leto XLii, št. 42       Ptuj, 2. novembra 1989     cena n.ooo dinarjev
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
y obrtni coni že prvi objekti (stran 2)
DOST MAM (stran 3)
Darilo bolniku — zdravje človeku (stran 4)
Kdo so Bratje iz Oplotnice (stran 6)
Novo avtomobilsko dvigalo (stran 7)
Ormožani in
Ptujčani o
porodnišnici
v prejšnjem tednu sta se na pobu-
do ptujskega izvršnega sveta v Or-
možu sestali ptujska in ormoška
občinska vlada ob prisotnosti
predstavnikov občinskih družbe-
nopolitičnih organizacij, samou-
pravne interesne skupnosti za
zdravstvo zdravstvenega centra in
nekaterih služb. Sodeloval pa je
tudi predsednik skupščine občine
Ormož.
Pogovarjali so se o bodoči or-
ganiziranosti zdravstvenega cen-
tra in v zvezi s tem o ormoškem
zdravstvu ter o gradnji porodniš-
nice. Zdravstveni center dr. Jože-
ta Potrča naj bi preoblikovali v
enovito delovno organizacijo.
Ormožani so predlagali, naj bi
pripravljene dokumente dopolni-
li z variantnim predlogom o tem,
kako bo v primeru, da se Ormož
osamosvoji s svojim zdravstve-
nim delom. Predlagajo pa tudi
izdelavo ekonomske analize. S
temi svojimi predlogi pa ne ovi-
rajo začetka javne razprave o os-
nutku samoupravnega sporazu-
ma o združitvi v enovito delovno
organizacijo Zdravstveni center
dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj in
osnutku statuta. Sklep o javni
razpravi bo sprejel delavski svet
delovne organizacije.
Predstavniki ptujskega izvrš-
nega sveta so Ormožanom pred-
stavili tudi težave pri gradnji po-
rodnišnice in jih seznanili z akci-
jo, ki poteka v ptujski občini, da
bi finančno konstrukcijo vendar-
le pokrili. Predlagajo, da bi Or-
možani v omenjeni investiciji so-
delovali z 20-odstotnim deležem
glede na število porodnic ali s
16,765 milijarde dinarjev. Pomo-
či niso odklonili, opozorili pa so,
da imajo tudi sami nekaj težav,
ki jih morajo najprej rešiti. Or-
moško združeno delo sodeluje
namreč s precejšnjim zneskom
pri gradnji osnovnošolskega pro-
stora in nakupu rentgena. Imeli
so tudi nekaj pomislekov o grad-
nji porodnišnice, četudi gre v
ptujskem primeru le za sanacijo
razmer in nobeno širitev. Najpo-
gostejši vprašanji pa sta bili, ali
so projekti usklajeni z republiko
in s planskimi dokumenti Mari-
bora, kjer prav tako načrtujejo
gradnjo porodnišnice. Kot je
znano, Mariborčani v svojem
projektu niso upoštevali potreb
ptujske in ormoške občine, kar
zadeva porodnišnico.
MG
w
Čistilna naprava mm uuuio
Udeleženci jugoslovanskega posveta o oskrbi z vodo, posvet je bil zadnje dni prejšnjega tedna v Mari-
boru, so si v soboto ogledali čistilno napravo v Ptuju. Okoli sto udeležencev je bilo navdušenih nad delo-
vanjem čistilne naprave in menili so, da pomeni velik prispevek k čistejšemu okolju. Neuradno smo izve-
deli, da bodo čistilno napravo, ki dela poskusno, predali upravljalcu 10. novembra. JB
__________. • Foto: M. Ozmec
^UVODNIK -
Mladi so zreli —
kaj pa drugi?
čudna je država, v kateri mora organizacija, ki se je v ime-
nu drži mladinskost. druge, zrele člane učiti, kako se oblikuje de-
mokracija. Kjer mora organizacija mladih prevzeti nase tradicio-
nalne vrednote v dolgih stoletjih civilizacije oblikovanega sistema
parlamentarne demokracije, človekovih pravic in svoboščin. Čud-
na je taka dežela, kjer morajo mladi, ki so najbližje čustvom lju-
bezni, navezanosti in zaupanja, vsem na očeh, zahtevati nezaupa-
nje in dvom v vse, kar jih obdaja v politiki in gospodarstvu. In ne
nazadnje je čudna taka domovina, kjer morajo mladi »stare«
opozarjati, da so umazali svojo bližnjo naravo tako. da mlade du-
še in jim grozi z boleznimi vseh vrst.
Žalostna je država, v kateri mladi pozivajo k razumu, ki so
ga drugi izgubili v medsebojnih obsojanjih za kontrarevolucionar-
je, in še bolj je žalostna država, kjer morajo mladi, nezaščiteni
pred zlorabami svoje besede, vesti in sposobnosti, prositi državne
organe milosti, pomilostitve ljudi, obsojenih zaradi meglenih fraz
o kontrarevoluciji in državnih sovražnikih.
Groteskna je država, kjer se večina sposobnih mladih ljudi
čuti nesposobna karkoli spremeniti, ustvarjati z veseljem, in raz-
mišlja, kako po najkrajši poti pobegniti pred vso realnostjo socia-
lizma v Evropo.
Živalsko neusmiljena je država, ki tako-dolgo stopica na me-
stu in se na račun mladih življenj odloča, ali se bo modernizirala
in pretrgala s tradicijami eksplozivnega Balkana.
zaradi vsega tega in temu navkljub se bodo jutri v Portorožu
sestali mladi na 13. kongresu svoje organizacije. Seveda ne bodo
tarnali in negodovali. To je za njimi. Poskušali bodo še enkrat
glasno predlagati in zahtevati.
Darja Lukman
Gostje
prihajajo
in odhajajo
v devetih mesecih letos je
ptujsko občino obiskalo 30.100
turistov, od tega tujih 15.542.
Vseh nočitev je bilo 81.779 ali
16,3 odstotka več kot lani. Tujih
je bilo 20.583 ali 10,7 odstotka
manj kot lani. Najbolj so število
nočitev povečali v dijaškem do-
mu, in to za petdeset odstotkov v
primerjavi z enakim obdobjem
prejšnjega leta. Zasebni sektor
gostinstva je imel v devetih me-
secih letos izredno malo nočitev,
pri prijavljenih 46 posteljah le
1603.
MG
Nov uspeh za
ptujsko Vzmetarno
26. oktobra so v ptujski Tovarni vzmeti podpisali izredno po-
membno pogodbo s tovarno IMV iz Novega mesta. Gre za dolgoro-
čno proizvodnjo vzmeti za avtomobila R-4 in R-5. Sodelovanje z IMV
je zanje velik uspeh, saj je zelo težko prodreti v podjetja, ki delajo z
inozemskimi partnerji.
Več na strani 2.
Predstavniki IMV si ogledujejo proizvodnjo.
(Posnetek: M. Ozmec)
Žiroračun
»Za pomoč ob elementarni nesreči v
občini Ptuj«
52400-743-41021
Ruski plesalci pred
blagovnico
Minuli konec tedna so sicer živahno jesensko razgibanost starega
Ptuja popestrili plesalci iz Sibirije, ki so na svojem gostovanju po Ju-
goslaviji bili med drugim tudi gostje ptujske blagovnice. Odeti v živo-
pisane narodne noše so med mimoidočimi vzbudili izredno veliko za-
nimanje, sicer pa so izvedli svoj program, ki je bil izredno kakovosten
in prisrčen, še posebej zaradi značilne ruske glasbene spremljave.
Predstavniki blagovnice so jim v zahvalo podarili našo značilnost
— haloški klopotec, poskrbeli pa so tudi za to, da našega mesta niso
zapustili ne lačni in ne žejni. Lepo, prav zares.
Fotovest: M. Ozmec
Haloze niso le dežela prikupnih gričev
Da je v Halozah ogromno
vzponov in spustov, strmih bre-
gov in globokih dolin, starih, na
pol podrtih koč in težko dostop-
nih domačij, je prejšnji četrtek
spoznaval tudi dr. Matjaž
Kmecl, ko je obiskal Rodoškove
v Strajni. Njegov obisk ni bil sa-
mo vljudnostne narave, pač pa je
dr. Kmecl prinesel denar (več
kot 10 milijonov), ki so ga ob
zadnji plači zbrali delavci sekre-
tariata sveta za kulturo pri repu-
bliški konferenci SZDL in ga na-
menili eni od družin, prizadeti v
julijskem neurju. Klepet z Rodo-
škovimi, ki so že lani pričeli zida-
ti hišo, pa so morali letos, ko jim
je ob nalivu v grabo zgrmela sta-
ra kuhinja, delo pospešiti, je bil
prisrčen.
»Pa da bi se čimprej preselili v
novo hišo,« je nazdravil dr.
Kmecl s kozarčkom mošta, ki ga
je gospodar Rodošek prinesel iz
kleti. Bodo se, so mu obljubili,
kajti delo pri novi hiši gre na sre-
čo h koncu. In kdo bi bil tega
bolj vesel kot otroci — štirje fan-
tje —, ki bodo imeli prijetni pod-
strešni sobi.
Dedek Mraz na Ptujski Gori
Ko smo se prejšnjo sredo ogla-
sili na osnovni šoli Ptujska Gora,
je bilo 55 učencev, ki obiskujejo
to majšperško podružnico, v pri-
čakovanju. Nekaj po deseti uri
jih je obiskala delegacija učen-
cev in učiteljev iz osnovne šole
Sevnica.
Ko so namreč Sevničani
slišali za nesrečo v Halozah, so
se odločili pomagati. Učenci so
obiskali vse delovne kolektive v
občini in pri njih zbrali pomoč
za vrstnike na Ptujski Gori. Sami
so zbirali star papir, ga prodali
in kupili vse, kar bi lahko prišlo
prav šoli in učencem.
Ko so razdeljevali pomoč, je
bilo, kot bi Ptujsko Goro obiskal
dedek Mraz. Za več kot 23 mili-
jonov dinarjev blaga, učil, učnih
pripomočkov, papirja in drugega
je našlo prave lastnike. In ko bo
naše otroke z Gore pot zanesla v
Posavje, se bodo gotovo oglasili
na osnovni šoli Sevnica ter pove-
dali tamkajšnjim učencem, kako
hvaležni so jim. j§
Ravnatelj osnovne šole Sevnica Jože Bogovič je bil dedek Mraz.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
2. november 1989 - TEDNIK
85 let tovarne olja Slovenska Bistrica
Tovarna olja v Slovenski Bi-
strici je ena najstarejših oljarn v
Sloveniji. Ustanovil jo je 1904.
leta trgovec iz Slovenske Bistrice
ALBERT STIGER.
Z leti se je zmogljivost prede-
lave oljaric povečala, proizvodni
program pa je ostal vse do leta
1956. Takrat so bili zgrajeni ek-
strakcija, rafinerija, kotlovnica
in most s skladiščem za surovine,
pričela pa se je proizvodnja rafi-
niranih oli.
Leta 1968 je bila zgrajena prva
polnilnica olja, v letu 1982 pa
nova, s trikrat povečano zmoglji-
vostjo polnjenja steklenic. Zmo-
gljivost drugih obratov so posto-
poma z različnimi rekonstrukci-
jami povečali tako, da je danes
dnevna zmogljivost 35 ton rafini-
ranega olja.
Med slovenskimi oljarnami je
Tovarna olja v Slovenski Bistrici
edina, ki še predeluje osnovne
surovine, z razvojem svoje suro-
vinskopospeševalne službe pri-
dobiva iz leta v leto nove površi-
ne za oljarice v Sloveniji.
Miha Osterman, vodja komer-
ciale v tovarni, je povedal, da so
še posebej uspešni pri proizvod-
nji oljne ogrščice, ki jo imajo po-
sejano na 2500 ha — v sosed-
njem Kmetijskem kombinatu
Ptuj, nekaj malega v Ormožu,
Rakičanu, Lenartu, Domžalah,
Krnnju in okolici Novega mesta.
Postopoma pa jo uvajajo tudi v
drugih kmetijskih kombinatih.
V Sloveniji je z drugimi oljar-
nami sklenjen dogovor o pospe-
ševanju proizvodnje golic. Nekaj
pogodb imajo s TOK Kooperaci-
ja iz Ormoža, kmetijskimi kom-
binati Ptuj, Lovrenc na Drav-
skem polju. Slovenska Bistrica,
Šmarje pri Jelšah in Šempeter v
Savinjski dolini. Bučnega olja, ki
ga v glavnem prodajajo v Slove-
niji in sosednji Hrvatski, zaradi
nizkih izvoznih cen ne izvažajo.
O nabavi surovega rastlinske-
ga olja imajo dolgoročni dogo-
vor s pridelovalci iz Vojvodine.
V Tovarni olja Slovenska Bi-
strica so prisluhnili željam in po-
trebam potrošnika po zdravi pre-
hrani predvsem srčnih bolnikov.
Na tržišče so dali čisto sojino
olje in po njem potrošniki radi
segajo.
Na trgu se pojavljajo s sončni-
čnim, rastlinskim, sojinim, bu-
čnim in solatnim oljem. Prodaja
poteka v glavnem prek grosista.
Pomanjkanja olja ni in ga tudi
ne pričakujejo. Miha Osterman
je pri tem dodal, da če na poli-
cah ni olja zvezda, potem tega ni
kriv proizvajalec, temveč trgovci,
ki ga ne dajo na police.
V njihovem razvojnem sektor-
ju, ki je razdeljen na pospeševa-
nje in pridelavo oljnic, razvoj
tehnologije, koordiniranju trže-
nja ter analize in plan, so razmi-
slili tudi o dopolnilnem progra-
mu. V zadnjem času so se lotili
tako imenovanega solatnega pro-
grama. To sta francoska in ruska
solata, izdelani na osnovi sola-
tnih krem, ki vsebujejo manj
maščobe kot majoneza. Za vse ti-
ste, ki ob televizorju neprestano
nekaj grizljajo, pa so soljene pra-
žene golice pod imenom NIBL
Tropine, ki ostanejo pri proiz-
vodnji oljaric, so odlična sestavi-
na za visokokakovostno živinsko
krmo, predvsem za krmo krav
mlekaric, ker povečujejo njihovo
mlečnost.
V okviru delovne organizacije,
ki ima 143 zaposlenih, je organi-
zirana tudi trgovina, kjer je mo-
žen cenejši nakup vseh kvalite-
tnih proizvodov.
Naložbe, ki so jih imeli v načr-
tu, so končali. Mednje sodijo ha-
la, kjer proizvajajo francosko in
rusko solato, mostna tehtnica,
sušilnica za golice, razmišljajo
pa, da bi v njej sušili tudi sadje.
Dograjena je čistilna naprava za
čiščenje vseh odpadnih voda, kar
je bil tudi pogoj za vse nove na-
ložbp
Trenutno so še vedno enovita
delovna organizacija, tečejo pa
vse priprave, da se organizirajo
kot družbeno podjetje.
Tekst in foto:
Vida Topolove«
Pogled na Tovarno olja v Slovenski Bistrici
TOVARNA VZMETI PTUJ
Odločilna je kakovost
Tovarna vzmeti Ptuj je pravi bu-
tik za vzmeti, saj ni tovrstnega iz-
delka, ki mu ne bi bili kos. V dveh
letih samostojnosti so naredili ve-
lik korak naprej, predvsem v raz-
voju, tehnologiji, novih proizvod-
nih programih in izpopolnjevanju
kadrov. Na letošnjem jesenskem
zagrebškem velesejmu so izredno
pozornost vzbudili z novim progra-
mom, orodjarskih vzmeti. Gre za
inovativni program na področju
najzahtevnejših tehničnih vzmeti,
ki ga ptujska tovarna uvaja prva v
Jugoslaviji in v vzhodni Evropi.
Kot je povedal direktor Zeljko
Surič, je njihov razstavni pavi-
ljon v času sejma obiskalo več
kot 600 predstavnikov podjetij.
Prvi rezultati poslovnih razgovo-
rov se kažejo že v konkretnih na-
ročilih; v oktobru naj bi orodjar-
ske vzmeti dosegle že petino me-
sečne proizvodnje. V tovarni se
zavedajo, da je perspektiven raz-
voj možen le na področju naj-
zahtevnejših tehničnih vzmeti,
saj le inovativni programi zago-
tavljajo uspešen prodor in obstoj
na vse bolj konkurenčnem tržiš-
ču.
KAKO GOSPODARIJO?
Željko  Surič:   »Zadovoljivo.
Zadovoljni smo, ker imamo do
konca teta zagotovljeno delo. Za
kupce se precej trudimo, uvelja-
vljamo inženiring na terenu, ko-
mercialista vedno spremlja tudi
tehnolog. Zagrebški velesejem je
za nas vedno zelo uspešen. Prek
njega prihajamo v uveljavljene
firme, kot so Jugoplastika, sedaj
IMV, s svojim proizvodnim pro-
gramom smo prodrli tudi v želez-
niško gospodarstvo, poleg tega
pa zadržali vse dosedanje zah-
tevnejše kupce, med drugim Li-
tostroj.
V Tovarni vzmeti dajemo velik
poudarek   kontroli   kakovosti.
Kontroliramo material in končni
izdelek. 99 odstotkov naših izdel-
kov je testiranih. Pričakujemo,
da bomo ponovno okrepili sode-
lovanje z nekdanjo matično fir-
mo Agisom.
Podobno kot druge organiza-
cije imamo tudi pri nas težave z
likvidnostjo. Finančna nedisci-
plina je vse večja, neplačnikov je
veliko.«
V Tovarni vzmeti v glavnem delajo še ročno, to pa ni ovira, da ne bi mo-
gli izdelati še tako zahtevnega izdelka. (Foto: M. Ozmec)
NAČRTI ZA BODOČNOST?
»Razvoj razvoj m znova raz-
voj. Naši programi so usmerjeni
v razvoj tehnologije, novih proiz-
vodov in v izpopolnjevanje ka-
drov. Pripravljamo se na skleni-
tev kooperacijske pogodbe s tuji-
mi partnerji. Načrtujemo konsi-
gnacijsko skladišče, izvažamo pa
v glavnem v Italijo, in to v ome-
jenih količinah glede na potrebe
po materialu.
Z novim programom naj bi se
uveljavili tudi na italijanskem tr-
gu,« je povedal Željko Surič.
Ptujska Tovarna vzmeti s svo-
jo proizvodnjo pokriva v glav-
nem vse zahtevnejše kupce v Ju-
goslaviji.
MG
Na zagrebškem velesejmu so predstavili tudi najnovejši računalniško vo-
deni program z uporabo tehnoloških laboratorijskih metod ...
V obrtni coni že prvi
objekti
F*tujska obrtna cona je po dolgoletnih prizadevanjih in
številnih neljubih zapletih le postala gradbišče. Dvanajst od
trinajstih parcel že ima lastnike, nekateri pa so tudi že pričeli
graditi. Po do sedaj znanih podatkih bodo v obrtni coni razvi-
jali naslednje dejavnosti: steklarstvo, tapetništvo, dekorater-
stvo, kleparstvo, poleg tega pa izdelovali drobne kovinske in
plastične izdelke ter lesne elemente in parket.
Z zazidalnim načrtom je predvidena posamična in ne pa-
viljonska gradnja, kar povzroča nekatere slabosti. Zato naj bi v
drugi etapi gradnje obrtne cone te pomanjkljivosti odpravili,
in to s spremembo zazidalnega načrta ter z izborom nosilca
gradnje.
MG
(Posnetek: M. Ozmec)
TEDNIK
— 2. november 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Pofftoroi, 3.-S. novembro 19891
Dost mam
Jutri bodo slovenski mladinci in mladinke v
Portorožu pričeli 13. kongres Zveze socialistične
mladine Slovenije. Kongres, ki mu nekateri, tudi
mladi, očitajo, da je slabo pripravljen ali predrag,
drugi pa spet hvalijo jedrnatost in jasnost predlo-
ga njegovih dokumentov. Ti pravzaprav na jasen
način pokažejo, kaj lahko sedaj v Sloveniji prinese
več demokracije in tržne uspešnosti. In še nekaj:
ZSMS ne izumlja na novo svojih stališč in predlo-
gov, ne pretvarja se v radikalno drugačno zvezo,
temveč povzema izkušnje, do katerih je prišla z
resničnim zavzemanjem in konkretnimi projek-
ti.Ne potrebuje torej novih barv niti katekizmične-
ga pograma, kar je s tem že opravila. To je za njo.
