POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VI. ŠTEV. 16 — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor —- Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave: »Posavski tednik«, Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško, štev. 615-T-145	— Tiska
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350, polletna 130, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko
KRŠKO, DNE 25. APRILA 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNI H LJUDI OKRAJA KRŠKO
v
venije
!
27. aprila bo 12 let, odkar je bila ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenije. Težko je z ne^ kaj besedami orisati vso veličino in pomembnosti OF v preteklosti in sedanjosti. Iz leta v leto se spominjamo okoliščin, v katerih je nastala OF, hkrati pa Še posebej osvetljujemo uspehe in tekoče naloge organizacije Osvobodilne fronte. Prav in nujno je, da oživljamo spomine na zgodovinsko in častno delo, ki ga je opravila in ga opravlja v socialistični izgradnji. Tudi naše mlajše generacije bodo s ponosom proslavljale zgodovinske dneve, ne samo ustanovitev OF, ampak tudi druge pomembne dogodke, ki so vezani na njeno delo.
Osvobodilna fronta je bila ustanovljena v najtežjih dneh, v zgodovini slovenskega naroda, v dneh, ko so nemški, italijanski in drugi okupatorji ob pomoči domačih izdajalcev zasužnjit razkosali in uničevali našo domovino. Spomnimo se, kako so preganjali, zapirali, preseljevali, mučili in zverinsko pobijali slovensko ljudstvo, ropali in požigali naše domove, naša gospodarstva, skratka slovenskemu narodu so namenili smrt in ga začeli sistematično in vsestransko uničevati.
V teh najtežjih trenutkih se je na pobudo in pod vodstvom Komunistične partije Slovenije rodila borbena vseljudska politična organizacija — Osvobodilna fronta, ki je vznikla iz nas samih, iz ljudskih moči in postala odločilni in rešilni svetilnik slovenskega naroda. Po nekaj mesecih političnega in organizacijskega dela Osvobodilne fronte so že zagrmele partizanske puške širom Slovenije, iz dneva v dan je plamtela vse mogočnejša oborožena vstaja slovenskega ljudstva, rasli so partizanski odredi in brigade, nastala je ljudska oblast in s tem je bilo neusmiljeno in za vedno pokopano nacionalno zatiranje in hlapčevanje izkoriščevalskim domačim in tujim gospodarjem.
S ponosom in samozavestjo se lahko ozremo na prehojeno pot Osvobodilne fronte, ki je skupno z jugoslovanskimi narodi pod Titovim vodstvom zmagovito končala narodnoosvobodilni boj in s tem položila temelje slovenski državnosti v neraz-družljivi bratski in enotni skupnosti svobodnih in enakopravnih jugoslovanskih narodov. Hkrati z zmagovitim narodnoosvobodilnim bojem pa so, bili položeni tudi temelji naši socialistični graditvi In neodvisnosti federativne ljudske republike Jugoslavije.
Osvobodilna fronta slovenskega naroda ne bi bila izvršila svoje zgodovinske naloge, če ne bi že takoj ob svojem nastanku izločila iz našega javnega življenja vse tiste izrodke raznih političnih strank, strančic in struj, ki so v predaprilski Jugoslaviji vodili izdajalsko politiko in leta 1941 padli v naročje fašističnim okupatorjem. Zato so se vsi poizkusi zunanjih in notranjih sovražnikov ter političnih mešetarjev razbili ob trdni borbeni enotnosti Jugoslavije, ki pomeni odločilen faktor tudi v naši zunanji politiki in ki je danes celemu svetu zgled, kako se je treba boriti za svojo neodvisnost, za enakopravnost narodov in mir v svetu.
Cilj OF je ostal od vsega začetka isti: neizprosen boj za svobodo In lepše življenje slovenskega ljudstva. Konkretne naloge in vsebina dela pa sta se spreminjala vzporedno z našim družbenim razvojem.
Po zmagoviti narodno-osvo-bodilni borbi je bila OF prav tako tista politična sila, ki je usmerjala organizacijo nove države, graditev in krepitev ljudske oblasti, obnovo porušene domovine, industrializacijo in elektrifikacijo naše dežele, skratka vse naše politično, gospodarsko in kultumo-prosvet-no življenje, urejevanje vsakodnevnih razmer ter premagovanje raznih gospodarskih prehodnih težav.
Leta 1948, ko je skušal novo Jugoslavijo podjarmiti ruski informbirojevski pritisk, je OF — s svojim vzgojnim jedrom Komunistično partijo — kot sestavni del ljudske fronte Jugo-slavje pod vodstvom tovariša Tita ponovno dokazala svojo politično trdnost, odločnost in neomajno enotnost.
V zadnjih letih naše sociali-
stične graditve, ko Je uveden nov gospodarski sistem, ko se vse bolj uveljavlja delavsko upravljanje in krepi lokalna samouprava, je OF nosilec borbe proti birokratizmu, njegovim ostankom in pojavom, hkrati s tem je OF nosilec borbe za poglabljanje socialistične demokracije.
V takih spremenjenih okoliščinah, ko ni več glavno težišče dela OF v politični aktiviza-ciji za izvrševanje nekih določenih v danem trenutku najvažnejših nalog (kot so bili n. pr. mesečni operativni plani, odkupi itd.) in ko je postala glavna naloga OF politična vzgoja delovnih ljudi, boj proti naši gosp. zaostalosti, usposabljanje ljudi za upravljanje gospodarstva in države, aktiviza-eija in povezovanje prav vseh graditeljev socializma, raznih

društev in organizacij, dviganje socialistične zavesti množic itd. je dobila OF novo popolnejšo vsebino dela. Zato je bila preimenovana (na VI. kongresu LFJ kot njen sestavni del) v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije, kar odgovarja njenim nalogam in smotrom na sedanji stopnji našega družbenega razvoja.
Letos proslavljamo 12. oblet-iico ustanovitve OF oziroma njene naslednice Socialistične zveze DL v času, se vrši IV. kongres SZDLJ, ki bo nedvomno ogromnega pomena za nadaljnje delo; sumiral bo izkušnje dela, osvetlil uspehe in slabosti ter nakazal najvažnejše naloge ki se danes postavljajo pred vse organizacije Socialistične zveze.
Naj živi IV. kongres socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije!
Boris Kidrič je bil eden tistih, ki je najbolj razumel potrebo po Osvobodilni fronti, ki naj zajame vse delovno ljudstvo Slovenije.
Ko je bila ustanovljena, je bil prvi politični sekretar odbora Osvobodalhe fronte. Na tej dolžnosti je delal neumorno noč in dan. Kidrič je bil voditelj, ka-
teri je umel organizacijsko In politično usmeriti ljudske množice v najtežjih okoliščinah v boj.
Osvoboditev je bila stvar samega naroda. To je bilo mogoče le z oblikovanjem široke borbene politične organizacije — Osvobodilne fronte.
Stara protiljndska oblast je bila razbita; skozi boj pa je nastajala nova, ki je izhajala iz ljudstva. Odbori osvobodilne fronte so bili prvi zarodki ljudske oblasti. Ob nenehni resti upora so nastajali narodnoosvobodilni odbori.
Slovenski narod, ki je bil prej vedno narod hlapcev, se je pričel z narodnoosvobodilno borbo pisati nove, svetle strani v svoji zgodovini.
letošnja Ulova štafeta Slovenile
Ljubljana — V vseh okrajih LR Slovenije so ustanovili štabe s predstavniki telovadnih društev »Partizan« in drugih organizacij, ki bodo pripravili
Parilo fzseiSercev s iirka
Reka — Naša prekooceanska ladja »Črna gora« je pripeljala na Reko darilo izseljencev s Krka, ki živijo v ZDA. Svojemu rojstnemu kraju so podarili 60 zabojev medicinskih instrumentov in bolniški avtomobil. Akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za gradnjo bolnice je organiziralo društvo »Sinovi in hčerke otoka Krka«. Skupna vrednost daril znaša 20.000 dolarjev.
letošnjo Titovo štafeto Slovenije. Poleg glavne štafete, ki bo 19. maja krenila z vrha Triglava, predvidevajo še pet republiških štafet, ki bodo imele izhodiščne točke v Lendavi, zadrugi Železne dveri, Kopru, Bovcu In Črnomlju. Poleg tega bodo skoraj v vsakem okraju organizirali okrajne štafete. Vse štafete bodo 19. maja zvečer prispele v Ljubljano, kjer bo na Trgu revolucije velik miting. 20. maja ob 17. uri bodo nosilci slovenske štafete v Samoboru izročili štafetne palice s čestitkami za maršala Tita predstavnikom LR Hrvatske,
*
^crnove^še vest
Ljubljana — Glavni odbor Rdečega križa Slovenije bo le-
tos poslal 500 dečkov In deklic iz raznih krajev Slovenije ne okrevanje v Savudrijo. Sredstva za bivanje otrok so v glavnem zbrale osnovne organizacije RK. V Jesenicah so s pomočjo industrijskih podjetij zbrali v ta namen okrog 100.000 dinarjev *
Beograd — Državno tajništvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo madžarskemu poslaništvu v Beogradu noto, ki poudarja, da so madžarske oborožene sile letos marca organizirale 223 obmejnih incidentov na jugoslovansko-madžarski meji. Nota trdi, da je za to napadalno dejavnost odgovorna izključno madžarska vlada. Jugoslovanski noti je priložen dodatek, ki podrobno opisuje vse incidente, ki so jih letos v marcu povzročili madžarski organi na jugoslovansko-madžarski meji.

MAETEJ BOR:
_y
Žrtve
Aprilski veter v pohojeni travi.
Nebo... nasmeh planin.
Čet grobove na poljih ob Savi en sam glas: Maj sin, maj sin ...
Ubili so te! Ubili!
Zakaj, maj sin, zakaj?
Potem je pola na kamenje sredi grobov in ograj...,
In ko je tako ležala sama in se je nad polji že zgrinjal mrak, ko je večerno zarjo v daljavi pretrgal blodeč oblak, je od nekod dahnilo:
Mama, saj nisem umrl.
Sl rez verjela, da me strl je strel v gramozni jami sredini njiv ob Savi? Kaj nisi slišala, kako še davi na okna trkal sem doma na vasi?
Saj blodimo popotniki počasi med vami po cestah. Čeprav molčimo odmava naš glas v vetra krog voglov, Ne, mi ne spimo. Planil iz grobov je mrtvi zbori Cernu? Da vas zbudimo!
Vsenaokrog nas polno je, povsod, ob rekah, cestah, gorah, po tovarnah, po kočah in po šolah in pisarnah, zagnazdili smo se v posldenji kot.
V vseh srcih smo na novo zaživeli. Kdor puntar prej ni bil, je puntar zdaj! Kje so, ki bi za grlo nas prejeli?
K£Lo ustavi naš pohod? Morilska banda? Za mrtve ni ne vislic, ne pregraj! Najstrašnejša je mrtvih propaganda!
Ne jokaj, mama, več. Nihče ni mrtev, ki pal v temi je sončnim devom žrtev!
Vse naokrog brezbrižen mir, v daljavi goreč oblak ...
Njen korak
je trdo zapel v večer...
