija vzame na znanje izjavo vlade, da priznava dolžnost dati odškodnino sorodnikom umorjenih. Glede kaznovanja pa ne zahteva Italija druzega. nego da se takoj začne redna sodnijska preiskava. S tem bila bi stvar dognana. Krvave glave pri volitvah.
Na Irskem bili so ob velikonočnih praznikih krvavi izgredi pri volilnih agitacijah. V Sligo stepli so se pristaši Pnrnella in Davitta s palicami mej soboj na stopnicah mestne hiše. Parnell sam dobil je udarec po glavi, a njegova stranka je zmagala ter imela shod v mestni dvorani, Davitt in njegovi pristaši pa so morali ostati na trgu. Tristo konstablerjev z nasajenimi bodali, držalo je
tega ne stori, ni nič boljši, marveč še mnogo Rla-beji, nego urednik jetičnega „Laibacher Wochen-blatt-a", ki si že davno več ne upa tako neslano napadati mestnega gospodarstva.
Imenitni možje imajo navadno svojo šolo in uspehi mojstrov vzbujajo ndepte in učence. Naših Ka-lanov stopinje začeli so sedaj pobirati cerkovniki.
Tudi oni Čutijo se poklicane za časnikarje. Njih delavnost je sicer še skromna, ali kdor jih opazuje, kako hodijo s tiskovnim zakonom pod pazduho globoko zamišljeni okolu, mora se veseliti ta-cemu napredku. Za sedaj vrgli so se na popravke in glasoviti § 19. jim je že jednako priročen, kakor utrinjač, s katerim v cerkvah sveče usekavajo. Jaz jim tega veselja in sporta ne zavidam, saj se še o živalicah pravi: „Jedeš Thierchen hat sein Plai-Birchen !u
In tako smo se preverili, kako smo lepo napredovali celo v cerkovniških krogih. Le v naravi letos ni napredka. Prišla je bela nedelja, a letos ni bela valed bujnega cvetja, ampak zaradi snežne odeje, ki še vedno krije naravo in zabraujuje lepe vigredi prihod. Upajmo, da se skoro zvrši preobrat na bolje in da nam dojde „zeleni Juriju ! s.
razburjeue nasprotnike vsaksebi, da se neso pobili. Tudi v okolici prišlo je do krvavih tepežev io je morala  policija  braniti  Mac Carthvance.
Boj mej delavci in orožniki. V Moorvoodu v Pensilvaniji pričlo je dne 1. t. m. do boj« mej strajkujočimi delavci in orožniki- Okoli 400 delavcev napalo je neko poslopje, razbilo vrata in streljalo na orožnike ter nekatere izrnej njih ranilo. Orožniki streljali so potem na delavce ter je bilo sedem ubitih, mnogo pa ranjenih. Poz-neja poročila pravijo da je bilo ubit !i 1] delavcev, ranjenih pa 27. Vsi so inozemci.
Dopisi.
Iz JLJublJtftiie. (Reorganizacija magistratu ili uradov.) Mnogo io ob raznih prilikah govorilo se je o reorganizaciji magistratnih uradov, poklicani in nepoklicani utikali so se v to stvar ter izražali o tem svoja mnenja, prava ali neprava, na to se mnogokrat ni oziralo, nekaterim bil je glavni namen zabavljanje; pogostokrat čuli smo razna, včasih popolnoma neumestna zabavljanja od ljudi j, ki o magistratnih uradih niti pojma nimajo, še mati j pa o poslu tnagistratrih uradnikov. Da je organizacija magistratnih uradov, ali bolje rečeno, reguiovauje plač magistratnih uradnikov živa potreba, tega mnenja smo odločno tudi mi, kajti nikjer na božjem svetu ne najdemo v glavnih mestih z ozirom na sedanje razmere tako slabo plačanih uradnikov, kakor jih ima naša občina, iu jirav beraška mora že biti ona mestna občina, ki plačuje svojemu uradniku 500 gld. na leto, kakor je to pri občini Ljubljanski, ki ima še vedno kaucelista s plačo 500 gld. O organizaciji mestnih uradov Čuli smo govoriti že v nekolikih sejah našega občiuskega sveta ; tudi v zadnji seji udaril je nek mestni odbornik ob to struno, ter pri tej priliki kritikoval ali bolje rečeno, hotel kritikovati knjigovodstvo mestnega vodovoda, mestno blagajnice, mestno davkarijo, predlaganje proračunov in polaganje računskih zaključkov. Ne čudimo se omenjenemu gospodu, da se mu to večinoma ni posrečilo, kajti bil je jako slabo informovan, o nekaterih stvareh pa niti jasnih pojmov nima; nehote prišle so uatn na um besede našega pesuika: „Le čevlje sodi naj kojiitar."
Ker pri magistratnih uradih nahajamo le mestno blagajnicu, mestno davkarijo in mestno računarstvo, ki so v pravem pomenu besede organizacije potrebni, - - pri vseh družili uradih je le več govoriti o regulovauji dosedanjemu času neprimernih plač, — hočemo na podlagi nam došlib informacij in zanesljivih podatkov napraviti v glavnih potezah načrt, kako si mi mislimo temeljito orgauizacijo navedenih treh uradov, katerim pridenemo še mestnega vodovoda knjigovodstvo, o katerem se nismo doslej in se tudi tako kmalu ne bomo prepričali, da je kot tako zase potrebno.
Zdaj oskrbuje vse delo, ki pripada mestni blagajnici, davkariji, knjigovodstvu, računarstvu, mestnega vodovoda knjigovodstvu in mestnemu davčnemu eksekutorju, jednajst moči, katerim plača mestna občina okroglo 7300 gld. na leto. Vsi ti uradi so zdaj ločeni ter poslujejo vsak zase. Po našem prepričanji je to nepotrebno, ker se jim lahko da vsa druga oblika, se delo drugače in primerneje razdeli ter se ves posel lahko izvrši s sedmimi, ali naj Že bo z osmimi močmi. Mi bi napravili le dva uruda, to je mestno blagajnice in pa mestno knjigovodstvo. Glavni in najva/.noji posel izročili bi mi knjigovodstvu, v katerem bi poslovali računovodja, jeden oficijal, dva asistenta in jeden praktikant; tu imel bi tudi vsaj prostor mestni davčni eksekutor, tedaj vkupe 6 moril. Tu vodile bi se vse knjige, ki so zdaj pri mestni blagajnici, pri mestni davkariji in pri mestnem vodovodu, tu bi se izvrševali vsi proračuui, računski zaključki, mesečni izkazi o dohodkih io troških (doslej neobičajni), izkazi o zaostankih, izkazi za finančno direkcijo i. dr.; tu bila bi likvidacija vsakaterib dohodkov iu troškov, mestnemu knjigo* vodstvu došli bi vsi izplačil tikajoči se akti pred ekspedicijo, semkaj spadali bi sploh vsi posli, katere izvršuje dobro urejeuo, od blagajnice ločeuo knjigovodstvo ali računovodstvo. Mestna blagajnica bila bi le izvršujoč urad; ta bi prejemala in izplačevala le to in nič druzega, kar jej likviduje mestno knjigovodstvo. V mestni blagajnici posloval bi mestni blagajnik, ki bi le prejemal in izplačeval po knjigovodstvu lik vido vane zneske, naj se tičejo mestne upravu sploh ali pa raznih zakladov
MF~ Dalje v prilogi, "^pfl
Prilog« „?sittvenskemu Narodu*4 St. 75, dnž 4. aprila 1891.
in ustanov, 0 katerimi upravlja mestna občina, kakor tudi vse davke, katere prejema zdaj mestna davkarija. Blagajniku na strani bil bi blagajnični kontrolor, ki bi upisaval vse dohodke in troške v dotične dnevnike in zapiske.
In koliko bi stal ves ta aparat, ako Be plače sedanjim razmeram, kakor tudi delu primerno določijo? Recimo, da bi imela knjigovodja in blagajnik po 1200 gld. je ..... 2400 gld , dve petletnici po 200 gld. in akt. do-
klade po 200 gld. je..... 400 „
oticijal in kontrolor imela bi po 900 gld. je    1800 „ dve petletnici po 100 gld. iu akt. doklade
po 150 gld. je....... 500 „
dva asistenta po GOO gld. je ...        1200 „ dve petletnici po 100 gld. in akt. doklade
po 100 gld. je........ 400 „
praktikantu......... 400 ..
in davčnemu eksekutorju..... 540 „
ter pavšal za obleko in nagrade <;<)
stalo bi torej vse vkup . , 7700 gld., torej toliko, kolikor doslej. S tem bilo bi ustreženo uradnikom, ker bi se jim plače času primerno zvišale, mestna občina imela bi pa temeljito organi-zovano knjigovodstvo in blagajnico, katera urada bi bila uzorna v vsakem oziru, ter ustrezala vsaki zahtevi, a delo bilo bi razdeljeno tako natančno in ob jednem tako praktično, da bi ga najbolj vestna in temeljita evalvncija primerneje razdeliti ne mogla.
