Poštnina plačana v gotovini Stev. 20.
u-JiVNlJ I UZK-v
V Ljubljani, v Četrtek dne 15. mala 1930.	LetO	III.
■“lilo—116..V, -1900-	'
DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaiu praznika dan poprej — Uredništvo: t)ubl|nno, MikloSI-Ceva c. — Nefranklrana pisma se ne spre|ema|o
Posamezna Številka Din l*So — Cena: za 1 mesec Din za Četrt leta Din IS--, za pol leta Din 3o Inozemstvo Din 7’- (mesečno) — Oglas: po dogovoru
tesec 11 O za M tvoru 11 I.
Oglasi, reklamacije ln naročnina na upravo Miklošičeva cesta (palača Delavske zbornic«) nadstropje — Jugoslovanska strokovna zveza
Rim naj sovori!
V	človeštvu vstajajo veliki problemi. Iz Azije sem doni klic po svobodi. Mi Evropci, ki smo zrastli na tleh krščanske kulture, takoj mislimo, če beremo v takih gibanjih, na oboroženo odporno silo.
Nosilec gibanja za svobodo indskega ljudstva — Gandi pa je izdal drugo parolo: Svoboda mora zrasti iz duha ven, brez nasilja. Gandi je resnični revolu-cijonar.
Ta revolucionarnost se zelo približuje revolucojnarnosti prvih kristjanov, ki so prezirali vsako telesno silo in so gradili novo družbo in nov gospodarski red z močjo svojih idej, z močjo svojega notranjega življenja s tem, da je vladala popolna skladnost z naukom in praktičnim življem.
Krščanska Evropa je brez velikih idej. Boljševizem utemeljuje svojo diktaturo brezobzirnost s tem, da hoče izvesti petletni načrt kolektivizacije. Sama nasebi velika ideja, četudi nevarna.
Le Evropa je brez idej. Le proučavaj-mo naše svetovne konference in druge ustanove, ki naj bi rešile Evropo in z njo človeštvo iz sedanjih težkih zmešnjav! Prav nič velikega. Same polovičarske in mešetarske geste.
Zakaj?
Našega dejavnega krščanstva ni. Družba, ki nosi ime, da je krščanska, je zasužnjena in prodana silam tega sveta. Radi tega izginjajo moralne avtoritete.
Le ena sila je, ki more rešiti krščanstvo — papež. Časi so taki, da se ne sme sv. Stolica več zavijati y molk, ali pa mogoče v tihe proteste, ampak mora radi vere in radi človeštva brez ovinkov in odkrito povedati svoje stališče. Pa naj to velja kristjanom ali pa nasprotnikom.
>Slovenec« od 10. maja je priobčil v uvodniku krasen članek iz >Osserva-tore Romano«, v katerem zares ostro prijemlje katoličane, ki so izdali Kristusa in dajejo povod boljševikom, da smatrajo krščanstvo za zaveznika kapitalizma. Sv. Stolica bo morala še dalje govoriti.
Ko je izdal sv. oče povelje in poziv, da naj katoličani in kristjani protestirajo proti preganjanju kristjanov v Rusiji, obenem pa naj molijo k Gospodu, da prikrajša te strašne dneve, je našel njegov poziv nepričakovan odmev.
Toda boljševiki so vstali in pridigo-vali in še pridigujejo svojim državljanom, da dela papež kot zaveznik zapad-nega kapitalizma in kapitalističnih držav.
Kdor pozna ves položaj, ve, da ni tako. Vendar pa govori videz za boljše-vike.
Molitve vernikov še niso namreč docela utihnile, so že vstali na svetu krogi, ki menijo, da je prišla ura, da zopet lahko pozovejo narode na krvavi obračun. V Nemčiji so izšle celo brošure, ki zahtevajo križarsko vojno proti boljševikom! Cela Evropa se mora dvigniti s svojo oboroženo silo, s tanki, strojnicami, topovi, bojnimi letali ter pokriti vso Rusijo, tako da bo strto v treh mesecih gospostvo boljševikov.
Zopet bi bil potreben jasen odgovor. Orožje krščanstva je molitev! Ruski kristjani se bodo rešili le s tem orožjem. Tanki so orožje kapitalistov, ki nimajo prav ničesar skupnega s Kristusom !
Sv. Stolici očitajo nasprotniki in verniki, da je italijansko nacoinalistična in da podpira fašizem.
Vsi niso tako globoko prežeti z versko resnico, da je sv. oče namestnik Kristusov na zemlji in da je kot tak tudi po svojem čuvstvovanju oče vseh. Ker ni te
globoke zavesti, je čisto umljivo, da imajo vsakdanji pojavi svoj vpliv.
Beseda o delavskem vprašanju je delovala na vernike naravnost olajševalno. Ogrela je, kakor pomladansko solnce.
Kakor smo zadnjič poročali, je glavni odbor Krščanske strokovne internacionale na svoiih sejah 25. in 26. aprila v Berlinu razpravljal o važnih delavskih vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu in v razpravi v mednarodni organizaciji dela in tudi sicer splošno oktu-alna. K tem vprašanjem je zavzel svoje stališče že kongres internacionale leta 1925., vendar samo v načelnem pogledu. Izvajajoč posledice na posameznosti je glavni odbor internacionale sklepal o sledečih vprašanjih:
Rudarsko delavstvo.
Odbor internacionale je sprejel na znanje poročilo zastopnikov internacionale rudarjev o ženevski rudarski konferenci, Z ozirom na to osvaja sklep internacionale rudarjev in poživlja vse priključene deželne centrale, da tako v svojih državah kakor tudi pri mednarodnem uradu dela v navedenem zmislu podpirajo težnje rudarjev.
Mednarodna kriza v premogarstvu traja že več let. Po neznatnem kratkem zboljšanju v letu 1929. je danes kriza hujša kakor kdaj prej. Pomanjkanje oddajnih možnosti pomeni ne le veliko škodo za rudarje in za rudarska podjetja, ampak škodo za celotno gospodarstvo. Najbolj so razumljivo z mnogimi opustitvami obratov, odpusti delavcev in praznovanjem šihtov prizadeti rudarji. Za odpravo krize je po mnenju zastopanil držav potreben mednarodni sporazum med državami — producen-tinjami premoga, o cenah, krajih oddaje in o delovnih pogojih rudarskih delavcev. Društvo narodov in mednarodni urad dela sta se v zadnjih letih na pobudo mednarodnih delavskih organizacij priznano temeljito bavila s temi vprašanji. Le pozdraviti moramo, da se bo v juniju t. 1. mednarodna delavska konferenca bavila z vprašanjem delovnega časa v premogovnikh. Trdno smo uverjeni, da bo mednarodni urad dela storil vse, da se bo sprejela vsaj tozadevna mednarodna konvencija, s čemer se bo vsem v rudarstvu zaposlenih delavcev končno njih predolgi delovni čas bistveno skrajšal in se enotno določil. Rudarji vseh dežel se poživljajo, da se vsepovsod takoj resno zavzamejo za uveljavljenje teh zahtev.
Prisilno delo v kolonijah.
Internacionala stoječ na temeljnih smernicah, izraženih v svojem svetovno-gospodarskem programu, ki veljajo za vse ljudi, katerekoli rase, smatra:
V	Da mora imeti kolonizacija za svoj končni cilj pod zaščitnim gospodstvom se nahajajoče narode dvigniti na višjo stopnjo kulture in jim omogočiti boljše življenje v religijoznem, moralnem, duhovnem, družinskem in socialnem pogledu.
2. Da je izrabljanje katerihkoli pokrajin le tedaj upravičeno, ako služi splošnim interesom in dviga tudi blagostanje prebivalstva kolonijalnih pokrajin samih.
3. Da z fizičnim in moralnim pritiskom naloženo delo redkokdaj odgovarja navedenemu cilju, ampak pomeni največkrat uničenje osebne svobode in človeškega dostojanstva sploh. Zato smatra, da je treba:
Verniki bi pa hoteli še več tega solnca. Današnji čas je namreč poln zmot in razrvanosti. Človek nikjer ne čuti varne ceste. Dati nam jo more edino Peter-skala.