<^>W<r=>M<=T>e0<Cr>66<C>M<C=>00<Cr><)fr<T^
Danes prične z delom
i LluPIlani ll. kongres 0F
Delegati bi Elani Glavnega odbora OF Iz krškega okraja so danes zjutraj odpotovali na IV. kongres OF Slovenije. V okraju je bflo Izvoljenih 34 delegatov, najbolj aktivnih članov Fronte,
med njimi tudi 5 žena. Vsak občinski odbor zastopa na kongresu najmanj po 1 delegat. Kongres bo trajal predvidoma 4 dni in mu želimo mnogo uspeha pri deln.
Letna skupščina ZVVS - Krško
Letna skupščina, Id se Je za okraj Krško vršila dne 19. aprila je ob številni udeležbi uspešno končala svoje delo. Kljub pomanjkljivim pripravam, ne-brigl in odsotnosti predsednika okrajnega odbora ZWI (vsled česar je odpadel tudi politični referat) je skupščina vendarle dosegla svoj namen.
Preden je pričela z delom so delegati na predlog predsednika delovnega predsedstva tov. Malešiča počastili spomin na tov. Kidriča z enominutnim molkom.
V sproščeni razpravi po organizacijskem poročilu odbora so številni delegati diskutirali o perečnih problemih svoje organizacije in nekatere tudi rešili.
Tov. Jerala, delegat iz Sevnice je grajal prakso, ki velja le v tamkaj šni ambulanti, da morajo osebe, ki pridejo na pregled prinesti s seboj kar dva bolniška lista. Izrazil je tudi mišljenje, da so za mnoge invalide predrage članske knjižice in značke. Nadalje je apeliral na novoizvoljene odbornike, da bodo v svojem delu vestnejši in bolj disciplinirani kot dosedanji odbor Stari odbor zaradi slabe udeležbe na mnogih sejah, ni bil sklepčen. Seje so se ponovno sklicevale, a odborniki so pa nepotrebnem izgubljali dragocen čas in trošili denar.
Delegatka iz Brežic tov. Spin-gel Pepca je načela problem, ki bo nastal z dnem ko bo ukinjena invalidnina partizanskim
vdovam izpod *5 let starosti Njo je v diskusiji podprl tudi tov. Lukež in predlagal, da skupščina pošlje glavnemu odboru WI predlog, da se spremenijo tozadevni zakonski predpisi.
Diskusija se j« nato zadržala na problemu vzgoje dvostranskih vojnih sirot t. j. otrok, ki so v NOB izgubili starše ter so danes mnogekje prepuščeni družjnam, ki jih neusmiljeno izkoriščajo, a za njih bodočnost se ne brigajo. Mnogi imajo željo, da bi se izučili obrti, a težko najdejo mojstra, ki bi jih sprejel, ker od njih ne pričakujejo takih materialnih koristi kot n. pr. od sinov močnejših kmetov. Problem je danes tem večji, ker imajo navadno te vojne sirote tudi slaba spričevala, za kar menijo delegati, da nosijo odgovornost, na en: strani učiteljstvo, na drugi pa organizacija ZB, ki jim prav zaradi tega niso posvetni posebne skrbi. Vsi delegati so soglašali, da morejo organi oblasti in množične organizacije vprašanju vzgoje in njihove bodočnosti posvetiti odslej mnogo večjo skrb.
Sprožena je bila še vrsta drugih vprašanj, ki zanima člane invalidske organizacije, na katere so dobili od predstavnikov odd. za socialno skrbstvo in zdravstvo potrebna pojasnila.
Na skupščini je bil izvoljen nov okrajni odbor in delegati za republiški kongres.
Dogodki po svetu
Najnovejši dogodki na daljnem Vzhodu in v Jugovzhodni Aziji so po svoji važnosti za mednarodni mir in varnost nad-krilili vse ostale Lahko trdimo da so potisnili v ozadje celo Evropo za tako pomembna vprašanja, kakor sta n pr. skic nitev mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo ter bodoče odnose med vzhodnoevropskimi kominformističnimi državami in Zahodom
Oglejmo si nekoliko njih potek! ZAMENJAVA bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov na Koreji poteka brezhibno. Združeno poveljstvo je doslej že trikrat izročilo po 500 severnih Korejcev in Kitajcev, kitajsko-severriokorejsko poveljstvo pa po 100 vojakov — ujetnikov onih držav, katerih čete se bore na Koreji. Združeno poveljstvo pa je storilo še en korak več Sprejelo je kitajsko povabilo, da nadaljujejo pogajanja za premirje. Za prvi sestanek zveznih častnikov so določili 25. april Tedaj bodo pripravili vse potrebno, da bodo pogajanja potekala brez zastoja in kolikor mogoče hitro.
V osnutku POGODBE O PREMIRJU je preostalo sedaj samo še eno nerešeno vprašanje: kako naj obe boreči se stranki zamenjata ostale vojne ujetnike. Tudi tu ni rešitev kdove kako težka. Kitajska in severna Koreja sta se odrekli stališča Višinskega, češ da se morajo ujetniki ravnati po ukazu svojega bivšega poveljstva in se torej ne glede na njih lastno odločitev vrniti v domovino. Sprejeli pa sta ameriški predlog o prostovoljni vrnitvi vojnih ujetnikov. Obe boreči se stranki sta tudi načelno pristali na to, da se ujetniki, ki bi odklonili vrnitev v domovino, začasno zatečejo pod okrilje neke nevtralne države. To velja za severne Korejce in Kitajce, ki žive v taboriščih Združenega poveljtsva, kajti samo med njimi se je veliko število izjasnilo proti vrnitvi. Govori se že tudi o predlogih za nevtralno državo. ZDA se potegujejo za Švico, medtem ko bi bil Peking — kot kaže — bolj naklonjen Indiji, ki je razen tega tudi mnogo bliže Ko-reji
.. Upamo lahko, da bo premirje
kmalu podpisano. S tem se bo uresničila predvolilna obljuba sedanjega predsednika ZDA, da se bodo ameriški vojaki vrnili s Koreje v domovino še to leto. če bo on prevzel ameriško upravo v svoje roke.
Vendar s tem žarišče borb v Aziji še ni povsem udušeno. NA MALAJI divjajo borbe med gverilci in britanskimi ter Britancem naklonjenimi četami domače uprave. Še širši razmah kažejo bitke v SEVERNEM DELU INDOKINE V državici Vietnam in v zadnjem času tudi v sosedni državici LAOS. Osvobodilno gibanje pod vodstvom Ho Si Minha se močno širi. Združene Bao Dajeve in francoske kolonialne čete že niso več kos napredovanju osvobodilnih čet Vietnama, četudi sprejemajo v ta namen od Amerike pomoč v orožju in strelivu.
Na Zahodu, posebno v ZDA, poudarjajo, da je obe gibanji, na Malaji in v Indokini, organizirala Moskva, ki jo sedaj vodi. Pri tem se ne zavedajo resnice, da azijski narodi nočejo več prenašati tujega jarma in da si žele popolne neodvisnosti in svobode. Ce so osvobodilna gibanja prišla sedaj pod moskovski vpliv, je to tudi zasluga one reakcionarne politike, ki še skuša s silo zatreti nacionalne težnje in obdržati sistem kolonialnega suženjstva.
PREDSEDNIK ZDA EISEN-HOWER je v svojem govoru ameriškemu ljudstvu povabil SZ, da sodeluje z Zahodom in da se v ta namen odreče vmešavanja v notranje zadeve tujih držav. Mislil je poleg držav Vzhodne Evrope predvsem Malajo in Indokino. Ni izključeno, da bosta ti dve deželi tudi neke vrste odkupnina za diplomatsko pomiritev med SZ in ZDA in da ju bo Moskva nehala podpirati v borbi proti kolonialnim silam, v kolikor je to doslej sploh storila. (Spominjamo se še, kakšna je bila konkretna »pomoč« Kremlja naši narodnoosvobodilni vojski med drugo svetovno vojno!) Vendar je pri tem tudi velikega pomena pomoč Kitajske, ki je neposredna soseda tako Malaje, kakor tudi Vietnama. in ki vsaj doslej še ni pokazala naklonjenosti do kupčij te vrste
L udska tehnika ima « Krikem okra’u p/iar gorjansf<ega
možnost širokega razmaha
bataljona
Zastoj, ki ga beležimo v delu organizacij Ljudske tehnike v teku zadnjega leta je nastal iz več razlogov. Nanj je nedvomno vplivala zmanjšana materialna pomoč zvez, ukinitev profesionalnega tajnika okrajnega odbora in zmanjšanje profesionalnega' aparata pri Ljudski tehniki in zvezah sploh, kakor tudi dejstvo, da okrajni odbor LT ni nudil prave pomoči organizacijam in društvom na terenu. Tudi med , posamezniki zadnje čase ni bilo pravega zanimanja, kar je vsekakor vzrok v tem,
da na eni strani od političnih organizacij LT ni bila postavljena na pravo mesto, na drugi strani pa ljudje niso čutili toliko kot n. pr. danes, da jim na svojem službenem mestu manjka znanja s področja tehnike.
Na seji okrajnega odbora, ki je bila pred nekaj dnevi, je bilo ugotovljeno, da si danes zlasti delavska in kmečka mladina želi tehnične kulture, na kar jih sili že sam razvoj tehnike (elektrifikacija podeželja, mehanizacija kmetijstva itd.). Težave so v tem, da nimamo na razpo-
Hal bo § prodalo premoga
V soboto 18. aprila so se pri upravi . rudnika Senovo sestali zastopniki slovenskih premogovnikov. Zastopani so bili premogovniki Trbovlje, Zagorje, Velenje, Laško, Zabukovica, Kočevje, Št. Janž In Kanižarica.
Konferenca je imela namen, da se skupno iznesejo vse težave premogovnikov spričo upadanja naročil premoga, ki so se v posebno vidni meri pokazale v zadnjem času, na drugi strani pa naj bi se razmotrivalo o vseh možnostih, kako se temu pojavu zoperstaviti. Zlasti težko so prizadeti manjši rudniki ka-,kor Št. Janž, Kanižarica in podobno.
Na konferenci se v prvi vrsti navaja prenasičenost trsa s premogom. V zvezi s tem pa vztrajno sledi vprašanje visokih cen premoga. Tako se navaja, da bi celo državne železnice odkupile večje množine premoga, če bi bile cene neprimerno nižje. Na drugi strani pa pritiskajo rudnike visoke stopnje akumulacije (zlasti rudnik Senovo), porast cen jamskega lesa in drugega materiala, ki ga premogovniki v svojem produkcijskem procesu potrebujejo v Velikih količinah. To povišanje ni» kakor ni bilo predvideno ob sprejemanju družbenih planov, prihaja torej direktno v breme kolektivov, ki se čutijo prizadete, da to breme nosijo neupravičeno. V tem Vprašanju sb si izvajanja vseh zastopnikov edina. Toda cene jamskega lesa rasejo kljub vsemu. Poleg tega pa se pojavlja še naslednje: iz medtem ko ser .neSiipr premogov-Velenja se prevoz- les v Bosno, nikom-potrošnikom priporoča, da naj bi si les nabavljali v Bosni.