Igre je torej zanjo konec, na vrsti je odločilna par-
tija ...
PARLAMENTARNA DEMOKRACIJA, TRŽNO
GOSPODARSTVO IN EKOLOŠKI RAZUM
Mladinska organizacija je morda najbolj od
vseh ponavljajočih se političnih organizacij, pa tu-
di novo nastajajočih zvez na svojem hrbtu izkusi-
la, kaj pomeni, če se zavzemaš za demokracijo in
ekološko osveščenost in zadnje čase tudi podjetni-
štvo. Zato je te izkušnje zapisala popolnoma jasno
natančno in realno. Osnovna izhodišča so tako:
• parlamentarna demokracija, ki temelji na
pravicah človeka in državljana
• tržno gospodarstvo, katerega sestavni del je
urejevalna vloga države, ki uveljavlja pogoje za
razmah podjetništva, skrbi za socialno varnost
ogroženih in ekološko primernost proizvodnje
• ekološka osveščenost državljanov, saj ekolo-
ške krize ne bo mogoče premagati le z državnim
uravnavanjem, temveč bo treba spremeniti celoten
sistem proizvajanja in odnosa do porabe.
Na političnem področju se torej ZSMS-jevci
zavzemajo za upoštevanje dolgoletne izkušnje člo-
veške civilizacije, človekove in državljanske pravi-
ce in svoboščine ter parlamentarno demokracijo, v
kateri imajo legitimnost tudi tiste politične usmeri-
tve, ki se ne opredeljujejo za socialistične. O tem,
ali bo sistem socialističen ali kak drugačen, naj na
volitvah odločajo državljani. Mesto oblasti je torej
prazno, temeljno razmerje med ljudstvom in
oblastjo pa je razmerje nezaupanja, kar predsta-
vljajo periodične volitve. Tako je legitimen tudi
boj za oblast, ustava pa naj določa za vse politične
subjekte enako možnost, da si pridobijo državlja-
na s svojimi progami in dejavnostjo.
V tako oblikovanem političnem prostoru ima se-
veda ZSMS svoje ambicije. S klasičnim političnim
izrazoslovjem bi bila njena orientacija še najbližje
liberalno konservativni, celo stranki zakona in re-
da. Prelom z boljševizmom torej, ki ga je ZSMS iz-
vedla na eleganten način. In to zahteva tudi depo-
litizacijo zasebnega življenja in celo zakonsko pre-
poved vseh načinov in oblik političnega organizi-
ranja v zasebnem (delovna organizacija, krajevna
skupnost).
Na ekonomskem področju povzema ZSMS pro-
jekte, ki jih je zastavila že pred letom. Išče dobre
gospodarje in podjetnikom utira pot, hkrati pa želi
jasno definicijo lastnin — trg kapitala torej in po-
sledično trg delovne sile in svobodo neodvisnega
sindikalnega organiziranja. Država naj posega
tam, kjer trg uničujoče deluje na naravne predpo-
stavke in tradicijo.
Tudi pri zavzemanju za ekološko ravnanje je
ZSMS že dolgo poudarjala abecedo: Slovenija je
ekološko degradirana, pa tudi razvojni načrti ne
kažejo, da bi v prihodnosti bilo kako drugače; dr-
žava mora prevzeti obveznosti pri izboljšanju oko-
lja in državljani morajo imeti vse možnosti, da
svojo ekološko osveščenost uveljavijo.
Predlog dokumentov se odlikuje tudi po tem, da
jasno določa cilje ZSMS na posameznih segmen-
tih družbe. Za vsako področje so pripravili pro-
gramsko resolucijo in že izbrana področja kažejo,
da mislijo resno. Temu primemo je seveda potreb-
no tudi nekaj sprememb v organizaciji. Morda bo
novi statut še največ posledic imel za občinske or-
ganizacije mladine. Spanje poklicnih mladinskih
funkcionarjev onemogoča določilo, da mora ob-
činsko konferenco ZSMS sestavljati najmanj 25
Članov. To morda pomeni celo konkurenco in ko-
nec mladinskih vodstev brez volilcev, ki so povrh
še dobro finančno podprta — iz občinskih logov,
seveda.
d.b.
PROGRAMSKO-VOULNA SUA PTUJSKttf KMJMiSroV S£ NAOiU^E
Do prenove je še daleč
Koliko zares mislijo s prenovo
svoje organizacije, so ptujski ko-
munisti pokazali in dokazali na
programsko-volilni konferenci
minulo sredo. Preteči je moralo
kar pol ure, daje konferenca lah-
ko pričela delati. Pa še to delo je
lahko opravila le polovično. Ker
je za razrešnico in volitve novih
organov potrebna dvotretjinska
večina, delegatov pa je bila le
dobra polovica, tega dela konfe-
rence ni bilo mogoče opraviti.
Zakaj delegatov ni bilo, nekaj so
jih tudi poklicali med sejo, je več
vzrokov. Eden je tudi, da imamo
nekaj osnovnih organizacij, ki so
to le še na papirju, in te verjetno
tudi na prihodnjo sejo svojih de-
legatov ne bodo poslale. Lahko
si je neudeležbo delegatov razla-
gati tudi s tihim protestom proti
zapisanemu v gradivu za konfe-
renco, lahko je izgovor tudi lepo
vreme ... Izgovorov je veliko in
vsak pride prav. Sicer pa tudi
člani komiteja in drugih organov
občinske konference niso bili
prisotni polnoštevilno.
Sodeč po besedilu smernic za
prihodnje delo se Zveza komuni-
stov v ptujski občini prenavlja.
Spremljajoč delo konference pa
ostaja pri starih metodah dela.
Razprave, vključno s poročilom
predsednika, so bile v glavnem
predolge, nekatere pravi mono-
logi. Vsebinsko pa so pokazale,
da iz stare kože mnogi člani še
ne morejo. Politični monopol, ki
se mu Zveza komunistov odreka,
kar pa ne pomeni, da se z drugi-
mi političnimi organizacijami ne
bo borila za oblast, nekaterim ne
gre v glavo. Tudi to ne, kot je
omenil Ciril Baškovič s CK
ZKS, da je možno članstvo — ob
plačevanju članarine, seveda —
tudi na način, da se ne udeležu-
ješ sestankov, na volitvah pa
podpreš svojo organizacijo.
Težko je vnaprej soditi, ali so
programske usmeritve-, to, kar
naj bi nas popeljalo v Evropo
zdaj in danes, kar je tudi moto
kongresnega gradiva slovenskih
komunistov, vendar pa se kljub
temu vsiljuje dvom, kajti v orga-
nih je bolj malo novih imen. Po-
leg tega pa so ponovno delegira-
ni s področij, kar seveda izklju-
čuje tiste, ki bi radi delali ne gle-
de na to, od kod prihajajo.
Sicer pa vsako slabo je za ne-
kaj dobro. V primeru Zveze ko-
munistov bo nova vsebina na eni
strani povzročila še več izstopov,
zakaj poslej to ne bo več »greh«,
ki bi posamezniku onemogočil
njegovo politično in poklicno
»kariero«, na drugi strani pa bo-
do ostali tisti, ki so resnično pre-
pričani v program, in prišli bodo
oni, ki vidijo v tem programu za-
gotovilo za svoj boljši jutri. Koli-
ko bo takih, sploh ni pomembno,
v bodoče bo pomembno, koliko
bodo prepričljivi in koliko mo-
čni, da bodo zapisano tudi ude-
janili.
Programsko-volilna seja ptuj-
skih komunistov torej še traja.
Čas, ko bodo ponovno sedli za
isto mizo, da bi tudi formalno za-
dostili pravilom in izvolili novo
vodstvo, pa je mogoče izkoristiti
v prid resnične prenove.     NaV
Srečanje delavcev     j
športnikov bratskih občin \
V Tuheljskih Toplicah, v tem lepem turističnem kraju hrvaškega Zagorja,'
je bilo v soboto, 28. oktobra, srečanje delavcev športnikov bratskih občin. Go-|
stitelj srečanja je bil občinski svet ZSH Klanjec. Ta občina je tudi nosilec letos-1
njih 28. srečanj bratstva in prijateljstva »Klanjec '89«, kjer je tudi sedež koordi-|
nacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin. i
Zbrali so se športniki iz desetih občin, tri občine iz SR Hrvaške so poslale j
le uradne delegacije, in športniki so se v prijateljskem in tovariškem vzdušju po-
merili v petih športnih disciplinah. Za večino ni bilo pomembno zmagati, tem-
več sodelovati in se športno boriti. Rezultati so bili v marsičem odvisni tudi od
tega, kako so v posameznih občinah znali izbrati športne ekipe iz vrst članov
sindikata in kako so bili ti kot ekipa uigrani. Vsa tekmovanja so potekala na
športnih objektih Tuheljskih Toplic, kjer je bila takoj po končanem tekmovanju
tudi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov. Rezultati:
ŠAH: 1. Slovenska Bistrica, 2. Krapina, 3. Koprivnica.
STRELJANJE (zračna puška): 1. Pregrada, 2. Koprivnica, 3. Ptuj.
MALI NOGOMET: I. Koprivnica, 2. Krapina, 3. Pregrada.
KEGLJANJE: I. Krapina, 2. Slovenska Bistrica, 3. Ptuj.
PIKADO: I. Pregrada, 2. Ptuj, 3. Lendava.
V skupni uvrstitvi je bila najboljša občina Pregrada, saj so njihovi tekmo-
valci edini osvojili dve prvi mesti, zato so tudi zasluženo osvojili prehodni po-
kal. Tekmovalcem iz občin Klanjec, Maribor-Tezno, Ormož in Šmarje pri Jel-
šah pa se v nobeni disciplini ni uspelo prebiti med prve tri, čeprav po kakovosti
niso bistveno zaostajali.
Po razglasitvi rezultatov je bilo še tovariško srečanje športnikov iz vseh so-
delujočih občin, ki je minilo v izredno prijateljskem vzdušju. Srečanje so konča-
li s prisrčnim: »Na svidenje prihodnje leto v Slovenski Bistrici!« FFs
Programska seja občinske organizacije ZKS Ormož
ZVEZA KOMUNISTOV NE ŽELI MONOPOLA
OBLASTI • PREDNOST INTERESNO KOMU-
NALNEMU POVEZOVANJU KOMUNISTOV
Dolgo časa se ni zgodilo, da bi bila na programski
konferenci občinske organizacije zveze komunistov
skoraj stoodstotna prisotnost vseh članov in vabljenih,
je ob pregledu prisotnosti ves vesel ugotovil predsedu-
joči na programski seji Tone Luskovič.
Uvodne misli, v katerih je na kratek in enostaven
način prikazal delo občinskega komiteja Zveze ko-
munistov Ormož za minulo obdobje, je podal pred-
sednik Franci Polič. Ocenil je sedanje delo in zasta-
vil takšne usmeritve za bodoče delovanje, ki jih bo
potrdilo in prevzelo članstvo Zveze komunistov. V
preteklosti je bilo v občini povedanih veliko gren-
kih besed na račun komunistov. Bili so »krivi« za
vse neuspehe in težave v preteklosti, vse, kar pa je
bilo dobrega, se je pozabilo kar preko noči. Zveza
komunistov ne želi monopola oblasti, kar pa hkrati
pomeni, da ne želi prevzemati odgovornosti za vse,
kar se v družbi dogaja, temveč le za svoja dejanja.
Veliko pozornost je Zveza komunistov v občini Or-
mož v preteklosti namenila preoblikovanju gospo-
darskih subjektov in razvojnim vprašanjem, ker so
v tem \ideli izboljšanje življenjske ravni občanov
občine Ormož. Včasih se človeku dozdeva, da so
dogajanja v politični reformi pogosto podobna izli-
vu vode, ko prebije jez. Težko jo sicer ukrotimo, na
koncu se umiri, vendar ne brez posledic.
O prenovi Zveze komunistov je tekla beseda na
vseh ravneh v občini, pokazale pa so se razlike v
tem, kako si prenovo predstavljamo. Kakšno bo bo-
doče delovanje komunistov, kako bo z osnovnimi
organizacijami in kakšen bo pri tem položaj posa-
meznika, člana Zveze komunistov, so bila najpogo-
stejša vprašanja. Franci Polič je dejal, da želimo
zbrati potrebno voljo in znanje, sprostiti iniciativo
brez forme, doseči večjo pripadnost organizaciji in
se tako usposobiti za tekmo s politično konkurenco.
Razpravljala so se dotaknili različnih vprašanj,
od večjega zaposlovanja pri zasebnikih do tega, kje
je odgovornost posameznih političnih subjektov pri
političnih ekscesih, ki so v zadnjem času prisotni v
našem življenju.
»Zadnji teden slišimo, da članov Zveze komuni-
stov ni več sram, ker so člani ZKS,« je dejal Matija
Gjerkeš, ki je s svojevrstno svežino, poln novih idej
in tudi dokaj kritično razmišljal o Zvezi komunistov
v prihodnje. Dotaknil se je tudi kongresnih partij-
skih dokumentov in novih simbolov, ki so tokrat pr-
vič predstavljeni in so seveda tudi svojevrsten izziv
za mnoge.
Majda Lukner, predsednica izvršnega sveta skup-
ščine občine Ormož, je govorila o gospodarjenju v
občini. Omenila je, da sicer v ormoški .občini v go-
spodarstvu ni nekih večjih bolnikov, brez njih pa v
občini tudi niso.
Mirko Novak je konferenco seznanil s sestanki
osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki so bili
pred občinsko programsko sejo, kjer so dobro oce-
nili programske usmeritve občinske organizacije za
desetletje, ki je pred nami. Bili so mnenja, daje do-
kument uresničljiv.
Člani programske seje so dali podporo Milanu
Kučanu ter opravili volitve delegatov za oba partij-
ska kongresa. Za 11. kongres ZKS so izvolili Stanko
Premuž in Mirana Zidariča, podprli pa so skupnega
kandidata občin Slovenska Bistrica, Ormož in Le-
nart za 14. izredni kongres ZKJ. Omenjene tri obči-
ne bo zastopal Branko Vasa iz občine Slovenska Bi-
strica.
Vida Topolovec
Izhodišča za nadaljnji razvoj SZDL Slovenije
Tudi v ptujski občini smo pri-
ča številnim aktivnostim za pre-
novo SZDL, ki mora postati oso-
dobnejša in učinkovitejša organi-
zacija delovnih ljudi in občanov.
Organi občinske konference
SZDL so že dali pobude za raz-
pravo v vseh okoljih. Tako bo v
torek, 7. novembra, ob 13. uri v
Delavskem domu Franca Kram-
bergerja v Ptuju širši posvet o
prenovi frontne organizacije, ki
se ga bo med drugim udeležil se-
kretar republiške konference
SZDl Slovenije Dušan Semolič,
ki bo dal tudi konkretne odgovo-
re o bodoči Socialistični zvezi
Slovenije kot samostojni družbe-
nopolitični organizaciji, ki na os-
novi Istnega programa, v kate-
rem je opredeljena demokratična
socialistična vizija razvoja druž-
be, in ob upoštevanju različnosti
interesov združuje na prostovolj-
ni osnovi individualne in kolekti-
vne člane. Njeni člani se združu-
jejo na osnovi zajamčene svobo-
de misli in političnega prepriča-
nja, združevanja, zborovanja, ne
glede na svojo narodnost, druž-
beni položaj, nazorske, verske in
druge razlike. Član Socialistične
zveze Slovenije je vsakdo, ki iz-
raža to voljo in sprejema njen
program ter načela, ki izhajajo iz
statuta Socialistične zveze. Druž-
benopolitične organizacije in
druge organizacije, ustanovljene
na osnovi zakona o političnem
združevanju, ki so se opredelile
za članstvo v Socialistični zvezi,
so v njenih organih enakomerno
(enakopravno) zastopane.
Osnovna organizacijska celica
Socialistične zveze je krajevna
organizacija, ki deluje v okviru
krajevne skupnosti kot temeljne
samoupravne skupnosti. Tako
bo tudi v bodoče ob sedanji or-
ganiziranosti krajevnih skupno-
sti delovalo v občini Ptuj 35 kra-
jevih   organizacij   Socialistične
zveze. Krajevna organizacija je
tudi mesto posamičnega včlanje-
vanja v Socialistično zvezo. Poli-
tična oziroma interesna osnova
organiziranja, povezovnja in de-
lovanja v krajevni organizaciji
Socialistične zveze je osnovno
načelo pri oblikovanju organov,
oblik in metod dela.
Konferenca ostaja še naprej
najvišji organ organizacije Socia-
listične zveze m obravnava vsa
najpomembnejša vprašanja druž-
benega razvoja ter vprašanja svo-
je organiziranosti in delovanja.
Novost je kongres Socialisti-
čne zveze, ki se skliče ob spreje-
manju programa, kadar to terja-
jo družbene razmere. Skliče, ga
republiška konferenca Socialisti-
čne zveze, ki sprejme poseben
sklep o merilih in načinu določi-
tve udeležencev kongresa.
Pri konferenci Socialistične
zveze bodo tudi v prihodnje de-
lovali koordinacijski odbori za
tista področja (vprašanja, proble-
matiko), za katera ugotovi dolgo-
ročnejšo potrebo po usklajeva-
nju aktivnosti na področju lastne
organiziranosti.
Socialistična zveza Slovenije
ima svoj razpoznavni znak, s ka-
terim so opremljeni žigi, izkazni-
ce, plakati, zastava in druga gra-
diva, uporabljena v aktivnostih
Socialistične zveze. Znak Sociali-
stične zveze Slovenije je stilizira-
na podoba Triglava s peterokra-
ko zvezdo.
Kako z včlanjevanjem v organi-
zacijo Socialistične zveze?
Način včlanjevanja v Sociali-
stično zvezo ureja 9. člen statuta
SZDL Slovenije, ki med drugim
pravi, da se delovni ljudje in ob-
čani, ki želijo, uresničujoč svoje
ustavne pravice in dolžnosti, de-
lovati v SZDl kot njeni člani, v
krajevni organizaciji včlanijo v
SZDL. Plačanje članarine ni po-
goj za vpis v članstvo SZDl, če-
prav se tako kot doslej člani v
krajevni organizaciji lahko odlo-
čijo za uvedbo članarine. Sklep o
višini članarine sprejme krajevna
konferenca SZDl na podlagi do-
govora v občinski konferenci
SZDL. Sredstva, zbrana s člana-
rino, ostanejo v krajevni organi-
zaciji SZDl in ta vodi seznam
članov SZDL.
V naslendjih dneh bo tako kot
po vsej Sloveniji uspešno stekla
akcija včlanjevanja v Socialisti-
čno zvezo Slovenije tudi v ptuj-
ski občini. Vsi bodo prejeli nove
članske izkaznice Socialistične
zveze.
Ob koncu še moramo poudari-
ti, da članstvo v Socialistični zve-
zi ne izključuje članstva v drugih
družbenopolitičnih ter družbenih
organizacijah.
Franci GOLOB
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
2. november 1989 - TEDNIK
V vrtu
V jeseni, ko so s polj pospra-
vljeni pridelki, in pozimi, ko po-
krajino pokrije snežna odeja, se
divjad v borbi za preživetje naj-
raje zateče v sadovnjake. Sladko
lubje nekaterih sadnih vrst, zlasti
jablan, je zajcem, srnjadi in polj-
skim mišim prava poslastica.
Divjad praviloma objeda le de-
bla in vejice mladih dreves, stari-
kavega lubja ne mara, zato takš-
nih dreves tudi ni potrebno zava-
rovnti
Pred divjadjo je najzanesljivej-
ša ograja, ki mora biti tako viso-
ka, da zavaruje nasad tudi v pri-
meru nadpovprečno visoke sne-
žne odeje in je divjad ne more
preskočiti. Ograjo sedaj v jeseni
pregledamo, če ni morda kje po-
škodovana, in zapremo morebit-
ne možne prehode pod ograjo.