Reklo se nam bode, kje pa imamo uradnika, ki bi se postavil na čelo tako organizovanemu računovodstvu, ki bi kot čila, spretna in povsem iz-vežbana moč energično posegel vmes, ter s potrebno notranjo organizacijo dal celi stvari še le pravo življenje? Ugovarjalo se bode morebiti, kje je pa uradnik, ki bi prevzel tako težaven posel mestnega blagajnika, kajti, kur zdaj izvršujeti dve moči, slonelo bi potem vse ua ramah jedne osebe? Ne bojte se! Res je in žal, da jedini uradnik, katerega bi lahko brez vse skrbi postavili na računovodje ali pa blagajnika mesto, je že dlje Časa bolan in da bi njegovemu zdravju morebiti sploh ne ugujalo prevzeti utrudljivi in na živce jako neugodno uplivaioči posel blagajnika, a okreval bode gotovo toliko, da bode lahko prevzel posel knjigovodje iu da bode s prirojeno mu bistroumnostjo, spretnostjo, urnostjo in vsestransko izvežbanostjo v kratkem času spravil računovodstvo v pravi tir. Ako se službe razpišejo, kar je pri vsaki reorganizaciji navadno, oglasilo se bode gotovo toliko prosilcev, da si boste lahko izbrali čilo, urno in spretno moč za blagajniški posel. Druge moči pa imate, deloma izborne.
Kakor smo že v začetku omenili, je to le načrt v glavnih potezah, v podrobnosti se tukaj spuščati ne moremo, za to nedostaje nam prostora, bilo bi tudi preobširno; to tudi ne treba, kajti v mestnem zastopu sedi nekaj gospodov, ki so v knjigovodskih in blagajniških zadevah veščaki, brez dvoma ukrenili bodo pravo pot ter uredili ta dva urada tako, da boata v vsacem oziru poslovala uzorno.
Vemo pa tudi, da se nam bode od te ali one strani ugovarjalo, črš, to ne gre tako lahko, to je neizvedljivo, za ta posel bode premalo močij. Varate 8e, ali pa neste dobro informovani. Res je, da smo pri določilu števila oseb mislili v prvi vrsti na čile, ume in spretne uradnike, a nzir jemali smo tudi na substitucije vsled bolezni ali pa odpusta, tudi kak počasnež s plitvim razumom bil nam je v mislih, saj tudi uiei pšenico najdemo pleve, zato smo pa tudi mesto neobhoduo potrebnih 7 uradnikov v poštev jemali še osmo moč, tako, da ne pridete tako lahko v zadrego. Sploh pa, kakor smo omenili, smo dobro informovani in pripravljeni smo, na vsak ugovor, naj že pride od katere koli strani, odgovoriti takoj.
■z i'elovea 3.aprila. (Magistrat in Mohorjeva družba.) Človek bi mislil, da bode magistrat vesel, da hoče Mohorjeva družba veliko, lepo hišo zidati, ker bi Celovški rokodelci mnogo tisoč zaslužili. Ker bi imela hiša stati na Vetrinj-skem pasu (Viktringer-Ring), kjer se zidajo samo velike palače, zato tudi družba b svojo hišo ni hotela zaostati in je vsprejela v stavbeni načrt več olepšav, katere bodo seveda stavbo tudi podražile. Vse to jej pa še ni naklonilo prijaznosti slavnega magistrata. Najprej so se gospodje spodtikali nad slovenskim napisom; zdaj pa delajo spet druge zapreke in stavijo pogoje, ki jih družba vsprejeti ne more. Tam, kjer bi imela nova hiša stati, je bil nekdaj mestni rov, po katerem je tekla mala, smrd-
ljiva voda. Potem so ta kanal preobočili (prevel-bali), rov zasuli in naredili ravno pot med mestom in kolodvorom. Zdaj pa pravijo, da tisti obok ni zadosti trden in se je bati, da se podere in z njim hiša, ki bi se na povrSji zidala; ako hoče torej družba zidati, naj dotični del rova na novo odkoplje, naj zida močen obok, potem naj rov zopet zasuje in hišo nanj zida. Družba pa pravi po pravici: ves rov okolu mesta se preobočuje in zasipa na mestne stroške, zakaj bi ravno ta del rova delal izjemo? Ko ste rov vprvič zasipali, zakai že takrat niste naredili trdnega oboka? Ali naj družba plača vašo takratno zamudo? Družba ni volje plačati kakih ."•<)<)<» gld. za kanal, katerega zidanje je mestua zadeva. To je torej poleg napisa še druga sitnost, s katero hoče mestno svetovalstvo Celovško strmoglaviti našo družbo sv. Mohorja. Tako se bo stvar zavlekla ali celo razdrla, in tisti rokodelci, ki so se te stavbe že veselili, naj se grejo zdaj magistratu zahvalit, da tako lepo za nje skrbi.
Ta Vranskega 2. aprila. [Izv. dop.J Dne 30. pr. m. vršil se je v prostorih „Narodne čitalnice" prvi občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda. Radostnim srcem beležimo, da nas je udeležba od domačih in zunanjih narodnjakov uprav presenetila. Zastopana bila sta „Celjski m Savinjski Sokol".
Zborovanje otvori gospod notar Svetina, kateri zahvalivši se navzočnim rodoljubom, podeli besedo g. Lavoslavu A pa tu. In ta je v svojem govoru poudarjal ogromen napor naroda češkega, naperjen proti rovanju nemškega šulferajim. Vzgled čeških rodoljubov naj bi bodril i nas pri našej požrtoval-nosti do naše „Družbe sv. Cirila in Metoda" mlade sestrice „Češke osrednje Šolske Matice". Potem je narisal v splošnih potezah namen in delovanie te, za nas potrebne družbe. Prošnji govornika za mno-gobrojen pristop odzvalo se je nepričakovano veliko število navzočnih.
Prvomestnikora izvoljen bil je z vsklikom g. notar A. Svetina. Ime njegovo nam je porok, da bode vodstvo podružnice v dobrih rokah. On ni Slovenec samo po imenu , ampak tudi po duhu svojem, po mišljenji in prepričanji. Kot posebuo dobro znamenje moramo zmatrati, da so bili ob porodu najmlajše podružnice naše šolske družbe na-vzočue tako imenitne korporacije. Naj nam bode to porok, da podružnica ne bode po par letih — zadremala, kakor nam svedoči to več izgledov po šir-nej našej domovini.
Ne preostaja nam  sedaj druzega, nego izreči siavnima Sokolskima društvoma Celjskemu in Savinj skemu iskreno zahvalo, da sta s svojo navzočnostjo povečala ta i za nas velevažen narodni pravnik. Brzojavke došle so sledeče : Celje: —
Če za dom sinovi Slovenci, Dolžnost kot možje storite Kot eno srce vsi složni bodite ! Slovence naj sloga vselej pobrati In ljubezen boli jim mati! V tem imenu živila slovenska podružnica!
Celjske Slovenke. Celje: — Živela najmlajša podružnica vseslovenske   šolske  družbe,   ustvarjena   v prisiljeno samoobrambo slovenstva. Dr. Filipič.
Celje: — Zora izhaja, že skoro bo dan, Predolgo potlačen, dozdaj še teptan Vstaja enkrat mogočen, obrtnik Celjan ter kliče iz srca: Živila podružnica Vranska.
Obrtnik.
Zagorje: — Prvo vabilo zakasnilo. Nam prepozno došlo, ni bilo mogoče ukreuiti. Žal, da se udeležiti ne moremo. V duhu danes pri vas, vašim častilcem in bratom „Sokolom" krepki: „Na zdar !" Živela narodna ideja!
Za odbor: M. Medved, starosta.
Konečno omeniti nam je še dveh obžalovanja vrednih činov male uemčurske klike Vranske. Ko so namreč korakali „Sokolci" mimo neke hiše na Vranskem — nečemo je natančneje imenovati — izrazil se je neki poulični dečak — „Das ist die verfluchte vvindische Pakasch." — Tu imamo slučaj, kateri je vreden, da se kazenskim potom zuBleduje. NeračurČki naši vzeli bo si za svoj vzgled Celjske pobaline.
Druga afera je ta:
Ko se je končal občni zbor in se je pričel ples, podali so se „Snl"1'*" •« Mozirja v neko obče spoštovano p^"L" juli so se mirno in
trezno, in se je jeden iz mej njih izrazil, da je sramota za ves okraj Vranski, da je dobil nad bodočnostjo Avstrije obupajoči framason Foregger pri volitvah 4 glasove. Pri drugi mizi sedeči slovenski
— renegat, začel je na to, da se čisto po domaČe izrazimo — izzivati. Izrazil je proti nam, da-si nihče ni ž njim govoril, da — zabavljamo.
Gospodine! Naročite si „Olikanega Slovenca", ali Če Vam ta preseda, kako podobno nemško knjigo, da bodete vedeli, kako se Vam je obnašati v pošteni gostilni, kjer Vam nihče nič zalega np stori. Če se mi mirno pogovarjamo, in naj mejsobno še tako zafrkavamo — izdajalcu svojega rodu, Vam to nič mari.