Prepovedati vsako prisilno delo v kolonijah.
Da se do popolne odprave prisilnega dela sme le-to izvajati le v najnujnejših primerih. Prisilno delo v zasebnih podjetjih pa mora takoj prenehati; da more izdajati dovoljenje za dobavo prisilnih delavcev le glavno ob-lastvo v koloniji ali centralna vlada.
Da je načelno in dejansko vsem delavcem priznana pravica zborovanja in združevanja.
Da mednarodni urad dela podvzame vse potrebne mere v svrho bčinkovitega nadzorstva tozadevnih predpisov.
Internacionala je uverjena, da bo 14. mednarodna konferenca dela sprejela topogledno mednarodno konvencijo ter poživlja priključene državne cen-rale, da zastopajo v mednarodnem uradu dela gornje smernice ter da tudi v svojih državah in pri vladah skušajo doseči izdajo tozadevnih predpisov.
Delovni čas zasebnih nameščencev.
Internacionala Krščanskih strokovnih organizacij z zadovoljstvom ugotavlja, da se je pomaknilo vprašanje ureditve delovnega časa nameščencev v odločilni trenutek. Pričakuje, da bo mednarodna konferenca leta 1930. sprejela tozadevno mednarodno konvencijo, ki bo veljala za zasebne nameščence vseh držav — članic Društva narodov. Ta konvencija naj v celoti vsebuje zlasti sledeče:
1. Obrati, v katerih so zaposleni samo družinski člani delodajalca, naj ne bodo izvzeti od določb te konvencije.
2. Kot delovni čas naj velja razdobje, v katerem so nameščenci delodajalcu dejansko na razpolago, upoštevajoč vse odmore, med katerimi nameščenci delodajalcu niso na razpolago.
3. Najvišji delovni čas naj bo 8 ur dnevno, oziroma 48 ur tedensko.
4. Krajši delovni čas mora biti predviden za mladoletnike pod 18 leti kakor tudi za nameščence, ki so zaposleni pri raznih pisarniških strojih ali v nezdravih ali nevarnih obratih in v podzemskih prostorih ali ki morajo delati pri umetni svetlobi.
5. Tedenski delovni čas se mora tako razporediti, da je en popoldne v tednu prost. Če le mogoče, naj bo prosti popoldan pred dnevom tedenskega počitka, ki naj bo nedelja.
6. Izjeme od teh načel naj bodo le v slučajih najnujnejše potrebe ali višje sile; besedilo konvencije mora biti tako, da z izjemami ne bo zlorab.
7. Konvencija naj vsebuje končno določbe, ki bodo omogočale zainteresiranim učinkovito kontrolo nad izvajanjem tozadevnih zakonov in naredb.
Nedeljski počitek in nedeljsko delo.
Zvesta svojim zahtevam, postavljenim v svojem svetovnogospodarskem programu, kjer se zahteva, da se vse nedeljsko in nočno delo omeji na najnujnejše potrebno ter da se zagotovi delavcem in nameščencem prost sobotni popoldan, ugotavlja internacionala, da je nedeljski počitek in praznovanje nedelje po kapitalističnem in marksističnem duhu danes močneje kot kdaj ogrožen. Protikrščanske sile poskušajo vse, da se motijo nedelje in prazniki ali z nepotrebnimi deli ali z
drugimi prireditvami posebno v času službe božje.
Internacionala poživlja zato vse krščanske kroge, posebno pa krščansko delavstvo, da se tem stremljenjem v vseh državah najodločnejše zoperstavi.
S tarifnimi dogovori se mora zagotoviti prost sobotni popoldan in predčasno prenehanje dela pred velikimi prazniki.
Glede podjetij z neprekinjenim obratovanjem, posebno v težki industriji in v kemični industriji, se mora preizkusiti tozadevne zakone v posameznih državah, v koliko le-ti predvidevajo nedeljsko in prazniško delo. Isto velja za vse prometne naprave, za trgovska podjetja in za gostilne in druga zabavišča. Pri tem je treba paziti, da je nedeljski in prazniški počitek zagotovljen delojemalcem v čim višji meri.
Kolikor je nedeljsko delo neobhoff-no potrebno, naj noben delavec ne bo zaposlen dve nedelji zaporedoma. Med tednom prosti dnevi ne morejo biti zadostno nadomestilo za nedeljo.
V	primerih, kjer se te zahteve ne morejo uveljaviti s kolektivnimi pogodbami, naj se jih skuša uveljaviti z državnimi zakoni.
Proslava 20-letnice
obstoja krščansko socialistične strokovne organizacije na Javorniku.
Krščansko socialistično delavstvo na Javorniku in Koroški Beli praznuje v nedeljo 18. maja 20-letnioo obstoja svoje strokovne organizacije. Dopoldne ob 10 se bo brala v farni cerkvi na Koroški Beli sv. maša za pokojne člane. Po sveti maši se bo vršilo slavnostno zborovanje v dvorani KPD. Na zborovanju bosta govorila tov. Jože Gostinčar in Jože gus. Popoldne ob 3 bo na vrtu Orehni-kove gostilne {koncert godbe katoliškega prosvetnega društva, srečolov, petje itd.
20 let! Doba, v kateri se človeštvo obnavlja, doba, v kateri izginjajo rodovi iz površja zemlje ter stopajo drugi na njihova mesta. Rodovi gredo, rod pa le ostane in se razvija in raste. Tak je tudi naš krščanski socialistični pokret. Tudi on menjava svoje lice. Najbližje njegove naloge in cilji se od časa do časa spreminjajo, gibanje samo pa ostaja, se razvija in raste. Bistvo njegovo in končni cilj pa je vedno eden in isti. Zakon narave je, da iz malega raste veliko. Tudi krščanski socialistični pokret pri nas je zrastel iz malenkostnih začetkov, višek njegov pa je danes bolj dogleden ikot pa je bil pred dvajsetimi leti.
Toda moč in ponos našega gibanja je v tem, da raste in se usposoblja za ono veliko delo za kar je bil poklican v življenje.
Ko praznujemo ta nag praznik, se nam nehote vsiljujejo bridki spomini na one čase, ko je iz vseh strani bruhalo sovraštvo in zavist na naše vrste. Toda mi smo kljubovali vsem pritiskom v zavesti, da smo na pravi poti, da brez bojev in žrtev ni zmage, ni uspehov. Naš jubilejni praznik naj nam bo v spodbudo za novo dobo, opomin za še tesnejšo združitev v boju, za naš pokret, za dosego naših ciljev.
Iz gospodarstva. TPD je izplavala svojim delničarjem na vsako delnico po 35 Din. Delavci niso dobili nič. Koopti-ran je v upravo minister n. r. B. Marko-v'č- V Bosni so našli velike množine nafte v bližini Tuzle. Nafta se nahaja na daljavo 15 km. Naša trg. bilanca bo postala najbrže zato aktivna, ker je tvorila doslej nafta glavni del uvoza. — Banke so sklenile znižati obrestno mero na vloge. — Dina rstoji na cttriški borzi na isti višini: 9.125.
Sklepi
Slavnega odbora internacionale.
3usoslovanska strokovna zveza.
Železničarski vestnik.
PRIZNANJE DOKLAD ZA N0CN0
SLUŽBO IN KILOMETRAŽE.
Direkcija je izdala glede upravičenosti do doklad za nočno delo in kilometraže sledečo okrožnico:
Glede upravičenosti in priznavanja doklad za nočno delo uslužbencev v smislu čl. 56. pravilnika o postranskih prejemkih je Glavna kontrola na pismo g. ministra za promet št. 105.019 z dne 24. januarja 1930 zavzela sledeče stališče v aktu št. 11.034 z dne 5. marca 1930:
»V prvem odstavku čl. 55. pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav je v principu priznana pravica na doklado za nočno delo prometnemu, skladiščnemu, postajnemu in strojnemu osobju. Koliko znaša ta doklada za posameznega uslužbenca, ki so navedeni v prvem odstavku, je razvidno iz seznama in postavk v tem členu. Te pa določajo doklado le za prometno in strojno osebje, medtem ko se skladiščno in postajno osebje ne omenja.