Za zajca je značilno, da si ob po-
trebi po hrani poišče še tako
majhno odprtino za vhod v vrt in
mu ni potrebno potem iskati iz-
hoda, medtem pa že v eni noči
lahko na mladem sadnem drevju
povzroči neizmerno škodo, saj
običajno mlado deblo tako ob-
grize. da drevesu ni več pomoči
Ce ograje nimamo, ogroženo
sadno drevje zavarujemo pred
glodajočo divjadjo tako, da de-
blo in če le mogoče tudi spodnje
ogrodne veje ovijemo z enim od
priročnih materialov. Za ovijanje
up>orabimo žitno slamo, koruzni-
co, sončnična stebla, trstiko, na-
tron papir in podobno. Lastnosti
materialov morajo ustrezati ne-
katerim pogojem: da se ne raz-
močijo in trgajo (navadni in ča-
sopisni papir), da so zračne (pla-
stične folije zato ne ustrezajo),
da nimajo vabljivega vonja (vre-
če od krmil privabijo poljske mi-
ši) in da niso prepojeni z ostanki
kemikalij, ki bi škodljivo delova-
le na sadne rastline (mineralna
olja, lužine, soli). Varstvo sadne-
ga drevja pred divjadjo opravi-
mo čimprej, da nas ne bi prese-
netilo slabo zimsko vreme, sicer
pa je takšno opravilo v ugodnem
vremenu kakovostnejše kot pa
takrat, ko že sneži, saj bo zaščita
morala kljubovati vremenskim
neprilikam in obvarovati drevje
pred glodalci dobrega pol leta.
V ZELENJAVNEM VRTU je
večina pridelkov že pospravlje-
na. V taki lepi in ugodni jeseni,
kot je letošnja, grede čimprej oči-
stimo ostankov vrtnin, kot so ste-
bla paradižnikov, paprik, fižolo-
vine, in njihove opore, prerastlih
plevelov ter druge navlake. Tako
očiščene grede, če le mogoče,
globoko prelopatamo, dokler ni-
so namočene, nič pa strukturi tal
ne bo škodovalo, če prelopatamo
vlažno zemljo. Prekopane grede
pustimo v grobi brazdi in jih pre-
pustimo delovanju zimske zmr-
zali. Voda, s katero se zemlja na-
poji ob jesenskem deževju, se ob
zrmzali razširi za eno desetino
prostornine, pri čemer grobe gru-
de prsti zdrobi v sprstenino, kar
zagotavlja ugodno vrtno struktu-
ro tal. Iz tega razloga ne sme na
vrtu ostati neprekopana prosta
greda prek zime. Globoke zim-
ske obdelave tal ni mogoče na-
domestiti z nobeno poletno ob-
delavo.
Praviloma o kolobarju zele-
njavnega vrta vsako leto pognoji-
mo s hlevskim gnojem tretjino
gredic, kar pomeni, da mora gre-
da na vrtu biti pognojena s hlev-
skim gnojem vsako tretje leto.
Dobro preperel hlevski gnoj, naj-
boljši je goveji, kjer za steljo
uporabljajo slamo ozimin, potro-
simo po gredah 400 kg na ar po-
vršine že v jeseni, da bo spomla-
di bolj ali manj spremenjen v hu-
mus in bo z vsemi svojimi pre-
hrambenimi in mikrobiološkimi
svojstvi na voljo spomladanskim
posevkom
V SADNEM VRTU je nadvse
potnemb»o pozno jesensko škro-
pijeflje breskev proti breskovi ko-
dravosti in listni luknjičavosti ko-
šcicarjeY. škropimo, ko tretjina
listja odpade, / 0,5-odstotnim ku-
propinom ali bakrenim antraco
lom, 1-odstotnim bakrenim ap-
nom ali drugim ustreznim pri-
pravkom na osnovi bakra, škropi-
mo v mirnem vremenu, da bodo
veje s vseh strani dobro poškro-
pljene, ko ne zmrzuje in temeljito,
kot da bi drevo oprali.
Opuščanje tega škropljenja je
za breskve tvegano, saj ga ni mo-
goče kasneje nadomestiti, in eno-
letni prirastek in pridelek sta za-
nesljivo izgubliena.
Miran Glušič, ing. agr.
Darilo bolniku — zdravje človeku
živimo na delčku slovenskega prostora, kjer so bolezni prebavil
zelo pogoste. To se nanaša predvsem na obolenja požiralnika, želod-
ca, dvanajstnika, jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Kaj je temu
vzrok, je težko reči, gotovo pa imajo vpliv način prehrane (prekajeno
meso), prekomerno uživanje alkohola, kajenje, neredni in preobilni
obroki, premalo mleka in mlečnih izdelkov, problem pitne vode, no-
čne delovne izmene in gotovo še kaj.
Od omenjenih prebavnih organov najpogosteje obolevata želo-
dec in dvanajstnik. Medicinski strokovnjaki — gastroenterologi so se
že leta 1966 lotili reševanja obolevanja teh organov s sodobno dia-
gnostiko in terapijo. Tistega leta so začeli najprej v Kliničnem centru
prve endoskopske preglede požiralnika, želodca in dvanajstnika. Ne-
kaj kasneje, vendar še istega leta, smo z enake preiskave začeli tudi v
naši bolnišnici (v Sloveniji drugi, takoj za Kliničnim centrom), takrat
s polpremičnim aparatom znamke STORŽ. Priznanje in zahvala za
pionirsko delo gre takratnemu predstojniku internega oddelka, entu-
ziastu iz gastroenterologije, prim. dr. Andreju Lušickemu. Iz dneva v
dan smo delali vse več preiskav, si pridobivali izkušnje, pomagali bol-
nikom ter zlagoma sistematično reševali bolezenska stanja tega po-
dročja na območju občin Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica, Ljutomer,
Krapina.
Semifleksibilni Storzov gastroskop s stransko optiko smo leta
1970 zamenjali s sodobnim, tehnično izpopolnjenim fleksibilnim ga-
stroskopom japonske znamke OLVMPUS z direktno optiko, ki omo-
goča popolno vidljivost organa, ki ga preiskujemo. Zaradi vrhunske
kvalitete in dobrega servisa uporabljamo aparature istega proizvajal-
ca še danes. Gastroskop »vzdrži« 1200—1500 pregledov, nato mora v
popravilo. Do danes smo opravili 15.680 gastroskopij.
Čakalne dobe praktično ni. Preiskava je izredno natančna, seve-
da v rokah izkušenega zdravnika, hitra in neboleča.
Zaradi zelo slabe opremljenosti z medicinsko opremo, zlasti z en-
doskopskimi aparati, ter zaradi revnega materialnega stanja fondov
za obnovo in nabavo medicinske opreme v Zdravstvenem centru smo
se junija letos obrnili s prošnjo za pomoč na vodilne delavce in samo-
upravne organe TGA Kidričevo. Delavci iz omenjene delovne organi-
zacije so pokazali veliko mero humanosti in razumevanja ter nam v
zelo kratkem času nabavili in podarili najsodobnejši gastroskop
OLVMPUS GIF, tip Q~20, za kar se jim — v imenu Zdravstvenega
centra, internega oddelka bolnišnice Ptuj, vseh bolnih in zdravih, po-
trebnih medicinske pomoči danes in jutri — iskreno zahvaljujem.
Predstojnik internega oddelka:
dr. Ivo ŠODAi
Določitev, varstvo in ponovna ureditev mej
PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC
Kaj je meja in s čim je
označena?
v tem članku pod besedo
»meja« razumem v katastrski
mapi zarisano in v naravi za-
mišljeno mejno črto, nazvano
mejo, ki loči dve zemljiški par-
celi različnih lastnikov — me-
jašev.
Da bi se v naravi videlo, kje
poteka meja, so na mejni črti
postavljeni zidovi, plotovi, za-
sajeno grmičevje itd., kar se
dogaja zlasti v naseljih. Zani-
mivo je, da je stari avstrijski
občni državljanski zakonik
(ODZ) iz leta 1811, ki je veljal
tudi v naših krajih, v svojem
858. paragrafu določal, da je
vsak lastnik zavezan, da skrbi
na desni strani svojega glavne-
ga vhoda za potrebno ogrado
svojega prostora in za pregra-
do od tujega prostora.
Na zemljiščih zunaj naselij,
imenujmo jih odprta zemljišča,
pa se v naših krajih praviloma
ne postavljajo plotovi, temveč
vsak mejaš pusti ob mejni črti
svoje njive nekaj centimetrov
neobdelane zemlje in na ta na-
čin nastane med njivama s tra-
vo zarastlo zemljišče, ki jo v
ljudski govorici tudi imenuje-
mo meja. Med travniki in goz-
dovi različnih lastnikov pa,
praviloma, ni takih mej kot
med njivami, temveč se na mej-
nih črtah postavljajo le kamni,
stebri ali koli. Da ne pride do
prevar in zmot, vsekujejo v
kamne, stebre ali kole zname-
nja, kot n. pr. križe, grbe, števil-
ke in druge znake.
Ponovna določitev mej
v Sloveniji so bila že v prejš-
njem stoletju izmerjena in par-
celirana zemljišča ter parcele
vrisane v katastrske mape in
vpisane v zemljiške knjige. Za-
radi menjave lastnikov, združe-
vanja in razdruževanja parcel
itd. se stanje v katastru in zem-
ljiški knjigi stalno spreminja.
Prvo nesporno določitev meje,
kot n. pr. razdelitev parcel itd.,
bo opravil občinski geodetski
organ (katastrska uprava), in to
po Zakonu o zemljiškem kata-
stru (Ur. list SRS, št. 16/74 in
42/86) ter na podlagi tega za-
kona izdanem navodilu za ugo-
tavljanje in zamejničenje po-
sestnih meja parcel (Ur. list
SRS, št. 2/76).
Varstvo pred nezakonitim
poseganjem čez meje
Dogaja se, da z različnimi
dejanji, kot n. pr. z oranjem,
košnjo, sekanjem lesa, graditvi-
jo itd., en mejaš nezakonito po-
sega v svet drugega mejaša.
Oškodovani mejaš, če dobro
pozna svojo mejo in če mu ni
vseeno, kaj počenja njegov so-
sed, se bo pred nezakonitim
poseganjem v svoje zemljišče
zavaroval, in če ne bo šlo dru-
gače, se bo obrnil tudi na so-
dišče in vložil ali lastninsko ali
tožbo zaradi motenja posesti.
Tistemu sicer poštenemu meja-
šu, ki se iz različnih vzrokov,
kot n. pr. da je bil več let v ino-
zemstvu itd., ni brigal za svoje
meje in za početje soseda, se
zna zgoditi, da bo vsiljivi mejaš
začel trditi, da je meja sporna,
in bo pošteni mejaš v postopku
za ureditev sporne meje izgubil
lastninsko pravico na delu svo-
jega zemljišča. V tem pjostop-
ku, ki ga bom prikazal v nada-
ljevanju tega članka, se sptoma
meja ne bo več določila na
podlagi katastrske mape, tem-
več po drugih kriterijih.
Ponovna ureditev meje
Nekoč že na terenu oa pn-
stojnega organa (sodišča ali
geodetskega organa) določena
in v katastrski mapi označena
meja postane sčasoma iz razli-
čnih vzrokov komaj vidna ali
naslednikom prvotnih meiašev
neznana ali pa sporna. Vzroki
za to so različni, n. pr. mejniki
so postali nevidni, ker jih je
prerastla trava, mejnike je od-
nesla ujma, pri oranju so bili
izravnani, namenoma prestalje-
ni, en mejaš je nezakonito uži-
val mejni prostor itd. V vseh ta-
kih primerih je potrebno vno-
vič urediti mejo.
Ureditev nesporne meje
Glede na bivše predpise, ki
so urejali meje, in sicer ODZ iz
leta 1811, Zakon o sodnem ne-
pravdnem postopku ter Uvod-
ni zakon k cit. zakonu, oba iz
leta 1934, se še danes meni, da
gre za nesporno mejo, v tehle
primerih:
1) med mejašema potek meje
ni sporen, vendar so mejniki iz
različnih vzrokov bili odstra-
njeni
2) med mejašema potek meje
ni sporen, le mejniki so tako
poškodovani, da bi utegnili po-
stati povsem nespoznavni
3) mejnikov ni, vendar nobe-
den mejašev ne ve, kje poteka v
naravi meja, vnaprej pa se že
dogovorita, da bosta kot ne-
sporno priznala tisto mejo, ki
jo bo ugotovil in jima pokazal
geodetski organ. Cit. predpisi
imenujejo ureditev nesporne
meje obseva meje.
Kdo lahko uredi
nesporno mejo?
Ce gre za pnmcia, navedena
pod 1) in 2), lahko, po mojem
nmenju, mejaša sama uredita
(obnovita) mejo, lahko pa tudi
s pomočjo geodetskega organa,
ki je pristojen, da obnovi mejo
tudi v navedenem primeru pod
Po prejšnjih cit. predpisih
sta se mejaša lahko zaradi ob-
nove meje obrnila tudi na so-
dišče, ki je bilo pristojno tudi
za obnovo nesporne meje,
medtem ko pa sedaj ni več, kaj-
ti člen 131 Zakona o nespor-
nem postopku — skrajšamo
ZNP (Ur. list SRS, št. 30/86)
— določa, da »sodišče uredi
mejo med zemljišči v lasti ob-
čanov ali civilnopravnih oseb,
med temi zemljišči in zemljišči
v družbeni lasti ali med zemlji-
šči v družbeni lastnini, če je ta
sporna, razen če zakon izklju-
čuje sodno ureditev meje.«
Ali je pravilno stališče,
da mejaša sama ne
smeta na novo
postaviti izpinulih
mejnikov?
V članku »Zemljiški kataster
— obnova meje« (glej Pravno
preskrbo, št. 17/89) tov. Stanko
Pristovnik z republiške geodet-
ske uprave zastopa stališče, da
»mejaša sama ne moreta in niti
ne bi smela vzpostaviti izginu-
lih ali nezaznavnih mejnih zna-
menj, ker obstaja nevarnost, da
pride pri tem do večjega ali
manjšega odstopanja z uradni-
mi katastrskimi podatki o pote-
ku meje oziroma o lokaciji
mejnega znamenja, kar prej ali
slej privede do mejnih sporov.
Na naseljenih območjih lahko
odstopanje že nekaj centime-
trov povzroči hude preglavice.
Mejnike lahko v dokaj zaplete-
nem postopku postavi le geo-
detski strokovnjak, ki razpola-
ga s primerno opremo.«
S prikazanim stališčem pa se
ne morem strinjati, kajti niti
Zakon o nespornem postopku
niti Zakon o zemljiškem kata-
stru in na njegovi podlagi izda-
no cit. navodilo ne prepoveduje-
jo mejašema, da ne bi smela
sporazumno na istem mestu,
kjer so bili izginuli ali nezazna-
vni mejniki, sama postaviti
enakih mejnikov in s tem ure-
diti (obnoviti) mejo. Ce bosta
to storila sama, bo delo opra-
vljeno hitro in mnogo cenejše,
kot bi to storil geodetski organ,
katerega storitve so razmeroma
zelo drage, saj je n. pr. cena ure
sedaj 213.243 din (glej sklep IS
SO Ormož o cenah geodetskih
storitev, Ur. vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 27/89.)
Nadlajevanje prihodnjič
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ

SKRIVANJE PRIDELKOV
Zaradi izjemnih obremenitev z obvezno oddajo, kije bila povezana
z visokimi plani setve in reje domačih živali, visokih davčnih predpisov, ki \
so temeljili na zelo subjektivnih ocenah, in predpisovanja raznih drugih !
obveznosti so si mnogi kmetje želeli pomagati s prikrivanjem pridelkov in \
živine, nižjimi prijavami in podobnim. Tega so se naučili že med okupaci- \
jo. Ironija je bila v tem. da so jim med okupacijo priporočali, jih učili ta- ]
ke oblike izmikanja do obveznosti, ki jim jih je predpisoval okupator, ;
marsikje prav tisti tovariši, ki so danes take metode najodločneje prega- :
njali. Ljudem so dopovedovali, da je bilo sabotiranje obveznosti do oku-1
patorja dolžnost vsakega zavednega človeka, sabotiranje obveznosti do \
naše ljudske oblasti pa je zločin, kaznivo dejanje, ki ga ljudska oblast za-'^
konito preganja.
Takemu prepričevanju so sledile tudi administrativne in sodne ka- i
zni. Tudi o tem je v letu 1949 Naše delo redno poročalo. Nekaj primerov: \
»Oh priliki popisa živine, perutnine, panjev, sadnih dreves in vinske \
trte nista kmeta Ivan in Ivana Hameršek iz Kicarja 10 prijavila 4 svinj, ■
10 kokoši. 10 čebelnih panjev in vse vinske trte. Izvršni odbor OLO v
Ptuju ju je kaznoval z denarno kaznijo 5000 din v korist zveznega prora-\
čuna. Če ne bosta plačala denarne kazni, se ta spremeni v kazen trimese- \
čnega poboljševalnega dela.
Ta mila kazen ne bo občutno oslabela njunega gospodarstva, ven-
dar dokazuje, da pri poedincih 3-lelno prepričevanje ni zaleglo. V svoji \
špekulantski nastrojenosti računajo s popustljivostjo delovnega ljudstva]
in kontrolnih organov. Vedno novi slučaji odkrivajo, da se borba proti \
špekulantom nadaljuje. (Naše delo št. 8 z dne 21. aprila 1949, stran 4.)
»Da bi se izognili administrativnim ukrepom, so bili prizadeti kme-
tje pismeno pozvani, da izpolnijo svoje obveze najpozneje do 23. in 24. ju-
nija t. 1. Ker se na ta poziv poedinci niso odzvali, so bili ti poklicani na
OLO. Dokazati niso mogli neupravičenosti predpisa obvezne oddaje niti
vzrokov zamude. OLO v Ptuju je izrekel 16 denarnih kazni na skupno
din 248.3(X). Z največjo denarno kaznijo din 32.000je bil kaznovan kmet
z 22 ha zemlje Anton Klajnšek iz Pleterja št. 66. Kmet z 19 ha zemlje
Alojz Brodnjak iz Formina bo plačal 28.000 din. Franc Goričan. kmet z
18 ha zemlje iz Strgojnc 25.000 din denarne kazni. Ostali kmetje bodo
plačali kazni od 3.500 do 22.800 din.
Kaznovani kmet Jože Bezjak iz Male vasi se je izgovarjal, da mu je
Irava ušla tisti dan. ko hi jo moral oddati.
Nasprotno od kaznovanih pa se je izkazal med drugimi posestnik
Tomaž Nemec iz Podgorc št L Poseduje 4 ha zemlje, tekom enega leta je
oddal 1093 kg goveje živine in pujskov. Tudi Jakob Trčko iz Sikol 21 je.
med posestniki, ki so razumeli smisel odkupov.
Posestniki, ki niso zadostili obvezi oddaje živine, so sokrivci po-
manjkljivega oskrbovanja delovnega ljudstva z mesom. Zalo je razumlji-
vo, da morajo čutiti posledice nediscipline v obliki denarne kazni, sicer bi
si domišljali, da se delovno ljudstvo na ljubo njihovih izgovorov odpove-
duje osnovnim življenjskim potrebščinam.« (Naše delo št. 13 z dne 1. juli-
ja 1949. stran 4.)
»V odkupni akciji se je razkrinkala vrsta špekulantsko nastrojenih
kmetovalcev, ki so pred kontrolo skrivali prašiče, hoteč se s tem izogniti
obvezni oddaji. Simon Galun iz Preše št. 6 je svojega 160 kg težkega pra-
šiča skril v kozolec. Ko so ga aktivisti našli in izpustili, ga je lastnik še
sku.šal zatajiti, kljub temu. da Je prašič takoj našel nazaj v svoje stalno
bivališče. Omenjeni je šele pod dokazi priznal, da je to eden njegovih
osmih velikih prašičev. To je eden v vrsti zaviralcev odkupov in špekulan-
tov, ki bodo dajali odgovor za svoje početje. Pošteni kmetje in delavci ve-
do soditi njih dejanja. Ob priliki volitev v krajevne ljudske odbore jih ne
bodo volili, pač pa jih bodo pomagali razkrinkati ter onemogočiti v njiho-
vem škodljivem delovanju.« (Naše delo št. 35 z dne 2. decembra 1949,
stran 2.)