Toda konferenca ugotavlja, da vprašanje prodaje premoga v Sloveniji tudi z odpravo teh motenj ne bi bilo dokončno rešeno. Nasprotno, z vso resnostjo se pojavlja že v času, ko se druga leta v tem pogledu niso kazale težave. Zlasti zaostaja prodaja drobnih vrst premoga. Na drugi strani pa se je na slovenskem trgu pojavil bosanski premog, zlasti banoviški. Slovenski rudniki se zaenkrat še krčevito upirajo konkurenci, toda že v naprej kaže, da bo trg silno težko obdržati spričo prednosti, ki jo imajo banoviški rudniki v popolni mehanizaciji. Ali bo mogoče ostati v koraku z njimi, ki že sedaj znatno prekašajo naše storitve in jih bodo, ko se bodo rudarji v celoti
privadili strojev in jih polno izkoristili, prekašale še bolj. Stroji, s katerimi so opremljeni ti rudniki, prihajajo torej do polnega izraza. Na konferenci se je zato izneslo mnenje, da kaže edinole povečati storilnost slovenskih rudnikov. Toda ali je to mogoče ali vsaj v zadostni meri mogoče? Povečini obstaja mnenje, da bi bilo to ob pomanjkanju mehanizacije silno težko. S fizičnimi silami pa bi komaj mogli še premakniti storitve, ki se že sedaj nahajajo na skrajni meji možnosti. Kaj tedaj? Težko vprašanje, s katerim so se udeleženci bavili z vso zaskrbljenostjo. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, zakaj proizvajati toliko premoga, če ga trg ne more sprejemati ali vsaj ne sprejemati po takih cenah. Toda tukaj bi po izčrpanju drugih možnosti, da se zviša storitev, prišlo v poštev znižanje števila proizvajalcev.
Ob tem problemu, ki ga na nekaterih premogovnikih že občutijo in ki zaenkrat zadeva povečini manjše, a se ne bo ustavil niti pri večjih in največjih premogovnikih, so zastopniki na konferenci razpravljali naj dalj e. Mnogi so bili mnenja, da bo povpraševanje po premogu s strani naše industrije, ki je ponekod še v razvoju, drugje pa se tovarne še dovršujejo, po nekem določenem razdobju postalo zopet živahneje, vendar kaže, da bo plasiranje našega premoga ostalo slej ko prej vprašanje, ki ga bo mogoče kolikor toliko zadovoljivo reševa-
in s pomočjo vseh gospodarskih forumov in osiguranjem trga š širšim splošnodržavnim pogledom. Ce kdo, so predvsem slovenski rudarji to upravičeni pričakovati, saj so prav oni tisti, ki so vsa, zlasti pa najhujšaf povojna leta, zadovoljevali ogromne zahteve po premogu, ki jih je nanje spravila porajajoča se industrija naše mlade države.
Sklep konference je bil v tem, da se bodo zastopniki premogovnikov večkrat sestajali in sproti skušali odpravljati težko-če, ki se bodo pojavljale spričo zastoja v prodaji premoga. Izbrali pa so tudi delegacijo, ki naj bi vse te težave prikazala Gospodarskemu svetu LRS v Ljubljani, ki naj bi se z vso silo zavzel za rešitev vprašanja, v katerem so se znašli slovenski premogovniki,	L. A.
m obstala možnost, da sc laMm družinam pomada in od Kod?
Občinski odbor Podbočje me je določil za popisovalko prebivalstva v vasi Brlog. Je to hribovska vasica, ld šteje 8 hiš, Ze ime vasi nam pove, da je vas podobna brlogu, kar tudi v resnici je. Vas stoji na hribu, ki je od treh strani obdan z gozdovi. Okrog vasi je precej položen teren, toda svet je kamnit, kraški. Zemlja je težka in nerodovitna, ker se sestoji iz rjave ilovice, povsod po njivah in travnikih pa vidiš mase kamenja in če pogledaš okolico, imaš nehote vtis: da si nekje na Krasu, ne pa na Dolenjskem. Ljudje na Brlogu so skromni in ponižni, toda delavni in žilavi. Narava, ki jim je tako mače-havska, jih je izoblikovala, toda kljub pridnosti vlada v vseh hišah velika beda. Težka ilovnata zemlja, posejana na gosto s kamenjem, jim ne rodi dovolj kruha, ki je kljub pridnosti pri teh ljudeh le redek gost. (Tako so mi pripovedovali ljudje). Vse družine z izjemo ene so blago-darjene z večjim številom otrok. V hiši št. 9 se jim je lansko leto v jeseni porušil novozgrajen hlev in sedaj imajo par volov kar v stanovanjski hiši. Ob vhodu prideš v prostor, ki služi za vežo in kuhinjo obenem, (imajo samo krušne peči, ki jih
BRALEC. NAROČNIK! KAJ Sl STORIL ZA RAZŠIRITEV SVOJEGA DOMAČEGA ČASOPISA? PO KAŽI GA TUDI DRUGIM PRIPOROČAJ NAŠ LIST NABIRAJ NOVE NAROČNIKE!
kurijo iz veže), iz veže ali kuhinje prideš na eno stran v hlev k volom, na drugo stran pa v sobo, kjer biva vsa družina. Vhod pa imajo isti, tako ljudje, kakor voli in tudi gnoj kidajo skozi vežna vrata. Če je to higienično, je seveda drugo vprašanje. Razumljivo je, da je v stanovanju na milijone muh in tudi precejšnji smrad po gnoju. Ne obsojam teh ljudi, saj si drugače ne morejo pomagati, kajti voli so njihovo edino bogastvo in brez njih si sploh ne bi mogli orati njiv na svojih kamnitih tleh, (krave nimajo) toda dejstvo je, da je takšno stanje za vso družino zdravju škodljivo.
Prišla sem popisovat ljudi v hišo, last Koretič Rozalije v Brlogu štev. 2. Oče kot gospodar je umrl nekako pred dvema letoma. Mati vdova je bila lansko leto 3 mesece v bolnici, je seveda doma, toda neozdravljivo bolna in stalno v postelji. Najstarejši sin je pri vojakih. Ima hčerko staro 18 let, ki je pa duševno in telesno zaostala in ki sedaj vodi gospodarstvo v hiši. V pomoč ji je 15-letni brat, trije otroci so pa, stari izpod 14 let. Mati leži na postelji na slami, pregmjeni z umazano rjuho in pokrita s strgano odejo. V drugi postelji je bilo nekaj listja, pomešanega s slamo in nekaj strganih cunj. Rjuhe m odeje ni bilo. Tudi postelj v tej sobi ni bilo več kot dve. Trije šoloobvezni otroci šole ne obiskujejo, ker ima vseh petero
lago dovolj strokovnega kadra, zlasti tam, kjer je za tehniko trenutno največ zanimanja. Kako veliko volje kaže naša mladina pa tudi odrasli ljudje n. pr. za agrotehniko, elektriko itd. so nam dokaz številni in dobro obiskani izobraževalni tečaji, ki so se vršili preko zime.
Tudi organizacijske nejasnosti, na katere so se večkrat sklicevali posamezni funkcionarji društev in odborov, danes ne morejo biti več vzrok za njih nedelavnost. Osnovna organizacije Ljudske tehnike je društvo LT, ki preko svojih sekcij (n. pr. agrotehnične, elek-trostrojne, foto, kino, radioamaterske itd.) razvijajo svojo aktivnost. Pomeni, da društvo LT, ki se lahko ustanovi v vseh večjih centrih, podjetjih, šolah pa tudi na vaseh, združuje ljubitelje tehnike najrazličnejših strok in skrbi za tehnično vzgojo svojega članstva. Poleg društev LT ostanejo še društva zvez kot so pomorsko-brodar-ska, avto-moto, itd.
Da bi Ljudska tehnika zavzela pravo mesto v današnji družbeni stvarnosti, naj odbori Socialistične zveze, aktivi mladine s kmetijskimi zadrugami, šolami in posameznimi ljubitelji tehnike razmišljajo o možnosti ustanovitve društva LT v dotičnem kraju. Objektivni pogoji za to obstajajo skoraj v vseh naših občinah pa tudi drugod. Iniciatorji naj se za organizacijsko pomoč obračajo na Okrajni odbor Ljudske tehnike, kjer dobijo tudi potrebna društvena pravila.
Društva Ljudske tehnike, ki bodo pokazala zanimanje in uspeh, bodo tudi materialno podprta. Vendar mora veljati načelo, , da se vsako društvo samo vzdržuje. Na j več j a vrednost, ki jo vsak član od svojega društva lahko pričakuje, mora biti vsekakor praktično in teoretično znanje s področja tehnike, ki ki bo mnogim v praktičnem delu koristila.
2.	in 3. maja bodo veterani Gorenjskega bataljona za 11. obletnico zopet zakurili pri Miklavžu na Gorjancih taborne ognje; postavili bodo svoje šotore, straže in seveda — tudi kotle. Že v soboto 2. maja bodo z vseh strani prodirale v Gorjance partizanske patrulje, ki bodo gredoč počastile spomin padlih pri Pleterjah v Vrhpolju in Su-
hadolu, na Vodenicah in Oštrcu, pri Kostanjevici in na žumber-ški strani.
Zveza borcev, LMS in druge množične organizacije našega okraja naj se v čimobilnejšem številu udeleže tega pohoda k Miklavžu na Gorjance, kjer bodo se zbrali stari gorjanski borci in obujali svoje spomine.
Most ¥ Krškem čez Savo je nujno potreben!
Nedavno je bila lokacija za gradnjo novega železobetonskega mostu čez Savo v Krškem.
Most bo potekal 150 m niže starega mosta t. j. vodotoka Save pri Dularju in čez Savo z nadvozom čez železniško progo na križišče ceste Videm-Bresta-nica.
Kako potreben je novi most govorijo velike številke, ki gredo v težke milijone za večna popravila že slabega lesenega mosta, ki že klubuje preko 120 let, a ne bo več dolgo kljuboval vedno naraščajočemu težkemu prometu z ozirom na razvoj industrije v okolici. Vedno in vedno je potreben popravila in »krpanja«. Kakor pravijo bo letos popravilo zopet narastlo na cca 3,5 milijona in tako gre iz leta v leto. Duhoviteži pravijo na vprašanja »Kaj je večnost« odgovor »Popravilo Krškega mostu«. Tudi iz drugih vzrokov je most nujno potreben.
Že leta 1914 so resno razmišljali in sklenili, da bodo pričeli gradti novi most. Izbruhnila je prva svetovna vojna in most se je popravljal in krpal naprej.
Prišlo je leto 1939 — imenovano je bilo gradbeno vodstvo-načrti — sondaža terena je do-
Dobri in slabi
Nagradno tekmovanje, ki ga je razpisala Okrajna zadružna ____ _____________v..„	zveza Krško, za čimboljše in
ti samo s polnim-razumevanjem -ičvaittitrib kn jlgoroaStilS ‘ Ih zb-'
«-_______X,	___1 UlU.K-io Kilcr,™:	ii b-rtSet«ćWH
ključne bilance v kmetijskih zadrugah za leto 1952 je za nami. Večina knjigovodij in z njimi upravni odbori s ponosom gledajo na opravljeno trdo, a uspešno delp v preteklem letu.
Tekmovalne točke kot so: •kvalitetne in pravočasno pred-' ložene bilance, temelji popisa vsega zadružnega premoženja, sejni zapisniki,- nadzorni odbori, utrditev evidence o članstvu itd. itd. brez dvoma niso bile :brez truda dosežene.
