Uto 1896.
101
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XVI. — Izdan in razposlan dne 14. marca 1896.
Robina: St. (85.—87.) 35. Dopustilnica za železnico z ozko raztečino iz Rovereta v Ravazzone. — 36. Razglas, da sta se vélika carinska urada II. razreda v Oéwiçcimu in Kriiovu pooblastila, ob izstopu odpravljali cuker. — 37. Razglas, da se je razširila oblast c. k. malemu carinskemu uradu I. razreda v Risnu.
35.
Dopustilnica z dne 26. januvarja 1896.1.
Za železnico z ozko raztečino iz Rovereta v Ravazzone.
Mi Franc Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski;
apo8toljski kralj ogrski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski *n ilirski; viši vojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, saloburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; krojni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je mestna občina roveretska zaprosila, da 1 se ji dalo dopustilo, zgraditi in obratovati lokalno eleznico z ozko raztečino iz Rovereta v Ravazzone, Se Nam je, z ozirom na občo korist te podjetbe vzvidelo, imenovani koncesijonarki to dopustilo podstavi zakona o dopuščanju železnic z dne U- septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.) podeliti lakö-le:
§• 1.
Koncesijonarki dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico z ozko raztečino napraviti iz Rovereta v stiku s progo Kufstein—Ala južne železniške družbe črez Sacco v Ravazzone v stik z lokalno železnico Mori—Arco—Riva ob Gardskem jezeru.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 3.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej ter jo dokončati naj-kesneje v pol drugem letu, računjaje od današnjega dne; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu' ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bo držala gorenjega rokü za gradnjo, mora koncesijonarka dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
(81ovenisch.)
25
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarki dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§. 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo ministerstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, ministerstvu za železnice zdelo pripustno, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministerstvo za železnice.
§• 6.
Znesek resnične napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, potem za dobavo vozil in pa za dotacijo pričuvnega zaklada, katerega določi državno upravstvo, res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so med grajenjem res bile izplačane.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se dotični stroški sméjo prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo,
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé ugodnosti potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovici za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in t0 ne samo o potovanju na račun državne blagajniori ampak tudi kadar te osebe služabno potujejo na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom-
Koncesijonarka se zavezuje, da bo pristopil» dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbam' sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih rečf za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pri' pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaško prenose, dalje da bo pristopila vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871-1-o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarko moč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili p° Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarko veljavo in moč, kadar se ji bodo uradoma priznanih-
Te dolžnosti ima koncesijonarka samö v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872- • (Drž. zak. št. 60.) na doslužile podčastnike voj stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih navija gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodej^ vati civilnim stražnim četam (varnostni sir» finančni straži i. e.) ali drugim javnim organ0111 to se določuje v dopustilnih pogojih.
§-9.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9-zakona o dopuščanju železnic izrečena ob ra
P''°li napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računjaje od današnjega dne, *er mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi prec| iztekom gorenjega roku izgubilo svojo In°č, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. Ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa ° začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mo-8ul opravičiti v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopu-scanju železnic.
slednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in po-tčm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos naj potemtakem koncesijonarki država kot odškodhino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, do-spevajočih vsako leto 30. dne junija in 31. dne decembra po izteku.
§. 10.
Koncesijonarka nima pravice, tretjim osebam Popuščati obrat po dopuščeni železnici, ako ji tega rzavno upravstvo izrečno ne dovoli.
Državnemu upravstvu se pridržuje pravica, a smé po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar 1 ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, J° morda tedaj obratuje država, obrat na se vzeti er voditi na račun koncesijonarke ves ostali čas, dome bo še trajalo dopustilo.
V tem slučaju mora koncesijonarka državnemu upravstvu povrnili stroške, ki mu zares nastanejo 'z tega obratovanja in katere bo eventuvalno ustanovi poprek.
Kako naj se sicer vodi ta obrat, vravnâ se ® Posebno obratno pogodbo, ki naj se sklene med ‘zavnim upravstvom in koncesijonarko.
§- H.
Koncesijonarka ima dolžnost, po pogojih in Pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. “ecembra 1894.1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.), držav-Uernu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopu-, uhskupno porabo železnice za promet med že obsto-J°Čiini železnicami ali pa takimi, ki se še le napra-'Jo in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima rzavno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife,
Za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati ali posamezne vozove po skupno
dajati cele vlake
P°rabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in povrnitev v nabavo novcev vzprejetega posojila v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo daje država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarke do časa, ko bo zgoraj omenjeno posojilo popolnoma odplačano, sama prevzame njega plačevanje o dogovorjenih rokovih dospelosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, da plača kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil v zmislu odstavka 1. glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je opravljali po določilih odstavka 1.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi uradoma zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gra-divne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobriloin državnega upravstva.
§• 12.
§• 13.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da Srt1^ dopuščeno železnico, ko bo dodelana in pobrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih do-
■	1. Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se
°1 čisti donosi, kar jih je podjetba imela v po-
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zdloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., poslednjem odstavku.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdrži koncesijonarka last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imela po obračunih terjati, po-tèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je ona sama sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem šestindvajsetega dne meseca januvarja v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in šestem, Našega cesarjevanja oseminštiridesetem.
§• H.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarke pošilja-nih — kakorkoli se mu vzvidi primemo — pri-gledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Komisar, ki ga morda postavi državno upravstvo v nadziranje železniške podjetbe, imej tudi pravivo, kolikorkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje zastopa, kateri posluje kot načelništvo železniške podjetbe, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom ali dopustilu, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko ministerstva za železnice, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Franc Jožef s. r.
Hitrimi s. r.	Guttenberg s-r-
Hiliiiski s. r.
30.
Razglas finančnega ministerstva z dne 25. februvarja 1896.1.,
da sta se vélika carinska urada II. razreda v Oswiecimu in Krnovu pooblastila, ob izstopu odpravljati cuker.
Vélika carinska urada II. razreda v Ošwi§m®j* in Krftovu sta se pooblastila, po zmislu veljajoči predpisov ob izstopu odpravljati cuker, ki se izva črez carinsko progo s pravico do izvozne boni kacije.
Bilinski s. r.
§■ 15.
37.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se državnemu upravstvu pridržuje tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujé koncesijonarki pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem
Razglas finančnega ministerstva z dne 26. februvarja 1896.1.?
da se je razširila oblast c. k. malemu carinskem11 uradu I. razreda v Risnu.
Porazumno s c. k. trgovinskim ministerstva^ c. k. mali carinski urad I. razreda v Risnu ilmatinskem pooblašča, ob izstopu odpr^v J ;ane opojne tekočine, ki se izvažajo črez ca"I1j)0. ogo s pridržkom povračila davkov ali izvozne fikacije.
Bilinski s. r