Mnogo kmetov pa ni iskalo rešitve v prikrivanju in utajah, temveč je
zakonito vlagalo prošnje za znižanje obvezne oddaje žitaric, goveda in
svinj. Tudi o tem je včasih poročalo Naše delo. Tako lahko preberemo v
27. številki z dne 7. oktobra 1949 na drugi strani obširen prispevek pod
naslovom »Večina kmetov v ptujskem okraju izpolnjuje svoje obveze gle-
de obvezne oddaje žitaric in živine«. V njem med drugim navajajo, da je
bilo v času od 24. septembra do 3. oktobra 1949 naslovljenih na Poverje-
ništvo za državne nabave pri OLO v Ptuju več kot 50 pritožb proti predpi-
som obvezne oddaje žitaric in 105 prošenj za znižanje obvezne oddaje
goveda in svinj. Prošnje so bile iz vseh predelov okraja. Potem pisec pri-
spevka navaja nekaj utemeljitev pritožb in prošenj. Sestavek pa končuje:
»Gornjih nekoliko primerov nazorno prikazuje nujnost razločevanja lju-
di, ki zaslužijo zaščito ljudske oblasti od poedincev, ki so nedostopni za
prepričevanje in zavirajo plansko gospodarstvo v Titovi Jugoslaviji.«
GOZDNE AKCIJE
Gospodarska blokada, ki jo je izvajala Stalinova politika brutalnih
pritiskov na Jugoslavijo, je naše gospodarstvo prisilila, da je začelo iskati
tržišče na zahodu. To ni bilo lahko. Možno je bilo izvažati predvsem les.
Zato se je začela velika kampanja sečnje gozdov. Ustanavljali so gozdne
brigade, ki so druga za drugo odhajale na sečnjo v gozdove na Pohorje,
Koroško in drugam. Tja so morali tudi kmetje z vpregami in vozovi. Ne-
kateri niso mogli ali niso hoteli izpolniti te obveznosti, zato so se morali
zagovarjati in tudi nositi posledice. O tem je poročalo Naše delo.
»Veliki kmet Jožef Vindiš iz Leskovca 10 se je moral zaradi neizpol-
nitve obveznosti prevoznih storitev v gozdarstvu in lesni industriji zago-
varjati pred okrajnim ljudskim odborom v Ptuju. Ker ni mogel zadostno
opravičiti, zakaj se ni udeležil akcije za prevoz lesa iz slovenjgraških goz-
dov, ga je izvršni odbor OLO v Ptuju kaznoval z denarno kaznijo 15.000
din. plačljivo v 14 dneh.
imenovani je dal za prevoz lesa samo enega konja, za drugega pa
se je izgovarjal, da je hud in da se ne pusti voditi po drugih osebah. IO
OLO v Ptuju tega zagovora ni upošteval, ker je ugotovljeno, da je drugi
konj sposoben za vsa dela. Zraven tega. da se je nešteto voznikov z večjo
ali manjšo težavo odzvalo oblastnemu pozivu za pomoč v gozdnem go-
spodarstvu z vprego, ni mogoče dopustiti, da hi ostali taki poedinci ne-
kaznovani.« (Naše delo št. 13 z dne L julija 1949. stran 2.) i
»Franc Peršuh iz Mihovcev št. 14. ki poseduje 17.8 ha zemlje in Ma-
rija Goljat iz Mihovcev št. 36. ki poseduje 20 ha zemlje, se prevozne akci-
je nista udeležila. Franc Peršuh hi moral dati v akcijo enega konja, voz
in opremo, drugega konja pa Marija Goljat. Prevoziti bi morala 50 prm
lesa v korist gozdne uprave v Konjicah. Obvezi se nista odzvala. Izgovar-
jala sta se, da nimata človeka, ki hi ga poslala s konji na vožnjo. Redne
pritožbe zoper obvezo nista vložila. Njun odnos do plana v gozdarstvu je
vsekakor moral vplivati tudi na druge kmete, ker se vsi smatrajo enako
obvezni napram izvedbi nalog. Izvršni odbor OLO je moral zoper njiju
podvzeti ukrep, kije dokaz zavednim kmetom, da pri planskih nalogah
ni izjem in da ljudska oblast ne more hiti popustljiva napram poedincem,
ki poskušajo s svojo nedisciplino zavirati razvoj socializma. Po pet tisoč
dinarjev denarne kazni je vzgojna mera. kiju ho zresnila, da v bodoče ne
bosta zaostajala za sokmeti iz Mihove ali se izmikala skupno z njimi iz-
polnjevati naloge graditve socialistične Jugoslavije.« V tem sestavku pa
je med drugim tudi zapisano:
»Sodelovanje pri izvajanju gozdnega plana z vprego so sprejeli ne-
kateri kmetje s težavo, ker niso bili vajeni odhajati z doma z vprego za
več dni ali celo tednov, vendar so se ob resnosti planskega gospodarstva
tudi temu pozivu odzvali.« (Naše delo št. 29 z dne 21. oktobra 1949.
stran 2.)
Prihodrijič: Škodljivci so tudi v KOZ
TEDNIK ~ 2- november 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
POGOVOR Z RAVNATEUlCO PTUJSKE KNJIŽNICE UOUO MAJNIK
Vedno več bralcev, a vedno manj srednješolcev
Mesec knjige se je prevesil že
v drugo polovico. V Mladinski
knjigi v Ptuju so pripravili po-
sebno ponudbo za nakup knjig,
naše uredništvo pa je na kavo
povabilo ravnateljico Ljudske in
študijske knjižnice Ptuj Lidijo
Majnik, kajti knjižničarji najbo-
lje vedo, ali in kako se spreminja
odnos do knjige, koliko in kakš-
nih bralcev imamo največ, kaj
ponujajo založbe, v katero smer
gre razvoj knjižničarstva ...
Tednik: Se je odnos do knjige
v zadnjih letih kaj spremenil?
Lidija Majnik: Če sodimo po
obisku in številu izposojenih
knjig, lahko rečemo, da se je od-
nos do knjige in seveda s tem tu-
di do knjižnice zelo spremenil,
saj opažamo iz meseca v mesec
večji obisk bralcev v knjižnici,
več izposojenih knjig in drugega
knjižničnega gradiva. Knjižnica
spreminja svojo vlogo. Nekoč so
ljudje hodili v knjižnico po pisa-
no besedo sploh, kasneje po le-
poslovje. Danes iščejo ljudje v
knjižnicah in v knjigah najrazli-
čnejše informacije z najrazličnej-
ših področij. Tako tudi v naši
knjižnici izposodimo vedno več
strokovne literature, vedno manj
leposlovja, čeprav seveda tudi iz-
posoja leposlovja narašča. Ven-
dar se v strukturi izposojenega
knjižničnega gradiva izposoja
strokovne literature povečuje,
kar priča o spremenjenem odno-
su do knjige.
Tednik: Je mogoče rast števila
bralcev in izposojenih knjig po-
vezati zgolj z izredno visokimi
cenami knjig?
Lidija Majnik: Gotovo. Ne spre-
minja se samo struktura izposo-
jenega knjižničnega gradiva, am-
pak tudi struktura bralcev. Vča-
sih smo imeli največ mladine do
14. leta, ta je še danes najaktiv-
nejša, takoj za osnovnošolci so
bili srednješolci. Že nekaj let pa
opažamo, da je srednješolcev
vedno manj. Njihovo število sta-
gnira, medtem ko se druge kate-
gorije bralcev povečujejo. Vzro-
ka ne vemo, analiza zakaj tako
pa bi bila gotovo koristna za vse
nas, ne samo za knjižničarje.
Med srednješolci opažamo neke
vrste apatijo, nezainteresiranost.
Ali zadovoljijo svoje potrebe po
branju z obveznim branjem v šo-
li ali pa je to nek splošni pojav,
ki si ga sami ne znamo razložiti.
Danes imamo v naši knjižnicj
tako rekoč enako število študen-
tov, uslužbencev in delavcev.
Sploh kategorija uslužbencev ze-
lo hitro raste, kar kaže tudi na to,
da tudi zaposleni nimajo več de-
narja za knjige; ugotovili so, da
lahko več in bolj ažurno berejo v
knjižnici.
Tednik: Koliko pa vsem tem
spremembam, o katerih ste govo-
rili, strokovno sledite v knjižni-
ci?
Lidija Majnik: Naj povem naj-
prej na splošno: knjižnica ima
štiri oddelke. V mladinskem
ohranjamo nabavno politiko, kot
smo jo imeli vsa leta doslej, ku-
pujemo vse, kar izide za mladino
v slovenskem jeziku. V ljudskem
oddelku sledimo predvsem lepo-
slovju in poljudnoznanstveni li-
teraturi, s tem da smo povečali
število izvodov posameznega na-
slova pri leposlovju, zakaj bralci
pretežno iščejo novitete. Se pose-
bej to velja za redne bralce, ki
preberejo vse in potem čakajo na
nove naslove. V študijskem od-
delku pa smo nabavno politiko
nekoliko spremenili. Včasih smo
dajali veliko večji poudarek slo-
venistiki, literarni teoriji, danes
pa kupujemo vedno več stroko-
vne literature z najrazličnejših
področij. Pri tem bi rada rekla,
da smo knjižničarji po osnovni
izobrazbi družboslovci, in tu je
težava, ki jo premagujemo tako.
da nam prijatelji, znanci svetuje-
jo pri nakupu strokovne literatu-
re na posameznih področjih, na
katerih so strokovnjaki. Težko je
pričakovati knjižničarja, da bi
sledil vsakemu področju, poleg
tega pa knjižničar ni strokov-
njak. Prav zdaj se dogovarjamo s
ptujsko bolnišnico, da bi pri na-
bavi medicinske literature sode-
lovali. Poleg tega pa tudi bolniš-
nica sama nima dovolj denarja,
da bi lahko kupovala vse, kar na
tem področju izide, so pa bolj na
tekočem, kaj in kje izhaja ter
kakšne so potrebe po tem zna-
nju; to pa je tisto, kar naj bi
usmerjalo našo nabavno politi-
ko. Želimo si, da bi do takšne
oblike sodelovanja prišlo tudi na
drugih področjih. Mi sledimo
strokovni literaturi v Sloveniji in
kupujemo tudi vse učbenike, vse
drugo pa nam uhaja iz rok. Z de-
narjem, ki ga imamo za dejav-
nost, ne moremo obiskovati sej-
mov, ne moremo slediti izdajam
v drugih republikah, kar seveda
povzroča težave. S pomočjo zu-
nanjih sodelavcev pa, menim, je
to mogoče rešiti.
Tednik: Se tudi tehnika poslo-
vanja v knjižnici prilagaja njeni
novi vlogi in potrebam bralcev?
Lidija Majnik: V svetu že dol-
go velja, da knjižnice niso več
kar so včasih bile, da bralec pri-
de po določeno knjigo. Danes
bralci iščejo predvsem najrazli-
čnejše informacije, te informaci-
je pa niso zbrane v knjigi. Pre-
den knjige izide, preteče kar ne-
kaj časa. Danes so najaktualnej-
še informacije iz periodičnega ti-
ska. Slediti periodiki pa je mogo-
če le z računalnikom, s poveza-
vami z največimi »bazami« po-
datkov v Jugoslaviji in v svetu.
Tudi v naši knjižnici se pripra-
vljamo na računalniško izposojo
in s tem seveda na računalniško
povezavo z univerzo v Mariboru,
ki ima vse informacije s področja
Jugoslavije. Ta center je povezan
z vsemi večjimi informacijskimi
centri v svetu. Tako bi lahko tudi
v Ptuju končno doživeli, da so
uporabniki lahko v trenutku se-
znanjeni z informacijami s po-
dročja, ki ga želijo.
Tednik: Mesec knjige je. Je to
med bralci kaj čutiti?
Lidija Majnik: Med bralci go-
tovo ne. Knjižnica sama pa ima
vsak dan mesec knjige. Je pa to
lahko čas za bolj poglobljene
analize, za načrte ... To je bil
nekoč mesec, ko so založbe ime-
le posebne ponudbe, popuste,
kar smo knjižnice zelo intenzi-
vno izrabljale, danes pa ni več
tako, tudi na našem področju se
stvari spreminjajo ...
NaV
KULTURNA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
RAZPIS
za podelitev priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj za leto
1989. Priznanje se imenuje OLJENKA in je dvostopenjsko: veli-
ka oljenka in oljenka.
1. Priznanje se podeli:
— temeljnim in drugim organizacijam združenega dela
— samoupravnim interesnim skupnostim
— družbenopolitičnim in drugim organizacijam
— društvom, skupinam in posameznikom
2. Velika oljenka kot najvišje priznanje Kulturne skupnosti obči-
ne Ptuj se podeli le izjemno, največ vsako leto po ena, za izjem-
ne zasluge na področju kulture ali izjemne umetniške dosežke,
ki so predstavili Ptuj in ptujsko občine v širšem slovenskem, ju-
goslovanskem in mednarodnem kulturnem prostoru in pomenili
njegovo uveljavitev, za izjemno življenjsko delo na področju raz-
voja kulture v ptujski občini.
3. Oljenka kot priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj se po-
deli vsako leto največ trem predlaganim za posebne zasluge na
kulturnozgodovinskem, muzejskem, likovnem, knjižnem, publi-
cističnem, gledališkem, glasbenem področju, na področju var-
stva kulturne dediščine in drugih kulturnih področij za:
— organizacijsko delo na področju kulturnih dejavnosti v obči-
ni Ptuj
— dosežke na drugih za kulturni razvoj Ptuja posebno po-
membnih dejavnostih,
— za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in njihovo prena-
šanje v kulturno življenje Ptuja.
4. Predloge v skladu s pogoji razpisa lahko pošljejo organi
skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj, organi družbenopoli-
tičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, organi temelj-
nih in drugih organizacij združenega dela, druge samoupravne
interesne in krajevne skupnosti ter druge organizacije in dru-
štva.
5. Pisne predloge z utemeljitvami sprejema izvršilni odbor Kul-
turne skupnosti občine Ptuj, Trstenjakova ul. 9, do 17. novem-
bra 1989.
IZVRŠILNI ODBOR
150 LET FOTOGRAFIJE
V Ptuju šesta razstava
jugoslovanske fotografije
Rojstni dan fotografije je 19. avgust 1839. Tistega dne so bili v
veliki dvorani Francoske akademije znanosti v Parizu zbrani njeni
člani in najvidnejši znanstveniki tistega časa. Član akademije fizik
Arago je tega dne poročal o novem načinu slikanja s pomočjo lesene-
ga zabojčka — camere obscure — in kemičnih snovi, ki so občutljive
na svetlobo. Na veliko začudenje prisotnih je znani pariški slikar Lo-
uis Daguerre izvedel svoj izum »novega slikanja« na posrebreno ba-
kreno ploščo, ki jo je v temnici nekaj časa držal nad jodovimi parami,
nato pa jo je vložil v kaseto. S pomočjo lesene kamere z objektivom je '
osvetlil to ploščo, kar je trajalo pol ure. Po razvijalnem postopku je v
dvanajstih minutah dobil vidno in fiksirano pozitivno sliko izbranega
motiva. Medtem ko so člani akademije opazovali »novi izdelek«, je
Arago končal svoje poročilo z besedami: »Iznajdba fiksirane slike v
cameri obscuri bo s svojo točnostjo in resničnostjo presegla vse uspe-
he do sedaj znanih načinov slikanja. Upamo, da bomo lahko naredili
posnetke meseca« Tako se je rodila fotografija. Edini jezik, ki ga ra-
zumejo v vseh delih sveta.
Jubilejnemu letu fotografije namenjajo posebne aktivnosti tudi v
Foto-kino sekciji DPD Svoboda Ptuj. Njen predsednik Srdan Moho-
rič pravi: »Krona vseh naših aktivnosti je 6. jugoslovanska razstav fo-
tografij v paviljonu Dušana Kvedra, ki bo na ogled do 13. novembra.
Člani ičluba želimo s to razstavo tudi druge opozoriti na 150-letnico
fotografije. Ob tem je treba povedati, da je Ptuj za fotografijo, za
umetniško fotografijo • »izvedel« prek mojstra Stojana Kerblerja in
danes pozna fotografijo. Ne nazadnje tudi skozi razstave našega klu-
ba in druge aktivnosti članov, ki poskušamo slediti delu Stojana Ker-
blerja in ga nadaljevati.«
Mojster fotografije Stojan Kerbler je bil selektor 6. jugoslovan-
ske razstave fotografij:« Osnovni kriterij, da je fotografija danes na
razstavi, je bila kvaliteta, pa tudi to, da jaz delo posameznega avtorja
poznam, kar pravzaprav zame ni težko, saj zbiram dokumentacijo o
vsem, kar se v Jugoslaviji dogaja na področju fotografije. Pred tremi
leti nagrajene avtorje smo tokrat spet povabili, če sem vedel, da so v
tem času naredili dovolj dobrih novih del. Seveda so bili povabljeni
tudi Ptujčani, ta dela pa tako ali tako sproti spremljam in jih najbolje
poznam. Za druge iz drugih republik pa sem se tudi posvetoval s po-
znavalci fotografije. Na razstavo smo resnično dobili najnovejše foto-
grafije in razstava je prikaz tega, kar se danes v jugoslovanski fotogra-
fiji dogaja. Gotovo pa je, da nobena razstava ni idealna, ker se vsi po-
vabljeni avtorji ne odzovejo. Je pa gotovo izsek najboljšega in najak-
tualnejšega dogajanja v jugoslovanski fotografiji.«
Ob koncu je treba zapisati, da je bila otvoritev razstave kljub
skromnemu številu obiskovalcev velik kulturni dogodek, ki se ga ob
programu ptujskih gledališčnikov in glasbene šole ne bi sramovali tu-
di veliki svetovni kulturni centri. Zato velja Foto-kino sekciji DPD
Svoboda še posebno priznanje, zakaj v svoji skromnosti so vse prepo-
gosto odrinjeni na rob kulturnega dogajanja prav v svojem okolju, če-
prav so njihova imena znana tudi zunaj meja.
NaV
V. R.
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943 '
OPIS HLEVSKEGA DOMO-
VANJA
Ustavili smo se ob velikan-
skem gnojišču na grajski prista-
vi. Nagnali so nas v velik po-
dolgovat hlev, ki je imel na
koncu, na levi in desni strani
široka vrata. Hlev je bil brez ži-
vine, le mlad voliček je še stal
nekje privezan. V hlevu je bilo
polno smrdljivega gnoja. Po
sredini hleva je tekel nekoliko
zvišan cementni hodnik. Na
obeh straneh hodnika je bil
speljan žlebast cementni jarek
za zbiranje gnojnice. Med žle-
bom in obema dolgima stena-
ma sta bili staji za živino, vsaka
za okoli dvajset glav. Ob ste-
nah so bile cementne jasli.
»Počistite hlev, tukaj bo vaše
začasno bivališče!« Tako je za-
donel ukaz v nemškem jeziku.
Jetniki smo se za hip spogleda-
li in že smo med gestapovskim
rjovenjem prijeli za delo.
»Med vami je nekakšen me-
stni fizik. Ta je odgovoren za
higiensko čistočo v tem hlevu,«
so dejali in mislili name, ki sem
pred nemškim vdorom opra-
vljal poleg zdravniške službe še
službo mestnega fizika.
Štirinajst dni v ptujskem za-
poru smo dodobra spoznali si-
nove kulturnega naroda, ki so
se vdali nacizmu. Njihovo po-
stopanje z nami je otopilo naša
čustva. Kakor sužnji smo prije-
li za delo v hlevu. Ker so nam
dali premalo orodja, smo si po-
magali na razne načine, tudi z
golimi rokami, če ni šlo druga-
če. Hoteli smo si pač urediti
novo  bivališče  vsaj  znosno.
Dolgo je trajalo, da smo s hlev-
skimi metlami spravili iz hleva
gnoj in nato s korci polili po
vsem hlevu vodo in tako od-
plaknili ostanke gnoja.
Na dvorišču onstran gnojiš-
ča je bil visok kup brajdinega
šibja porezanih rozg. Prosil
sem vodilnega gestapovca, da
dovoli vzeti šibje za našo steljo.
Prezirljivo je dovolil ... Mi pa
smo se zavedali, da bo to šibje
obvarovalo marsikoga hudih
revmatičnih težav, kajti ležati
na vlažnem cementu bi bilo za
zdravje hudo nevarno.
Na skednju, na spodnjem
koncu dvorišča je bilo nekaj
slame, ki smo jo smeli vzeti, da
smo jo položili na šibje.
Medtem se je začelo mračiti.
Na hribčku nad pristavo je za-
trobental tovornjak. Morali
smo se pognati v tek k vozilu.
Natrpali so nas vanj in odpe-
ljali nazaj v ptujski zapor. Tu
so nam dali za večerjo temnor-
javo mlačno tekočino, ki so ji
rekli kava ... To zadnjo noč v
ptujskem zaporu so nas začuda
pustili brez pretepanja. Zjutraj
so nas prepeljali nazaj na Bori.
Preselitev iz kletne celice v
hlev ni bila poseben napredek,
vendar pa nam je bilo v hlevu
bolje že zaradi latrine, ki je v
zaporu hudo smrdela. V hlevu
pa je bila velika pridobitev le-
seno stranišče, prislonjeno na
obzidek gnojišča.