Preveč bi bilo, če bi hoteli vsako posamezno zadrugo obravnavati, ker -so to letošnji zbori po večini skrbno obravnavali. Ne bo pa odveč, če se spomnimo naših .knjigovodij. Letošnje potrjevanje zaključnih računov se je nasprotno od prejšnjih let vršilo na terenu v vsaki zadrugi posebej. Čeprav v skopu odmerjenem času, so revizijske komisije vendarle ponovno potrdile, da razpolaga zadružni sektor v našem okraju z nekaj odličnimi, a v povprečju z dobrimi knjigovodji.
Iljaževa Neža iz bizeljske KZ lahko služi kot vzor marsikateremu knjigovodji v »centru«. V tekmovanju si je osvojila prvo mesto s 136 točkami od 150 mož-
otrok le en par strganih čevljev, Bosi in napol goli se stiskajo na krušni peči. Družina je brez hrane in žive od milo-■ ščine. Razumljivo je, da so bolni materi zaradi pomanjkljive hrane ure štete. Vsi ostali prebivalci te vasi niso v dosti boljšem položaju, saj jim je lanskoletna suša na teh kamnitih njivah uničila do 80% pridelka, tbda v hiši, ki sem jo opisala nazadnje, je pa beda dosegla višek in podobnih razmer v življenju nisem videla. Kakor pripovedujejo prebivalci, so se med okupacijo pogosto oglasili v vasi partizani in prebivalci so mnogokrat delili z njimi zadnji košček kruha.
Merodajni faktorji naj bi se danes spomnili teh ljudi, predvsem pa družine Koretič na štev. 2 in naj bi jim lajšali na kakršenkoli način njih bedno življenje. Kakor so prebivalci Brloga gostoljubno sprejeli med okupacijo mnoge partizane, od katerih so nekateri tudi na vodilnih mestih, tako naj bi bili v bedi, ki jo je povzročila suša. deležni pomoči in tolažbe. O ibstinitosti gornjih navedb naj bi se ob priliki prepričali na mestu kakšen funkcionar, iz OLO Krško, na primer .s socialnega skrbstva
Črtnlič Mira učiteljica
nih. Tudi knjigovodkinja iz KZ Kostanjevica si je kljub malo-letni praksi priborila drugo mestčf s 131 točkam). Tesno Za njo so KZ Raka, Krško in Studenec. Pohvaliti je treba še knjigovodje iz Globokega, Podbočja, Boštanja in Brežic, ki so dosegli zadostno število točk in prejeli denarne nagrade.
Da tekmovanje ni stoodstotno uspelo, nosijo krivdo tudi nekateri člani upravnega ali nadzornega odbora, ki niso skrbeli, da bi se letne inventure v redu vršile itd. Med dobrimi knjigovodji imamo tudi take, ki tekmovanje niso vzeli dovolj resno in so zaradi nekaterih pomanjkljivosti in površnosti iz tekmovanja odpadli. Kljub temu KZ Vel. Kamen, Kapele, Zabukovje, Sevnica, Leskovec in še nekateri zaslužijo pohvalo za pravo časno in izdelano bilanco.
Na žalost imamo v našem okraju še vedno nekaj knjigovodij, ki ne delajo ponosa niti zvezi niti zadrugam samim. Med najslabšimi so gotovo knjigovodje iz Blance, Krške vasi in iz KZ Bistrice ob Sotli. To pa predvsem zato, ker so vsi ti starejši uslužbenci, toda kljub prošnjam, opozorilom in zahtevam s strani revizorskih organov niso pravočasno izdelali bilanc. Knjigovodja iz Krške vasi je kljub pravočasni pomoči dostavil površno izdelano bilanco šele zadnji dan v mesecu. Knjigovodja iz Bistrice ob Sotli pa bilance sploh dostavil ni, tako da je morala knjigovodkinja iz Okrajne zadružne zveze iti po bilanco v Bistrico. S tem je povzročil zadružni zvezi 2500 din stroškov, katere bo moral seveda vrniti.
Aktualno je vprašanje vzgoje knjigovodskega kadra, še posebno pa je važna ohranitev dobrih knjigovodij. Dobrega knjigovodjo je vredno dvojno plačati in mu dati vso gmotno in moralno oporo, brezobzirno pa izločiti malomarne in nevestne ljudi.
V marsikateri zadrugi so se pojavili večji ali manjši primanjkljaji. V večini primerov so te ' primanjkljaje zakrivili poslovodje sami, imamo pa tudi nekaj takih, kjer je krivca težko ugotoviti. To je pa vsled neažurnega in nesigurnega knjigovodskega stanja. Od upravnih in nadzornih odborov je odvisno, do kdaj bodo taki paraziti slabili krepitev zadruge.
-j£ik
stani član
„Prešernove
dražbe"
bro izpadla, kopali so se že temelji za opornik na levem bregu Save, rastie so barake za skladišča orodja, materiala itd. Sprejete so bile že skupine delavcev in začela so se pripravljalna dela. Zopet je završalo in prihrumela je druga svetovna vojna, ki je zopet zavrla delo in tudi uresničenje novega mosta čez Savo v Krškem!
Ostal nam je še vedno stari »očak« ves polomljen, tako da kdor ga dobro ne pozna, se mu ne zaupa s preveliko težo. Saj ima napis 10 ton in vozi korakoma!
Saj se je že sam tresel kot šiba na vodi leta 1933 in še prej 1923 ob priliki velike poplave.
čezenj so šli okupatorski tanki, akoravno je težko prenašal ta nepotrebni tovor — med okupacijo so ga nekaj preuredili, kar je bilo Železa so pobrali. Leta 1945 je z veseljem prenesel osvobodilno vojsko na svojih slabih ramenih.
Moral bo vsekakor vzdržati še do graditve novega in to upamo, da se bodo dolgoletne sanje Videmčanov in Krčanov uresničile ter bo novi most v ponos celega dolnjega posavja. Baje se b0 že letos proti jeseni začelo s pripravljalnimi deli. Tudi želja vseh je, da se res nujno potreben most kakor je v Krškem, čimprej zgradi!
Kfe M t»ra
dclaisfta tia! Znlca
Lansko leto v mesecu avgustu je bil tov. Božič Franc iz Straže sprejet v kamnolom pri Krškem. Svojo delavsko knjižico je oddal preddelavcu tov. Kuštimaju. V decembru mesecu pa je bil še z ostalimi drugimi delavci odpuščen in to začasno, tako da mu je delavska knji-žica ostala v podjetju, jVLinin so meseci, toda službe ni dobil. Brez denarja se pa ne da živeti, saj ima omenjeni 9 nedoletnih otrok, od katerih jih 5 obiskuje šolo na Raki, trije so pa še manjši. Obrnil se je na podjetje »Pionir« ter zaprosil za službo, katero so mu obljubili, prinesti pa bi moral delavsko knjižico. Pozanimal se je za knjižico, toda nikjer je ne najdejo. Tovariš Kuštimaj jo je oddal bivšemu nadzorniku Rozmanu, toda ta je na knjižico pozabil in tudi ne ve, kje je, pravi: da je verjetno pri »Ce-gradu« v Novem mestu. Na posredovalnici za delo pa pravijo, da brez delavske knjižice ne dobi dela. Ali naj zato, ker se je knjižica po krivdi drugih izgubila, strada toliko otrok?
Mislim, da bi bilo prav, da se tovariša Božica zaposli šo preden se izgubljena delavska knjižica najde oziroma izda nova, ker otroci morajo živeti.
Žibertova
1. maj na Lisci
Praznovanje delavskega praznika na Lisci je postalo v našem okraju že običaj, ki ga tudi letos ne bomo opustili, saj imamo tam na razpolago poleg pri-rodnih lepot tudi prijeten dom. Planinsko društvo Krško bo poskrbelo za telesne dobrote. Po vsakodnevnem delu si privoščimo izlet v naravo in s prijetno zabavo se naužijemo novih sil za nadaljnja dela.
V	*
Spominska plešva maršalu Titu na Lisci
V nedeljo dopoldne, dne IT maja 1.1. bo na Planinskem domu na Lisci odkrita spominska plošča maršalu Titu, ki je leta 1940 s svojimi sodelavci tudi na Lisci snoval lepšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Istega dne bo tudi mladinski tabor trboveljskega in krškega okraja, zato ne zamudimo tega dogodka!
KMETIJSKI
RAZGLEDI
Našim sadfarfcm
Letošnjo zimo so naši kmetje-sadjarji pristopili skrbneje k čiščenju sadnega drevja kot vsa povojna leta nazaj. Tudi poškropilo se je ogromno sadnega drevja, tako da nas ta pojav lahko le razveseljuje. Marsikateri sadovnjak je razredčen, saj so sadjarji močno okužena drevesa po ameriškem kaparju posekali, vejevje pa sežgali, Tudi pomlajenega sadnega drevja vidimo zelo mnogo. Toda ustavimo se prav pri pomlajevanju, saj je izvršeno tako, kot se pomlajevanje ne sme vršiti in ld škoduje sadnemu drevesu ter povzroča njegovo smrt,
Kalc o in zakaj pomlajujemo sadno drevje? To sadjarsko opravilo obstoji v tem, da prikrajšamo veje na eno tretjino do dve tretjini. Pomlajujemo pa drevje:
1 ki je izčrpano in ki se je izrodilo,
2.	drevje, kjer se zaradi nepravilne vzgoje križajo veje vsevprek,
3.	pri prepogostih sadovnjakih, kjer ni dovolj zraka in sonca, da bi se drevje in plodovi normalno razvijali,
4.	pri drevju, ki ima prešibko deblo in eventualno rakovo vejevje in
5.	drevesa, ki so močno oslabljena Po boleznih in zajedavcih. Prav to poslednje velja 80% za naše sadovnjake. Pomlajevali smo torej sadno . drevje vsled oslabelosti po ameriškem kaparju.
Ali smo se držali izkušenj in navodil? V pretežni večini ne. Že samo pomlajevanje smo izvršili nestrokovnjaško in površno. Požagali smo vejevje do 1/7 in še bolj. Sedaj strle kratki kraki na steblu in vse sku-
paj čaka konca. Rane so prevelike, da bi jih moglo drevo »preboleti«, Nikjer nisem opazil, da bi bile te velike rane gladke in namazane s cepilno smolo.
Se eno veliko napako smo napravili. Pomlajevali smo drevje, ki je v izredno slabem prehrambenem stanju. Takšno drevje bi morali predhodno pognojiti in obdelati zemljo ter jo tako spraviti v razrahljano stanje. Z gnojenjem in rahljanjem izboljšamo koreninsko mrežo drevesa, da močno požene mladice. To gnojenje bi gospodar moral opraviti 1 do 2 leti pred pomlajevanjem. Toda s pomlajevanjem ne bomo rešili drevesa, če obenem tudi ne izvršimo škropljenja proti ameriškemu kaparju. Škropiti moramo s sodobnimi kemičnimi sredstvi. Samo zimsko škropljenje je premalo, da bi uničili ameriškega kaparja Treba bo več! Škropljenje bomo morali izvršiti še maja, junija, mogoče tudi avgusta. Le na ta način bo mogoče očuvati sadno drevje.
