Kako smo praznovali prvi jesenski dan v VVO ANDERSEN enoti A II!
Vsak letni čas ima svoj čar, jesen pa še darov poln koš
Pa prisluhnite.
Na ta dan smo se že nekaj dni priprav-ljali. Po skupinah smo se pogovarjali o bli-žajoči se jeseni, si ogledali bogato polne sa-dovnjake, vrtove, njive, se naučili pesmi, uslvarjali likovne izdelke. Težko smo čakali ta dan — prvi jesenski dan — praznik je-seni — veliko pričakovanje za otroke.
Žal pa nas je iznenadilo oblačno vreme, ki pa nam ni onemogočilo predvidenega pro-grama.
Otroke je na dvorišču čakalo nekaj bogato obloženih stojnic s sadjem, zelenjavo, poso-dicami za denar, ter nasmejanimi obrazi sim-patičnih prodajalcev.
Ura je bila 9.30, na trgu v Bitenčevi ulici je, zaživelo. Iz vseh strani — iz stavbe se je vsulo veliko otrok od 3.—6. leta. Napočil je čas mrzličnega nakupovanja sladkih sadežev, zdrave zelenjave, tudi dober kuhan krompir je vabil kupce. 2iv, žav..., in že se je sliša-lo: »Dober dan, prosim eno kilo hrušk...«, »daj mi en kuhan krompir ...«, »na denar ...« (vzel je grozd), »ti Janez plačej ...« Slišal pa se je tudi jok malčkov — to je bilo zanje nenavadno — toliko otrok — dobrot.., ; Kupci so imeli tudi denar, torbice.
Res, pravo tržno razpoloženje je bilo, po-, .pestrila pa ga je še TETKA JESEN, ko se je ¦ znašla med otroki. x
^ Kako imenitna je bila. Krilo so ji krasile veje listavcev, bluzo fižolovka, okoli vratu so ji visele rjave, rdeče, rumene ogrlice, velika buča, na kateri so bili vsi detajli, pa je bila glava, s katero je prikupno gledala zadovolj-ne otroke, češ pa sem jim le nekaj lepega pripravila. Otroci so jo z zanimanjem gle-dali, v zahvalo pa so ji povedali in zapeli pesem o hjej.
Še bi se radi lepo imeli, toda dež nas je pregnal, morali smo se posloviti od prijetne igre. TETKO JESEN pa smo povabili v vrtec. Tako je bilo pri na&, tudi v drugih ENOTAH našega zavoda so jesen lepo pričakali.
P. Knez