Zrak pa tudi v hlevu ni bil
dober, vendar mnogo boljši kot
v zaporu. V hlevu je bilo več
podolgovatih oken visoko na
stenah. Skozi odprta je pritekal
v hlev sveži zrak in omilil duh
po zatohlosti in gnoju, ki je bil
vsesan v stene.
Na spodnjem koncu našega
novega bivališča je bil še vedno
privezan lep, že dobro odrasel,
kako leto star bikec. Ko so ge-
stapovci iz hleva odpeljali živi-
no, so to žival prihranili sebi za
poslastico.
Tisti dan, ko smo za stalno
prispeli na Bori, so začeli ge-
stapovci privažati v hlev nove
zapornike. Že dopoldan so z
njimi napolnili hlev. Pomnožili
so nas za 48 mož, tako nas je
bilo skupaj 68, na vsaki staji pc
34.
Ko so iztovorili zadnjega ne-
srečnika, se je pojavil višji ge-
stapovski odličnik z nekakšnim
pribočnikom. Iz naše skupine
sta poklicala nekega moža po
imenu in mu naročila, naj si iz-
bere med nami dva pomočni-
ka, ki mu bosta pomagala za-
klati in razteletiti bika, edinega
pravega prebivalca našega no-
vega bivališča. Neznani jetnik,
ki so ga pripeljali tisti dan do-
poldne na grajsko pristavo, je
svoje delo spretno opravil. Bil
je poklicni mesar, baje doma iz
Dubrave pri Zavrču.
PRVO KOSILO HLEVSKIH
JETNIKOV
Zadišalo je po mesu in poro-
dila se je želja, da bi bili tudi
mi jetniki deležni domačega
praznika. Raztelešeno žival pa
so kos za kosom naložili na to-
vornjak, tudi boljše dele drobo-
vine. Črevesje so neočiščeno
vrgli na gnojišče.
Gestapovci so se s tovorom
odpeljali, zaporniki pa smo
ostali s stražarji.
Po toliko dneh slabe hrane
bi se nam prileglo na krompir-
jevki malo maščobe ali mesa.
In porodila se nam je misel, da
očistimo čreva in jih narežemo
ter skuhamo s krompirjevo ju-
ho. Tistega dne so nam namreč
pripeljali kotel in nekaj krom-
pirja. Od tedaj smo si morali
kuhati sami.
Mesar, ki je bil še sit od do-
ma, se je čudil, da hočemo sku-
hati čreva, vendar nam je hotel
željo izpolniti. Strokovnjaško
je očistil čreva in jih vrgel v ko-
tel med krompir in vodo. Kma-
lu je iz kotla prijetno zadišalo,
ko smo pod kotlom pripravili
ognjišče in zakurili šibje. Že
smo se veselili boljšega kosila,
ko je zabrnelo na grajski poti.
Z avtom so se pripeljali ptuj-
ski gestapovci, med njimi naj-
višji po činu, in pridrveli so k
hlevu. Kot lovski pes z najbolj-
šim nosom se je najvišji pognal
proti kotlu, pomešal jed s koli-
čem, ki je služil za kuhalnico,
in zarjevel: »Ausschuetten, fur
heute war leere Erdaepfelsup-
pe vorbestimmt!« (Iztresti, za
danes je bila določena prazna
krompirjeva juha!) Dva njego-
va spremljevalca sta pograbila
kotel in ga izlila po gnoju.
Ostali smo brez obeda.
Bili smo lačni, a niti ne pre-
več razočarani, kajti od gesta-
povcev nismo pričakovali nič
dobrega. V njihovih vrstah so
bili zbrani rojeni sadisti, ki so
svojo zlobo razvili še v poseb-
nih tečajih.
DELOVNI SKUPINI
Ko je potekel čas kosila brez
jedi, so nas porazdelili na dve
skupini. Večjo so odvedli proti
gradu, deset pa nas je ostalo
pri hlevih. Nam v hlevih so na-
ročili speljati iz bližnjega izvira
vodo do najbližjega hlevskega
ogla na dvorišču. Iz desk smo
zbili žlebove in z večjimi kamni
okrog izvira zgradili vodno za-
jetje. Delo ni bilo težko. Spo-
znal sem, da preživiš lahko
brez kosila, če prideš po štiri-
najstih dnevih iz vlažne, smrde-
če kleti na zrak in sonce.
Z mrakom so se vrnili naši
tovariši. Povedali so, da so mo-
rali čistiti in pospravljati vse
prostore na gradu. Naše delo
na zraku je bilo prijetnejše. V
gradu so se po zatohlih dvora-
nah nadihali praha. Ker so to-
variši čistili po gradu, smo si
mislili, da naši gospodarji pri-
pravljajo grad za naselitev več-
jega števila ljudi. Kazalo je, da
bomo zaporniki v hlevih ne-
kakšni strežniki tistim, ki pride-
jo na grad.
Po običajni večerji prazne čr-
ne kave so nas nagnali v hlev k
nočnemu počitku. Tudi pri tem
so imeli gestapovci svoje mu-
he. Zahtevali so, da moramo
vsi položiu glave k zidu pod
cementne jasli. Zakaj, niso po-
jasnili. Menda so želeli, da bi
se butnili ob jasli, če bi se brez
premisleka dvignili z ležišča.
Za tako prebujanje pa so prid-
no skrbeli, češ kogar bo zabole-
la glava, bo lahko vesel, saj bo
to dokaz, da glavo še ima ...
Naslednje jutro sta isti sku-
pini nadaljevali delo prejšnjega
dne. Ker pa je skupina, ki je
ostala pri hlevu, napeljavo vo-
de opravila, je začela planirati
dvorišče in popravljati dovo-
zno pot na klancu do križišča
na vrhu. Meni so naložili odgo-
vornost za skupino in delo. Če-
prav nismo še nikoli opravljali
podobnega dela, je šlo še kar
od rok.
Se nadaljuje
(3. nadaljevanje)
6 - IZ NAŠIH KRAJEVi
2. november 1989 —
TEDNIK
BRATJE IZ OPLOTNICE
Ljubljenci ptujskega občinstva
Ansambel Bratje iz Oplotnice,
čeprav po številu nastopov eden
najmlajših festivalskih ansam-
blov, zanje uspeh za uspehom.
Odkar so leta 1985 prvič nastopi-
li na Ptuju, se s festivalskega
odra še nikoli niso vrnili brez
zlatega Orfejevega odličja in ene
izmed nagrad občinstva. Letos
celo z dvema: prvo nagrado za
valček Materin praznik na 20. fe-
stivalu 3. septembra in prvo na-
grado občinstva za NAJ vižo
dvajsetih festivalskih let (Kadar
naš oče praznuje) na nastopu na-
grajenih ansamblov 21. oktobra.
To, kar je pri Bratih najbolj
simpatično, tako za občinstvo
kot za strokovno komisijo, je nji-
hovo ljudsko, domala že poza-
bljeno (fantovsko) štiriglasno pe-
tje. Še niti ne v tako davni prete-
klosti „o ga na vaseh bili polni
skoraj vsi lepi večeri od pomladi
do pozne jeseni. Fantje pevci so
se redno zbirali pod vaško lipo
ali v kakem drugem koncu vasi
in iz polnih grl vrstili pesem za
pesmijo pozno v noč. Nazaj gre-
de so mogoče zapeli še kakšne-
mu dekletu pod oknom; in nihče
se ni razburjal zaradi kaljenja
nočnega miru. Bilo je pač lepo,
čisto drugače kot danes, ko va-
ške večere razjedata puščoba in
tesnobna tišina. V starejših obča-
nih pa še vedno živi spomin na
to srečno obdobje, na tisti del
njihovega življenja, ki sta ga po-
leg težkega dela izpolnjevala še
mladostna brezskrbnost in ro-
mantika fantovanja. In od tod
tudi uspeh Bratov iz Oplotnice,
ki s svojim pristnim ljudskim
petjem ter pesmimi, uglašenimi
na ljudsko dušo, poosebljajo ne-
kdanjo vaško idilo; so nostalgija
za nekdanjimi časi.
Ansambel, ki je tolikanj nav-
dušil festivalsko občinstvo, sesta-
vljajo štirje življenja polni mladi
ljudje: brata Lesjak in brata Gri-
čnik. Štirje mladci, ki tvorijo
pevski kvartet in instrumentalni
trio hkrati. Na pobudo Tineta
Lesjaka in Milana Gričnika, ki
sta sprva skupaj prepevala pri
oplotniškem oktetu, so se leta
1984 zbrali v ansambel in poiz-
kusili, ali njim bo »sreča mila«,
kot pravimo. Naslednje leto so
že stopili na festivalski oder, pre-
jeli prvo zlato in tretjo nagrado
občinstva, kar je nedvomno lep
uspeh za začetnike! Svet domače
zabavne glasbe se je pred njimi
odprl prej, kot so pričakovali, in
vedeli so, da niso vadili zastonj.
Postali so ljubljenci festivalskega
občinstva in radijskih poslušal-
cev, kar je dovolj tehten razlog
za njihovo predstavitev.
Tine Lesjak, harmonikar in pe-
vec (bariton), tvori steber ansam-
bla. Najprej je bil zaposlen v do-
mačem oplotniškem Lesno indu-
strijskem podjetju (LIP), po
uspehih na festivalu in drugih
nastopih pa se je docela posvetil
le glasbi. Veliko vadi, veliko igra
ter na veliko komponira vedno
nove in nove pesmi (veliko jih
seveda tudi zavrže), kajti pri an-
samblu, kot sam pravi, nekdo
mora biti profesionalec in gonil-
na sila. Takrat, ko vsega tega ne
počne, pa desetim fantičem iz
Oplotnice in okolice vceplja os-
nove igranja na diatonično har-
moniko. O prostem času pa z že-
no in dvema otrokoma, hčerjo in
sinom, najraje zahaja na sprehod
v naravo, ki je tukaj pod vznož-
jem Pohorja bogata in darežljiva
lepot na vsakem koraku.
Malce drugačen, a ne preveč,
je brat — Marjan Lesjak. Pri an-
samblu poje drugi tenor. Je red-
no zaposlen v domači lesni indu-
striji, kjer izdelujejo stavbno po-
hištvo, doma pa se ukvarja z
zemljo, če vinogradništvu sme-
mo reči tako. Na obronkih Po-
horja tik nad Oplotnico sta si z
ženo postavila hišo, ob njej pa
zasadila vinograd s 600 trsi la-
škega rizlinga. Sladkosti lastnega
pridelka doslej še nista užila, saj
bo gorica letos štela tri jeseni.
Večjih materialnih želja kot mir-
no življenje ob tem, kar si je do-
slej že prigospodaril, pa Marjan
nima.
Milan Gričnik, kitarist in pe-
vec (zelo izrazit prvi tenor), je po
poklicu rtv mehanik, vendar je
službo pri Grundingovem servi-
su v Mariboru zamenjal za tisto
v Gorenju v Slovenski Bistrici.
Izdelujejo programatorje za pral-
ne stroje in tu je naš Milan nič
več in nič manj kot kontrolor
vhodnih materialov, kar z njego-
vim osnovnim poklicem nima
prav nobene zveze. Kljub temu
je zadovoljen. Le takrat, kadar se
mu preveč stoži po elektroniki,
takrat prijateljem ali znancem na
hitro popravi kakšno manjšo
okvaro na televizorju ali muzi-
kantom na ojačevalcu, toliko
pač, da zadosti svoji notranji nu-
ji. Rad kolesari, plava, igra nami-
zni tenis ..., najraje pa ima žogo
v vseh oblikah. Sicer pa Milan
čisto na tihem sanja in premišlju-
je o svoji hiši, kajti življenje v
bloku mu ni ravno najbolj pogo-
du. Dobro pa se zaveda, da pot
do uresničitve njegovih želja
spričo današnjih cen ne bo lah-
ka. A se tolaži, da je z mladostjo
in mladostno zagnanostjo mogo-
če doseči tudi to.
Njemu pravo nasprotje v vseh
ozirih pa je brat Vojko Gričnik.
Ce je Milan vitek, skoraj suhec, v
kvartetu pa prvi tenor, potem je
Vojko težka kategorija, bas kita-
rist, pevec basist in dežurni hu-
morist ansambla. Ce se z njim
pogovarjaš, dobiš vtis, da jemlje
življenje bolj s »ta smešne« stra-
ni, da vse obrne na šalo in da je
vedno pripravljen na smeh. Pra-
vi, da je tako lažje živeti. In še
res je! Drugače pa je Vojko za-
poslen pri podjetju s kilometr-
skim naslovom: Elektro Mari-
bor-TOZD Slovenska Bistrica,
rajon Slovenske Konjice. Pri tem
rad pohvali svoje predpostavlje-
ne in sodelavce, ki ga, polni ra-
zumevanja, večkrat zamenjajo,
če je njegovo dežurstvo sočasno
z igranjem ansambla. V prostem
času pa se Vojko rad ukvarja z
vrtičkarstvom; pa ne znojenjem
peteršiljčka, korenčka, zelene ali
solatke, to je ženino področje
(on je namreč poročen, žena pa
srečna), temveč z »moškimi kul-
turami« — paradižnikom in
krompirjem. Hiše pa že ne bo
gradil, dokler bodo cene »tak
nore«. Njegova tiha želja je le
majhna brunarica nekje na
obronkih Pohorja v bližini Zreč
ali Oplotnice, kamor bi se ob
koncu tedna rad umaknil »po
svež zrak«, ko ne bo dežurstva
ali igranja.
Takšni so torej Bratje iz Oplo-
tnice . .. privatno, kadar so vsak
na svojem koncu. Ce pa so sku-
paj, radi postavijo tudi kakšno
buteljko na mizo, popijejo kozar-
ček ali dva, nato pa po stari lepi
navadi še zapojo. Kot se namreč
za Slovence — Štajerce spodobi,
imajo tudi Bratje čez vse radi do-
bro vino. Kakšna sreča, da je
Marjan zasadil tolikšen vino-
grad, saj bodo takrat, ko bo pol-
nil sode v polni meri, še večkrat
skupaj!! O svojih težavah Bratje
skoraj da ne govorijo. Imajo na-
mreč podobne kot mi vsi!
Besedilo in foto
I. C.
Tine Lesjak
Marjan Lesjak
Milan Gričnik Vojko Gričnik
DRUGI O NAS
»Ptujske toplice so čudovite ...«
s temi besedami Je pričela pogovor Marija Trstenjak iz LJubljane,
ko smo jo obiskali v ptujskih toplicah. Za počitniški paket (ta vsebuje
tudi zdravstvene storitve) se Je Marija odločila že tretjič. V ptujskih to-
plicah je bila prvič leta 1984.
»Zelo sem bila zadovoljna že
ob svojem prvem obisku, zato se
rada vračam. Ne najdem besed, s
katerimi bi opisala prijaznost
zdraviliškega osebja. Ta se ne ka-
že samo v besedah, to se v resnici
dogaja. To je kakovost, ki si jo
gostje želimo povsod ...
Posebej moram pohvaliti dr.
Bojnečevo. Zelo lepo me je spre-
jela in določila mojim letom pri-
memo zdravstveno terapijo. Že
po nekajdnevni vadbi se je moje
zdravstveno stanje izboljšalo.
Cez dva meseca bom napolnila
81 let, moje zdravje se je močno
načelo med vojno, ko kot zdrav-
stvena delavka nisem poznala
počitka.
V toplicah je za razliko od
drugih oklij vse čisto. Bungalovi
so vzorno urejeni, tudi njihovo
okolje. Za to ima velike zasluge
gospodinja Slavica, ki skrb za le-
po prenaša tudi na goste.
Zelo sem vesela, ker je zame
našel čas tudi direktor Branko
Štumberger in me seznanil z bo-
dočimi načrti. Vesela sem, da se
bodo toplice razširile ter tako
pridobile nove goste. Pozdravil
'pa me je tudi glavni direktor
Kmetijskege kombinata Branko
Gorjup.
Marija Trstenjak
(Posnetek: M. Ozmec)
Moje lepe besede o toplicah
niso samo moje. Tako govorijo
tudi drugi. Gostje smo kot ena
družina in prizanesljivo gledamo
tudi na morebitne spodrsljaje.
Ptujske toplice bi priporočila
vsakomur, ki potrebuje počitek,
mir in zdravstvene storitve. Tega
ne govorim na pamet, to so mi
»povedale« izkušnje. Se bom
prišla,« nam je ob koncu zaupala
Marija Trstenjak, teta znanega
Ptujčana Tinčka Ivanuše.
MG
Termalna voda v Ptujskih to-
plicah je natrijeva hidrogenkar-
bonatna akratoterma (32 stopinj
Celzija), ki s svojimi balneološki-
mi lastnostmi pomaga pri zdra-
vljenju degenerativnih revmati-
čnih obolenj (obolenj hrbtenice
in sklepov ter stanj po poškod-
bah in operacijah na gibalnem
aparatu). Terapijo določa zdrav-
nik ~ fiziater. Za normalen po-
tek zdravljenja pa skrbijo za to
usposobljeni fizioterapevti in
drugo medicinsko osebje.
Koncert iz naših krajev
V neznatni vasici Obrez v kra-
jevni skupnosti Središče ob Dra-
vi, ki svoj čas ni bila označena na
zemljevidu, kot je zapisal o kraju
sedaj že pokojni profesor France
Borko, je bilo v nedeljo 22. okto-
bra, popoldne resnično veselo.
Ob treh velikih kombijih RTV
Ljubljana, dveh ansamblih —
Ptujskih pet in Slovenija, lepo
oblečenih domačih pevkah, čla-
nicah KPD Svoboda iz Obreza,
je lahko že naključen obiskova-
lec, če ne bi pred tem videl lepih
in velikih plakatov, ki so vabili v
Obrez, vedel, da se tod dogaja
nekaj posebnega. Radio Ljublja-
na, uredništvo razvedrilnega pro-
grama, in KPD iz Obreza sta pri-
pravila koncert iz naših krajev.
Celotna oddaja je bila posve-
čena vinu, trgatvi, martinovanju,
moštu in vsem prijetnim ter vese-
lim rečem, ki nastajajo z vinom
in ob vinu. Boris Kopitar, ki je
oddajo povezoval, je znal celo
pravilno i/govoriti Obrez in
Obrezani. Za veselje so poskrbeli
Tilika Kolarič iz Obreza ter Iča
Putrih in Marjan Roblek-Matevž
iz Ljubljane. Tilika je bila še po-
sebej originalna in je sicer zgo-
vornega Borisa Kopitarja spra-
vljala v zadrego, tako da nisi več
vedel, ali sprašuje Tilika ali Bo-
ris.
Oba ansambla, Slovenija in
Ptujskih pet, sta se še posebej
potrudila in obiskovalcem, ki pa
jih je bilo tokrat zaradi izredno
lepega vremena in spravila polj-
ščin nekaj manj, kot je to običaj
za Obrez, pričarala vso lepoto
domače zabavne glasbe. Nič
manj se ni izkazala skupina ljud-
skih pevk, ki se je predstavila z
bojevito vaško himno »Mi smo
iz središke fare, rihtarije ober-
ške ...«, nadaljevala pa s števil-
nimi lepimi domačimi vižami, ki
pojejo o vinu, veselju, Jeruzale-
mu, obloženem trsu in še o čem.
Gost prireditve je bil znani vi-
nogradnik Stanko Curin s Koga.
Povedal je, da se letošnja vinska
letina po količini ne more pri-
merjati z drugimi, mogoče pa bo
kvaliteta dobra.
Kaj vse se dogaja ob martino-
vem, ko bo ta oddaja tudi na
sporedu Radia Ljubljana sta v
slikoviti besedi (ne sicer prieški)
povedala Iča Putrih in Marjan
Roblek-Matevž. Nista izpustila
niti obreških posebnosti in tako
sta do solz nasmejala občinstvo.
Vida Topolovec
Foto: Vera Lazar
Skupina domačih pevk iz Obreza je vse razveselila z domačo — vaško
himno
Tilika Kolarič poklanja ob koncu oddaje uredniku razvedrilnega pro-
grama Kajetanu Zupanu simbol Priekije — klopotec
TEDNIK ~ ^- november 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 7
40. obletnica ustanovitve GD Sela
ODMEV
Redno čitam ptujski Tednik, v njem je bila
ojavljena zelo skromna slika in ^elo skromen
članek o delu in požrtvovalnosti selških gasil-
cev. Mislim, da so ti ljudje, ki živijo v Selih,
to je vasi, ki spada v krajevno skupnost Dole-
na, skromni, vendar tudi se čutim prizadeto,
da ni mogel tov. M. Ozmec, novinar z radia
in Tednika Ptuj, napisati o teh delavnih lju-
deh nekoliko več. Morda ni bilo prostora ali
pa tudi gasilci sami niso imeli denarja za vsaj
daljši članek, če je že slika slaba in motna, da
komaj koga prepoznaš.