Naj zadostuje za danes to. Ako bi pa dotičnik,
— on že ve kateri — začel zaradi današnjega dopisa sumničiti tega ali onega, kakor je to njegova priljubljena navada, če mu kateri resnico naravnost pove, potem postavili bodemo njega ime na javni sramotilni oder. — ? —
■ I<.fiitomera 1. aprila. [Izv. dop.] Veselica na velikonočni ponedeljek se je povsem dobro obnesla. Z veseljem opazujemo, kako napolnjeni so vsekdar prostori; dobro znamenje, kako zelo so se čitalniške veselice ljudstvu in sploh vsemu zavednemu slov. občinstva pri ljubi le Saj tudi odbor ne štedi nobenega truda, nobene Žrtve, — tudi vsi di-letautje, pevci iu jievkinie Z največjo prijaznostjo polagajo svoje zmožnosti na domovinski oltar, — za dober vspeh in ljudstvu v spodbudo iu napredek. Vrli naši Cvenski tamburaši žrtvujejo slednjo prosto uro, da se pod vodstvom neutrudljivega svojega kapelnika vadijo v godbi, katera razveseljuje vsako slovensko srce. Mora Be jim tudi z zadoščenjem priznati, da velikansko napredujejo. Vsem najljubša točka je petje s spremljevaujem tambu-rašev; veseli nas posebno, da je ta točko na vsakem programu in jako, jako obžalovati bi bilo, ako bi se bilo neki. nam dobro znani strani posrečilo, to preprečiti. Živele vrle, nevstrašene pevke! Žal, da se nam je ne le z Nemci, ampak tudi z domačini boriti!
Prva, drugu in tretja točka programa moški zbori : „Bojna pesem", „Mi untajamo" „Pripastirskem ognji- peli so se jako dobro, tretja se je morala na zahtevanje ponoviti.
Naslednja točka, igra „V Ljubljano jo dajmo" je jako dopadala. Prvo dejanje vršilo se je izvrstno, Gašpar in Gera ozir. ltotija sta bila za to ulogo kot nalašč; prvi predstavljal jebahača* iušparjaSrbrina izvrstno, in tudi njegova žena Gera, dasi je bila ju'vič in v tako dolgi ulogi ua odru, obnesla se je kot resna, pametna ženu jako vrlo Njuna hči Marica kot kmetsko dekle, igrala je jako živo, zaslužila je posebno hvalo in priznavati se |ej mora lejia nadarjenost za gledališče. Drugo dejanje bilo je predolgo, ljubezenski prizor med Marico in Mirkom, sicer najtežavnejši, morebiti mladim Iiudem najbolj zanimiv, bil je preveč jednoličen, Dobro bi bilo ga nekoliko okrajšati, igralo pa se je tudi to jako dobro, in zlasti konec bil je zopet živ.
Tretje dejanje je bilo Živahno, veselo. Hlapcu Pavlu in dekli Neži sledilo je občinstvo z glasnim smehom, pa tudi ni bilo drugače mogoče, Pavle je igral izvrstno; Neža bi ne mogla svoie uloge boljše pogoditi, kakor jo je, združila je mojstersko pohlevno krščansko ponižnost s poželjenjem, tudi zakonsko srečo kmalu vživati iu branila se je vročekrvnemu hlapcu le na videz tako naravno, da jej je le Čestitati. Doktor Mirko obnašal se je jako povoljno in elegantno ter pokazal, da je vsaki ulogi kos.
Dasi je igra trajala nad 2 uri, sledilo je občinstvo z veseljem vsem prizorom, najbol|ši dokaz, da se je dobro igralo. Točka „Po zimi iz šole", mešani zbor, kazala je nekoliko negotovosti, tembolj zadoščevala je nastopna točka: ženski zbori s spremljevaujem tamburašev. Ne vem, kateri pesmi izmed teh treh dati je prednost.
„Pri zibeli" „Slišala sem tičko pet" in „Bistrica" dopadale so vsem, iu občinstvo kazalo je svoje priznanje tem pesmum in točki „Ljubičica", moški zbor s tamburaši, z burnim ploskanjem. Zaključil se je program s sviranjem tamburašev, ki so udarjali tako nataučno, kakor doslej še nikdar ne.
Srčna hvala obema pevovodjemu, srčna hvala kapelniku tamburašev in vsem obiskovalcem, kateri so nas od duleč in blizu v tako velikem številu počastili. Živeli!
Domače stvari.
— (Gospod Ivan Šabec.) veleposestnik v Trstu, pristopil je .Podpornemu druStvu za slovenske visokošolce na Dunaj i" kot ustanovni k s petdesetakom, katero svoto poslal je društvu marljivi Tržaški poverjenik goap. drd. Jos. Abram bivši predsednik akad. društva „Slovenija". Gosp. Ivan Šabec je iz Trsta prvi ustanovnik, imenovanemu društvu. Zato mu kličemo: „Slava!" Vivat Bequens!
— (Slovensko gledališče) Opozarjamo še jedenkrat naše občinstvo na jutranjo slovensko predstavo, ki bode na korist velezaslužne naše prve dramatične igralke g. Borštnik-Zvonarjeve in g. Sršena. Oba beneficijanta sta tako zaslužna dolgoletna člana našega slovenskega gledališča, da bode slovensko občinstvo gotovo ob priliki njihove benefice jima izreklo s prav obilnim obiskom svoje priznanje za marsikatero lepo uro, katera sta mu privabila z neumorno delavnostjo na polji slovenske drama tike. Igra „Gospa, ki je bila v Parizu" spada mej bolje veseloigre slovenskega repertoirja in bode gotovo tudi jutri storila svojo dolžnost ter privabila mnogo občinstva.
— (Pr omembe na Ljubljanski pošti.) G. Avgust Presni, dosedanji višji poštni oskrbnik, je na svojo prošnjo umirovljen. Na njegovo mesto imenovan je g. Matija Š o rl i, poštni nadkon-trolorv Trstu. Gosp. poštni kontrolor, Anton Premk, imenovan je poštnim nadkoutrolorjem.
— - (Hranilno in posojilno uradniško društvo.) V nedeljo dne 5. apri la točno ob 10. uri dopoludne bode v magistratni dvorani v Ljubljani letošnji občni zbor kranjskega odseka uradniškega društva. Udeležiti ae ga mora najmunj 30 društvenikov, da je sklepčen.
— („Ljubljanskega Zvona") 4. zvezek prinaša na prvi strani Aškerčevo starogrško basen „Pegaz in oael", katere nauk iz lahka ugane vsakdo, kdor se zanima za književno naše razmerje; za lepo pesniško gradivo so mimo tega poskrbeli gg. S t e b o r, B i s t r ;i n, G r. Novak in Zamejski. Izmej pripovednih spisov opozarjamo zlasti na povest 4000, katera prihaja čimdalje zanimivejša; \ri-satelj dr. Ne ve se kdo nam predstavlja v tem poglavji železnico nadškofa LjublianBkega na Goričane leta 4000. iu pripoveduje, kako modro je urejena naša Ljubljana leta 4000., da se zatre ona grozna spolna ljubezen, o kateri pripovedujejo svete knjige Antona od Kala. — Prof. A. Kaspret pričenja korenit spis po arhivuih virih o gorenjskih kmetih okolo leta 1500.; Fr. Vrbovščak priobčuje lično sliko iz domačega življenja „Na stara leta"; Marica završuje uovelo „Na obali"; Podgoričan podaja jako lepo črtico o nadih vaščanih; Igo Kas pričenja „Dalmatinske povesti* s pristno sliko iz življenja dalmatinskih tihotapcev, in D. M. O balo vič završuje vraže v tržaški okolici. Nato čitamo prof. II. Peruška kritiko o „Matičini" bibliografiji in prof. V. Bežka drugi del „Slovniških razgovorov' o rabi dovršenih glagolov v pravem se-danjiku. Končno priobčuje „Listek" na štirinajstih straneh raznotere notice o Miklošiči, književnosti in drugih zanimivih pojavih iz kulturnega življenja ua-šegu in občeslovanskega. — Vsebina tega zvezka je torej bogata kakor v dosedanjih zvezkih, in zato čitateljem svojim iznova priporočamo „Ljubljanski Zvon*1 kot najlepši leposlovni in znanstveni list slovenski,
— (Poslopje tukajšnjega frančiškanskega samostana) bode se deloma prezi-dalo. Jednonadstropno poslopje proti Slonovi ulici, pred katerim se oder postavlja, vzdignilo se bode zn jedno nadstropje, da bode jednako z glavnim poslopjem. Sploh se bode fasada obnovila in olepšala.
— (Lepšanje mesta.) Kravžljevo hišo v TraVniikih ulicah, katero je kupila mestna občina, so že skoro do tal podrli. Prostor pred novo vojašnico je s tem muogo pridobil in bode izvestno izmej najlepših prostorov v mestu, ko se ondu nasadi še drovje, kakor je nameravano.
— (Zima.) Vsled zadnjega sneženega zameta na Krasu le/a sneg ua čevelj visoko. V gornji Italiji je tudi v več krajih pudel sneg in je temperatura izredno nizka. — Tudi pri naB se kar noče ogreti in imamo izredno rezko vreme.