Tipične primere slabega pomlajevanja imamo pri nas zelo veliko. Takšne pohabljence vidimo predvsem v okolici Brežic, »vzorci«, kako sadjar ne sme pomlajevati pa v Dobovi, ob cesti proti pletilnici Takšno pomlajevanje nam ni v korist, temveč v veliko gospodarsko škodo. In tako smo prav s takim pomlajevanjem napravili zadnja leta veliko škode in člo vek bi sodil, da bodo izkušnje le sadjarje poučile, kako se ne sme delati. Kdor misli pomlajevati v prihodnjem letu ali še pozneje, ta bo moral že sedaj drevju temeljito pognojiti, dosledno vršiti škropljenje in uspeh ne bo izostal.	C.

Letos se mnogo naših kmetovalcev zanima za seme soje ter izražajo željo, da bi jo radi sejali. Prav je, da naši kmetje spoznajo to metuljnico, ki vsebuje izredno mnogo beljakovin in tolšče ter zraven tega zemljo bogati z dušikom. Da ne bo razočaranj je potrebno, da o soji podrobneje spregovorimo
Spominjam se, da ie 'mnogo kmetov v Savinjski dolini sejalo sojo pred drugo svetovno vojno in da so tožili o slabem pridelku. Kje je bil vzrok? Soja usvaja dušik iz zraka s koreninskimi bakterijami, se z njim sama zalaga in si gnoji. Zaradi tega je zemlja po žetvi tudi dobro pognojena z dušikom. Vse metuljnice kakor: lucerna, detelja, grašica, lupina itd. najdejo že v zemlji koreninske bakterije, dočim za sojo v zemlji še ni koreninskih bakterij. Na soio se morajo koreninske bakterije privaditi. To pa traja običajno nekaj let. Če želimo, da se nam soja že prvo ali drugo leto dobro razvije, cepimo zeir i s sojinimi bakterijami V tem je torej uspeh oziroma neuspeh pri setvi soje. Soja se mora torej prilagoditi naši zemlji
Soja je važna zaradi hranilne vrednosti, ki jo ima kot krmna rastlina; ima n pr. 12-krat toliko maščobe in še enkrat toliko beljakovin kot fižol Običajno vsebuje 42—43%	surovih
beljakovin, 18—20% tolšče, 18 do 21% brezdušičnatlh ekstrak-tivnih snovi itd. Ce bi pridelali na 1 ha 1000 kg soje, bi to dalo 400 kg beljakovin; 400 kg beljakovin vsebuje tudi 3000 kg pšenice, 3600 kg rži 4000 kg ječmena ali koruze, 3300 kg ovsa, 1700 kg fižola itd. Iz tega sledi, da je soja visokovredno krmilo, ki vsestransko odlično vpliva na razvoj živali
Kdor torej želi sejati sojo, naj to poskusi na manjši površini, da najprej obogati zemljo s sojinimi bakterijami, ki so za razvoj rastline potrebne. Soja bolje uspeva na težjih kot lahkih zemljah Na 1 ha rabimo do 85 kg semena, ki ga sejemo v vrste 30—40 cm narazen Nega posevka je slična kot pri fižolu v čistem nasadu in o tem ne bi pisali
Sigurno je, da tisti kmetovalec, ld bo zemljo pripravil, da bo soja na njej uspevala, bilo da jo bo uporabljal za silažo ali pa pripravljal krmilo iz zrna, iste ne bo opustil.	C.
hlonice in dopisi iz našiti tiraj e v
§ scic ebčleshcca eflbera
Soc. zteze na Babi
Na seji občinskega odbora Socialistične zveze so razpravljali organizacijska vprašanja, življenje in delo organizacij, način dela in o vlogi Socialistične zveze.
Pri reševanju teh vprašanj so naleteli na dokaj težke probleme, ker je bila v preteklosti organizacija Fronte prepuščena sama sebi. Novoizvoljeni občinski odbor s pomočjo vaških odborov je moral ponovno ugotavljati kdo je in kdo ni član, to je vsekakor terjalo precej dela.
Pri nadaljnji analizi situacije so na seji občinskega odbora Soc. zveze ugotovili, da v občinskem ljudskem odboru nad polovico odbornikov, ki niso člani Fronte, med katerimi je je tudi predsednik. S tem ni rečeno, da so politično slabi, da pa podcenjujejo Osvobodilno fronto, bo pa prav gotovo držalo. Do tega zaključka je prišlo na osnovi, ker so se posamezni člaii občinskega odbora Soc. zveze pritoževali nad delom občinskega ljudskega odbora, kakor tudi samega predsednika.
Iznešen je bil tudi konkreten primer, da je občinski ljudski odbor sklenil, naj se potrdi neka pritožba stranki, ki jo je vložila na občinskem odboru in jo predsednik vsled tega, ker je bi! s tem oškodovan njegov sorodnik ni potrdil, (saj takega mišljenja so bili člani obč. odbora Soc. zveze).
Na seji so bili obravnavani tudi drugi problemi, ki obstajajo na Raki. Smatrajo, da je najvažnejša naloga občinskega odbora utrditi in razširiti Soc. zvezo ter vključiti svoje člane v aktivno družbeno politično in kulturno življenje. Tu se namreč ne čuti kulturno prosvetno življenje, kljub temu, da živi 6 prosvetnih delavcev. Zaključeno je bilo, da to mrtvilo ni krivda samo prosvetnih delavcev, pač pa dosedanjega mrtvila v vseh organizacijah.
Vse kaže, da se bo stanje izboljšalo, saj se v zvezi s tem sprejeli tudi konkretne sklepe, tako glede organizacijskih vprašanj, kakor gospodarsko političnega in kulturno prosvetnega življenja.
Pod&otle
lircdai urlmer hrlžaala v si!a|ere|l
Na meji občine Čatež, na obronku podaljška Gorjancev v bližini hrvaške meje leži na prijazni jasi zaselek Mali Cirnik. Okrog je obdan z lepimi gozdovi Mokriške graščine in velikimi lovišči na srnjad. Tudi družina jelenov se nahaja v bližini, močno so pa zastopani divji prašiči, ki napravijo kmetom na polju občutno škodo.
Prejšnjo jesen je imel tanet Jalovec Janez iz Malega Ornika. kot vsako leto svoje prašiče v bližnjih gozdovih v žiru. Med
tem se je ena plemenska svinja obrejila z divjim merjascem, kar je bilo ugotovljeno na veliko začudenje domačinov šele po vidnih znakih brejosti.
Pred enim mesecem je svinja povrgla 8 mladičev, od katerih jih živi še šest. Vsi se lepo razvijajo, le »pasemski znaki« in divja narava jih izdajajo, da so potomci divjine.
Kdor bi si te križance hotel ogledati ali kupiti, naj se oglasi na Čatežu pri članu lovske družine tov. Budiču Jožetu. Z. F.
Psmembcis ffulforni dogofleh v Krškem
(Nadaljevanje)
Na krstno predstavo, ki je bila v soboto, dne 18. t. m., je bila povabljena tudi avtorica, tovarišica Uka Vašte. Naprosili so jo, naj pove nekaj o svojem pisateljskem delu. Pisateljica je izjavila sledeče:
»Največja pobuda za moje pisateljevanje so mi bile poslovilne besede mojega razrednika, profesorja za slovenščino, pesnika Antona Funtka, ko mi je izročal maturitetno izpričevalo: »Od vas pa še veliko pričakujemo.«
Neroden občutek nekakšnega dolga me je vlačil vse mesece, dokler se nisem lotila svojega prvega dela, sodobnega romana, s katerim sem pa pri odhodu s prvega službenega mesta — kurila peč. Takrat za moje pisanje nihče ni vedel. Sama
sem svojo prvo delo ocenila r Sladkobno in prav nič naše!
Sele tri leta pozneje sem v Trstu, na ljubo svojemu možu in njegovo prigovarjanje spet prijela za pero, leta 1916. Oddala sem v tisk nekaj podlistkov, ki so izšli v »Edinosti«. Nastajale so moje »Pravljice«.
Pravljica »S soških planin« je v meni razpredla željo, da tistim tam, preko meje (bilo je med prvo svetovno vojno) dokažem naše stare pravice do te zemlje. Nastal je načrt za veliko trilogijo o junačevanju naših pradedov. Življenje pa je naneslo tako, da sta doslej izšla le tretji (»Mejaši«, ki so mi bili takrat najbolj pri srcu) in prvi (»Zaklad v Emoni«, tiskan v mladinskem časopisu »Razori«) del te trilogije. Srednji del,
Tudi naša ženska mladina je na zdravstvenem tečaju pokazala, kaj zna. Dne 31. marca je po petmesečnem rednem pouku -polagala izpit pred komisijo iz Krškega. Izpitu so prisostvovale tudi žene in sicer predsednica občinskega odbora RK tov. Pepca Kuntarič, tajnica RK tov. Milka Kodrič, predsednica AFŽ tov. Pepca Kezale in domače učiteljstvo. Tečaj je vodila tov. Angela Šketa, upokojena učiteljica, pri praktičnem pouku ji je pomagala tukajšnja diplomirana babica Pepca Kuntarič. Ob koncu tečaja je bilo vseh tečajnic 39, od teh je izdelalo 18 z odličnim, 18 pa s pravdobrim uspehom. Da so dosegle tečajnice tako lepe uspehe, gre zasluga obema predavateljicama, kakor tudi vsem množičnim organizacijam, ki so povezano vzpodbujale dekleta k vztrajnosti in rednemu posečanju pouka. Pohvaliti moramo tudi tečajnice iz hribovskih vasi, iz Premagovc, Brezovice, Gradca, Planine, Brezja, Brloga in Vrbovške vasi, pa tudi dekleta iz oddaljenejših nižinskih krajev Veliko Mraševo in Kalce-Naklo, ker so kljub oddaljenosti 4 do 7 km tudi v najslabšem zimskem vremenu tako redno prihajale na tečaj Veliko zavednost so pokazale tečajnice tudi s tem, da je sleherna nabavila Priročnik ne le zase, temveč tudi za sosede, saj so skupno pokupile okrog 60 Priročnikov.
Po končanem izpitu sta tov
ki se je razraste! v samostojni roman, dokončujem prav v teh dneh. Hotela sem — in to je še vedno in pri vsakem delu moj namen — dvigniti samozavest našega ljudstva in ga seznaniti z dobami, ko so se naši dedi junaško in trdovratno borili za zemljo in svobodo.
Z odkrivanjem naše zgodovi ne hočem vedno znova dokazati to, da naša več kakor tisočletna borba za obstoj na skrajni jugozahodni meji slovanstva in na najbolj pohlepu Izpostavljenem koščku evropske zemlje ni bila nič manj težka in slavna, kakor je bila borba največjih narodov, saj bi nas bili sicer že davno izbrisali s sveta
V	tefti hotenju tiči vzrok, da
sem postala pisateljica zgodovinskih romanov in povesti dasi se tej vrsti pisateljevanja marsikdo raje izogne. Vsako tako delo zahteva namreč študij, včasih večleten in takega dela ne moreš sipati iz rokava, kakor sodoben roman, ker imaš za cokljo — zgodovinska dejstva. Tako so nastala še sledeča moja dela:	»Vražje dekle«,
»Umirajoče duše«, »Roman o Prešernu«, »Ražna devica« in »Upor«.