Res, G D Sela je bilo ustanovljeno pred 40
leti. Že takrat so gotovo imeli težave z denar-
jem in leta so se težko prebijali, pač ker ni bi-
lo denarja. Vendar rečem vam pa lahko: de-
lavni pa so bili in mislim, da bodo še naprej.
Hočem samo povedati, da je bil gasilski
dam gotov že skoraj pred letom dni. Samo
funkcionarji v KS Dolena so pač rekli, da naj
bi bila slovesnost za naš krajevni praznik, ki
ga pa letos v naši KS Dolena niti praznovali
nismo. Vsaj kolikor je meni znano. Prav in le-
po, ker so bili ljudje v Halozah menda v ti-
stem času res prizadeti; no, in tako se je praz-
novanje venomer odlagalo.
Moram povedati, da imamo v vasi Sela
mnogo gasilcev in gasilk. Lepo in prav bi bi-
lo, da bi bili vsaj na sliki vsi, pa četudi slabi;
če so bili dobri za delo, naj bi bili dobri tudi
za sliko in objavo v ptujskem Tedniku, seve-
da pa posebej slika z ustanovitelji društva, ki
se na sliki v Tedniku z dne 5. oktobra 1989
ne vidijo. Kje pa so mladinci, saj so oni tudi
delali, hodili na vaje in seveda na gasilska
tekmovanja! Kje so še gospodinje, ki so več-
krat pripravile kosila za vso gasilsko oziroma
delovno ekipo (skupino)! Ja, srce me je zabo-
lelo, ko sem zagledal ta skromni posnetek.
Seveda tov. M. Ozmec ne more vedeti vsega,
če ni človeka, ki bi mu kaj pravega povedal,
da pa bi morda povprašal Herberta Soreca,
ki je bil tudi prisoten pri ustanovitvi in je bil
dolgoletni predsednik GD Sela, pa se ome-
njeni tovariš ni spomnil.
Res, pohvaliti velja vse ljudi v vasi Sela;
radi delajo, skoraj ponoči in podnevi; ker pa
ta članek govori o GD Sela, mislim, da je pač
pohvala napisana in namenjena vsem gasil-
cem vasi Sela.
Seveda so se slavja udeležili tudi sosednji
gasilci: s Turnišč, iz Podlehnika, Leskovca,
Tržca, pač iz tistih G D, s katerimi ima tudi
G D Sela tesnejše stike.
Posebno bi še pohvalil predsednika dru-
štva Maksa Coha, ki je vložil precej truda za
obnovo gasilskega doma, potem Stanka Oro-
viča, podpredsednika društva Jelko Kozel,
Danico Koletnik, Tiliko Vidovič, Miha Selin-
ška in še celo vrsto drugih gasilcev. Zbirališ-
če in rajanje na veselici z dobrim ansamblom
je bilo pred gasilskim domom in domom kra-
janov v Selih. No, ta skromni članek prispe-
vam za G D Sela.
Morda je bila napaka v tem, ker niso gasil-
ci naredili slavnosti, ki je bila v nedeljo že
dopoldan, morda s kakšnim kratkim gasil-
skim tekmovanjem, vendar gotovo spet ni bi-
lo denarja, da bi pogosrili tekmovalce. Sicer
pa se bomo morali v današnjih časih naučiti
vsi skupaj na skromnost, kakršno je pripravi-
lo G D Sela ob svoji 40. obletnici.
Vsem gasilcem vasi Sela želim še mnogo
delovnih uspehov in hitro pomoč pri vseh ne-
srečah.
Dopisnik S. S.
V Slovenski Bistrici vse v
znamenju malega
Borštnikovega srečanja
21. vinotoka, na dan svete Uršule, ki med drugim napoveduje, če lahko ver-
jamemo starim vremenskim prerokom, kakšna bo zima, se je v šmarski šoli na
Pohorju sprehajal Vodovnikov Juri.
Bil je eden tistih prelepih jesenskih večerov, prej topel kot hladen, ko so
zvezde sijale čisto blizu, da bi jih lahko sklatil z roko. Zdelo se je, da se je čas
obrnil za sto let nazaj, ko je na oder v šmarski osnovni šoli stopil igralec DPD
Svobode iz Slovenske Bistrice Marko Cvahte, oblečen v nošo pohorskega kme-
ta. Iz njega je spregovoril Jurij Vodovnik, samorastnik, mežnar, revež in poseb-
než s Pohorja. Ljudje so ga nadvse toplo sprejeli in z njegovim nastopom se je
pričelo Malo Borštnikovo srečanje v občini Slovenska Bistrica.
Govornik je bil Tone Partljič, podpredsednik Borštnikovega srečanja. V
svoj nagovor je vpletel najbolj udarne misli Milana Kučana o samozavedanju
Slovencev, dodal pa tudi nekaj svojega, hudomušno-resnega, kar Tone še pose-
bej dobro zna. Ob tej priložnsoti so prodajali tudi knjigo o Juriju Vodovniku, ki
jo je spisal režiser monologa Branko Gombač.
V nedeljo so v Studenicah, na prijazni Kidričevi kmetiji, nastopili štirje do-
bitniki zlatega Borštnikovega prstana Polde Bibič, Štefka Drolčeva, Angela Jen-
čič-Jankova in Maks Furjan. Za žlahtne besede ni pomemben prostor, da bi se-
gle do srca, temveč ljudje, ki te besede podajajo in jih spremljajo. To so čutili
tudi obiskovalci Malega Borštnikovega srečanja v Studenicah. Ko pa so se
igralci s kozarcem mošta, kosom kruha ali gibanico pomešali med ljudi, je na-
stal resnično pravi ljudski praznik, ki ga bodo ljudje pomnili dolga leta.
Z Vodovnikovim Jurijem se je Marko Cvahte, ki je na Šmartnem požel ve-
lik aplavz, predstavil v ponedeljek v domu upokojencev Slovenska Bistrica, no-
coj pa bo predstava v osnovni šoli Kabelj na Pohorju. Sklepna prireditev bo v
soboto zvečer v osnovni šoli Trnje na Pohorju.
Učenci osnovnih šol občine Slovenska Bistrica so si v tem tednu ogledali J.
Swirta Guhveijeva potovanja v izvedbi drame SNG iz Maribora.
Vida Topolovec
Nismo ostali sami
Nesreča nikoli ne počiva. Letos se je zgrnila nad Haloza-
mi. Žalosten je pogled na gola rebra, ki so ostala brez zemlje.
Hvaležni smo za solidarno pomoč, ki prihaja z vseh strani Slo-
venije.
Do sedaj so nam pomagali delovni ljudje in občani ter
učenci in učitelji naslednjih krajev: Hajdina, Pimiče pri Lju-
bljani, Gorenji Logatec, Dolenji Dogatec, Rovte, Brestanica,
Cepovan in Artiče.
Se enkrat — hvala vsem!
Učenci in delavci
OŠ Leskovec pri Ptuju
IZ RADIOKLUBA DUŠANA KVEDRA-TOMAŽA
Začel se je tečaj za
radioamaterje
v ptujskem radioamaterskem klubu se je začel tečaj za mlade ra-
dioamaterje in ti bodo čez štiri mesece postali operaterji razreda C.
To jim bo omogočilo delo na klubski radijski postaji ter vzpostavitev
radioamaterskih zvez z radioamaterji celega sveta. Začetnikov je oko-
li deset. Pretežno so to učenci sedmega in osmega razreda.
Kot je dejal Mladen Bano, ki vodi tečaj, bo to prava osvežitev za
radioklub, ki ima sedaj čez osemdeset članov, žal zelo malo mladih.
Delajo v glavnem na entuziazmu članov kluba, medtem ko je pomoč
od drugod zanemarljiva.
Radioamaterski klub Dušana Kvedra-Tomaža je eden najstarejših
v Sloveniji. Zasnovan je bil 1954. leta, torej letos slavi petintrideseto
obletnico obstoja. Člani so se udeleževali več družbenih akcij. Pose-
bej bi omenili zbiranje mladih, ki imajo radi tehniko. Tudi ta tečaj
ima takšno vlogo, za včlanjevanje pa še vedno ni prepozno. Kdor želi,
se lahko vsak petek oglasi ob devetnajsti uri v prostorih kluba v Cuč-
kovi 1.
Borislav Durdevič
QSL kartica kluba — zveza z jordanskim kraljem, ki je tudi radioama-
ter
Novo avtomobilsko dvigalo
Delavci ptujske komunale bodo odslej veliko lažje opravljali vsa ležji dela
pri vzdrževanju javne razsvetljave in druga opravila v višini do 12 metrov. Toli-
ko namreč znaša delovna višina novega avtomobilskega dvigala z delovnim ko-
šem, ki so ga ta ponedeljek predstavili javnosti v novem naselju KS Borisa Zi-
heria v Ptuju. Zagotovo ga bedo lahko tudi konstno uporabili za obrezovanje
višjih dreves, za dekoracijo mesta, po potrebi pa tudi za pomoč v izjemnih pri-
ložnostih, kot so recimo manjši požari ipd.
Kot smo izvedeli, je novo avtomobilsko dvigalo veljalo blizu 150 milijo-
nov, sredstva pa so zagotovili iz prispevka za vzdrževanje objektov in naprav
skupne rabe. —OM
Novo avtomobilsko dvigalo — izdelek mariborskega TA!Vf-a — je v pri-
merjavi s svojim predhodnikom (delovna višina 9 m) pravi orjak. (Foto:
M. Ozmec.)
Ježek, ježek, gozdni dedek, dober dan ...
Imate radi ježka? Seveda, saj je tako ljubka in tudi koristna žival. Radi jih
imajo otroci in jih poskušajo tudi udomačiti, vendar se ne dajo. Nekaj časa živi-
jo lepo mimo v vrtovih, potem pa pobegnejo na svobodo. To se zgodi še pose-:
bej takrat, ko je ježek sam.
V Osluševcih 99 a v krajevni skupnosti Podgorci sta bratca Primož in Iztok I
Korpar za hišo med hlodi našla celotno ježevo družino: mamo ježevko, očeta'
ježa in tri ježke. Čuvala sta jih, da se jim ne bi kaj zgodilo in da ne bi ušli. Ne
vemo sicer, ali jih sedaj še imata ali pa je katera od petih živih bodičastih igračk
pobegnila. Tekst: Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Primož in Iztok ob domači hiši skrbno čuvata ježevo družino.
Društvo prijateljev mladine že razmišlja o dedku Mrazu
Kaj ponuditi otrokom ob novem letu
Morda je o tem še prezgodaj razmišljati, toda če želimo, da bo bli-
zu 5000 predšolskih otrok v ptujski občini imelo dedka Mraza, kot se si-
ka, ki bo ostal še nekaj časa v spominu, je čas kar pravšnji, saj pripraviti
ob novem letu poleg obdarovanja otrokom še kaj več niso mačje solze.
In kaj naj bi bilo to nekaj več? Posebna ponudba na Trgu mladinskih
delovnih brigad, ki naj bi bil tudi posebej za to okrašen, lutkovne igrice,
čarovniki, plesalci, gledališke predstave, koncerti in še kaj.
Pri Društvu prijateljev mladine razmišljajo, da naj bi tiste dni, ko
bo prihajal na ptujske ulice dedek Mraz, bila vsak dan tudi kakšna kul-
turna, zabavna prireditev, na katero bi dedek Mraz povabil otroke. Vsi
otroci pa naj bi bili tudi obdarovani. Za takšno organizacijo in za darila
v vrednosti 200 tisočakov na otroka bi potrebovali poldrugo milijardo
dinarjev. V občini imamo samoupravni sporazum, ki naj bi zagotavljal
denar za te aktivnosti, pa je prispevek po delavcu tako nizek — 600 di-
narjev, da je kakršnokoli razmišljanje o tem, da bi lahko izpeljali pred-
videni program, že vnaprej obsojeno na neuspeh. Zato predlagajo, da
bi zaposleni namenili vsaj 50.000 dinarjev po zaposlenem, torej vred-
nost dveh kilogramov kruha. Smo in bomo pripravljeni nameniti za
otroke ob prehodu starega v novo leto toliko (beri: tako malo) denarja?
NaV
KAJ VEŠ O PROMETU
Tudi tokrat zmagala OŠ Franca Osojnika
Osnovna šola Franca Osojnika v Ptuju je bila gostitelj tradicionalnega ob-
činskega tekmovanja ekip osnovnih in srednjih šol pod naslovom Kaj veš o iho-
metu.
V konkurenci osnovnih šol je sodelovalo 15 ekip, žal pa se tekmovanja niso
udeležili iz OŠ Destrnik, Gorišnica in Leskovec. Tudi letos so največ znanja v
pisanju testov o cestnoprometnih predpisih, v ulični in spretnostni vožnji poka-
zali pionirji iz OŠ Franca Osojnika. Med posamezniki pa se je najbolje odrezal
Mitja Mahorič.
V konkurenci srednjih šol so sodelovale le 4 ekipe, najboljše rezultate pa
so dosegli dijaki iz naravoslovno-matematične usmeritve. Največ točk med po-
samezniki pa si je prislužil Marjan Milošič iz Ekonomske srednje šole Ptuj.
Člani strokovne komisije so po rezultatih ugotavljali, da sta znanje in
spretnostna vožnja učencev dosegla precejšen napredek. V primerjavi s tekmo-
vanji v minulih letih so tekmovalci pokazali precej več znanja, kar je razveselji-
vo. Pokrovitelj tekmovanja je bilo ZŠAM Ptuj. bogate nagrade pa so prispevali
KK, Emona-Merkur in MIP Ptuj.
-OM
Zmagal Simič, najboljši domačin Bohak
Na 4. turnirju v aktivnem šahu, katerega organizatorje bilo ŠD Ptuj, je so-
delovalo 18 igralcev. Zmagal je Dragan Simič, član Sp. Polskave, s 6 točkami, 2.
je bil Marko Novačan 5,5, 3. Suad Osmanbegovič 5,5 itd. Najboljši domačin je
bil Janko Bohak, ki si je skupaj s Habjaničem delil 4. do 5. mesto.
Podpredsednik regionalne šahovske zveze Maribor, član ŠD Ptuj, je naj-
boljšim trem podelil bogate knjižne nagrade, ki jih je prispeval organizator tur-
nirja. Najboljši trije domačini, člani ŠD Ptuj, pa so prejeli prav tako knjižne na-
grade, ki jih je prispeval RENT-A-CAR »CAISSA«. Danilo Polajžer. Ptuj.
V skupnem seštevku vseh štirih turnirjev še naprej vodi Suad Osmanbego-
vič s 53 točkami, s čimer si je praktično že zagotovil naslov najboljšega v aktiv-
nem šahu za leto 1989. Sledijo Novačan 32. Cander 27 itd.
Naslednji, zadnji turnir v okviru ciklusa petih turnirjev aktivnega šaha za
leto 1989 bo 17. in 18. novembra v organizaciji ZŠK Maribor.
Silva Razlag
8 — ZA KRATEK ČAS
2. november 1989 - TEDNIK
Dober den! Toto pismo sem vam pisa pred dnevom mrtvih, pred
spominom na vse tiste, ki so bili in jih nega več med nami. Z Mico
sma bla včeraj na domočem britofi in malo obujala spomine ob po-
gledi na imena in priimke tistih, ki sma jih poznala, pa so se prehitro
poslovli od nas. V mislih vidiš sorodnike, prijatelje, znonce in si mi-
sliš: Eh, saj se bomo prej ali slej srečali tam doli v tisti črni žemljici.
Clovik pač ob tokšnem razmišlaji ugotovi, da je resen samo en mali
proh in se tudi v proh povrne. Ostone spomin na tebe, tu in tam pa še
kokšna rožica in svečka v spomin. Tisoče svečk je gorelo tote dni na
pokopališčih in grobovi so se ovenčali z lepimi rožicami. Saj nič ne
rečem, to je lepo in prav, samo še boj prav bi bilo, če bi vso toto cvet-
no in svečno razkošje razporedli na celo leto, bi bilo še dosti lepše.
Saj se zgodi, da včosik celo leto rose na kokošnem boj zapušenem
grobeki vejka trova, celo leto ne gori nibena svečka, razen za den mrt-
vih. Resen je, ke svečke in rože mrtvim čista nič ne hasnejo, pač pa se
z njimi bahamo samo živi. Resen pa je tudi, da so tudi mrtvi vredni
pozornosti, če že ne zavolo drugega pa vsaj zato, da se spunimo, kak-
šna usoda čoka tudi tiste, ki še po zemlji hodimo.
Pa bodi zadosti o mrtvih, poglednimo, kaj se med živimi dogoja:
cene, seveda vejkše, nas iz dneva v den boj za šijak grobijo. Toda mi
Jugoslovani se ne damo. Fabrika novaca radi sa punom parom in ku-
mer folga tiskati toti, kak moj sosid Juža provi, toaletni papir.
Tak, pa naj bo zadosti za gnes. Z Mico vama vsem brolcom in
brolkam, v domovini in tujini želima še naprej lepo jesen. Pa saj vete,
kak provi pregovor, da za suncom posije dež in za dežom drgoč sun-
ce. Za žalostjo veselje in za veseljom žalost. Mi pa bodimo veseli.
Vaš še živi in veseli LUJZEK.
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 2. novembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 URICA DO-
MAČIH.
PETEK, 3. novembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Za konec ted-
na, V vrtu — vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 4. novembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes,
zabavna glasba. j
NEDELJA, 5. novembra: 11.00 Tedenski pregled, obvestila, Iz
uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00
Opoldanski koncert. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal-
cev.
PONEDELJEK, 6. novembra: 17.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po že-
ljah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Kultura,
Dogodki orek vikenda. Šport — vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 7. novembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Pogovor o ...,
Vprašanja in odgovori, iz delovnih kolektivov — vmes domača zaba-
vna glasba.
SREDA 8, novembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Oddaja za
mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 27. OKTOBRA
LJ I: Iv mozaik: 10.10 Tednik.
11.00 D. Vasiliu: Sofija Kovalevska,
sovjetska nadaljevanka, 1/3. 12.15
Kronika Borštnikovega srečanja, po-
novitev. 15.55 Žarišče, ponovitev.
16.30 Tv dnevnik i. 16.45 Poslovne
informacije. 16.50 Tv mozaik: Ted-
nik. 17.40 Spored za otroke in mlade.
17.40 Nejc in Tina v etnografskem
muzeju. 18.20 Prgišče priljubljenih
pravljic; Lenuh Poležuh, 8. oddaja.
18.35 A. Lindgren: Pika Nogavička,
švedska nanizanka, 6/21. 19.05 Ri-
sanka. 19.12 Tv okno. 19.17 Naše ak-
cije. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Po sto-
pinjah, angleška dokumentarna seri-
ja, 3/9. 21.00 Kriminalna zgodba, 20.
— zadnji del ameriške nanizanke.
21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Obraz za
film, zabavnoglasbena oddaja. 22.50
Dečki iz Brazilije, ameriški film.
U II: 17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi. 19.00 Domači an-
sambli: Ansambel Marela, ponovitev.
19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30
Večer kraljevega baleta v Londonu.
21.50 Satelitski programi — poskusni
prenosi.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30 Siam-
ska dvojčka, serija za otroke, 4/5.
9.00 Šolski program: Otrok, šola,
dom, kontaktna oddaja za dijake.
10.30 Poročila. 10.35 Šolski program:
Velikani svetovne književnosti: A.
Malraux; Risanka; Mali program;
Urbanizem; Risanka; Dežele in lju-
dje. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste,
poglejte. 14.10 Lestvica nadrealistov,
zabavna serija TV Sarajevo. 15.10 Po-
ročila. 15.15 Za lahko noč. ponovitev.
17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Siamska
dvojčka, serija za otroke, 4/5. 18.05
Številke in črke, kviz. 18.25 Narodna
glasba. 19.13 Risanka. 19.30 Tv dnev-
nik 2. 20.00 Dvanajst ožigosanih,
ameriška nadaljevanka, 8/12. 20.55
Zabavnoglasbena oddaja. 21.25 Tv
dnevnik 3. 21.45 Kulturni magazin.