— (Pravila pekov in kolačnikov v Ljubljani in občini Spodnji Šiški) je c. kr. deželna  vlada potrdila  in ob jednem odre-
dila, da se peki in kolačniki izločijo iz doaedaj obstoječe zadruge, kateri so pripadali tudi sladčičarji in mediearji. Osnovalni zbor nove zadruge pekov in kolačnikov bode v četrtek dne 9. aprila t. 1. popolndne v magistratni dvorani. Voliti bode v prvi vrsti zadružno starešinstvo, načelnika, njegovega namestnika in zadružni odbor, kateri mora biti sestavljen iz petih odbornikov in treh namestnikov.
— (Važna reforma.) Justično ministerstvo izdalo jo naredbo, ki utegne zanimati posebno naše obrtnike, ker se jim po njej izpolni želja, katero ob vsaki priliki močno poudarjajo. Vsled te naredbe kupilo se bode ondu, kjer so kaznilnice, nekoliko sveta, ki ga bodo obdelovali kaznjenci. Pridelki porabili se bodo za kaznilnice, a kaznjenci naučili se bodo kmetijstva in sposobni bodo, služiti si svoj krnh, kadar prebijejo kazen. — Že sedaj jemala je državna uprava rada kaznjence za večja kulturna dela in odslej se bode to godilo še v večji me ri. Korist bode pa dvojna: Z jedne strani odpala bode konkurenca, katero so delali kaznjenci obrtnikom, z druge strani pa se bodo kaznjenci naučili kmetijstva in postali vešči kmetijski delavci, katerih itak nedostaje.
— (Duuajsko vseučilišče.) V pretekiem zimskem potuletji upisanih je bilo na Dunajskem vseučilišči: 4409 rednih in 1811 izrednih slušateljev, torej vkupe G220. — Ti se razdele na posamezne fakultete tako le: medicincev bilo je 2202 rednih in 1040 izrednih slušateljev, pr a vn i ko v 1578 rednih iu 401 izrednih, modroslovcev 413 rednih in 357 izrednih, bogo s lovcev 216 rednih in 13 izrednih.
— (Hrvatsko vseučilišče v Zagrebu) imelo je v zimskem tečaji 1. 1890—91 vsega vkup 429 slušateljev, in sicer na bogoslovaki fakulteti 54 rednih in 67 izrednih, skupaj 121, na pra-voslov ni 174 rednih iu 26 izrednih skupaj 200, na tilozofični 46 rednih iu 33 izvanrednih skupaj 79, dalje 29 farmacevtov. Od teh bilo jih je 326 iz Hrvatskega, 65 iz Slavonije, 12 iz Dalmacije, 10 iz Ogerake, 8 iz Štajerske, 2 iz Bolgarije in po jeden iz Istre, Šlezije, Bosne, Srbije, Makedonije iu iz Rusije.
— (Izredna plodovitoat.) V vasi ni Kamne in blizu Kobarida povila je v Četrtek neka delavka trojčke, drugo jutro je pa neka gostinja svojega moža osrečila tudi s trojčki. — Tako se je male vasice prebivalstvo v 24 urah pomnožilo za 6 oseb, za 5 deklic in jednega dečka. Skoro še za-nimiveji je drug slučaj na Dolenjskem. Blizu Žužemberka živi kmetica, ki je v štirih letih povila 10 otrok.
— (Hrvatskega polka grof Jellačič) I. bataljon, bivajoč zdaj v Trebinji, napravil je te dni „marš", ki je vreden, da se omeni. Ob 5. uri v jutro odpotovali so iz Trebinja v Dubrovnik in prišel tja ob poln 12. uri. Ob 1. uri krenili so jo zopet nazaj v Trebinje, kamor so dospeli ob polu 9. uri zvečer. Vsega vkupe prehodili so torej 60 kilometrov, a, kar je posebno omeniti, niti jeden vojak ni zaostal.
— (Nov list v Bosni.) Do sedaj imeli so bosenski in ercegovski Mohamedanei samo jeden jedini list „Vatau", ki je bil pisan v turškem jeziku in b turškimi črkami. Začetkom maja meseca jel bode izhajati v Sarajevo „Bošnjak" pisan hrvatski in tiskan z latinico; imel bode za gaslo lepi stih: „Brat je mio, koje vjere bio, kada bratski radi i postupa".
— (Posojilnica na Vranskem.) Na velikonočni ponedeljek, dne 30. marca osnovala se je nova posojilnica na Vranakem, ter Be bode takoj preskrbel upis v zadružni register.
— (Okrajna bolniška blagajnica v Log a t ci) imela jo v meseci marci t. I. dohodkov: doneskov udov 71 gld. 9 kr., doneskov delodajalcev 73 gld. 13 kr. Globe — gld. 50 kr., vkup 144 gld. 72 kr., izdatkov: bolniških denarjev 12G gld. 12 kr., zdravnikom 29 gld. 60 kr., upravnih stroškov 41 gld. 24 kr., vkup 196 gld. 96 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Linz 3. aprila. Zdravje dvornega svetnika Lienbacherja, ki je začetkom marca obolel, se je na zlo obrnilo.
London 3. aprila. V Sligu bil v parlament izvoljen proti-Parnellovec Cottery s 780 glasovi večine.
Washington 3. aprila. Italijanski poslanik Fava lahno zbolel. Poslovodja Imperiali še ni izročil poslednje note Rudinijeve. Misli se, da se bode položaj zboljšal, ker je italijanska vlada v noti izrekla svojo pripravljenost, da počaka na redno sodnijsko obravnavo.
Dunaj 4. aprila. (Uradni). Državni zbor bode cesar slovesno opoludne otvoril.
Dunaj 4. aprila. „Wiener-Zeitungu: Poštni nadkontrolor Matija Šorli imenovan je višjim poštnim upraviteljem, poštni kontrolor Anton Premk poštnim nadkontrolorjem v Ljubljani.
GrOnova 4. aprila. Cesaric i nj a vdova Štefanija došla semkaj v najstrožjem „incognito."
Pariz 4. aprila. Pri shodu članov rudarskega kongresa v Clichv govoril socijali-stični občinski svetnik Canman (?), rekoč, da treba težiti za tem, da nastanejo v Evropi zjedinjene države. Schroder čestital francoskim delavcem, ki umejo pridobiti si popolnoma socialističnih pristašev. Nemci ne poznajo mej. Za nje je domovina ondu, kjer je veliko svobode. Socijalisti morajo delati na to, da se odpravijo vojne. Poslance Mesureur poudarjal angleških delavcev metodični duh in hvali po-guninost nemških odposlancev, ki bodo pri povratku v Nemčijo morebiti žrtve svojega poguma.
Razne vesti.
* (Kako kupujejo Francozi knjige?) Znano je, da se nikjer ne proda toliko knjig, kakor baš na Francoskem, in da Francozi ne čislajo svojih pisateljev samo z besedami, nego jih podpirajo tudi dejansko, kupuje njihova dela. Najsijajnejši dokaz tega je Emile Zola. Njegovih del razprodalo se je doslej v Francoskem jeziku ua tisoče in tisoče, in uicer prodalo se je romana »La Fortune de Rougon" 22 000 izvodov; „La Curoe" 33 000; „Le ventre de Pariš" 30000; — „La conquete de Plassaus" 22000; „La Faute de lubbe Mouret" 44O0O; „Son Exeellence Eugeue Riugon" 21000; „L'aqsomoir" 117.000; „Nana" 155.000; Une page d'araour 70000; „Pot-bouille" 75000; „La joie de vivre" 44000; „Germinai" 80000; — .L'oeure« 50.000; „La Terre" 94000; „Le Reve" 77000; „La bete humaine" 83000 Kakor smo poročali že zadnje dni, razprodalo se je najnovejšega romana E. Zole, „L'argent", takoj prvi dan 75000 iztisov Ako se pomisli, da so Zolina dela preložena skoro na vse evropske jezike ter razširjena v mnogo tisočih izvodih med narodom, gotovo ni pretirano, ako i rečemo, da je E. Zola najbolj poznati moderni pisatelj. —
* (Ljudska Štetev) se gotovo ni vršila nikjer tako čudno, kakor v ogerskej občini Hodmezo-Vasarhelv, kjer ao našteli 2559 ljudij manj, nego jih je dejanski. Ljudje so mislili, da se vrši štetev zato, da j:m hode potem več davkov plačevati, iu zato dajali so povsem krive podatke, tako da se mora štetev Še enkrat vršiti.
* (Ruska ekspedicija v A h e s i n i j o ) bode se odpravila te dni iz Peterburga. Ostala bode tri leta tam, in bode skušala prodreti v deželo ve-licih jezer po potih, po kateriti dozdaj Evropejci Še uesn hodili.
* (Američau8ke novine.) V Venezueli jej je izhajati časopis, ki je res „fio de siecle", kajti pisan je angleški, francoski, španjolski, italijanski in nemški, izhaja vsak dan v obliki „Times" in je vrhu tega še lepo ilustrovan.