Vsled tega se doklada za nočno službo lahko izplačuje le prometnemu in skladiščnemu osebju, a za skladiščno in postajno osebje bo to mogoče šele takrat, ko se spopolni seznam s predmetnimi postavkami jza to osebje. To je pa mogoče napraviti le na ta način, na kakršen je bil uveljavljen pravilnik sam.
Na pojasnilo, da uslužbenci, ki preje-fnajo kilometražo po čl. 51 pravilnika, ne morejo obenem prejemati tudi nočno doklado, ampak samo eno ali drugo, glavna kontrola nima ničesar pripomniti.«
Na osnovi gori citiranega rešenja glavne kontrole se bodo priznale z veljavnostjo od 25. februarja 1930 dalje nočne doklade samo osebju, ki je navedeno v čl. 26 zakona o državnem prometnem osebju t. j. šefom edinic, njih namestnikom, prom. uradnikom in zva-ničnikom, voznemu, premikalnemu in kretniškemu osebju, kakor tudi dnevni-čarjern odnosno delavcem, kadar vrše službo navedenih uslužbencev, ter imajo za to predpisane izpite.
V	zvezi s tem razveljavimo poglavje A točko 2 in poglavje B odstavek 3 okrožn. 94-111-25 z dne 9. junija 1925 odnosno dodatka k tej okrožnici z dne 29. septembra 1925 in okrožnica št. 173-11 z dne 23. decembra 1926 III. odstavek 1.
Opozarjamo izrecno, da osebje za isti čas ne more prejmati dvojnih doklad (nočnih doklad in kilometraže) glej dodatek okr. 94-111-1925 A toč. 3.
Edinice morajo brezpogojno še nadalje voditi evidenco v vseh izvršenih nočnih službah v smislu afcrož. 94-111-1925, tudi onih, ki za enkrat ne pridejo do izplačila
Peter Kovač:
Tovarna,
(Odlomki.)
Baron se je ozrl skozi okno. Glava pri glavi in tisoč oči in vse ga je tisti hip pogledalo sovražno in grozeče.
»Mon Dieu! To je upor! Organiziran upor! Policijo!«
Leon je pa stopil k delavcem:
»Kaj bi radi?«
»Zastran strokovnega sveta. Tistih sklepov od zadnjič ne priznavamo. Ne moremo. Tudi strokovnega sveta v taki sestavi ne. Organizirani smo po svoje in bo pač najbolje, da boste to organizacijo upoštevali. Saj veste, da so zadnji sklepi izzvali velikansko vznemirjenje.«
»Pomislite, ljudje, da tudi za nas niso rožnate ure,« je pravil ravnatelj.
»Stojte, beseda je moja,« je skočil baron. »Mon Dieu, kaj bi hodili po ovinkih! Tako je: Sklepi so storjeni in se bodo izvajali. Kdor ni zadovoljen, naj gre. Veste, kdo sem jaz? Z menoj se ne bo nobeden pogajal, kadar jaz nočem. Kratko! Tam so -vrata!«
»Klanjam sel« so odhajali delavci.
»Kaj? Tudi ti, Emil?« je zastrmel baron v delavca.
»Tudi jaz, stric!« je dejal Emil krepko in šel za drugimi.
»Prokleta sodrga!« je zahropel baron.
Zunaj je raste! šum in krik. Leon se
Finančni zakon za leto 1930 31.
V	naslednjem objavljamo dve važnejši določbi finančnega zakona za leto 1930/31 :
§ 46.
Zahtevali ni povračila izplačanih prejemkov od onih oseb, katerim so odločbe
o	njih sprejemu v državno službo razveljavljene z razsodbami državnega sveta.
Kolikor so ali kolikor bodo z razsodbami državnega sveta razveljavne odločbe v napredovanju ali razvrstitvi državnih uslužbencev, ni zahtevati od njih povračila preveč izplačnih prejemkov.
Če se je plačilo v primerih iz prednjih odstavkov že izvršilo, se pobrane vsote ne smejo vračati iz državne blagajne.
Državni uradniki, ki bi pripravili ali predložili izza dne 1. aprila 1930 v odobritev pristojnemu ministru ali za to pooblaščenim organom take odločbe in s tem povzročili škodo za državno blagajno, odgovarjajo'solidarno za povračilo škode pred glavno kontrolo, če nedosta-jajo za izdajo takih odločb osnovni in jasno določeni pogoji v veljavnih zakonskih predpisih za sprejemanje vseh v državno službo, odnosno za napredovanje ali razvrstitev državnih uslužbencev. Odločba glavne kontrole postane izvršna, če jo spričo pritožbe odobri kasacijsko sodišče. Pritožbeni rok znaša 15 dni.
§ 55.
Vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov v proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili obstoječi zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, vsi pravilniki in drugi predpisi in druge odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih, veljajo še nadalje.
Sprememba I. odstavka čl. 6. »Začasnega
pravilnika za obrtnike in delavce«.
Z odredbo g. ministra za promet M.
S.	št. 26663/29 z dne 17. febr. 1930 je spremenjen I. odstavek čl. 6. »Začasnega pravilnika za obrtnike in delavce« tako, da se ta odstavek odslej glasi:
»Vsi stalni obrtniki in delavci, kakor tudi začasni delavci in obrtniki po dveh letih službe, po dovršenem 21. letu starosti in ako so začasno nesposobni za službo v stalnem kadru, imajo pravico do rednega letnega odmora, in sicer:
a) oni, ki imajo manj kot 10 let stalne službe 10 dni; -
b) oni, ki imajo pa preko 10 let stalne službe 15 dni.«
Pojasnilo glede zadnjega odstavka čl. 26. zakona o drž. prom. osebju.
Generalna direkcija drž. železnic je v svojem aktu G. D. št. 3731/30 izdala glede
je rahlo tresel. Množica je kričala in valovila sem in tja.
»Po policijo!« je dejal baron.
»Ni treba,« je rekel Leon. »Okno odprite in jih nagovorite. Sami se bodo razšli, ko bodo videli resnico. Kruh je več kot krik.«
Nekaj časa je baron okleval, potem je sunkoma odprl okno.
»Povem jim vse naravnost!« je rekel. Divji krik ga je pozdravil. Roke so se dvigale in grozile. Kakor da je vihar potegnil čez dvorišče, je valovila množica.
»Mir!« je zakričal baron.
Kot bi odsekal, je vse utihnilo v pritajeno šumenje.
»Govoril bo,« so dejali nekateri.
Res je baron začel:
»Kaj vam je, ljudje? Par hujskačev vas je zmotilo in se po nepotrebnem razburjate. Sklepi strokovnega sveta se ne dado več izpremeniti. Vaši zastopniki so sklenili. Redukcija mora priti ali pa se še bolj znižajo plače. Sicer je pa vsakemu pot prosta, kdor ni zadovoljen', naj gre!«
Ostro žvižganje ga je prekinilo. Roke so se dvigale, nekateri so iskali kamenja. Baron se je umaknil in zaprl Okno.
»To ni vse skupaj nič!« je dejal. »Kmalu se bodo pomirili,« je rekel Leon.
odredbe zadnjega odstavka čl. 26. zakona o drž. prom. osebju sledeče pojasnilo:
»1. Nereguliranemu osebju, ki je spre- ; jeto z gotovo nagrado v službo, ki se po zakonu o drž. prom. osebju (čl. 26.) smatra za eksukutivno službo, ne pripada j še posebej 20% eksekutivnega dodatka, ker je ta dodatek zapopaden že v nagradi,
2. Nereguliranemu osobju, ki je pa sprejeto v neeksekutivno službo, pripada poleg njegove nagrade tudi še dodatek 20%, ampak samo za čas, ko se odredi od svoje redne službe na delo, za katero pripada reguliranemu osebju dodatek 20% po čl. 26. zak. o drž. prom. osebju.
Vzajemne vozne olajšave z »Jadransko plovidbo«.