V	romanu »Vražje dekle« (iz gospodarskih ozirov njegovega založništva precej okrnjenem), sem očrtala najbolj požrtvovalnega prosvetnega delavca naše zemlje Valvazorja, ki je bil najbolj izobražen človek naše takratne družbe. Ganljiva je obupna borba njegovega svobodnega duha z nazadnjaškim duhom. ki je takrat gospodoval nad družbo s križem, mučenjem grmadami in krvniškim mečem Zgodovinski osebi in usodi požrtvovalnega prosvetnega pionirja Valvazorja sem dodala žensko učenjakovo pomočnico otroka njegovega duha. Na njej sem pokazala, kako bi takratna družba sprejela ženo, ki stoji po duhu nad njo.«
Toliko pisateljica o sebi. Napovedan je tudi obisk predstavnika IO LPS iz Ljubljane.
O uspehu tega dela, ki ga režira avtor dramatizacije sam. bomo še spregovorili. PK
Franc Arnšek in Rafko Križman spregovorila dekletom nekaj po-hvaliih in vzpodbudnih besed, nakar so bile vse udeleženke tečaja pogoščene. Stroške pogostitve sta krila ICZ In občinski LO.
Z letošnjim izpitom je bil opravljen prvi del tečaja, prihodnjo zimo sledi drugi del, nakar bodo dobila dekleta zaključno spričevalo. Vse udeleženke, ki so bile s tečajem nadvse zadovoljne, so obljubile, da bodo prihodnjo zimo ob koncu tečaja pokazale še lepše uspehe. Pritegnile bodo na tečaj ne le nove obveznice, temveč tudi starejša dekleta, ld ne spadajo pod obvezno predvojaško vzgojo, vendar jim bo tečaj koristil, saj se bodo marsičesa naučile, kar jim bo v življenju koristilo za vzdrževanje zdravja in higiene v domači hiši in okolici. S tem pa bodo vzgojile zdrav rod naše socialistične domovine KM
Krtice
Uspehi in skrbi brežiške reševalne postaje. Naša reševalna postaja je najstarejša v okraju. Obstaja že od osvoboditve in posluje ves čas kot ustanova s samostojnim finansiranjem. Sle-
dila je ustanovitev najprej videmske in nato še sevniške postaje. Nekaj časa je bila celo tendenca na okraju, da bi se brežiš! 1 postaja enostavno ukinila in da bi ostala le ena v Krškem, čeprav to ne bi bilo smotrno, saj je vendar v Brežicah edina bolnišnica našega okraja. Danes ima naša rešilna postaja dva avtomobila, novega Opel-01ympia, ki je bil nabavljen lani septembra in drugega starejše tipe. Prvi stane za 100 km vožnje 550.— din, starejši pa 1860.— din. Zato slednji praktično ni več uporabljiv glede na finančni efekt. Ker pa nobena redna rešilna postaja iz razumljivih razlogov ne more biti brez dveh avtomobilov, bo starejši prodan brž ko zbere rešilna po staja dovolj sredstev, da si z njimi in skupino za staro vozilo nabavi nov avto. čeprav je Opel ko noč pa dan napram staremu vozilu, bo vendar pri nabavi tretjega upoštevala postaja, da je za naše ceste treba nekoliko težjega močnejšega avtomobila kakršen je n pr. Mercedes-Benz, ki stane za 100 km vožnje samo okoli 140 — din Bilo bi prav, če bi se naše rešilne postaje zato spompila naša podjetja pa tudi okraj s primernimi prispevki, kakor so domača sevniška podjetja podprla svojo postajo in kakor je okraj podprl krško postajo. Tembolj zato, ker je tudi bre-žijska postaja 1. 1947 odstopila svoj avto videmski.
Brežiška postaja je prevozila 1. 1952 30.889 km, čeprav je v vsem letu zaradi okvar oz. popravil avto stal celih 44 dni. V prvem četrtletju 1953 pa je uspeh za 25% boljši. Nihče od nas ne ve, kdaj bo potreboval rešilno postajo, ki bo morda s svojim rednim poslovanjem za eno samo minuto rešila naše življenje. Zato je potrebno, da se vsi za to ustanovo bolj zanimamo in o njej tudi govorimo na zborih.
Kamele
Na redni aprilski sejem v Kapelah je bilo prignanih 138 glav živine, od katerih jih je bilo prodanih nad 40. Povprečna cena za 1 kg žive teže je bila 85 do 100 din.
V nedeljo, 19. t. m. je bil v osnovni šoli dopoldan roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo nad 50 ljudi. Tov Anton Pohar, šolski upravitelj je imel predavanje »Razvoj otroka od rojstva do šolske dobe«, po predavanju pa so navzoči izvolili šolski svet. Tako učiteljstvo.
KRONIKA NESREČ
Nenehne smrtne nesreče in poškodbe zaradi eksplozij. Zi* bert Stanko iz Brezja je dobil več telesnih poškodb, ker mu je v ognju eksplodiral neznan predmet. — Jagrič Marija iz Podsrede je kurila dračje. V kupu raznih odpadkov med dračjem se je razletela neka bomba, ki je menda ni videla. •Jagričevi je ubilo sinka, sama pa je poškodovana po obrazu in životu. — Kopušarjeva Aleksa, gospodinja iz Brestanice, je imela slično nezgodo, vendar k sreči z lažjimi posledicami. Sinko je imel opravka z nabojem, ki mu je eksplodiral in oplazil mater. — Vsi poškodovanci so iskali pomoč v bolnišnici.
Kolesarji padajo. Večje ali manjše poškodbe so odnesli zaradi padca pri kolesarjenju in so se morali zateči v bolnišnico: trgovska pomočnica Ana Ko-stevc iz Bukoška, elektroinšta-iater Ivan Galič iz Velikih Ma-ienc (zlom roke), pečar Vinko Stangelj iz Brežic, dijak, Jože Pirc z Velikega Trna in Milan Dvoršak (pretres možgan).
Treba je bolj previdno skakati! Z voza je skočil in si zlomil nogo kmet Jože Galič v Ponikvah. — Pri skoku je spodrsnil v Ponikvah Franc Vizlar ter si zlomil desno nogo. — Čez jarek je skočil in si zlomil pri padcu desno nogo Jože Slapšak s Trebeža. — Padel je in si zlomil levo nogo Janez Špilar v Župeči vasi. — Vsi se zdravijo v bolnišnici.
Vlak je odrezal nogo zaviraču Francu Preberšku z Zidanega mosta, ko je opravljal železniško službo.
kakor starši so izražali željo, da bi bili roditeljski sestanki redno vsak mesec, na katerih bi se pogovorili o skupnih naporih pri vzgoji otrok.
V	nedeljo, dne 19. t. m., je gostovala igralska skupina LMS Globoko v gasilskem domu s Pucove dramo »Operacija«. Kljub slabi razsvetljavi in slabemu obisku je uprizoritev uspela.
V	nedeljo 26. t. m. bo prire-
dilo PGD Kapele s sodelovanjem godbe na pihala v gozdu na Ravnah svoje tradicionalno jurjevanje. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na 3. maja.	D. V.
IZ ARDRA PRI RAKI
V	petek, dne 17. t. m., je v brežiški bolnici umrla Julka Žabkar por. Arh v 42. letu starosti. Vsem njenim domačim iskreno sožalje. Žibertova
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE
KRŠKO
K prazniku delovnega
ljudstva
čestitamo vsem našim zadrugam, dobaviteljem in odjemalcem. Želimo nadaljnjih uspehov pri dvigu time-tijstie proizvodnje ter širjenju zadružne miselnosti na vasi m izboljšanju zadtužnega trgovanja
Ob
prazrrku dela
1. maja
čestita vsem svoiim članom m ostalim delovnim kolektivom
Pionirji
no m pišejo
O pionirjih krške gimnazije se malokdaj kaj sliši. Toda tudi mi v večini vestno izpolnjujemo svojo prvo dolžnost, to je, da se učimo. Poleg tega pa se radi in mnogoštevilno udejstvujemo še v raznih krožkih ter pomladkih, kjer izpopolnjujemo svoje znanje.
Tekom zimske dobe je bil posebno delaven naš dramatski krožek. Uprizorili smo mladinsko pravljično igro »Pepelka«, s katero smo desetkrat nastopili. Gostovali smo tudi v Brežicah, Senovem in Dobovi. Za svoj trud smo želi povsod pohvalo in občutili veselje, ko smo videli, s kako požrtvovalnostjo so priskočili na pomoč domačini in učiteljstvo. Dolžnost nam je, da se vsem, ki so nam pri urejanju odra, razprodaji kart ter pri prevozu kakorkoli pomagali, prav prisrčno zahvalimo. V Brežicah smo dobili v dar lepo knjigo, iz Zdol so nam pisali zahvalno pismo, pionirji iz Dobove pa so nas pohvalili v časopisu. Vse to nas je zelo razveselilo. Radi se spominjamo svojih nastopov, dolgo se bomo pa še spominjali ljudi, ki so nam bili dobri, ki so nam pomagali in razumeli, da se današnja mladina poleg učenja vrašča tudi v delo na kulturnem polju, ker ve, da je izobrazba in znanje najpotrebnejše v socialistični domovini
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno:
1. Tovariš, 8. OSVI, 12. napor, 17. tolšča, 23. okamenel, 25. kit, 26. izomerija, 23. in, 29. lopa, 30. četrtina, 34. ikona, 35. etan, 37. tapetnik, 39. in 40. jat, 41. mi, 43. akčo, 45. tele, 48. aro, 49. taščica, 50. akane, 52. Vič, 53. opera, 55. prala, 57. jok, 58. Ural, 59. para, 61. ožji, 62 teren, 63. taji 65. oj, 66. za, 67. natas, 69. pomen, 73. RN, 74. Adi, 75. komat, 78. SP, 79. apo, 80. lok, 82. pobarvan, 89. a v, 91. oprema, 94. igra, 96. aparat, 97. Ivan, 99. tapetnik, 101. Osle, 102. ilegalec in ilegalen, 103. Abesinec, 105. Ana, 106. apetit, 108. len, 109. Litostroj, lil. akvarij, 112. tate, 113. atom, 114. etan. Navpično:
1. Tolstoj, 2. oko, 3. vap, 4. amater, 5. re, 6. in, 7. šečer, 9.
ShrD m mladino m Senovem
Med redkimi Društvi prijateljev mladine v Posavju je menda društvo na Senovem med najbolj delavnimi Že s samo zastavitvijo dela Je društvo v glavnem uganilo pravi smoter in naloge, ki naj bi jih imelo, ter takoj pričelo z delom. Popolnoma razumljivo je, da brez težav ni šlo. Na drugi strani pa je tudi res, da se društvo ni pričelo le na ozko ukvarjati z nekimi nakazanimi problemi, ampak se je pogumno lotilo vseh
Prispevni poPfefif za lamPele US KS
Sindikat Kopitarne Sevnica, 2000 din, Upravni odbor Kopitarne, Sevnica 5000, Kmetijska zadruga, Studenec 3000, Splošno trgovsko podjetje, Sevnica v blagu za 10.000, Jugotanin, Sevnica 1 sod 100 1, Kmet. zadruga Sevnica 5000, Vinarska zadruga, Kostanjevica 15.000, Zadružno podjetje »Posavje« razno blago v vrednosti 10.000, Celuloza 5 kub. metrov drv in 1 rolo celuloze, Kmetijska zadruga Videm blago v vrednosti 4000, Okrajni komite ZKS Krško razne knjige, OO Soc. zveze razne knjige, Mestna mesnica, Krško šunko, LO mestne občine razni inventar, »Potrošnja«, Krško, blaga v vrednosti 10.000 dinarjev.