* (Grozen prizor.) V vasi Straggadgu na Irskem pridrvil je mej nekim dobrodelnim plesom mož v plesnlno dvorano, ter začel streljati iz dvo-csvke na navzoče plesalce. Več dam je bito ranjenih, jedna na smrt. Zločinca so prijeli, a pokazalo se je, da je blazen.
* (Dijamanti v morji.) V Genovi je neka Francozinja, ko se je na ladiji odpeljala, vrgla vbo svoje dijamante in druge dragocenosti v morje. Blazno damo so takoj iz ladije spravili ter odpeljali v bolnico.
* (Krčmarjevo maščevanje.) Obrtna zadruga v Subotici na Ogerakora sklenila je, prirediti skupen obed ter v ta namen kupila celega vola. Skuhal se je „paprika golaš", a krčmar v oni hiši, kjer je imel biti obed, zlil je iz jeze, da se ni pri njem na« ročila jed, v vse kotle petroleja in tako pokvaril obed in obrtnikom veselje. Ovadili so ga sodišču.
* (O k a me ne 1 i mrlič.) V nekem mestu v severni Ameriki umrla je pred več leti neka Žena Marija Smit. Nedavno tega otvorila se je po poaebai potrebi nje grobnica in ko so odprli krsto, videli so v veliko presenečenje svoje ženo isto tako —■ kakor so jo bili pokopali pred tolikimi leti, a še bolj so bili začudeni, ko so videli, da je truplo povsem okamenelo.
* (Sam se je križal) neki bankir v Fila-deltiji.   Po noči legel je na tla, vzel kladvo in si desno roko in obe nogi z velikimi žeblji na tla pribil.   Vzlic velikim bolečinam ni niti zinil in le J vdarci s kladvom prebudili so spečo obitelj.   Mož / je bil blazen, a rešili so ga in odpeljali v bolnico J
* Kobilice ▼ Algirju.) Štirje domačinci Algirski potovali bo od Gurare v El Mehareg, a pol pota, 120 kilometrov, hodili so vedno po samih .— kolilicah.
* (Krvav prizor v gledališči.) V gledališči v Portlandu v Ameriki zgodil se je o velikonočnih praznikih grozen prizor. Lastnik gledišča Elhot. bil je že dlje časa zaljubljen v neko svojo pevko, ter jej j* ponudil zakon, kar pa je ona odklonila. Zvečer bil je v svoji loži v gledališči, ko se v drugem dejanji na mah začujejo streli. Elliot streljal ju iz lože na neko skupino na odru, v sredi katere je bile njegova ljubimka. Jedna plesalka bila je takoj mrtva, več druzih ležalo je krvavečih na odru Pevka zbežala je, več krogel) piskalo jej je mimo glave, a je neso ranile. Na to nastavil si je besni Elliot revolver ua čelo in ustrelil dvakrat, da je bil takoj mrtev. Občinstvo bilo je jako razburjeno in je hotelo mrtvo truplo raztrgati na kosce, kar je policija zapreci la.
* (Velik prijatelj ženskega spola.) Neki krojač Berne t v Chicagu vzbudil je pozornost policije v tolikej meri, da ho ga dali ood ključ. Pred dvanajstimi leti oženil se je mož v Švedskej; a ostavil je kmalu ženo in otroka, utekel v Ameriko in Be v Novem Jorku v drugo oženil. Ker se je druge žene naveličal, zapustil jo je, šel v Fila-delrijo in se tu v tretje oženil, kmalu potem tudi v Baltimoru in naposled še v Novem Orleansu. Vzlic temu, da so bile nekatere teb žen lepe in mlade, zapustil jih je Bernet in v Chicagu, kjer je imel ženo št 8, prišli so mu na sled in sicer zapazila je osma žena, da pošilja me mož sedmerim prejšnjim svojim soprogam redno vsak teden po jeden dolar. Baš ko je prišla policija ponj, odpravljal Be, je Čudni ta prijatelj ženskega spola, da si gre iskat — deveto ženo.
!Sl«iir«-ii zdravilen nnpoli. Vnem, katero vsled zapretja sili Blabejra proba vlj en j a napenja, tišči, jih glava boli, ki nemajo slasti j do jedij in ali jim je drugače slabo pomaga gotovo pristni „Moll-ov S ei dl i t z - pr a 8e k*, »kutijica  l  gld. — Vsak  dan ga razpošilja po poštnem
Eovzotji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na »unaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahteva) se izrecno Mol J-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 t4 4)
Sr Auatherinova ustna voda io zobni prašek s
ohrani usta, krepča  čeljustno  meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vodo velja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega  praška 90 kr. j   12 steklenic 4 gid.;   19 škateli samo 9 gld. (81—44)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
-TeT r>l loJ^T>l 1<3 J
»LJUBLJANSKI M'
»to jj I
za »Ne lei<* l.«SO ; za pol letu
gld. 9.SO; za vetri leta 1*1«.
Xujci :
8, aprila.
Pri Malifti: Baumgartner, dr. Kirchhamer, Uhlirz, Reich, Sclmtler z Dunaja. — llerman iz Prage. — Plantan iz Radovljice. — Sesič iz Zagreba. — Knabl, Koiu, Kron iz Kočevja.
Pri M on n: Lawi, Ttipior, Prossinagg, Popper, Noel s Dunaja. — Žižek iz Gradca. — Lončarič iz Selc. — Modne iz Tržiča. — Schundt, Krzejenski iz Prage. — Ver-hovec iz Novega mesta. — Jančar iz Horšta.
Pri ju/it«mii kolodvoru: Lustig, Avril z Dunaja. — Mummo iz Monakovega.
Meteorologično poročilo.
Ćas opa- btt&rSra ZOVttn'ft      v mm.
T™' fye- j Nebo peratura trovi
~  7. zjutraj.   TMi"2 mm. &   9, popol. \ 781*0 mm. •   i), zvečer 7:HT>mm.
-0-G° C 9 0° C 4-8» C
Mo-krina v umi.
brozv. si szh. si. szh.
jasno
d. jas. 0-00 mm. obl.
Srednja temperatura 4*1°, za 4-0° pod noruialoui.
IDunaoska boiza
dne 4. aprila t. 1.
(Izvirno tuiegrationo porodilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 98*40
- gld
Srebrna routa......92*30
Zlata renta.......110-60
6°/o marčna renta .... n 101 *)0 Akeije narodne banke „   985*—
Kreditno ahinje.....„   302*—
London.......„ 115*45
Srebro........„ -_
Napol.........
C. kr. cekini......
Kemike marke.....
4°/0 državnu srećke iz I. 1854 Državne nrečke iz I. 1864
Sgerska zlata renta 4%......" . 105 gorska papirna renta 5°/0......101
Dunava rog. srečke 5°/0 ... 100 gld. Zemlj. obČ. avstr. 4'/t7o *Uti ***t. listi . .'
Kreditno srečke......100 gld.
Kudulfove srečke..... 10 „
Akcijo aiiglo-avstr. banke   .   .    120 „ Tramway-druit. vetf. 170 gld. a. v.  .   . .
9 16
.•■45 fi6 72»/, 250 gld. 100
dati en 92-15 92 10 110 60 101 85 986-3U0 75 115 80
'.» 19 5-46 5682V, 131 gld. 50 ar.
179
120 113 185 20 164
50 05 90 50
75
70
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje jztotenja telesnih funkcij, ki je nastalo po 'zimskem načinu življenja.   V ta nameu opozarjamo na
O LAV NO 8KLADI8TB
nnjčiatije l u i nt*
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi
za predzdravljenje Za toplico: KartoT«
vari.  Marijino toplice. Fraii/cnsimii
in druge od zdravniške strani priporočane.
Ravnokar izšla je strokovna knjiga
Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame.
Zh NHinopoiik in za podlago pri Šolskem pouku spisal in izdal JlnliJ« Kune, krojaški mojster v Ljubljani.
S 6 tabelami, 40 izvirnimi uzorci in z merilno tabelo.
Cena broš. knjigi »lil. vezani gld. .
Poleg te knjige dobiti je tudi
Knjiga kroja«tva
za samopouk o prikrojevanji oblek la gospode.
Z 10 tabolami, 50 izvirnimi uzorci, merilno tabelo in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt.
Cena vezani knjigi «ld. I*20.
Obe knjigi Izlli sta tudi v nemški izdaji.
Naslov   za  naročevanje  knjig:   M.  Kune.  Ljubi jitiui.
Po soglasnih Izjavah merodajnih strokovnjakov la podlaga teb prikrojcvalnib metod popolnoma sigurna iu ■iHJpri|»ruYiiejšt» zn NHiuopouU. (950—»9)
VABILO
20 hektolitrov dobre
po 58 gld. hektolitev proda
Fran Prijatelj
(238—5) v Tržišči, pošta Mokronog.