Z rešenjem generalne direkcije drž. železnic G. D. št. 22661/30 z dne 26. marca . t. 1. je sklenjen obojestranski sporazum j z »Jadransko plovidbo d. d. na Sušaku« ! o olajšavah za privatno potovanje ak- 1 tivnih uslužbencev in članov njihovih rodbin, in sicer:
1) aktivni uslužbenci prometnih naprav imajo pravico na olajšavo 75% normalnih voznih cen na ladjah »Jadranske plovidbe d. d. na Sušaku« na podlagi njihovih osebnih (železniških) legitimacij; ;
2) člani rodbin aktivnih uslužbencev prometnih naprav imajo pravico na olajšavo 50% normalnih voznih cen na ladjah j »Jadranske plovidbe d. d. na Sušaku« na ; podlagi njihovih osebnih (železniških) legitimacij in
3) aktivni uslužbenci »Jadranske plo- ! vidbe d. d. na Sušaku« in člani njihovih rodbin imajo pravico na progah »Jugoslovanskih državnih železnic« za brze in potniške vlake na olajšavo 50% normalnih voznih cen na podlagi osebnih legitimacij, ki jih prejmejo od »Jadranske plovidbe«, a ki jih bo potrdila generalna direkcija drž. železnic.
Osrednji odbor. Seja osrednjega odbora se 1)0 vršila v nedeljo 18. maja ob 9 dopoldne v prostorih Prometne zveze. Vsi in točno!
Bistrica-Boh. jezero je imela v nedeljo 27. aprila svoj redni letni občni zbor, ki je bil prav lepo obiskan. Iz poročila predsednika tov. Kotnika je bilo razvidno delo skupine, ki je z vsemi sredstvi delovala v dobrobit svojega članstva. Osrednji odbor je zastopal tov. podpredsednik Masič, ki je v jedrnatih besedah označil pomen in delovanje naše organizacije. Posebno je označil, koliko težav dela do danes še ne rešeno delavsko vprašanje in uveljavljenje tozadevnega delavskega pravilnika. Naglašal je, naj članstvo ne naseda raznim ne-osnovanim govoricam, katerih se nekateri poslužujejo samo za agitacijske namene. Govorilo se je tudi o novem zakonu o državnem prometnem osobju, katerega izid uslužbenci spričo težavnega gmotnega položaja nestrpno pričakujejo Navzoči so izvajanjem z zanimanjem sledili ter živahno posegli v razgovor v zadevah tičočih se izplačila razli-
ke od prevedbe na urnine, nastavitve delavcev na sistemiziranih mestih ter vštetja let onim uslužbencem, ki so bili po večletnem službovanju kot delavci končno nastavljeni, a se jim ta leta za napredovanje niso vštela. Sledilo je poročilo blagajnika o poslovanju skupine v minulem letu, katero je bilo povoljno. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni:	1.	Predsednik	Kotnik	Vinko,
zvan. I. kat., 2. podpredsednik Žmitek Jože, prog. delavec, 3. tajnik Ravnik Franc, zvan. II. kat., 4. blagajnik Dimeč Franc, zvan. II. kat., 5. odbornika Merhar Franc, sklaniščnik in Smukavec Janez, prog. delavec. Nadalje so se določili za progo tudi zaupniki, katerih dolžnost bodi, pobirati članarino, da se s tem olajša delo blagajniku, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Rudarji.
Zagorje. Na seji 11. maja je sklenil odbor strokovne zveze rudarjev, da priredimo v nedeljo dne 18. maja širši članski sestanek po osmi maši. Člane se opozarja na ta setanek, katerega se po možnosti včim večjem številu udeležiti. Vsak posameznik naj se pobriga, da pove še drugemu, da bodemo gotovo vsi! Poročal bo zastopnik, ki pride iz Ljubljane o položaju, v katerem se nahajamo. Kakor je videti, se merodajnim činiteljem nikamor ne mudi, dasi že tukaj v revirjih vlada zelo kritičen položaj. Delavci-odjemalci v rudniških konzumih ne dobe več živil. Če ne bodo delavci zaslužili nič, bodo morali res stradati! Pa tudi naši trgovci mnogo riskirajo! Končno se lahko zgodi, da tudi oni odpovedo! In kaj potem?! Delavci v revirjih so izključno, vsaj v ogromni večini, navezani le na svoj zaslužek v jami! Tu so ljudje, ki so sami kolonisti! Treba je vsekakor nujne pomoči. In če iste ne bo kmalu, lahko slede posledice, ki jih delavci, vsaj trezno misleči ne želijo! Poznamo še čase, ko so se nahajali v krizi rudarski delavci, ki so tudi ogromne množine premoga deponirali, a niso zato nobenega šihta praznovali! A po vojni sem imamo vedno te pogodbe in stalne krize! Delavstvo se izprašuje, kdaj bo tega konec? Naj se že enkrat uredi, tako da bo tudi rudar imel zagotovljen vsaj vsakdanji kruh, sicer bodo primorani se izseliti — kdor bo mogel in kamorkoli že. Zato delavstvo zaposleno pri TPD apelira na merodajna mesta, naj se ne muči več. Ne zahtevamo nič drugega kot delo in pošten zaslužek.
Lesni delavci.
Vrhnika. V nedeljo 11. maja smo se delavci tovarne Kotnik v lepem številu zbrali na izrednem občnem zboru naše strokovne skupine. Občnega zbora se je udeležil zastopnik centrale iz Ljubljane, ki je v krepkih besedah obraz-
Ali si že član »Krekove knjižnice«?
Res se je množica kmalu umirila. Zamolklo godrnjaje so odhajali ljudje v svoje oddelke.
Sirena je spet oznanila delo.
Med ljudmi je pa šla misel. Tista misel je bila težka in je padala na glavo, srce in bila, bila v obraz.
Tisto uro je vsak posameznik utonil v morju obrazov. Delavca, ki sta se včeraj sprla, sta se objela in vzkliknila:
»Jaz in ti sva midva!«
Beli in rdeči nagel sta cvetela v eni gumbnicii.
Mladina je prepevala. Vprašali so starci:
»Kaj vam je? Reducirani boste in plačo vam bodo znižali.«
Smejali so se fantje:
»Kaj bi tisto! Toda to uro, to današnjo uro se je pokazalo, da so zvezde okrenile smer in da gredo novo pot. Hoj, starci, ali ne čujete brona?«
In stroji so drveli v bobnajoči brzini. Fantje, mladi fantje so zavihali rokave .. .
Di ■veči avtomobil.
Nekdo je presunljivo zakričal pred tovarno, drveči avtomobil se je ustavil, ljudje so se zgrnili z vseh strani. Na sredi ceste je ležal mož, mrtev mož.
»Ni dosti, da od lakote poginjamo, še pod avtomobili bomo umirali,« kriči nekdo.
»Nesreča, božji ljudje, nesreča,« se opravičuje šofer.
»Ven z njim, peš naj hodi kakor mi!« kriče mladi.
Pri oknu se prikaže baronov obraz. Gneča krog avtomobila raste. Mrtvec leži in kri mu lije po obrazu.
»Vozi!« kriči baron.
»Ne morem,« sopiha šofer.
Iz šuma se ne razume besede. Steklo žvenketa. Drobci odlete v šoferja, ki sedi mirno in je ves bled.
»Ven, ven!«
Stražniki se prerijejo skozi množico. Baron je ves rdeč.
»Kakšna javna cesta je to, da človeka ustavijo na nji?«
»Povozil ga je, povozil ga je!«
Stražnik se pokloni baronu in sede k šoferju. Grozeče zabrenči avtomobil. Ljudje se ne ganejo.
»Proč, proč!« kriči stražnik.
Avtomobil se premakne. Par ljudi se zruši na tla. Hitro je pot prosta.
Nad mrtvim človekom na cesti se sklanja mati. . .
V	tesni ulici stoje ljudje. Na kamen je stopil nekdo in govori. Silno govori Roke se dvigajo proti nebu kakor za prisego.
Govorniku Emilu gori oko v najsvetlejših solncih.
Cesta pred tovarno je prazna.