Želimo, da zgledu omenjenih podjetij sledijo še ostala.
skrit, 10. vitka, 11. iti, 12. ni, 13. Azija, 14. poka, 15. omota, 16. Ren, 17. ti, 18. oje, 19. lata, 21. činčila, 22. an, 24. leto, 27. rama, 31. trn, 32. nič, 33. Ani, 36. akvarij, 38. pa 42. in, 44. očala, 46. Epopeja, 47. lekar, 51. ep, 54. ananas, 56. Ruža, 60. rezana, 61. opipa, 62. Tončka, 64. ime, 68. trmoglav, 70. odprt, 71. mi, 72. napaka, 76. opis, 77. tla, 78, šminka, 81. kalij, 82. Pag, 83. orala, 84. balet, 85. Atene, 86. vi, 87. Avala, 88. nabit, 90. vtis, 91. opera, 92. Pece. 93. ena, 95. repa, 98. neto, 100. ant, 101. ona, 102. iti, 104. som, 107. er, 110. je.
Izžrebani so bili:
Javornik Miško. Ljubljana, ki dobi 1.000 din, Vidic Vera. Vi-dem-Krško I-, ki dobi 800 din, Božič Miroslav, Leskovec, ki dobi 500. din.
vprašanj, ki zadevajo predšolsko, šolsko in izvenšolsko mladino. In sem spada mnogo mnogo vprašanj.
Sele takrat, ko se je društvo spoprijelo z delom za mladino, se je s presenetljivo resničnostjo pokazalo vse široko polje dela, ki zahteva ogromno dobre volje, doseči pa more tudi neizrekljivo mnogo dobrega. Nesporno je, da se more najlaže delo društva uspešno opravljati v tesni povezavi med domom in šolo, ki s psihološkim poznavanjem otroka dajeta na j večji prispevek k njegovi vzgoji.
Ni namen, da bi tu navajali podrobnosti dela, vendar so prav te dostikrat odločilne važnosti, ker v največ primerih od njih zavisi uspeh vsega dela z mladino. Otroku je za njegov razvoj predvsem treba dovoljne in tečne hrane. Društvo je uvidelo potrebo in brez vsakega zavlačevanja se je ustanovila mlečna kuhinja, ki danes daje 32 otrokom tople malice, mleko s kruhom in marmelado,
Naj večja skrb se dalje posveča otrokom, ki jih matere-vdove po padlih v nardno-osvobodilni borbi ne morejo zadostno hraniti. Ti so vredni vse skrbi in društvo nanje zlasti dosti misli.
V okolici je nekaj, k sreči ne preveč, takih otrok, id jim starši pri najboljši volji ne morejo nuditi tega, kar otrok v dobi nagle rasti neobhodno potrebuje. Vse te primere društvo budno spremlja, jih ocenjuje v vseh podrobnostih in skuša odpomoči.
Nekaj otrok je potrebno okrepitve na letoviščih. Tudi zanje bo društvo skušalo storiti vse, da si opomorejo in novo šolsko leto nastopijo poživljeni in vedri.	.
Tudi posvetovalnica deluje v društvu. Tej posveča društvo vso skrb, saj je prav tukaj potrebna vsa previdnost, tako zastran poznavanja otrok in staršev in izbiranja sredstev, s katerimi bi se moglo otroka, ki hoče na stranpota, najprej in najlaže spraviti k poboljšanju.
Mnogo je v senovškem društvu govora tudi o filmih, ki naj bi bili odločilen pripomoček pn vzgoji mladine. Ze kar spočetka, ko je kraj dobil svoj ki no, se je to vprašanje z vso pomembnostjo postavilo pred društvo. Kakšne filme naj gleda
naš otrok, da bo nekoč postal dober, značajen državljan. Razumljivo, prav otroci so hoteli prvi videti, kako si boksarji v surovem »športu« razbijajo nosove in kako drugi junak krat-komalo pobije vse, ki mu na poti do plemstva stoje na pot;
In podobno No, društvo je pa imelo dela dovolj, preden je mladino spravilo k spoznanju, kaj je zanjo dobro in kaj kvarno. Društvo je mladini oskrbelo predstave s filmi, ki ji v ce loti ustrezajo. Društvo pa je tudi že pričelo vplivati na starše in vzgojitelje v šoli, da bi navajali mladino k debatam odnosno ocenjevanju filmov, zlasti v pogledu snovi same, z drugo besedo k razpoznavanju med dobrim in slabim.
Kot zelo važen vzgojni pripomoček gleda društvo dober tisk. Za časopisje smatra, da vse premalo računa s tem dejstvom in daje premalo prostora razpravam o vzgojnih problemih. Ali ni vzgoja mladine (brez zamere, lovci!) vsaj toliko važna, kakor je lov s svojimi, dostikrat sicer veselimi dogodivščinami. Zlasti matere in vzgojitelji naj bi v posebni rubriki slehernega časopisa pisali o vseh važnejših dogajanjih, ki jih zapažajo pri vzgoji mladine, in iznašali izkušnje in metode, ki so se posebno dobro obnesle. Ni že v naprej v vseh primerih kriv otrok Njegova duševnost je v mnogih primerih zaprta knjiga, ki ji je treba prodreti v globino, z vso resnostjo, predvsem pa z ljubeznijo do otroka. Če otrok ni takšen, kakršnega sl želi mati in naša družba, je predvsem treba najti vzrok bolezni, ki jo hočemo zdraviti. In prav v tem pogledu bi bilo treba mnogo medsebojnega dela med roditelji in društvom. S tem bi se, kakor kaže, dalo opraviti največ. Ugotoviti, da je otrok pokvarjen, pač ni težko, neprimerno teže je določiti, zakaj je tako. Prisluhniti je treba z najfi nejšim sluhom, kaj snuje in s čim se ukvarja otrok v svoji notranjosti, kakšne zglede mu daje dom, s kom se druži in podobno.
Odslej bo čedalje laže v tem pogledu, toda zaenkrat je vse delo Društev prijateljev mladi ne vendarle še več ali manj iskanje dobrih in zanesljivih prijemov in načinov dela, ld naj bi bili najbolj pripravni in bi največ zalegli. Z vsem veseljem je treba ugotoviti, da naša zakonodaja v ogromni večini primerov ščiti mladino, zanjo skr bi in bdi nad njeno vzgojo. To je mnogo in je nedvomno trdna opora, na katero se more osla-njati društvo pri vsem svojem delu in ki že sama po sebi nakazuje, da se morajo vsa prizadevanja za vzgojo naše mladine opirati na štiri trdne stebre: šolo, dom, Društvo prijateljev mladine in občino. In še nekaj! V vsem svojem prizadevanju je priporočljivo, da se društvo poveže s SZJ. Zato je društvo na Senovem storilo prav, ko se je kot celota včlanilo vanjo.
Napačno pa bi bilo misliti, da dela Društvo prijateljev mladine na Senovem brez težav. Mnogokdaj zadeva na težka vpraša
Mmm
pnpovedu;e
Po štirinajstih dneh odmora se zopet oglašam. V Brežicah so lani z velikanskim navdušenjem asfaltirali Cesto od mosta do postaje. Vsi prebivalci so bili tega dela neizmerno veseli, kajti pričakovali so, da jih bo asfalt rešil cestne more — belega prahu. A kolesarji, da bodo kar drčali po uglajeni cesti. Toda zmotili so se eni, kakor drugi. Edina sprememba je v tem, da imajo sedaj Brežičani mesto belega črn prah, a na cesti se že porajajo krasne luknje v veliko veselje kolesarjev.
Ko sem hodil zadnjič po Brestanici; sem se naravnost čudil in občudoval doslednost Bre-staničov ob Izvedbi sklepa na nekem masovnem sestanku, da bodo cesto skozi trg namakali z lužino iz Celuloze ter tako pripravili veselje brestaniškim gospodinjam, da jim ne bo treba brisati večni prah po sobah, ter kuhinjah. Cesta skozi trg je lepo poškropljena in tako divja avto po njej, se ne dviga nikak prah, a gospodinje in prebivalci sploh slone na oknih ter kažejo fige za dirjajočimi avtomobili in pravijo: »Sedaj pa kadi in praši, vrag smrdljivi!« in se zadovoljno smehljajo. V imenu brestaniških prebivalcev pa iz rekam zahvalo vsem onim, ki so tako dosledno izvedli sklep o škropljenju ceste v Brester-nicl.
Ko sem zadnjič bil prt pred' stavi »Vražje dekle« v Krškem, sem med odmorom pokukal tudi malo v garderobo. V garderobi sem našel dva tovariša, ki sta se neznansko potila ter kljub šminkanemu obrazu spreminja-
la barve, obračala oči, se držala za trebuh, vzdihovala ter se drug drugega tolažila. Začuden' pristopim k njima in ju vprašam: »Ja, kaj pa je z vama, tovariša? AH imata generalno vajo za prihodnje dejanje?« Žalostno mi eden odgovori: »Naj hudič vzame vse trte. ki rode tako vino, kakor sva ga pila pri sosedu. Ako bi pila razredčeno hudičevo olje bi menda naju tako ne ,vampalo po šravfih*, kakor po tej prekleti vinski brozgi!« Potolažil sem ju kolikor sem vedel in znal, a tudi obljubil jima, da bom svetoval sosedu, da da istočasno gostu z 2 dl tudi bolniški list.
Koncentracijsko taborišče je marsikateremu Krčanu še v žalostnem spominu. Da se pa ne pozabijo stroge mere in hišni redi v koncentracijskih taboriščih je poskrbel neki lastnik hiše pod Goro in izdal dopolnilo k hišnemu redu, ki ga je prepisalo Društvo hišnih posetni-kov. Dopolnilo k hišnemu redu je važen dokument in odraz miselnosti hišnega lastnika in bi bilo vsekakor vredno, da se na masovnem sestanku pre-diskutira, a duhovnega očeta tega zgodovinskega dokumenta predlaga za nagrado.
Pozdravlja Vas
Pepče
nja, zlasti tedaj, kadar gre za pomoč socialno šibkejši mladini, Tu bi bilo treba sredstev, društvo pa razpolaga samo s članarino, s katero ne moreš dalpfi. Toda važno je, da se dra štvp v takih primerih z vso ži-lavdstjo zavzame za rešitev vprašanja. Drugo pride tako ali tako. Potrka tukaj, dopoveduje drugje, in slednjič zmaga.
Možnosti društvenega dela je, kakor že rečeno, mnogo. Pa tudi rešitev posameznih vprašanj je več. Na Senovem na primer, ni otroškega vrtca. Ni prostora zanj. Sola je velika, a mladine je preveč. Pa je društvo uganilo drugo Našlo je izhod, čeprav zasilnega: namesto v za-
prtem prostoru se bodo malčki vsaj v letnem času družili in se veselili na igrišču. 1. maja bodo napravili svoj prvi izlet, ne sicer daleč, bo pa vendarle izlet, ki jim bo v njihovih drobnih srcih ostal še dolgo zapisan kot eden najlepših dni njihove rane mladosti. Še važnejše od tega pa je nedvomno dejstvo, da bo to otrokov prvi stik z vzgojiteljem in tistim, ki ga poleg staršev najbolj ljubi in skrbi zanj, z Društvom prijateljev mladine.