Išče se
za večjo žago v Ljubljanski okolici pod dobrimi pogoji. — Kje? pove iz prijaznosti npravništvo „Slovenskoga Naroda". (261—2)
-o
Nepresegljivo za zobe
j*
■o o c 2
I. salicilna ustna voda
aromatična,   upliva okrepcevajooe, zabranjuje  gnjilobo zftb ter odstranjuj.' Iz ust neprijetni duh. —Jodna vidika steklenica oU kr.
splošno priljubi j on, upliva jako okrepcevajoče, ohranujo zobe svetlo-bele, a .'10 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna.
DM jL Mdczy
diplomovuui posestnik lekarne iu kemik poleg rotovža v Ljubljani
S- S
9 3
3 >--
ss p»
f -o 2. 2.
=, M
S E
"s. o. g
se ^
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
■ Illli'l i'lll1 i I ' I I I IIBIIllMllMMIWMM«IIWWi^M
bolniške blagajne političnega okraja logaškega
kateri bode
dne ±C2. siprllei t. 1.
ob 3 uri popoludne v hiši št. 3 v Dol. Logatci
s tem-le vs po redom:
1. ) Poročilo o delovanji v pretočenem letu  in predložitev
računov v odobrenje.
2. ) Volitev predstojništva.
8.) Volitev nadeorovalnoga odbora.
4. ) Volitev novega razsodišča.
5. ) Nasveti.
Kor so glavnoga zborovanja dne .'10. marca t. I. ni udeležilo zadostno Število blagajni finih članov, zato bode zadostovalo dno 19. aprila t. 1. vsako število članov za sklepčnost.
Predstojništvo bolniške Mugajne političnega okraja logaškega
v Dolenjem Logatci, dne 81. marca 1891,
L<\ -A^i-K*> s. r.
('276) predstojnik.
C. kr. izklj. priv.
i
pivo
z žičastim (drate-nimi zamaškom
so naj izbornoj ia,  obče priznana   priprava,   da   b6. pivo vzdrli dolgo sveže i u dobro. Dobivajo so v vtdikosti po
Vs 7/io in I liter
s potrebnimi klojavlmi (gn-mijevimi) oeviml po jako nizki  ceni  v Ljubljani pri
Franu Kollmann-u
zaloga steklenim*, porcelana iu svetilk. (lHO-ti
Čitaj in čudi so!
Ker je velika tovarna za ure ustavila delo, katero jedini zastopnik som jaz, se mi je naročilo, da naj vso zalogo Bnih
žepnih ur
za vsako ceno spočam in prodam in zatorej dobi vsak naročnik lepo, dobro idočo žepno uro v zlntoimitiranem okrovu za nečuveno ceno
2 gld. 80 kr.
in dobi poleg tega vsak naročnik, ki se sklicuje na ta list, fic prek rasno, iino pozlačeno (259—1)
lirno verižico
z zapornico ehnIoiiJ.
Ure pošlje po poštnem povzetji
Dunajska komisijska zaloga ur
S. Blodek
II 3 Schreigasse 9 S.
NH. Neugajajočo se brez ugovarjanja nazaj vzame.
600 vedrov vina.
Potom javne dražbe prodalo se ImhIc <lo (jOO verirov i/? isliu^a vina
dne 5. aprila 1891« 1.
in sledeče dni, vsakikrat od 10. ure predpoludne do 4. ure popoludne v Hušiiiiii. Vino je iz kleti tt'rola 2*aBlf>-.ia. četrt ure od Pregrade na Hrvalskem. Vino je iz 1. 1886., 1887. in 1890.
1948—8) Peter Lončarek v Krapini.
priporoča
Krasne	vrhne suknje	za gospode	od 10	gld.	do	3U	gld.
»	obleke		„ 12	7)	>>	34	ii
	vrhne suknje	• ■ dečke	» 6	71		18	u
>>	obleke		„ 4	7J	ii	18	11
iz dobrega, solidnega Graškega in Brnskega blaga v veliki
izberi
M. NEUMAN2T
v Lzjubljani, v Slonovih ulicali.
1230—4)
465^14
Izurjenega pisarja
(2H9—8)
vsprejme v svojo pisarno
Pr. Strašck^
c kr. notar v Loži.
Alojzij Korsika
(ilmna p r - > ■ i .1 j ilnka
Tržažka cesta 10
polrtf c. kr. plavim to-li.ii!nn tuvsnin.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v LJubljani.
Poddrnžnica:
Šftlenliiirirnve ulirfi 6
vis-a-vis c. kr. pott. in telegraf, uradu
Podpisaiiec. se ponižno priporoča caBtitemn p. n. občinstvu za izdelovanje svežih iopkov in vencev za grobe ln mrliče, s trakovi mnogovrstnih barv- in baž ter z napisi. Ima pa tudi veliko Nalogo suhih venoev
od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na hvujo veliko zalogo vrtnih m poljskih aemen, največ douiH pridelanih, alt pridobljenih iz taci h krajev, da jim naše podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec 8 semeni vedeti, od kod da je seme. ker sicer ne more jamčiti, če je za nase kraje. IMriSka in francoska semena aploh neso /.a naAe kraje. Podpisnice more jamčiti, da so semena njegova pristna in kaljiva.
Podpisanec prevzema tudi klnćanjo grobov in sploh vsa tlela, spadajoča v stroko njegovo, ter jih izvršuje hitro, fino in po najnižji oenl. Pri njem dobivajo se tudi raznovrstne rastline in evetlioe v loncih.
Za obilno naročevanje priporoča se
S odličnim spoStovaujem
(148—97)
Alojzij Korsika.
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarja Piccolija v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revrja, je uknsno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatolj v zabojčkih po V2 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
(71 ii—24)
V AMERIKO,
VOŽNJI LISTKI
(135-7) pri nlzozeniHko - umeriski parobrodu i družbi.
I Kolowratrlng 9    TNTTTkJ A T IV Weyringergasse 7' Jj \j J^l ,XXtJ .
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najoeneje ln najhitreje potovanje. JM^,"*M,T'OTM^""TTrfsTll
sn-evo
ih jetei
i
IIH JcImic|m«-,     llltJKVeŠ.cjšc     Iu    Uli i u p I i v ti V j - <
Vrste   iiietliciiiuluo   <>l»-   Iz   kitovili Jeter. Miiriipirii rjcuo   Mre«lNt>o  proti  koši j ti, H   zlasti pri i« uniili o.»lezulli, Mkroieljulli it«!.
|  .Mala steklenica 50 kr.. dvojim
Ljubljanska delniška družba za plinovo razsvetljavo.
Zahvaljuje se za mnoga naroČila v preteklem letu, priporoča podpisani odbor vodstvo plinove tovarne v izvrševanje
vodovodnih instalacij
in vseh družili jednacih. del.
V L j u b 1 j a n i, dne 4. aprila 1891.
(265—1)
Upravni odbor.
• '.•kl- ni- a 1H» kr.
Itci-ciisl.u    [►..!•-.< olj.
|cicr v trioglat.h Bteklenioab i gi»l.
iz kitovili
(798—48)
Deželna lekarna „PM Mariji Pomagaj"
Ludovika Grečel-na
Ij j ii i»l j i ■ ii i. u i >3 esrtnem trgu 11.
I
♦
♦
I
I I t I
♦ ♦
VIZITNICE
priporoĆK
v Ljubljani.
*±±X±±'*:±it'iic±±±±*±±±±±.±±±±đC2::}e .---
Proda se hiša
Najnovejše! Najnovejše!
Dežne plašče«, žakete in mantelete
za dame in dekleta
ima veliko zalogo ter po nizki ceni
(329—4)
•K
•K M M «K M M M M M M H
z vsemi pritiklinami
in ondu obstojna
trgovina s solajko (soda vodu
ter (lnje pojasnila ustno in pismeno lastnik
Gustav Fischer,
32l@i Kongrssnem trg^o. št. 1.3
v I. na<l*l■*«»!»ji- (268—
1)
'4-to
v
v ni. v Sloiiorih tili<*ali.
V
i p,
razpošilja:
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
sdruieni pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu
jo pri
M. Zoppitsch-u
ICclcdvorske milice št. pritlično
kateri  ima  v svoji mestni in tranzitni  ledenici v  Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj (173 4)
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj Imenovatiifa pivovarn ter poSilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na tlom brez vseh stroškov.
*tj/C Na vprašanja odgovarja točno ln Irankovano.
XW3*ft
Odreske brnskega sukna
8*10 metroVi — /.a popolno
obleko, — k .*"7.t».
Odreske brnskega sukna
3 lt> metrov, moderno blago, s gld.
Odreske brnskega sukna
za vrlino suknjo, 2*10 metrov, z^olj Is volne, T niti.
Odrezke
poletne preje grebenice
(»•40 metrov, — za popolno obleko, — « rid.
•K
Odrezke za piketne telovnike
z modernimi ttsorki, pralne In isdostne sa popolen telovnik, i Ki*i-
Odrezke svilene preje grebenice
za popolne lilačo, L110 metra,
5 gltdh
Kraljevsko tkanino
Vi ilroko, boljše nego platno, 1 komati 30  vatlov, (1
Domače
*/4 široko, k1«I. I •."»<►. 11 4 Široko, gld« "V&i*.
Sifon
najfinejše vrste, 1 komad 3U
celih vatlov, »1(1. 5* o.