Samo 4 Din plačaš mesečno — »Krekova knjižnica« pa Ti da letno tri lepe knjige.
ZVEČER ia
namananie
»ch
chic
V////////,
ZJUTRAJ
izkuha= vanje
ZENSKA HVALA # TERPENTIN0V0 MILO
pa je pranje aofovof
ložil važnost in potrebo strokovne organizacije za delavstvo. Opozoril nas je na vse važnejše stvari, ki se dogajajo doma in po svetu, zlasti pa na to, kar je v tesni zvezi z delavskimi interesi. Z velikim veseljem smo pozdravili v naši sredi naše tovariše iz Tomšičevega podjetja, ki so sc udeležili občnega zbora z željo, da pristopijo v naše vrste, ter se z nami ramo ob rami borijo za odpravo privic in za zboljšanje razmer. Prav je tako, tovariši! Boljše je, da ste sami prišli do spoznanja, da delavec brez organizacije ne pomeni ničesar, kakor pa, da bi vas sila razmer prisilila do tega. Naše postojanke so s tem ojačene. Naloga nas vseh pa je, da jo tudi usposobimo, za uspešno delo, za borbo zoper one, ki nam onemogo-čujejo človeka vredno življenje. Izvolili mo si nov odbor, sestoječ iz zastopnikov obeh podjetij, ki nam daje poroštvo, da bo organizacija, kakor dosedaj, tudi- v bodoče skr-bela, da delavstvo obeh podjetij pride do tega, kar mu pripada. Ugotovilo se je marsikaj, preko česar delavstvu ne bo mogoče iti. Prvo, pa, kar nam je storiti, je to, da tudi ostale tovariše privedemo v organizacijo. Kakor so naši delodajalci enotni n solidarni, ko gre za njihove interese, tako in še bolj moramo biti solidarni in enotni delavci, ko gre za naše interese. Tovariši, zapomnimo si to, da tisti, ki ni organizran, molče odobrava krivice, ki jih delodajalec izvaja nad delavstvom. — Živela borba!
Cestarji.
Dravograd. Sestanek cestarjev je bil v nedeljo 11. t. m. zelo lepo obiskan. Tov. Korak in Pajnik sta poročala o intervenciji, katero sta izvršila po sklepu skupine pri kr. banski upravi v Ljubljani glede izboljšanja cestarskega vprašanja. Poudarjala sta posebno to, da so referenti in uradniki ob tej priliki izjavili: Vse želje in pritožbe pošiljajte potom svoje organizacije, na pritožbe posameznikov se ne bomo ozirali. Poleg tega je poročal o nadaljnih korakih glede tega še tov, tajnik iz Maribora. Sklenilo se je naprositi avtomobilski klub za Slovenijo, da poleg akcije ki jo vodi za izboljšanje cest, tudi vprašanju oskrbe cest posveti nekoliko pažnje. To pa je mogoče predvsem tedaj, ako bo imela uprava nastavljeno dobro in kvalificirano osebje, ki bo tudi temu primerno plačano. Ob teh dohodkih, ki jih cestarji sedaj imamo, tega od nas nikakor ni mogoče zahtevati. Končno se je sklenilo tudi to, da se v bodoče ob priliki plačevanja članarine pobira od vsakega člana po 2 Din za podporni sklad.
Naše nove postojanke.
Vrhnika. V nedeljo 11 .maja se je vršil sestanek, katerega se je udeležilo opekarsko delavstvo z namenom, da si za obrambo svojih delavskih in človeških pravic ustanovi strokovno organizacijo. Dolgo smo čakali in gledali, kdo bo prišel med nas in nam povedal, kje je naša rešitev. Naš položaj, tako splošne razmere, kakor plače, ni zavidanja, pač pa obžalovanja vreden. Tu naj omenimo samo pretepanje mladostnih delavcev in zmerjanje, ki nikakor ne more biti v čast onemu, ki to dela in tistemu, ki dopusti. Glede te srednjeveške manire bo treba napraviti primerne korake, da se bo v nadalje postopalo z delavcem
kot s človekom. — Tovariši in tovarišice! Osnovali smo si organizacijo in izvolili pripravljalni odbor. Naša dolžnost
pa je, da delamo tako, da bo ta organizacija, ki smo mi, močna, za delavsko stvar disciplinirana.
Katoličanom ljubljanske škofije.
Naš nadpastir knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič dopolni, ako Bog da, letos na praznik Vnebohoda našega Gospoda osemdeseto leto življenja.
Vsi se živo zavedamo, kaj je bil in je škof dr. Jeglič za katoličane ljubljanske škofije. Pravi Kristusov apostol roma že 32 let neutrudljivo leto za letom po župnijah. V spovednici in na prižnici s pastirskimi listi in knjigami je očetovsko vodil veliko družino katoličanov ljubljanske škofije. Z delitvijo zakramenta sv. birme je oživljal notranjo vez zvestobe vernikov s Kristusom in med seboj. Marijine družbe in evharistično življenje je neutrudljivo pospeševal, da bi se krščansko življenje v škofiji poglobno, utrdilo, širilo. Vsem stanovom in slojem je apostol in očetovski prijatelj. Geslo sv. Pavla »Vsem sem vse postal, da bi vse pridobil za Kristusa«, odmeva v njegovem škofovskem delovanju od začetka ko ie ob pri-
■	j w j ’ •	« -V_____
nudu izrekel besede: Med vami sem, ves vaš!
Katolicizem priznava vse, kar je resničnega, lepega, dobrega. Nadnaravno življenje in delovanje ne zanikava naravnega, ampak ga povzema, posvečuje, usmerja k Bogu. V živi močni zavesti te katoliške vse-obsežnosti je škof dr. Jeglič imel vedno tako globoko razumevanje za vse prosvetno-vzgojno, socialno, znanstveno, umetniško snovanje in življenje v svojem ljudstvu. Zato z mladeniško živahnostjo sledi najrazličnejšim utripom tega življenja in podpira povsod kolikor more vse kulturno delovanje. Zato je velik prijatelj in svetovalec mladini za njene težnje. Zato je sam ustvarjal tudi dela, ki so tako velikega narodnega pomena za slovenstvo in jugoslovanstvo (gimnazijo v Št. Vidu, majniška deklaracija, njegova pot v Pariz za časa mirovnih pogajanj itd.). Zato ima vedno toliko čuta in podpore do drugih stanov.
Duh in srce apostola Kristusovega objema vse in čuti za vse.
29. maj 1930 naj bo zato praznik veselja za vso katoliško družino ljubljansKe škofije. S to družino pa se bodo veselili tudi vsi Slovenci doma in v tujini, pa tudi vsi resnični Jugoslovani. Pomen dr. Jegliča sega daleč preko mej njegove škofije in z občudovanjem gledajo na to veliko osebnost
tudi mlačni katoličani, kakor tudi oni, ki ne doumevajo popolnoma njegove apostolske škofovske naloge in gorečnosti.
Na praznik Vnebohoda Gospodovega strnimo srca v iskreni zahvalni molitvi, da nam je božja Previdnost ohranila toliko časa škofa dr. Jegliča. Združimo se v molitvi, da ga nam ohrani še dolgo!
Prosimo posebno mladino, naj z molitvijo in s prejemom sv. zakramentov praznuje ta dan. Darujmo molitev, sv. obhajilo in žrtve v namen, da odmeva apostolsko delo našega škofa vedno bolj v naših srcih, nas poglablja v močnem, složnem, zvestem krščanskem življenju, ter razgiblje naše delo v apostolski vnemi, da bo vzbujalo življenje tudi v odmirajočih članih našega občestva. Najlepša proslava apostola Kristusovega bo, če ob njem vstanejo, se požive vrste novih apostolov.
Strnimo vse vrste tudi v zunanjih pro-svetno-kulturnih nroslavah tega jubileja. Kakor je zunanjost	tako P«
tudi vpliva nazaj in more utrjevati' noT,an},0L edinost, moč in življenje.