22.45 Informativna oddaja za goste iz
tujine. 22.50 Za lahko noč: Dobra na-
da, 12. in 13. del francoske nad.; Naj
bo ljubezen, angleška humor, serija.
SOBOTA, 28. OKTOBRA
LJ I: Otroška matineja: 8.10 Rado-
vedni Taček: Kuhalnica. 8.30 Lonček,
kuhaj: Pohorska omleta. 8.40 Prgišče
priljubljenih pravljic: Lenuh Poležuh.
9.00 1000 Idej za naravoslovce: Poto-
ki, 3. oddaja. 9.20 Pravljičar, ameri-
ška nanizanka, 8/9. 9.40 Ex libris:
150 let fotografije. 10.40 Mednarodna
obzorja, ponovitev. 14.00 Druga god-
ba '89: Trevor Watts Moire Music,
ponovitev 1. oddaje. 14.30 Vozači, če-
škoslovaški mladinski film. 15.55 Ža-
rišče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1.
16.45 Poslovne informacije. 16.48
Spored za otroke: Zbis: L. Suhodol-
čan: Pajac. 17.00 Zagreb: DP v košar-
ki — Cibona—Crvena zvezda, pre-
nos. 18.30 Na pragu 21. stoletja, av-
stralska dokumentarna serija, 7/17.
19.00 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.30
Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žre-
banje 3 X 3. 20.30 Kolo sreče. 22.05
Tv dnevnik 3. 22.20 J. Lawson: Vrtni-
ce so za bogate, ameriška nadaljevan-
ka, 1/4. 23.10 Krik na pomoč, ameri-
ški film.
U II: 16.00 Satelitski programi —
poskusni prenosi. 19.00 Kako biti
skupaj, oddaja TV Beograd. 19.30 Tv
dnevnik. 20.10 Filmske uspešnice: Ži-
vel je slepar, ameriški film. 22.10 Sa-
telitski programi — poskusni prenosi.
22.50 Športna sobota. 23.10 Evropski
kulturni magazin.
ZG I: 8.50 Tv koledar. 9.00 Izbor
izobraževalnega programa: Poštni na-
biralnik. 9.15 Sedmi kontinent. 9.30
Portret znanstvenika: Rene Descar-
tes. 9.40 KUD »Vatroslav Lisinski« iz
Vinkovcev. 10.00 Nemščina. 10.30 He
Man in gospodarji vesolja, risanka.
10.55 Rezerviran čas. 12.05 Dvanajst
ožigosanih, ameriška nadaljevanka,
8/12. 13.00 Družinski magazin. 14.30
Ljubimec publike, sovjetski mladin-
ski film. 16.00 Sedem tv dni. 16.45 Tv
dnevnik I. 17.00 Narodna glasba.
17.30 Tv drama, ponovitev. 18.30 Te-
leobjektiv, dokumentarna oddaja.
19.15 Vreme. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.15 Pozitivna ničla, humoristična
serija, 1/6. 21.15 Harper, ameriški
film. 23.10 Tv dnevnik 3. 23.25 Infor-
mativna oddaja za goste iz tujine.
23.30 Noč in dan: Murphy Brown,
ameriška humor, serija; Betonska
kavboja, ameriška nadaljevanka; Afe-
ra Franchise, angleška nadaljevanka.
1.30 Poročila.
NEDELJA, 29. OKTOBRA
LJ I: 8.55 Otroška matineja: Živ-
žav, 44. oddaja. 9.45 A. Lindgren: Pi-
ka Nogavička, švedska nanizanka,
ponovitev 6. dela. 10.10 Po belih in
črnih tipkah: Slovenska klavirska
glasba, 5. oddaja. 10.40 J. Lawson:
Vrtnice so za bogate, ameriška nada-
ljevanka, pon. 1/4. 12.00 Kmetijska
oddaja TV BG. 13.00 J. Binder: Hou-
ston — legenda Teksasa^ ameriška
nadaljevanka, 3/3. 13.55 Živel je sle-
par, ponovitev ameriškega filma.
15.55 Brazde vzdržljivosti, sklepna
oddaja. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Po-
slovne informacije. 16.50 Ena kuha,
druga ne, amer. film. 18.30 Kronika
Borštnikovega srečanja. 18.45 Risan-
ka. 19.00 Tv mernik. 19.15 Tv okno.
19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo ted-
na. 20.20 M. Šečerovič: Tovarišica
ministrica, humoristična nadaljevan-
ka TV BG, 4/7. 21.15 Zdravo. 22.45
Poročila.
LJ 11: 10.00 Danes za jutri - za
JLA, in Vrnitev odpisanih, nad. TV
BG 9/13. 13.30 Športno popoldne.
19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Da ne bi
bolelo: Nega nog, 4. oddaja. 20.15
Potovanja po velikih železnicah sve-
ta, angleška dokumentarna serija,
6/7. 21.05 Infiacija nekega nasmeha,
dokum. oddaja. 21.50 Športni pre-
gled. 22.20 Satelitski programi — po-
skusni prenosi.
ZG I: 9.20 Poročila. 9.30 Nedeljski
program za otroke. 12.00 Izobraževal-
na oddaja. 13.00 Hči morskih valov,
serijski film, 4/6. 13.50 Nedeljsko po-
poldne. 16.30 Potopis. 17.05 Igrani
film. 18.45 Risana serija. 19.08 Tv sre-
ča. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Balkan
ekspres, dramska serija, 3/10. 21.00
Igrani film. 22.30 Tv dnevnik. 22.50
Informativna oddaja za goste iz tuji-
ue. 22.55 Noč in dan. 0.55 Poročila.
PONEDEUEK, 30. OKTOBRA
U 1: 10.10 Mozaik: Utrip. 10.25
Zrcalo tedna. 10.40 Tv mernik. 10.55
Oči kritike. 11.25 Moški, ki mi je všeč,
francoski film. 16.45 Poslovne infor-
macije. 16.50 Mozaik, ponovitev:
Utrip. 17.05 Zrcalo tedna. 17.20 Da
ne bi bolelo: Nega nog, 4. oddaja.
17.40 Oči kritike. 18.15 Spored za
otroke in mlade. 18.15 Radovedni Ta-
ček: Konja. 18.25 1000 idej za nara-
voslovce, 4/4. 19.05 Risanka. 19.15
Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05
Maribor: Borštnikovo srečanje, pre-
nos. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.20 Po be-
lih in črnih tipkah: Slovenska klavir-
ska glasba, 8. oddaja.
LJ II: 16.30 Satelitski programi —
poskusni prenos. 17.50 Konfekcijska
industrija Slovenije gre v korak s ča-
som, izobraževalna oddaja. 18.15 Svet
športa. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Ža-
rišče. 20.30 Drobno gospodarstvo:
Veliki in mali, izobraževalna oddaja,
2/4. 21.00 Svet na zaslonu. 22.25 Sa-
telitski programi — poskusni prenosi.
ZG 1: 8.25 Tv koledar. 8.30 Dositej
Obradovič, oddaja za otroke. 8.45
Oddaja za otroke. 9.00 Šolski pro-
gram. 10.30 Poročila. 10.35 Šolski
program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli
ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15
Noč in dan, ponovitev. 17.15 Tv
dnevnik 1. 17.35 Izobraževalna odda-
ja. 18.05 Številke in črke, kviz. 18.25
Dokumentarni program. 19.13 Risan-
ka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Povsem
nenavadna zgodba, drama. 21.15 Re-
sna glasba 22.20 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 22.25 Noč in dan.
0.25 Poročila.
TOREK, 31. OKTOBRA
LJ I: 10.10 Ko se korenin zavemo,
3. oddaja. 11.10 Angleščina, 23. lekci-
ja. 15.35 Tuji jeziki, ponovitev: An-
gleščina, 23. lekcija. 15.55 Žarišče,
ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50
Mozaik: Šolska TV, ponovitev — Ko
se korenin zavemo, 3. oddaja. 17.55
Spored za otroke in mlade: Lonček,
kuhaj — Ocvrta zelenjava. 18.05 Po
sledi ptice Dodo, 7. oddaja TV SA.
19.05 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.20
Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.05 R. Rose: Pravila zakonskega ži-
vljenja, ameriška nadaljevanka, l/4._
20.55 Gostje melodij morja in sonca
'89. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.0 Tv most.
U II: 17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv
program. 19.00 Mladinski pevski fe-
stival Celje, 5. oddaja. 19.30 Tv dnev-
nik 2. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje
lota. 20.35 Umetniški večer: Abel
Gance — Car dinamita in Austerlizt,
franc.-amer. film
ZG I: 8.25 Poročila. 8.30 Oddaja za
otroke. 9.00 Šolski program. 10.30 Po-
ročila. 10.35 Šolski program. 12.30
Poročila. 12.40 Prezrli ste, poglejte.
15.10 Poročila. 15.15 Noč in dan, po-
novitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35
Oddaja za otroke. 18.05 Številke in čr-
ke. 18.25 Znanost. 19.30 Risanka.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 žrebanje lo-
ta. 20.05 Igrani film. 21.40 Tv dnevnik
3. 22.00 Tv most. 23.30 Informativna
oddaj? za goste iz tujine. 23.35 Noč
in dan. 1.35 Poročila.
SREDA, 1. NOVEMBRA
LJ I: 9.00 R Kovač: Kaj mora sova
opraviti jeseni. 9.25 Ake in njegov
svet, švedski film. 15.55 Žarišče, po-
novitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Po-
slovne informacije. 16.50 Mozaik, po-
novitev: Infiacija nekega nasmeha,
dokum. oddaja. 17.35 Svet na zaslo-
nu. 18.2D Spored za otroke in mlade:
Zbis — Kdo je napravil Vidku srajči-
co. 18.35 B. A. Novak: Mala in velika
luna, adaptacija gledališke predstave,
1/3. 19.05 Risanka. 19.15 Tv okno.
19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnev-
nik 2. 20.05 Temna zmaga, ameriški
film (čb). 21.50 Tv dnevnik 3. 22.05
Informativna oddaja za goste iz tuji-
ne. 22.10 Svet poroča.
LJ II: 17.00 Satelitski programi —
poskusni prenosi. 19.00 Kvaliteta ži-
vljenja: O kvaliteti življenja danes in
tukaj, izobraževalna oddaja, 1/5.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Pogledi.
21.00 Športna sreda.
ZG 1: 8.15 Poročila. 8.20 Tv kole-
dar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šol-
ski program. 10.30 Poročila. 10.35
Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40
Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila.
15.15 Noč in dan, ponovitev. 17.15 Tv
dnevnik 1. 17.35 Oddaja za otroke.
18.05 Številke in črke. 18.25 Doku-
mentarni program. 19.13. Risanka.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Filmski ve-
čer: igrani film. 22.35 Tv dnevnik 3.
22.55 Informativna oddaja za goste iz
tujine. 23.00 Noč in dan. 1.00 Poroči-
la.
ČETRTEK, 2. NOVEMBRA
U I: 10.10 Mozaik: Šolska TV -
Slovar arhitekture: Arhitektura in
druge umetnosti, 9. oddaja. 10.40
Uporab la umetnost, 4. oddaja. 11.10
Drobno gospodarstvo: Veliki in mali,
ponovit"v 2. dela izobraževalne odda-
je. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Poslovne
informacije. 16.50 Mozaik: Šolska
TV, ponovitev. 16.50 Slovar arhitektu-
ri: Arhitektura in druge umetnosti, 9.
oddaja. 17.20 Uporabna umetnost, 4.
oddaja. 17.50 Drobno gospodarstvo:
Veliki in mali, izobraževalna oddaja,
2/4. 18.20 Spored za otroke in mlade:
Ciciban, dober dan. 18.40 Pravljičar,
ameriška nanizanka, 9/9. 19.05 Ri-
sanka. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je
vedeti, 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 E.
Reitz: Domovina, nemška nadalje-
vanka, 1/11. 22.10 Tednik. 23.00 Tv
dnevnik 3. 23.15 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 23.20 Retrospekti-
va: Komedija na slovenskem odru —
Moliere: Zgrabite Sganareia, 2. del.
U II: 17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi. 18.00 Regionalni
programi TV LJ — studio Ljubljana.
19.00 Alpski gorski gozd, poljudno-
znanstvena oddaja, 1/5. 19.30 Tv
dnevnik 2. 19.55 Premor. 20.00 Žariš-
če. 20.30 Zagrebški solisti. 20.40 Oči
kritike. 21.10 Mostovi. 21.40 Satelit-
ski programi — poskusni prenosi.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30 Oddaja
za otroke. 9.00 Šolski program. 10.30
Poročila. 10.35 Šolski program. 12.30
Poročila. 12.40 Prezrli ste, poglejte.
15.10 Poročila. 15.15 Noč in dan, po-
novitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35
Oddaja za otroke. 18.05 Številke in čr-
ke. 18.25 Serijski film. 19.13 Risanka.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Politični
magazin. 21.05 Zabavnoglasbena od-
daja. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.30 Infor-
mativna oddaja za goste iz tujine.
22.35 Noč in dan. 0.35 Poročila.
TEDNIK ~ ^' november 1989
ZA RAZVEDRILO - 9
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
2. november 1989 - TEDNIK
Milan Romih in Danilo Tič sta
se vrnila s Himalaie
Minuli petek sta se skupaj s peto zagrebško alpinistično himalajsko ekspe-
dicijo vrnila na zagrebško letališče alpinista iz Slovenske Bistnce Milan Romih
in Danilo Tič. Njihov cilj je bil preplezati severozahodno steno najvišje gore
sveta Everesta. Zaradi izreno slabega vremena, ki je bilo v tem delu sveta zad-
njih šest tednov, so se prebili slabih 10(X) metro\ pod vrh gore. Vzpon na sever-
no steno prek velikega kulodarja, je bil v takšnih razmerah nemogoč. Oba mla-
da alpinista ne bosta odnehala in bosta še poskušala osvojiti najvišji vrh sveta.
_ Vida Topolovec
KOŠARKA
Ruše—Ptuj 80:84
V 4. kolu I! ^Kl \/hod so Ptujčani v Rušah zasluženo osvojili nove
točke. Domačini sm in i i t>ul|M nasprotnik v prvem polčasu, odločili so ga v svojo
korist z rezultatom 4U;37. V začetku drugega polčasa so Rujčani z dobro igro v
treh minutah dosegli petnajst zaporednih košev. Rušani nobenega, in povedli
za 12 točk. Z borbeno igro do konca tekme so uspeli zmagati.
Koše so dosegli: Sulic 28, Damiš 18, Ploj 14, Cabrijan 10, Miran Kotnik 8,
Filipič 4 in Pajenk 2.
V soboto se bodo Ptujčani v dvorani Center pomerili z ekipo Slovenske Bi-
strice. Tekma bo ob 19. uri; pričakovati je derbi kola, saj je ekipa Slovenske Bi-
strice edina še neporažena. MG
Drava zmagala v Mariboru
Za pravo presenečenje so poskrbeli nogometaši Drave, ki so po nekaj za-
porednih slabih nastopih tokrat zmagali na gostovanju. V Mariboru so domače-
ga Železničarja premagali z 2:1. Domačini so povedli v 33. minuti, vendar je
Lukas sedem minut kasneje izenačil, zmagoviti zadetek pa je v 74. minuti dose-
gel Sterbal.
V Središču ob Dravi pa sta se pomerili enajsterici Beltinke iz Beltincev in
domačega kluba. Številni gledalci so videli kar pet zadetkov, domačini pa so
tekmo dobili s 3:2. Za domačine, ki so pravo presenečenje prvenstva, so bili
uspešni Rajh, Fafulič in Kosi. Središčani so trenutno na visokem četrtem mestu,
Drava pa v sredini lestvice.
V nedeljo se bo Drava v Ptuju pomerila s Kladivarjem iz Celja (drugouvrš-
čeno moštvo), Središče pa na svojem igrišču s Šmartnim 1. k.
Občinsko tekmovanje Kaj veš
o prometu v Ormožu
v soboto je potekalo v Ormožu občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za
osnovne šole občine Ormož. Draga Krstiča, tajnika sveta za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu pri skupščini Ormož, ki je tudi organizator občinskega
tekmovanja, smo vprašali, zakaj je tekmovanje sedaj v jesenskem času. Povedal
je, da je glavni vzrok obilica raznih tekmovanj ob koncu šolskega leta, kar učen-
ce osnovnih šol še posebej obremenjuje.
Sodelovale so ekipe vseh osnovnih šol občine Ormož, tekmovanje pa je ob-
segalo testiranje na testnih polah z vprašanji o cestnoprometnih predpisih in
ocenjevalno vožnjo s kolesom poni na prometnih površinah in na poligonu.
Tekmovalci so pokazali veliko znanja pri testiranju in vožnji. Ekipna uvr-
stitev je bila naslednja: prvo mesto ekipa osnovne šole Ormož, drugo ekipa os-
novne šole Središče ob Dravi, tretje ekipa osnovne šole Stanka Vraza iz Ormo-
ža, četrto mesto ekipa Miklavža, peto Tomaž in šesto mesto ekipa osnovne šole
Velika Nedelja. Med posamezniki seje najbolje odrezal Jani Antolič iz osnovne
šole Tomaž in bo zastopal občino Ormož na republiškem tekmovanju, ki bo pri-
hodnjo leto spomladi. Drugouvrščeni je bil Borut Prapotnik, tretji pa Vekoslav
Janžekovič, oba iz osnovne šole Središče ob Dravi. Vida Topolovec
JUDO
Gorišnica kroji vrh!
V tretjem kolu prvenstva v prvi republiški ligi judoistov je do velikih
presenečenj prišlo v Gorišnici. Domača ekipa je namreč premagala kar dva
favorita, Iva Rcya iz Celja in drugo ekipo ljubljanske Olimpije. V prvem na-
stopu so domadni po tehničnih točkah 30:19 (sicer 7:7) premagali Jesenice,
nato z 10:4 (33:10) Celjane, ob koncu pa z 10:4 (43:8) še Ljubljančane.
Na turnirju v Ptuju domača Drava ni dovolila presenečenja. V derbiju
kola je najprej z 10:4 (35:13) premagala Mursko Soboto, zatem pa še Len-
davo z 20:4 (40:10) in Triglav iz Kranja s 14:0 (57:0). Drava je po sedmih
nastopih še edina neporažena, Gorišnica pa je šesta. Devetega decembra bo
Drava nastopila v Ljubljani, Gorišničani pa znova v svoji telovadnici.
I. k.
NAMIZNI TENIS
TOP 20 mladink in mladincev
Najbojši slovenski mladinci in mladinke so se na tako imenovanem tekmo-
vanju TOP 20 (nastopa po 20 najboljših) pomerili v Ljubljani in Ptuju.
Na tekmovanju mladink v Ptuju je v prvi skupini zmagala Nišavičeva iz
Hrastnika, Kamičnikova je bila peta, Cerčetova pa sedma. V drugi skupini seje
Mlakarjeva uvrstila na peto mesto.
Na tekmovanju mladincev je Brodnjak v drugi skupini osvojil deveto me-
stefe.,..-....._.............______ ■.....________..........,L.k.
ROKOMET
Od naših ekip je bila v minulem
kolu uspešna le moška ekipa Drave,
ki je zanesljivo dobila derbi s Fuži-
narjem.
ORMOŽ-IUV USNJAR 19:25
(9:11)
številni gledalci so v Veliki Nedelji
videli kakovostno srečanje, v katerem
Ormožu ni uspel veliki met, da bi pre-
magal vodilno ekipo lige. Po začet-
nem vodstvu gostov so se domadni
zbrali in v prvem delu celo izenačili,
na odmor pa sta ekipi odšli z vod-
stvom gostov. V začetku drugega pol-
časa so gostje hitro povedli s petimi
zadetki razlike, vendar so se jim do-
mačini nato po nekaj odličnih obram-
bah Valenka približali na dva zadet-
ka, za kaj več pa jim je zmanjkalo
moči in koncentracije, kar se je lepo
pokazalo pri zastreljanih nasprotnih
napadih. Odlični gostje so to izkori-
stili in zanesljivo zmagali. Usnjar je
mordacelo najboljša ekipa slovenske
lige, zato se poraza Ormožanom ni
treba sramovati. Izkušnja več za na-
slednja srečanja.
Ormož: Gaberc, F. Šandor 2, M.