Poletne ogrinjače
•/4 velike, HiikanciMi, 1 kom. |(1<1* l-'-"<>.
čisto volnen, 1 kom. £
Ripsove garniture s čopki
uestoječo i/, dvojo pregrinjal /..1 postelje In lednega is mizo, 1 «i«i.
Srajce za delavce
iz najboljšega Molinskega ali Rnmbtirikega Oksforta, 3 komadi 'Z Kiti.
1'ošllfu no po postnem povzetji. — Uzorci uajnuvcJMeKU l»iitu» sta ol»l«'lie /ik K«Mpu«le iu Koapč poHil|a|u se Urezplučuo iu traau-kovnuu. — I.iMtl s uzorci sa Lrojućc nefrankuvaniK      (1H7—4)
EW
•1» v na i em pod ngodnimi poboji
(y7i-i) Matija Grabnar,
goatilničar pri Borštniku v Kurji vhnI As. 4.
puškar
v Borovljah (Ferlacli) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puAUe in revolverje ter VHe lovnke priprnve, pti&ronc ter driiuo
Htrelfivo po najnižjih cen ali. — 1'uSke so vse pre-sKiišeiie na ces. kr. izkušavaliSei ter   /.aziiaineuovane /.
znamko tega zavoda. (17.r)—!>)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Staro pušlto popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
i
I
I
x
Naznanilo.
Vsem p. n. velecenjenim svojim naročnikom naznanjam, da sem svojo
trgovino s cvetlicami
na Freširnovem trgu
opustil ter se ogranir.il le na svojo
v Orrc'iidišci št. I O.
Znlivaljevaje ne za do zdaj mi izkazano ep upanje, priporočani za prihajajočo sezono okruNiie »voje lasUiin-. prelepo zbirko rož, pleiiieaiitolke visoke »Ii nizke rasti. 11-Ntaste iia Ntarene cvetlice, kakor Be tudi priporočani /o na. ccviuiji- vencev io Nupkuv, ter Tiajfinejšili ril*! liiiNklli urcileb po /.nuni, nizki oenl.
Z odličnim spoštovanjem
('J57-2)
Fran Herzmansky,
naslednik Ermacore.
(973) prodasta.
Več pove upravnistvo „Slovenskoga Naroda1* v Ljubljani.
»st izlili jo liotol 9£3tzixlt vVien*
(pri Malici) st. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordiuirn vnaki dan otl 9. tlo 12. ur<> <l upu Iu <: ne, o.l 2. uo 5. ure popolmlue Ob neuel j»li ln prit/ni kili od O. «lo 1 ,1. ure.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. —■ Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela se jamci. (120—7)
Dr, Rose životni balsam
jo nad .'tO lot znano, probavljanje in bUst pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče
domaće sredstvu.    <iai—*)
Velika Nteklenica I gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delili zavojnino je moja Io dodana, zakonito varovana
varstvena znamka.
Zalogo .skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrske.
P
Tam so tudi dobi
niko universalno domače mazilo
To sredstvo pospešuje prav iznorno, kakor sve-dočijo mnogo skušnjo, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran tor polog tega tudi blaži bolečine, V škstljicali po 36 kr. in 2"> kr. Po posti (> kr. vet'*. Na vseh dolih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
B. FRAGNER, Praga,
it. 203-204, Mala strana, lekarna ,.pri rniciii orlu", ■jmf~ 1'" S t.n a r az poš i 1 j a t ev vsak Jau.lB^
Pozornosti vreden stranski dohodek
ki se vedno • ekSa in več let traje, morejo dohiti spretne in zanesljive osobe, ki pridejo mnogo x občinstvom v dotiko. Neomadeževana preteklost Je pogoj. Do služeni zandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanja pod ,,Q. a. 1891" Gradeo poste restante- (84—9)
za naročitev
Trboveljskega premoga
dobivajo se v raznih e. kr. trafikah in drugih prodajalni-osh »rezplHčno.
Naročila i/.vršuje.jo NO od 100 klg. ali 9 eol. eeniov naprej točno iu brezplačno, kakor se tudi naročila na stalno zalaganje ua teden od 1 eol. centa ali 50 klg. vsakokrat na določen dan hifro izvršil jejo.
Prijaznih mnogohrojnTh naročil pricaknjod, se beležim
z odličnim spn&tovanjem
Anion A.ii<lt-oiiiai.
v Ljubljani, Rimska cesta.
Mirni uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko, l'zorcne knjigi« za krojačo, kaker.šnih Se ni bilo, ne-frankovaee in io proti ulozbi  gld. 20, kateri so oura-finnajo, kadar ne blago naroči.
Đlago za obleke.
Perivion i u dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme c. kr.  uradnikov, tudi
za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za bilard  in igralne mize, lodeti tudi nepre-močljiv xn lovske suknje. btagO, ki se sme prati, l'opotni plodi gld.  1 —14 itd. Kdor hoče ktipltl vredno, pošteno, trajno,  čisto volneno sukno in ne cenih  iiinj. ki se  ponujajo od vseh stranij in so komaj krojnčovegii plačila vredno, obrne naj so na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja aaloga sukna v Avstro-Ogrski.
Razume se, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri jo vedno za 1 a milijona gld, avst. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini: v^ak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov iu odrozkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri voč sto naroČbafa zn uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej sleparija, čo nekatero trgovine s suknom vzlfe. tomu insorirajo ii/oree od ostankov in odrozkov in so v takem si ura j i uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, nakana takega postopanja je očividna.
Osdnilvi. ki D« uLi:ii:i;c, -,n /..mru i 11.   ali rte |>ik tleillll* vrini. Kurvu, ilolgotit, orna nuj ho ]>ri n.iruMii oit.mkor nuztiuni.
Razpošilja se le proti povzetju, nad gld. IO-— (93—Hi franko.
!>u]ii-(»v.iiiji' v r.rm&i'ini, tOKđjKrUial. hiši ini, poljm-ini, itnlijtmSčItif in
frnnooi&tni.
K £t. 3871.
(•244-9)
Zaradi oddaje  <leE preložil vi TržiiNke  eesle od Rimsku
ceste do KnaHovih ulic, v dolžini 525 metrov, ter earadi naprave novegai IfretoiiNliog') v.!a ■. si.'^n kuiaulu tiu tej cesti, v dolžini 401 meter, in potrebnih postruiiNlfcili Kanalov, vršila se . ode uri iuomIiiciii iua-
^iNtraln (v prostorih mestnega stavbinakega urada, Špjtalslte ulice št. 10, I. nadstropje)
đ.ia.e ©- stprila. t. 1. ©"to 11. "o.ri cicpol"uid.nLe
piBinena pouudbinska obravnava.
Dotični nacrti, proračuni in pogoji so pri mostnem stnvbinskem uradu navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnjeni.
Kolekovane in eapečatene ponudbe z dotičnim j jednotnimi conami ter skupno v«oto, daife vadijum, znašajoč 5% od vaiejga preračunjenega skupnega znefikn, izročiti je komisUonu v določeneni času.
I/.recuo 8e določuje, da se po izvršeni dražbi nobena nakmulna ponudim ne VBprejme.
Mostni magistrat Lsjubljanski
dne 23. marca 1891.
Največja razpošiljaluica blaga t Brna i
Filip Tic
(99—81
Zelny trh 21.
Radnička ulice 17.
St. 2,*$2B.
(277-1)
Razglas prostovoljne dražbe.
C. kr. okrajna sodišče v Radovljici dovolilo je z odlokom z dne 29. marca 1891, št. 2328, prostovoljno javno dražbo Jerneu Ferlan-U iz Mlinov hiš. Štev. 7 lastnih posestev ulož. števila: 53, 54 in 55 kat. občine Želeče (Schalkendorf), obstoječih i% liišc si. 7 ii a Iflliiieiii pri ■»lejsKnii ezeru y. «»4>-spodarskiRm poslopieni vred, potem iz zemljišča,
in sicer: velikega vrta pare. št. 851 v izmerji 459 □ seznjev, njiv pare. st. 572, 1035, 177 in 407 v skupnem iznierji 2 oral 501 □ sežnjev, borstov pare. št. 1075/17 in 1075/64 davč. obtMno Selo 7. 1 oralom 355 D sežnji in pušnika pare. št. 107G/7 iste davč. obč. /. 1297 □ sežnji.
Dražba vršila se bode alllC 13. aprila 1^91 do-pollMluc ol» O. url v hiši št. 7 na Mlinem ter se bodo navedena posestva za ceno 2500 gld. izklicala.
Dražbeni pogoji naznanili in predložili se bodo kupcem na dan dražbe pred začetkom iste.
V Radovljici, dne 2. aprila 1891.
Ivan Plantan,
**. c. kr. notar kot sodni komisar.
C
RaspolUj* proti potba^ju ali pr«dplitAl)n t
llriiMki'KH Miikna, imlr.iv 3-1(1, /:i i-clu niniku uliliikn, ilohro lnv/.n mimo ulil. Ti' —. lirnakivu miku«, invtruv 31(1, / i colu moAko olilrkn, lioljn li:i/i- hi.....       ^ 1,1. n- —.