Pri tej priliki javljamo tudi, da se je ustanovila v Ljubljani zadruga »Lastni dom«, ki ima nalogo, da postavi dom, v katerem bodo mogle imeti svoje prostore vse organizacije, ki so sprejele misel in nalogo Katoliške akcije. Prosimo, da ob proslavi jubileja darujejo poedinci, društva, vse gospodarske in zadružne organizacije za Jegličev sklade, iz katerega se bodo potem kupili deleži zadruge »Lastni dom«. Prispevke za Jegličev sklad sprejemajo ured-ništva naših listov, Prosvetna zveza (Miklošičeva cesta 5) in Škofijski odbor Katoliške akcije v Ljubljani (Škofijski dvorec).
Na ta način se spominjajmo 80 letnice našega Škofa. Molitev za naš rod, vsestransko delo, velika žrtev je vsebina njegovega življenja. Z enakim se mu zahvalimo, ga ove-sehmo in njegovo delo utrdimo!
V	Ljubljani, 5 .maja 1930.
Za škofijski odbor Katoliške akcije:
Dr. Ivan Grafenauer s. r., predsednik.
Dr. Janez Fabijan s. r., tajnik.
Anketa o novem poselskem redu.
Poročali smo že, da je minister za socialno politiko izdal osnutek novega poselskega zakona. Ta osnutek je bil poslan Javnim borzam dela, da ga proučijo in stavijo eventuelne predloge, oziroma spremembe.
Javna borza dela v Ljubljani je sma-rala potrebnim zaslišati mnenje zainteresiranih krogov. V to svrho je bila za dne 2. maja sklicana anketa, ki je razpravljala o osnutku novega zakona. Anketo je vodil predsednik Javne borze dela v Ljubljani g. Popovič.
Udeležili so se je zastopniki poslo-davcev in poslojemavcev. Poslojemavce je zastopala Delavska zbornica, Jugoslovanska strokovna zveza, Strokovna komisija, Narodna strokovna zveza Po-selska zveza ter Zveza delavskih’ žen in deklet.^ Poslodavce pa zastopnice Jugoslov. ženskega saveza.
Ugotovilo se je, da osnutek zakona v marsičem ne ustreza dejanski potrebi in duhu časa, ker poslabšuje sedanje stanje, urejeno za Slovenijo s »Poselskim redom«. Jugoslov. strokovna zveza je dogovorno s Poselsko zvezo, katera ima brezdvoma največ interesa, da se razmerje služkinj čim poveljnejše uredi, stavila več spreminjevalnih predlogov. V glavnem: da se določi služkinjam vsako nedeljo in vsak praznik
prost popoldan, da naj ima služkinja vsak dan 1 urni odmor za oddih, da naj se določi vsak teden 3 urni prosti čas, katerega porabi služkinja za krpanje in šivanje lastne obleke in perila, da naj pripada služkinji po 2 letni zaposlitvi teden dni dopusta in vsako nadaljnje leto en dan več, da se služkinja zaradi bolezni ne sme odpustiti, če traja bolezen več kot 14 dni, ampak naj se določi 4 tedenski rok; da se črta določba v osnutku, da se služkinja brez vednosti in dovoljenja gospodarjevega ne sme oddaljevati od hiše in isto tako ne sme sprejemati obiskov, da se v zakon vstavi določba, da imajo služkinje pravico organizirati se v zaščito svojih socialnih, gospodarskih in kulturnih interesov ter da jih poslodavci vsled tega ne smejo preganjati in odpuščati.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti in bodo poslani ministrstvu, da jih upošteva, pri končni redakciji novega poselskega zakona za vso državo.
Služkinje imajo pri tem najboljši dokaz, kdo se briga za njihove interese. Zato naj bo dolžnost vseh, da se tesno oklenejo edine svoje strokovne organizacije, Poselske zveze, katera edina bo znala vselej in povsod braniti njihove koristi.
•IT
Kakšna je ta praksa pri OUZD ?
Iz bohinjskega kota. Mi delavci bi želeli od okrožnega urada, kolikor mogoče hitro poslovanje in skrb za nas vsaj takrat, ko smo bolni. Žalibog temu ni tako. To drži predvsem v dveh slučajih, ki jih pa nismo krivi mi, ampak delodajalci.
En slučaj je takrat, če nismo prijavljeni, ali pa, če nas je gospodar prepozno prijavil in imenujejo potem gospodje postopanje, ki se nat ouvede, s tujo besedo regres. V takih slučajih se lahko preiskava vleče par mesecev, pa dokler ni rešena, ne dobi bolni član nobene podpore. Nihče ga ne vpraša, kako živi in če bo kmalu umrl, ampak reden odgovor na urgenco je vedno: Zadeva je regresna.
Drug slučaj je, če urad sumi, da nas je gospodar zavaroval na goljufiv način ali pa nepravi čas. Takrat spet dobe ibolni člani, ki čakajo na podporo, od urada, mesto denarja dopis, ki vprašuje: Od kdaj ste bili zaposleni. Nas ze'lo^vSfclY^M^Jffad. vestno preiskuje in prijemlje delodajalce, 1? ter goljufajo nas in urad, toda obenem pa tudi želimo, da dobimo mi denar od urada takoj, ne pa, da se ga zadržuje m pusti bolne revne delavce stradati to pač ni socialno!
Trpimo in smo zapostavljeni, ko nismo mi prav nič krivi, ampak le naši gospodarji. Zato prosimo urad, da spremeni, posebno v drugem slučaju napram nam svoje postopanje in nam nakazuje denar v bolezni pravočasno, ko ga najnujnejše potrebujemo.
Zadostne plače ~ najboljše sredstvo proti jetiki.
Prejeli smo: Protituberkulozna liga razvija živahno delovanje. Akcije proti-tuberkulozne lige pozdravljamo, ker smatramo njeno delo in prizadevanje za koristno predvsem delavskemu delu ljudstva. Vendar pa moramo pri tem opozoriti na eno: Da je namreč tak način boja drugotnega pomena. Kaj pa je danes vzrok tuberkuloze pri nas? Ali mar ne slabe socialne razmere?
Delavstvo živi v kleteh, podstrešjih, barakah, izpostavljeno je vsem vremenskim nekrilikam. Delavčeva hrana je nezadostna in slaba. Tudi prehrana njegove družine ni boljša. Otroci in žena se borijo vsak dan z lakoto. Zakaj to? Delavske in nameščenske plače so nizke, prenizke. Delavec ne more stanovati v dostojnem stanovanju. Tisoči in tisoči družin morajo stanovati v enosobnih stanovanjih in se preživljati na način, pri katerem buržuj zblazni od groze, če bi ga moral poizkusiti. Najuspešnejša bo borba proti jetiki takrat, ko bomo porabljali kleti za namene, katerim so namenjene, ne pa za človeška stanovanja.
I	udi ni primerno opozarjati na za-padne države, češ, tam so z delom jetiko že skoro pregnali. Da, pregnali so jo, ali bolje rečeno, delavec sam jo je pregnal. V moderni evropski državi je vsaj delavec-profesionist dobro plačan in je »gospod«, pri nas sta pa profesio-nist in navaden delavec berača. Zato pa lahko trdimo, da je najboljša bojevnica proti jetiki strokovna organizacija s svo-jo sistematično borbo za boljši eksi-
stenčni položaj delavstva. Meščan se danes lahko varuje jetike. Tudi delavstvo bo rado sprejemalo nasvete, ko jih bo moglo sprejemati in ko se bo moglo po njih ravnati. Kaj pomagajo najboljši recepti, če si pa ne moremo kupiti zdravil.
Preskrba Ljubljane z mlekom.
V	zadnji seji obč. sveta ljubljanskega je stavil obč. sv. Jože Rutar predlog o preskrbi mestnega prebivalstva z mlekom. Dovoz mleka v Ljubljano je v primeri s številom prebivalstva odločno premajhen, saj pride na osebo komaj Yt 1 mleka na dan. V Ljubljano se uvozi mleka dnevno okoli 16.100 1. Okoliški kmetje ga uvozijo približno 8000 litrov od teh je pa gotovo 40% zunanjih prekupčevalcev, kateri plačujejo kmetom liter mleka po Din 1.50 do Din 2.—. Prekupčevalci v mestu ga uvozijo 4000 litrov. Mestne mlekarne ga prejmejo 4000 litrov. To je torej dnevna poraba mleka v Ljubljani. Taka preskrba mleka za mesto gotovo ni vzgledna. Primanjkuje nad dobavo vsaka natančnejša kontrola. V poletnem času, v hudi vročini pa je mleko izpostavljeno vsem kvarljivim vplivom.