Občinski praznik v Tržišču
Dne 21. aprila so imeli v Tržišču občinski praznik, ki je prav lepo uspel. Zjutraj je bila slavnostna akademija in dvorana je bila polno zasedena Poleg domačega prebivalstva so bili prisotni tudi bivši borci, ki so govorili o pomenu praznika in osvetlili spomine na težke dneve preteklosti. Po končani akademiji se je razvila povorka na Malkovec, ki je bil ves prazničen. Nič ni bil več podoben porušenemu Malkovcu iz leta 1941. Pridni vaščani so ga s pomočjo ljudske oblasti obnovili in mu dali še lepši videz. _
Mladinci predvojaške vzgoje so uprizorili napad partizanov na Italijane. To so izvedli zelo lepo in prepričljivo. Nato pa je sledilo ljudsko rajanje, veselo in mladostno rajanje v partizanskem Malkovcu. -ne

S 1. majem prične poslovati novoustanovljena občinska hranilnica Videm-Krško Vloge obrestujemo 5%
Sejmi
V	prihodnjem tednu bodo sejmi na Bučki, 25. aprila, v Leskovcu 27. aprila 1953.
Obvestilo
Sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev Krško štev. 1, sporoča vsemu članstvu, da bo 7. maja 1953, ob 2. uri popoldne sestanek s strokovnim predavanjem. Babiški sestanek bo ob 13. uri (1 uri) istega dne. Prosimo, zanesljivo 'polnoštevilno udeležbo.	Odbor
Praznik železničarjev v Tržišču
Dne 19. aprila 1.1. je sindikat železničarjev priredil v Krmelju v domu »Svobode« akademijo z zelo bogatim kulturnim sporedom. Na sporedu so bile pesmi, recitacije in spevoigra »Vasovalci«. Po končani akademiji so imeli prosto zabavo na vrtu pri Majcenu. -ne
Mali ogiasi
V	najem dam lokal brez stanovanja krojaču ali čevljarju, tik ob cesti pri kolodvoru v Brestanici (Rajhenburgu), številka 83.
Predam železni rezervoar —
bojler za vodo 160x109x80 cm. Pojasnila daje Novak, Videm-Krško, Zdolska 5.
Prodam hišico in 5 arov zemlje v Zgornji Pohanci štev. 44, ali pa zamenjam s slično v okolici Brestanice ali Vidma.
UNO Brežine
28. in 29. aprila slovenski film »Svet na Kajžarju«.
30. aprila, 1., 2., 3. in 4, maja premiera ameriškega filma »Piava rapsodija«.
Dobriča Čosič:
• m ♦.
Vzel bom čoln, si pripravil suhe hrane za nekaj dni, trnek za ribolov in_ se odpeljal po Moravi do Džer-dapa ...« Kljun čolna je udaril o* mlinski brod, se odbil in za gugal; starejši mlinar, ki je klečal na krmilu čolna in se držal za usmerjevalno žico, je zgrabil za pretin pri brodu in se obrnil k Jovanu.
»Najprej plačaj dva kovača, nato pa stopi po temle plohu in skozi mlin čez most na suho!«
Jovanu je bilo ob njegovem strogem in osornem glasu neprijetno, hotel mu je reči kaj pikrega, a se je vzdržal. Plačal je, se vzpel na ploh in stopil, oprijemajoč se droga, mimo loput. ki so se enakomerno in leno dvigale in spuščale v vodo ter sipale raz sebe ploho bistric kapljic. Ne da bi slutil kakšno nevarnost, je na široko odprl škripaš ta vrata pri mlinu. Znotraj je bilo nekaj nedičevcev. Jovan je onemel, se naglo ustavil, se usločil nazaj, kakor bi
hotel pobegniti, pa trdo obstal. V glavo mu je šinila misel, da bi skočil v Moravo, roka mu je segla po revolver, a takoj za tem je s sprestrašenim glasom dejal:
»Dobro jutro . ..«
Zandarji so ga predirno pogledali, zgrabili za orožje in namesto odzdrava skoraj vsi na mah vzkliknili:
»Legitimacijo! Pokaži legitimacijo!«
»Dajte, dajte, kaj vam bodo puške. Lahko bi malo bolj vljudno...« je dejal Jovan, da bi dobil nekaj časa za odločitev Medtem ko je to govoril, se mu je v glavi sukalo: »Bomba! ... Skočiti v Moravo!. .. Bomba!...«
»Legitimacijo pokaži, kaj čakaš?!« se je zadrl eden od njih, z obrazom, rdečim kot pravkar pečena opeka, in mu nastavil puškino cev na prsi-
Ni bilo več časa za razmišljanja Cev mu je pritiskala prsi in celo srce, ki je naglo tolklo.
Jovan je šel z roko v žep in izvlekel legitimacijo. Podnared-nik z rdečim obrazom mu jo je izstrgal iz roke, ostali pa so ga obkolili z naperjenimi puškami. Medtem ko je podnarednik bral njegovo ponarejeno legitimacijo, to pa je trajala nekaj dlje, sl je Jovan, ki so ga kurirski posel in izkušnje naučile naglo In zbrano misliti, že izmislil svojo povest.
»Ni lepo od vas, da tako ravnate z menoj. Saj poznate odločbo ...« je osorno začel, a so ga prekinili.
»Bi rad, da bi ti postregli s kavo in pecivom! Kaj pa se tebe tiče odločba! Kakšna odločba?«
»Odločba vendar, ki ste jo dobili iz štaba za nas kurirje.«
»Sem te kaj vprašal! Pokaži objavo za prehod v dragi okraj!« mu je zakričal podnarednik, ki si je bil pazljivo in sumljivo ogledoval črke na žigu
»Kaj čem z objavo! Mi nima-
mo nikakršnih objav!« je drzno odgovoril Jovan.
»Kdo pa ste vi, ki vam ni potrebna objava, prosim lepo?« je vzkliknil podnarednik in bliskal z drobnimi ptičjimi očmi. Jovan mu niti ni utegnil odgovoriti, ko se je že zadrl:
»Roke gor, ptiček! Dobro vidim kdo si!«
Jovan se je ubotavljal. V glavi so se mu kot iskre utrinjale pretrgane misli.
»Roke gor, sem ukazal! Ubijem te!« se je zadrl podnarednik, okrog oči pa so mu izstopile kot vozli debele žile.
»Kaj vam je, ljudje božji? Počakajte, da se sporazumemo! Saj nisem ...« Jovan ni dokončal: • na podnarednikov miglaj so mu žandarji skočili za hrbet. Trgal se jim je iz rok, jih brcal in suval z nogami, a so ga vendar obvladali. Dva sta ga držala za roke in mu jih zvijala eden mu pa je pretresal žepe. Ko je pri tem otipal revolver pod pasom, je vzkliknil:
»A-ha! To je tvoja objava!« — in izdrl parabelo.
»Bomba!« je kriknil četrti, ko Je jemal iz žepa nazobčano »kr n gujevčanko«
»Se ena!« je doda! eden tistih,
ki so ga držali za roke, in po-1 tegnil iz žepa odvito bombo.
»Kaj pa zdaj? Me naj mar takole ujamejo?« je Jovan škripal z zobmi' ob bolečin v rokah in ramenih.
»Si komunist, kaj, seme prekleto . ..« je z grozečim, zadržanim glasom psoval podnarednik.
»Pazi, kaj govoriš! Jaz sem Keserovičev kurir Zapomnili se me boste!« se je zadrl Jovan in se zvijal v bolečinah. Zandarji so mu čedalje bolj lomili roke. »Plavali boste jutri navzdol po Moravi kakor Toza iz Kukljina!« mu je bil prišel na misel neposlušni Žan dar, ki so ga četniki zaklali in vrgli v Moravo.
»Misliš, da se ti bo posrečilo kaj? Majhna zverinica si! V mojih pesteh so bile še malo večje kakor si ti! Povej, iz katerega odreda si in kam si namenjen?« je nadaljeval podnarednik.
»Prav nobena zverinica nisem si slišal?! Keserovičev kurir sem! Kako si upate takole? Drago mi boste plačali! Samo počakajte!« je kričal Jovan. »Nabili ste se po mestih in uživate, mi pa zmrzujemo po planini!«
Zandarji so se sprašu’oče spogledali. Tisti, ki so ga držali
za roke, se se umaknili.
»II komu greš? Kje je tvoj cilj?« Podnarednik ni znižal glasu.
»V Levač!«
»Do koga pa. te vprašam?«
Jovan na nesrečo ni poznal po imenu nobenega četniškega komandanta iz Levača. Toda brez zadrege je takoj odvrnil:
»Kaj to tebi mar!«
»No, če mi ni mar, ga zvežite!« je razjarjeno zapovedal podnarednik. »Ce se mc kdo upa, naj me kar zveže! Dobro si ga bom zapomnil!« Zvezali so ga spretno in naglo; roke somu trdno zadrgnili z verigami na hrbtu.
»Poslednjič vas opominjam, da me spustite. Ob pravem času moram prispeti, kamor sem namenjen, sicer vas bodo prihodnjo noč vaše žene in mlinarji iskali ob Moravi!«
»Grozi raje svojemu očetu, ki je napravil takšnega tepca, ne pa nam!« je delal podnarednik in mu z vso silo priponal zaušnico. Ko so se mu zvezde pred očmi razkadile, mu je Jovan dejal:
»Tudi to mi boš plačal. Zahtevam da me takoj popeljete k vašemu komandirju!«
MESTNA
EKONOMIJA
OKRAJNA
šeli
ob valiča tnem praznovanju
1. maja
svojemu članstvu in vsem delovnim ljudem okraja Krško mnogo uspehov pri napredku v km e ti j s tvu in izgradnji socializma
čestita k
delavskemu prazniku L maju
KOLEKTIV
čestiia vsem delovnim kolektivom k delavskemu prazniku

ELEKTRO KRŠKO
rjavega premoga
čestita k 1. maiu
PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
Izvršuj*e vsa elektroinstalacijska dela in vrši elektrifikaciji podeželj'a
Čestitamo vsemu delovnemu Ijiuistvu k prazniku L maja
vsem svojim delavcem in vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije l
Mestna mesnica, Brežice
Krmelju
Naprr v nove delovne zmage!
čestita vsi m svojim odjemalcem n k prazniku L maju	I

Gostilna
Lukez Cilka, Brežice
čestita
svojim cenj. gostom l[jV k prašniku J.maja Gc=>2?
čestita k 1. maju vsem svojim občanom in vsemu delovnemu ljudstvu FLRJ!
čestita
vsem delovnim hole&tivom in svojim odjemalcem
MESTNA
PODJETJA
KOSTANJEVICA
PLETILNICE DOBOVA
čestitamo
čestita & prazniku dela L maju
1. maju
vsem delovnim kolektivom
Narodna banka FLRJ
Podružnica 6151 Brežice
čestita h l
mam vsem svojim komitentom ter jim želi v medsebojnih poslovanjih in odnosih mnogo uspehov
čestita
vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem za
delovnega ljudstva L maj
vse vrste žganja in likerjev ter oranžado
Nudi pristna bizeljska vina


č