Hraak«s> ittkns, nateov 3ii>. m itIo moiko <>!■ i,< k, >, n;ijiiui-i*i> ^,u/.,< buiho niti. i o-7r>.
HriiBkrcii Miikua, črn« barve, nntrov 3-1 n, xaUo.tujiii' /u Halon.ko ul.Ukn, j;iki» lri»jiio
Mimio gld. ii'—.
Motra 3, m ngrtu6, v ii:ijHni'i*ili liirvnli in Murnih vmtuli, »iinin uiti. B-—. (i rrlii'iniHto lilutfo  r.n  pranjo (iln  no mm-  pruti,        jimui),  v n i)i io vojm i 11 iiurimli in liirvili, in.'trov t! 40, r.a celo moifco Dbloko MUHO 1(1(1. 3' —.
<iMii«uek platoanego blaga, iukanfi«rro blago, t>i     ime jir:iti m v tjtdovitUi aaorolli
metrov 0*40, cu rolo inoiku oliloko lamo kIiI. 4'—, 4>Krln|i«l<> la aukanca, u .■iiriink dol«o, rtlil  1'tOt oiaU Tblna 10 čolitlnk dolgo
grd,  *■—;  popolnoma črno a aviliifitimi  runami  (kii&mirHki robec t.i\ MUOTaiija)
gM. 4 50,
Blago
za ženske obleke
v vseli načinih tkanju, i/.vršbnb in barvali, najnovejše   in    na ji'lci^atit-
Dcjia za pomladansko in
poletno se/.ono   I SO t/02.
Za celo obleko, dvojno striko, v dobri bazi 10 »i gld .'t..">0
G — 8 —
U —
18*—
v boljSi bsjl 10 m v ti uo j si bazi 10 j« n v najfincjfii bazi. čista volna 10 m ., v    veletini bati, cista volna   10 m „
francosko blago
č-
rni kašmir,
saksonski  izdelek, gladak,
progast ali ro/ast: 1   obleka  10   nL gladek
gld. 4r>0. 1   obleka   10   m, progast
f»ld. 5*60 do najfin. vrsto.
Angleški sefiri (platno),
najfinejšo in D&jpraktifinsje za domače in cestne obleke. Novo!
1 cela obleka v  la. bazi
10 m gld. 5-50. 1 cola obleka v 1 la. bazi
10 tu gld. 4-—.
Francosko blago,
(satini),
ki se sme prati, za kar se jamči.
Za celo obleko,
J0 metrov: v dobri bali    . . gld. 2*80
v fini bazi .... „ 8*60 v najfinejši boži „ i '50 v atlasastt bati .   „   6'—
Jutni zastori,
tuiški   uzorec,   komplet ne dolgosti prve baze gld. .'!■."»() druge baie ^rld   - TiO.
Tur.išld zastori,
•/. zlatom pretkani, z vele- | finimi progami in čopi, , kompletna dolgost v vseh 1 barvah gld. 4'60,
Garnitura,
° posteljni pregrinjali in prt iz juto .... gld. 8'50 iz ripsa   ...     „ 4*60
Manilske posobne preproge
jako trajne, ostanek 10-11 m gld. 8.40,
Platneno blago
kos 30  Dunajskih vatlov.
Cena kosu: Bnmbnrsko statvino platno, 5 četrtink široko gbl. 6*50,
Bumbari Id okgford, pristno
barve, la gld. 6*50.
Ratnbnrlki oksford, pristne barvo Iia gld. 4*60
Sitim, »lobre baze, a gld. •1 50« 5*50, 850 dogl. 9'—.
Dottiađo platno, Štiri četr-tinke široko. ;:ld 4*60, «r> četrtink gld. f> .".n.
Stcfanijrtko platno, pet četrtink Široko, popolno nadomestilo za platneno tkanine gld. 0-—.
Atlasasti gradi za posteljne prevlake la gld. S f>0, Iia gld. 5'50.
IMatneno rjuho brez šivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kanefaa, la baze za posteljne provlako gld. 6.—.
Ženskt> srajco iz Sifona ali močnega platna, b čipkami, ti komadov gld. 8'5Q. iz najboljše Rumburfike tkanino s švicarsko vezenino 6 komadov gld. G*—.
llustrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzorci pošljejo so na zuhtovanje od vsega blaga zastonj in franko.
Išče se
s IS. aprilom v najem.
Ponudbo vsprejeuia npravntštvo „Slov. Naroda".
RESTAVRACIJA HOTELA PRI SLONU.
Jutri v nedeljo dne 5. aprila
li v
It
godbe c. in kr. peš-polka št. 17. Začetek ob 8. uri. Ustopnina 30 kr.
Mnogobrojnoga poseta prosi uljudno in udano
(272» J. HAFNER, restsvratćr.
♦ Na najnovejši In najboljši način X
+ umetne (88—83 l
j zobe 1» K©b»v|a j
J   UHtHvlja brez vsakih bolečin tor opravlja plombo- 0
♦ vmiijm in vse «oI>ik> »iicnui j • — odstranil j 11 ♦ ^             lobue bolečine /. iisiurtcnjem živca J
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
♦ poleg Hradoeke^a |čevljarskega) moHtn, 1. nadstropje. ♦ «♦♦♦♦<►-»«>.**..> j. v. c     f-^ o
Izredna prilika
za trgovce, kateri so namenjeni samostojni postati.
Več   o tem  se izve v npravnistvu „Slovenskoga Naroda-.__(202—2)
KwiZuOya protinova tekočina
bolesti utešujoče domače zdravilo.
Cena Jedne steklenice 1 gld. ~W
Kwlsdove nlvrolariie knplice km sobo. 1 stekleni«)* 60 kr.
Kniitluv cvet /.»» lane. 1 ste k h-niča 60 kr.
Kviulov prilepek in kurja očesa. 1 zavitek a 35, 70 kr.
Hnizilovn tekocinn zn U ur ju oeesa Iu bradic Ire. — 1 steklenica 35 k r. (165—2)
Pristno blago ima stveno znamko ter lekarnah avstro
Vsuki dan razpošilja se
HvlidoTO francosko i*an|e.   1 stekl. 85 kr.
Hwiidovs alveolarna voda m usta. 1 steklenica 40 kr.
Kwlsdoysok isoskegn trpotca. 1 stekl. 35 kr.
HsrlidoTS alveolaran pasta sa sobe. |1 por-(•claiiovH puSčica 70 kr.
HslidoTs čebalna po-inada. 1 lončić 80 kr.
zraven stoječo var-se dobiva v vseh ogerske monarhije.
tudi iz glavne zalogo:
FRANA IVANA KWIZDE
okrožne lekarne v Korneuburp pri Dunaji.
Dne S. aprila t.  I.  ob ». url dopolnilne
prodajale so bodo na sv. Petra cesti st. 49 potoni prostovoljne dražbe Bledeče stvari: Jeden vei.landsvrr, Jeden brnin in dva otvorena vosa« trije konji, dva para konjske oprnve, dva para komatov in vse drugo, kar pripada k npresjl. (274 — 1)
Velikansko peso
večno (Lucernovo) in domačo deteljo, travuljo, pahovko, mačji rep ter druga, zanesljivo kaljiva semena za vrte in travnike, kakor tudi semenjski ribniški fižol in krompir (*?6—i)
priporoča po najnižji ceni na cesarja Josipa trgu v Ljubljani.
je gostilna zopet otvorjena.
_ (888—8)
**amwxmmwmmmmnmmmm*mmmmmmnmmmmmmwwm*wmmmmun*r
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
Radgonska
(270-1)
čista, allcalična leiselica.
Glavna zaloga pri
J. IiINING-EZR-ji
v lij u M. juni. KlniNkt* «•«'*!» lil*. Štev. O. Prodaja po prvotnih cenah.
Posebne novosti!
Elegantni klobuki za dame, solnč-niki in pahalice se dobe pri
v Ljubljani.
(y6S—S)
a 1
uravnave kopalnic in klozetov
prevzema
215—.1)
konzorcij
I C. Mtschin, Srečko Mli, Jos. Sladler.
Zmerne cene! Solidno delo! Garancija!
Vsakovrstna drujra dela, spadajoča v to stroko, poprave in prenaredbe izdelajo se hitro in een6.
Proračuni narede se na zahtevanje brezplačno.
. 4> •<> i <l> 4-*», hl* 4-* i 4-* *-*        *-* *j>
i2U
DEŽELN^ RAZSTAVA
v proslavo stoletnice prve obrtne razstave leti 1791 v Pragi
poil pokroviteljstvom
Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I.
od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891.
Vetfit,   ll lil« >tiiOMl.   «»l»r|.   /em I j<«l<l jsl t o.   »Io v«'SUONt i,   /.aviiNiie ruzMtuve, Nirlče vodoincl. sinuti, loteriji« 1. t. «1. (252—2)
I/.dnjatelj in odgovoriti uiudmk: Jusi p No II i.
LoBtnlDU iN tisk „Ndrodoe Tiskarne", j
567511