Zato je predlog za zdravo, hitro in cenejšo dobavo mleka za mesto Ljubljano na mestu.
Predlog se glasi tako-le:
Radi vednih pritožb prebivalstva o slabi in dragi preskrbi mesta Ljubljane z mlekom predlagam sledeče:
Preskrbo mleka je treba zboljšati:
1. Iz zdravstvenih razlogov. Danes preskrbujejo Ljubljano z mlekom večinoma prekupci (mlekarice, mlekarji) nato mlekarne, a v najmanjši meri kmetje naravnost. Kdor natančneje pregleduje preskrbo z mlekom potom prekupcev-mle-karjev, -mlekaric, vidi, da je nujna reme-dura, da se odpravi nečistoča, mleko od bolnih in okuženih krav ter se prepove do skrajnosti škodljivo prelivanje in krošnjarjenje z mlekom po ulicah, trgin vežah, da se prepove prevoz mleka od raznih železničark in mlekaric v osebnih vagonih ,da ne vozijo mlekarice na enegj vozu kromg|rniliiz^ftlZOr^fgvi te~f ;-
SiTto pr^-— '	2c,eniav°
Aiipno z mlekom, ter da ne vozijo nazaj
v vrčih, v katerih so pripeljale mleko, pomije, ter da so vse osebe, ki imajo opraviti z mlekom, zdravniško preiskane.
2. Iz socialnih razlogov. Mleko se mora: a )poceniti, b) zboljšati po kakovosti. S pocenitvijo in zboljšanjem bo povečan konzum ter bomo s tem v izdatni meri pomagali celokupnemu mlekarstvu, ki doživlja od časa do časa krize. Prodajalne po mestu naj se enako-
merno razdelijo in rajonirajo, da bo kon-zumentom omogočeno si cenejše nabavljati mleko.
3. Iz gospodarskih razlogov. Če odpadejo stotine prekupčevalcev, bo poslovanje na mitnicah olajšano. Možna bo tudi kontrola živil, ki je do sedaj iluzorna. Promet v jutranjih urah ne bo zaprt, ker bo vse mleko dostavljeno do 7 zjutraj, a na stotine vozičkov bo odpadlo.
Predlagam torej, naj se prouči:
1. Uvedba regulativa za prodajo mleka v zmislu zakona o živilih.
2. Zboljšana organizacija glede prodaje mleka.
3. Povečanje konzuma mleka.
Predlog je bil odkazan tržnem odseku
v nadaljnje postopanje.
Doma in po svetu.
Umrl je zadnji ljubljanski veliki župan dr. Vodopivec.
Po odredbi ministrstva smejo zadruge prodajati blago le članom, ker drugače niso oproščene davka.
Finančni minister je podpisal na intervencijo ljubljanskega podžupana prof. Jarca predlog ljubljanske občine za zgraditev carinarnice in ureditev nekaterih ulic pri kolodvoru. Stroški ne smejo presegati 25 milijonov dinarjev; krili se bodo iz kaldrminskega fonda in s posojilom.
Dočim zaznamujejo delniške družbe lep edobičke ali pa kažejo navidezne izgube, je delavstvo v slabem položaju in rudarji morajo pošiljati svoje depu-tacije še vedno prosit za delo, katerega dobiček bodo odnesli spet delničarji.
*
Akcija za Panevropo je postala povsod poloficielna. V vseh državah so se namreč osnovali zanjo narodni odbori, katerih člani so tudi člani vlad. Pri nas deluje na tem zlasti dr. Korošec.
V	Indiji je revolucija. Po aretaciji Gandija je vodil alkcijo neposlušnosti do aretacije Abas Tajabji, sodnik v Barodi. Veliki potres v Burmi, pri katerem je našlo smrt 6000 ljudi, je pomenil za in-
....	, v	 I.	m -uv»«l»tv*. .
dijske	-	-
L. oborite znak božje jeze nad Angleži. Angleške oblasti so za udušenje revolucije pripravile vse vrste orožja od pušk do tankov. Spopadi so na dnevnem redu. Angleški Bombay je v nevarnosti pred uporniki. Angleška javnost vseh strank je edinstvena v indijski politiki in ni voljna dati Indijcem niti najmanj, kar oni zahtevajo: samostojnost Ni verjetno, da bi revolucija zagrabila vse Indijce, saj jih je 300 milijonov. To je za enkrat še za Anglijo sreča. Dogodki v Indiji so vplivali na francosko kolonijo Indokitaj, kjer so se tudi začeli nemiri.
Najnovejša zaloga šivalnih strojev, koles, gramofonov, velika izbera gramofonskih plošč (slovenske pesmi, kupleti, koncerti ter plesi itd.). — Cene nizke I Na obrokeI
CENTRA
JESENICE
Kralja Petra cesta štev. 198
V	Nemčiji je finančni odbor z dvema glasovoma socialistov, 1 komunista in 2 centrumašev odklonil kredit za graditev bojne ladje »B«. V pruskem delu Nemčije je upeljana konfesionalna šola.
Avstrijski krščanska socialna stranka je izvolila po Seiplovem odstopu za načelnika stranke Vaugoina, vojnega ministra in sicer na Seiplov predlog. Smer stranke ostane tedaj desničarska in nikakor ne v skladju z idejami, ustanovitelja Vogelsanga. Zadnje vesti javljajo nezadovoljstvo kršč. socialcev s Heimvvehrom.
Društvo narodov je pričelo v Ženevi s sejami; predseduje jugoslovanstki zunanji minister dr. Marinkovič.
Rusija plačuje inozemskim kapitalistom 30—40 procentne obresti.
Po Kitajski divja državljanska vojna. Sever in jug, ki imata oba generalske vlade, sta trčila skupaj. Na obeh straneh se je udeležilo boja milijon 200 tisoč vojakov. Zmagala je severna armada nad južno-nankinško; slednjo priznava Evropa za pravo kitajsko vlado, ker je velika nasprotnica Moskve.
Čez hribe in doline...
Koroška Bela - Javornik. Ob priliki
20 letnice tukajšnje strokovne organizacije kovinarjev priredi godba KPD na predvečer proslave 17. maja ob 8 zvečer pred Društvenim domom koncert pod vodstvom tov. Aleša Bizjaka. Spored: J. Fučik: Vhod gladiatorjev, koračnica; J. čermak: Sudička, uvertura; J. Schneider: Pomladni pozdrav, valček; E. Štole: Odiboj; E. Štole: Promenade
j.MVrSSfst. iŠffiStitfr	Kot-
nica. — Pretekli četrtek bi se kmalu pripetila smrtna nesreča na fini progi v obratu Javornik. Iz proge pride žareče železo vijugasto v tam stoječega tovarniškega mojstra g. Šobra. K sreči pa se je toliko umaknil, da mu je šlo žareče železo med nogami. Užgala se mu je
obleka, dobil je opekline po rokah, pre peljan je bil v bolnišnico. — Minuli teden je KID sprejela 15 delavcev v delo. Upamo, da pridejo zopet vsi lani reducirani delavci do zaposlitve.
Studenci pri Mariboru. Tukajšnje Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 18. maja letni majniški izlet na hribček Sv. Urbana. Zbirališče za Studenčane je ob pol 6 zjutraj pri cerkvi sv. Jožefa. Odhod točno ob 6. Udeleženci iz Maribora pa naj počakajo na križišču Strme ulice in Koroške ceste. Pri Sv. Urbanu je ob 9 sv. maša in nato kratek cerkven govor. Po cerkvenem opravilu je pa prosta zabava v naravi. Prijatelji in tovariši, pridite!
Iz Vrhnike. Krekova družina ima svoje redne sestanke vsak drugi četrtek. Sestanki so zelo živahni in dobro obiskani. Imamo tudi svoj moški pevski z'bor. V svojo sredo vabimo vse mlajše in dobro misleče. Sklenili smo imeti več krajših izletov v prosto naravo. — 8. t. m. je imel g. dr. F. Furlan v Rokodelskem domu predavanje o tuberkulozi. Predavanje je bilo dobro obiskano tudi od strani delavstva. Po predavanju je dal predavatelj na vsa tozadevna vprašanja tudi pojasnila. Delavci želimo, da bi se podobna poučna predavanja vršila večkrat.
Iz Maribora Izvedeli smo, da je mestni magistrat kaznoval vse osebje mestnega električnega podjetja s kaznijo po 100 Din, ker dne 1. maja niso prišli na delo. Po kolektivni pogodbi ima delavstvo 1. maja praznik in plačan delovni dan. Sedaj se trdi, da je bil 1. maja črtan iz pogodbe, toda delavstvo in strokovne organizacije o tem niso bile nič obveščene. Qb .priliki Antervencijer s«-	^U>v-
stvu izjavilo, da je bil dan odlok, da se dopoldne dela normalno ter da je bila s praznovanjem kršena naredba mestnega magistrata. Izjavljeno je fcilo tudi, da je neznano, obstojajo li še danes delavski obratni zaupniki ali ne. Beležimo to kot kronisti.
RADIO
30ŽE M9HKE2, JESENICE
Solidna postrežba. Dobi se tudi na obrobe.
Oglejte si stalno radio razstavo!
Pierre 1’ Ermite:	21
Kako sem ubila svo/ega otroka
Pogrešal je župnika Firmina, a Se bolj mu je bilo dolg čas za dečki. Mati mu nikjer ni dala miru in ujec mu je bil venomer na ušesih — — — Pre-vesovih, ki si še nista uredili stanovanja, tudi ni bilo nič k njim, da, bi jih razvedrili s svojo dobro
VOlj°i)ominik je iskal samo primernega prostorčka, kjer bi se v tihoti bavil sam s seboj. Kmalu ga je našel. Nad la Claireskim gozdom se je razprostirala goljava, kamor je zahajal zjutraj in zvečer. Tu je najlaže preudarjal in v miru prebiral misli
kakor je hotel.	,
Niti osemnajst nima se, pa zmerom bolj uvi-deva, kako silno resna stvar je življenje, ki nalaga človeku, da ga preživi kolikor se da pošteno. Da, hoče se odpočiti, da bo pozimi laže delal — — — Malo bo počakal, da se vpokoji do raznovrstnih občutkov, ki so zaplali v njem, in ko bo vse gledal v jasnejši luči, bo pisal župniku in mu natančno razložil svoje duševno stanje.	_
Misel o vrednosti človeškega življenja m se druge misli, ki jih niti poznal ni, dokler nj začel hoditi v patronaž, so mu kopitljale po glavi m ga vznemirjale od prvega) dne, ko je prišel v Noir-moutier, kot bi se bale, da jih ne bi izrinile ka-tere dru§6.
Dominik se je rad vdajal takim mislim in jih svedral in vrtal po njih na samotnih sprehodih, kjer je užival tihoto obali, ki je bila poelej tako rekoč samo njegova. Skoraj vedno je bil tukaj sam med neboan in morjem. Okoli njega je cvetel moder osat in suhe rože, od katerih se je širil vonj po medu Tu je sameval zapuščen stolp, edina človeška zgradba na vsej goljavi, ki je nekoč služil
za mlin, sedaj pa so se nanj ozirali mornarji, da
niso zgrešili smeri; včasih je bil last
rega Gauthierja, pa so ga imenovali kar Gauth
JCV Se dalje se je raztezal ozek trak zemlje in se ovijal kakor slabotna roka, ki misli v svoji nespameti objeti ves Ocean; v daljavi so se ob bregu belile vasice Vieil, Madeleine jn B anche. v
V	tem kraju, ki je bil Dominiku prav vsec, bo
torej prebil poletje - - -	J**	“bo,
dosti morj!a, zemlje pai čisto malo, kakor si je želela njegova duša, ki je komaj čakala, da otrese s sebe vso zemeljsko navlako in poleti v nebeške višine. Čez nekaj dni je že začutil, kako blagodejno
vpliva nanj prelepa narava.	.	1
Popolnoma se je prepustil prekrasni prirodi,
ki jo je užival na vse stežaje.	I
»Dosti bolj rdeč se mi ze vidiš!« mu rece mati
nekega večera.	.
»Saj se tudi mnogo bolje počutim. Noirmoutier
je res izvrsten kraj in	upam, da	se	bom	do	dobra
odpočil.«	.	.
»Oh, ubožec, le	odpocij	se,	saj	si	krvavo	po-
treben počitka!« odgovori mati m ga objame z neko premišljeno ljubeznivostjo, ki je razodevala obenem ljubezen in oblastnost.
Nekaj strani iz Dominikovega dnevnika.
Pravkar sem čital neko misel, ki me je presenetila, da si jo bom zapisal kolikor mi je ostala
v spominu:	.	.........
»Človek je kipar, ki si mora izklesati kip za lasten grob. Ni toliko na tem, ali je kip otroka ali mladeniča ali odraslega moža ali starca, da je le tako lep, da se je vredno pri njem ustaviti in
ga pogledati.«	.
Preudaril sem to misel in prišel do prepričanja, da kdor bi se ravnal po) njej, bi še bolj delal samo in edino za svoj ubogi »jaz«, ki . je sam zase tako strašno plehek in nestalen, da ni vreden, da bi se človek zmenil zanj!
Samo če bi dodal besedo Bog, tedaj bi dobil ta stavek pravi zmisel in bi se moral glasiti tako:
»Človek je kipar, ki mora izklesati svoj lasten kip, da ga bo z veseljem gledal sam Bog, ki je največji Umetnik in neskončna Lepota.«
Res, vsak bi moral sovražiti svoj »jaz«.
Ako pa stisneš napihnjeno peno skoraj vseh človeških občutkov — celo takih, ki^ se zde na videz najmanj sebični — kaj boš našel drugega kakor ta »jaz«!
Kako malo bodo vredni vsi naši zakladi, ko bomo prišli pred božjo sodbo in ko bo Resnica sama s svojo lučjo preiskala tudi najbolj skrite kotičke naših duš!
Zdaj sem se domislil onega izreka v svetem pismu, ko pravi: »Nihče ne ve, ali je vreden ljubezni ali sovraštva.«
0, lepi moj Bog, daj, da bom vreden ljubezni!
Če je pa nisem vreden, ljubi me kljub temu, saj veš, da sem narejen iz ila in poznaš mojo revščino!	,	j
Usmili se mladike, ki bi bila tako rada cepljena na tvoje božje deblo, da bi se popolnoma
zrasla s teboj!
Bogati mladenič v evangeliju je odšel, ker je bil bogat; jaz te radi bogastva ne bom zapustil.
Toda kaj bom sam, ko sem tako slab!... Gospod, hiti mi na pomoč!
Poleg tega sem tako strašno čuvstven... Neskončno rad bi, da bi imel komu dati vso svojo ljubezen in da bi tudi mene kdo ljubil. Daj, da več ne bo| pred menoj drugega kot slepeče solnce Tvoje ljubezni, da bom videl samo Tebe, da Ti bom daroval svojo mladost in da Ti bom mogel popolnoma služiti vsaj nekaj let, vsaj toliko, kolikor bi služil drugim------------drugim, ki me preganjajo, ki pre-
žijo name in me hočejo iztrgati iz Tvojega objema.
Pridi k nam Tvoje kraljestvo!
O neskončno veličastni Bog, daj mi milost, da bi tudi jaz, uboga ničeva stvar — če je mogoče — kaj pripomogel k razširjenju Tvojega kraljestva...
Za Jugoslovansko tiskarno: Karal čeč.
Izdaja konzorcij »Delavske Pravice< in ureja Srečko Žumer.