Ptujski šahisti v pripravah
na republiško prvenstvo
Da bi se šahisti Šahovskega društva Ptuj čim bolje pripravili za
nastop na ekipnem republiškem prvenstvu, ki bo konec novembra v
Slovenj Gradcu, bodo poleg ustaljenih turnirjev (hitropoteznih, akti-
vni šah) in nastopa posameznikov na raznih turnirjih odigrali od 31.
oktobra do 18. novembra devet kol posameznega društvenega prven-
stva za leto 1989.
Pravico nastopa imajo vsi člani društva z najmanj H. šahovsko
kategorijo. Poleg tega 3a postane zmagovalec prvak SD Ptuj za leto
1989, je na turnirju možno osvojiti višjo kategorijo, obenem pa je pr-
venstvo kvalifikacija za sestavo ekipe v naslednjem ciklusu tekmo-
vanj. Direktno pravico nastopa za prvo ekipo pridobita prvo- in dru-
go uvrščeni s tega prvenstva, obenem pa imata tudi možnost igranja
na prihodnjem mednarodnem turnirju 3. kategorije v Ptuju, ki ga bo
§D Ptuj organiziralo v začetku prihodnjega leta.
Redna kola posameznega prvenstva bodo 31. 10., 3., 4., 7., 10.,
14., in 17. II. ob 17. uri ter II. 11. in 18. II. ob 9. uri v prostorih dru-
štva.
Ptujčani ne skrivajo ambicij do osvojitve prvega mesta na repu-
bliškem prvenstvu, kar bi jim omogočilo nastop v 2. zvezni ligi, kjer
so pred leti že uspešno nastopali. Ob izredno močni ekipi Kovinarja
iz Maribora in še katere to ne bo lahko, gotovo pa so Polajžer, Pod-
vršnik, Bohak, Rado BrgJez, Anita Ličina, Narcisa Mihevc, Tatjana
Vaupotič-Košanski ob nekaterih okrepitvah in pomoči drugih igral-
cev sposobni tudi takega podviga. Silva Razlag
Dravi derbi s Fužinarjem
Šandor, Sabo 3, Djermati, Polak 6,
Rajšp 1, Antolič, Potočnjak 1, Zabav-
nik 3, Hedžet 3, Valenko.
DRAVA-BRANIK 19:22 (10:11)
Derbi sosedov so sicer dobile gost-
je iz Maribora, lahko pa bi bilo tudi
obratno in ne bi bilo nobeno presene-
čenje. Tekma je bila namreč vseskozi
izenačena, odločena pa je bila prav
ob koncu, saj je nekaj minut pred
koncem bilo še 19:19. Branik je razo-
čaral. Drava pa t^ ni izkoristila.
Drava: Sitzenfiei, Gomilšek, Šparl,
Farkaš, Malek 1, Korošak, FridI 1,
Mumlek 15, Radanovič, Podpadec,
Horvat, Jurieta.
DRAVA-FUŽINAR 31:18 (12:9)
V prvem polčasu je bila tekma pre-
cej ostra, domačini pa kljub odstotno-
sti Vrtariča v stalnem vodstvu, vendar
se odlepiti niso uspeli. V drugem pol-
času pa je Drava dokazala, da je veli-
ko boljša od Fužinarja, saj ga je po-
polnoma nadigrala. Konec prvega de-
la prvenstva v vzhodni skupini druge
republiške lige bo tako še zelo zani-
miv.
Drava: Matjašič, Kramberger 3,
Bučar 2, Žmavc, Osterc 3, Terbuc 1,
Šimac 3, Celeš, Kelenc 6, Sagadin 10,
Hrupič 3, Koštomaj.
V prihodnjem kolu bodo članice
Drave gostovale v Kočevju, člani Or-
moža v Škofji Loki, v Veliki Nedelji
pa se bodo domad dani v deibiju po-
merili z Dravo.
L k.
Dvojni blok Usnjarja ob strelu F. Šandorja
(Foto: L. Kotar)
TEDNIK - 2- november 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11
Leopoldinih osemdeset let
Te dni je praznovala osemde-
seti rojstni dan Poldka Staničeva
iz Gorišnice. Takoj na začetku
najinega pogovora mi je poveda-
la, da je za prijatelje in znance
Poldka, da pa ji je uradno ime
Leopoldina.
Ko sem minulo nedeljo stopila
v prijetni dom Staničevih v Go-
rišnici, sem se takoj počutila do-
mače, saj velika dnevna soba iz-
žareva toplino, domačnost ob
številnih knjigah, pod katerimi
se šibijo police, časopisih, pove-
čevalnem steklu, s pomočjo kate-
rega z možen Stanetom prebirata
časopise, če je tisk le predroben.
Rojena je bila v Trstu, do prve
svetovne vojne so živeli v Gorici,
kjer so imeli hišo, oče pa je bil v
takratni državni službi. Ko se je
v prvi svetovni vojni bojišče pre-
neslo na Sočo, so jih izselili v
Domžale, kjer je bila skupaj z
mamo in sestro in kjer je končala
tri razrede osnovne šole. V Gori-
co so se vrnili 1919. leta in jo
kmalu tudi zapustili ter se naseli-
li v Mariboru, kjer je oče dobil
službo. Četrtega razreda osnovne
šole ni obiskala, v Mariboru se je
vpisala v petega, nato v takratno
meščansko šolo in potem na dr-
žavno žensko učiteljišče. Maturi-
rala je 1928. leta in bila do po-
mladi prihodnjega leta brez služ-
be. Prvo službeno mesto je bilo v
Pr&kmurju, v Vidoncih pri Gra-
du (prej pri Gornji Lendavi). Šo-
la je bila petrazredna, učencev je
bilo veliko, samo kraj je bil zelo
odmaknjen od večjih centrov.
Tudi stanovanj za učitelje ni bi-
lo, tako so morale tri učiteljice
živeti v eni sami sobi. Vodo so
dobile pri vodnjaku, vse drugo
pa, kot so se znašle.
Ko je beseda nanesla na služ-
bovanje v tistih za nas zelo odda-
ljenih letih, je povedala, da so
vse mlade učitelje — tisti čas jih
je bilo kar precej, saj jih je samo
iz ene generacije prišlo okoli pet-
deset (enako število je prišlo tudi
iz moškega učiteljišča) — maso-
vno pošiljali tja, kamor ni hotel
nihče drug. To je bilo Prekmurje,
in to najbolj zakotni kraji, to sta
bila Kočevsko in Bela Krajina.
Spominja se: ljudje so bili si-
cer zelo dobri, vendar je bil kraj
resnično zelo oddaljen od Mur-
ske, Lendave in drugih krajev,
da je odpotovala iz Maribora
zjutraj ob šesti uri z vlakom do
Murske Sobote, nato čakala na
naslednji vlak proti Hodošu de-
bele tri ure, nato pa še pešačila
uro do kraja svojega službova-
nja. Ce so se napotila v Gornjo
Lendavo v trgovino in na pošto.
so morale pešačiti vsaj debele
pol ure. Tam je ostala polnih se-
dem let.
Z možem Stanetom sta se po-
znala že od prej, poročila pa
1935. leta. Naslednje leto sta se
preselila v Gorišnico in tam žive-
la do začetka druge svetovne voj-
ne. Nato pa so ju poslali (ker sta
oba Primorca) v ljubljansko po-
krajino.
Pred vojno v Gorišnici učite-
ljem ni bilo lahko, težko so se
vključevali v kulturno življenje
kraja, ker je ta trdno držal v ro-
kaj takratni župnik. Kulturno sta
delovala v šoli, kjer so pripra-
vljali razne igrice in vse druge
prireditve.
Med vojno se jima je godilo
enako kot vsemm zavednim Slo-
vencem. Preživljali so se s prilož-
nostnimi deli in tako potem do-
čakali konec vojne.
Takratna slovenska vlada ju je
ponovne poslala v Gorišnico kot
aktivista in učitelja. Mož Stane je
bil do 1948. leta ravnatelj, Pold-
ka pa je poučevala. Ko je Stane
postal šolski inšpektor, je ravna-
teljevanje prevzela Poldka in to
delo opravljala vse do 1969. leta,
ko se je upokojila.
Veliko dela je opravila ob
vsem drugem doma kot mati, go-
spodinja in vzgojiteljica svojih
treh otrok, saj je bila moževa slu-
žba takšna, da je bil bolj malo
doma.
Danes uživate z možem prijet-
no jesen življenja, ob vsem pa že-
lita da bi bila še zdrava. Poldka
je, tako sta v šali dejala, ob bole-
zni srca in še nekaj drugih manj-
ših boleznih dokaj zdrava. Vese-
lita se svojih treh otrok, še naj-
bolj pa petih vnukov, samih
krepkih fantov.
Tudi mi ji želimo ob njenem
visokem jubileju še veliko son-
čnih in prijetnih dni, predvsem,
pa zdravja.
Vida Topolovec
Poldka z možem in družino ob zlati poroki.
Poročilo O zbrani in razdeljeni
pomoči prebivalcem Haloz
Občinska organizacija Rdečega križa Ormož je na seji predsed-
stva 13. julija sklenila, da po krajevnih organizacijah RK in delovnih
organizacijah organizira solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za pre-
bivalce Haloz. Tako je bilo do 10. avgusta zbrano in razdeljeno skup-
no 80.222.820 dinarjev, 2 toni sladkorja, nekaj pohištva, oblačil in po-
steljnine. Denar je bil razdeljen dvema kmečkima družinama, in sicer
štiričlanski družini Marije Vajskopf iz KS Majšperka za nakup pohi-
štva ter družini Krušič-Pulko iz KS Žetale za nakup gradbenega mate-
riala. Poročilo o tem je bilo posredovano javnosti po radiu Ormož in
časopisih Večer in Tednik.
Akcija zbiranja se je po tem datumu še nadaljevala. Dodatno sta
se vanjo vključili še krajevni organizaciji RKS Kog in Velika Nedelja,
kjer so akcijo pričeli pozneje. Denarna sredstva so darovali še: Beo-
grajska banka — enota Ormož, Obrtno združenje Ormož, DSSS Slo-
vin — Jaruzalem Ormož, Obrtna zadruga Progres — Metaloproizvod-
nja Ormož in sklad skupne porabe SO Ormož. Tako je bilo dodatno
zbranih 34.775.000 dinarjev in denar je bil 18. oktobra izročen se-
demčlanski družini Franca Adama iz KS Majšperk, ki se preživlja s
kmetovanjem. Pozneje so bili zbrani še jogiji, posteljno perilo, odeje
in oblačila in to je prejela kmečka družina Rodošek iz KS Podlehnik.
S tem sklepnim poročilom občinska organizacija RKS Ormož kon-
čuje organizirano akcijo zbiranja pomoči za Haloze in se vsem, ki so
kakorkoli z delom, denarjem ali materialom pomagali ter se v organi-
zaciji RKS Ormož pridružili solidarnostni pomoči za prebivalce Ha-
loz, iskreno zahvaljuje.
Sekretarka: Predsednica
Boža ANTOLIČ Gabriela KUHAR
V 24. urah več kot 1000
radijskih zvez
Letošnjega tradicionalnega mednarodnega tekmovanja radioa-
materjev iz vsega sveta se je med okoli 300 slovenskimi radioamaterji
udeležil tudi Mladen Bano, član radiokluba Dušana Kvedra-Tomaža
iz Ptuja. Minulo soboto in nedeljo (28. in 29. oktobra) je neprekinjeno
vzpostavljal radijske zveze s kolegi po vsej zemeljski obli. Tako je v
24 urah vzpostavil več kot 1000 zvez, med njimi velja izpostaviti zvezo
z Novo Zelandijo in Marshallovimi otoki sredi Pacifiškega oceana.
Nedvomno je to za enega najbolj plodnih in uspešnih ptujskih radi-
oamaterjev pomemben uspeh, zagotovo pa stopnička višje v medna-
rodni uveljavitvi Ptuja in naše domovine nasploh. —OM
Mladen Bano v svoji radio amaterski delavnici med tekmovanjem.
(Foto: M. Ozmec.) ,  ,
Les Stopa v tržno gospodarstvo z velikimi koraki
Ije bi bilo zapisati, da je tržno
, lodarstvo že doslej bilo v Lesu
edini in temeljni kamen nadaljnjega
razvoja. Še posebej zadnja tri leta, ko
so se odločili, da izstopijo iz LIK Sa-
vinja na samostojno pot. Ta dan so
tudi proglasili za svoj dan.
Letos so ga proslavili z redno in
svečano sejo delavskega sveta v obno-
^jeni poslovalnici Breg. Z devetme-
sečnimi rezultati so zadovoljni, so
ugotovili, pa čeprav jim sedanja zako-
nodaja ne gre v prid. Kot vse tudi
njih pestijo visoke obresti na zaloge,
plačilni pogoji dobaviteljev, neplača-
ni računi, manj gotovinskih vplačil,
ker se pač način prodaje spremi-
nja...
V zadnjih letih so uspeli utrditi svoj
položaj in vlogo enega največjih oskr-
bovalcev za široko potrošnjo s premo-
gom in drugimi energetskimi viri. Ta-
ko vsak dan prodajo en vlak premo-
ga. Utrdili so vezi z dobavitelji in po-
trošniki. Res pa je, da kupna moč pa-
da in da je bila poslovna odločitev za
oskrbo delovnih organizacij prava;
danes ta del pomeni že 60 odstotkov
prodaje.
Svoje prodajalne, prodajna skladiš-
ča in poslovne enote imajo po vsej Ju-
goslaviji. V občini pa se zavedajo, da
je njihova dejavnost preveč razdro-
bljena, in menijo, da bi kazalo poi-
skati v trgovini kakšno obliko boljše-
ga sodelovanja in povezovanja.
Na splošno je prodaja padla, ven-
dar so kljub temu prav po zaslugi ve-
leprodajo povečali prodajo. Zagota-
vljajo tudi, da nas pozimi ne bo ze-
blo, saj imajo dovolj premoga, obča-
sno je le pomanjkanje rjavih premo-
gov; lignita je dovolj, na zalogi pa
imajo tudi nemške brikete. Je pa zara-
di visoke cene in večje porabe kuril-
nega olja letos manj povpraševanja
po premogu, verjetno tudi zaradi iz-
redno tople jeseni.
Nova zakonodaja o podjetjih nekih
bistvenih sprememb v njihovo organi-
ziranost ne bo prinesla, spremeniti pa
bo potrebno nekatere samoupravne
akte.
V obnovljeni poslovni enoti Breg,
kjer so slavili dan kolektiva, se v zad-
njem času bolj usmerjajo v veleproda-
jo, razširili so svojo ponudbo tudi z
elektromaterialom in drugim tehni-
čnim materialom. Kolektiv poslovne
enote Breg pa je letos prejel za poseb-
ne zasluge pri obnovi priznanje delo-
vne organizacije. Priznanje so prejeli
za svoje delo tudi Franc Pšajd, viliča-
rist. Roman Tement, vodja komercia-
le, in Anton Svenšek, vodja poslovne
enote Kurivo Kidričevo. Prehodno
zastavico za najboljšo prodajalno pa
je letos dobila trgovina Pitomača v
sosednji Hrvaški.
NaV
Les ima svoje prodajalne, prodaj-
na skladišča in poslovne enote v
Novem Sadu (dve), Pitomači,
Doljnem Kraljevcu, Cestici, Lo-
garovcih, predstavništvo v Ljuto-
meru, v Ptuju (Gramat in Breg)
ter v Kidričevem. j
Kribrai križemkražem iz
občine Ihniož
• Minulo soboto je bil v Ormožu v organizaciji OZKO lutkovni seminar,
;^i se ga je udeležilo 55 lutkarjev in njihovih mentorjev iz občine Ormož.
• Letošnje leto ne bo v Ormožu gledališkega abonmaja. Da pa ljubitelji
gledališča ne bi bili prikrajšani, bodo občasno povabili posamezne ansamble, ki
se bodo predstavili z gledališkimi uspešnicami. Prva takšna gledališka predsta-
va bo prihodnji torek, 7. novembra, v dvorani doma kulture v Ormožu v pro-
dukciji Cankarjevega doma iz Ljubljane. Naslov uspešnice je OB LETU OSO-
REJ v režiji Ljuba Kobala, igrata pa Polona Vetrih in Ivo Ban.
• V petek, 3. novembra, organizira OZKO Ormož v okviru programa-
»kulturni potep« ogled baletnega večera Kraljevega baleta z Nove Zelandije v
veliki dvorani Cankarjevega doma iz Ljubljane. Baletni večer je na temo Caria
Goldonija Sluga dveh gospodov in na glasbo Antonija Vivaldija ter v koreogra-
fiji Grev Veeredona. Lahko se prijavite pri OZKO — na njihov telefon — ob
vsakem času.
Vida Topolovec
ČRNA KRONIKA
NESRECA s TRAKTORJEM
Franc Dovečar iz Šardinja, KS Velika Nedelja, je v četrtek, 26.
oktobra, vozil traktor s prikolico po klancu navzdol. Na prikolici sta
se peljala njegova sinova, 13-letni Marko in 9-letni Peter. Med vožnjo
navzdol je Dovečar hotel prestaviti v višjo hitrost, pri tem pa je trak-
tor začel drveti po klancu navzdol in se s prikolico vred prevrnil. Pri
nesreči se je hudo ranil 9-letni Peter, brat Marko in oče Franc pa sta
se le lažje ranila.
UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO
Hotel je preprečiti trčenje in zaradi tega umrl — tako bi na krat-
ko lahko ocenili težko prometno nesrečo, ki se je zgodila v soboto, 28.
oktobra, ob 13.35 v Miklavžu pri Mariboru. Tam namreč na polovici
cestišča polagajo kanalizacijo, zato promet v posamezne smeri ureja-
jo s semaforjem. Tako je tudi v usodnem trenutku stala pred semafor-
jem kolona avtomobilov, ki pa jo je začel po levi strani prehitevati
voznik osebnega avtomobila Zika Zakič iz Vršanov. Z osebnim avtom
mu je tedaj nasproti pripeljal 42-letni Anton Lah iz Starošinc, KS Cir-
kovce. Lah je zapeljal na desno bankino, da bi tako preprečil trčenje.
Toda od tam ga je zasukalo nazaj na levo stran ceste, kjer je trčil v tri
vozila, ki so stala v koloni, v dva tovornjaka in osebni avto. Anton
Lah je bil pri tem hudo poškodovan, prepeljali so ga v mariborsko
bolnišnico, vendar je že med prevozom v bolnišnico umrl.
FF
GOTOVO VAS BO ZANIMALO ...
Začetek cepljenja proti gripi
V ptujskem higiensko-epidemiološkem oddelku mariborskega
Zavoda za zdravstveno varstvo smo izvedeli, da bodo 6. novembra
pričeli zaščitno cepljenje proti gripi. Kot je povedal vodja oddelka dr.
Ciril Korpar, bodo s prvo dozo cepili v času od 6. do 15. novembra, z
drugo pa od 4. do 15. decembra. Za upokojence, ki se bodo želeli ce-
piti, je cena dvakratnega cepljenja 350 tisoč dinarjev. Z delovnimi or-
ganizacijami se bomo o zaščitnem cepljenju posebej pogovarjali.
Pri gripi je zelo pomembna pravočasna zaščita, zato s cepljenjem
ne kaže odlašari. Cepivo vsebuje tipe virusov, ki jih priporoča Sveto-
vna zdravstvena organizacija.
MG
Predavanje o sladkorni bolezni
v Narodnem domu v Ptuju bo v soboto, 4. novembra, ob 9. uri
predavanje o sladkorni bolezni, na katero ptujsko društvo za boj proti
sladkorni bolezni vabi vse diabetike in njihove družinske člane. Go-
vorili bodo o sladkorni bolezni, o njenih zapletih in o zdravi prehrani
diabetika. Predavanja pripravljajo: dr. Lidija Trop, dr. Marta Simo-
nič in Dragica Polanec, višja medicinska sestra.
MG
osebna hroniha
Rodile so:
Pavla Cajnko, Podgorci 102 —
dečka; Marjeta Kmetec, Lanco-
va vas 17 — deklico; Blanka
Carli, Stojkova 2 — Marka; Re-
nata Stermšek, Ciril-Metodov dr.
9 — Marino; Irena Kores, Cun-
kovci 1/b — deklico; Marija Ko-
renjak, Krčevina pri Vurbergu 31
— dečka; Marjana Bombek,
Podgorci 23 — Tamaro; Stanka
Cafuta, Zidanškova 13 — dekli-
co; Anica Cvetko, Gradiščak 8
— Darjo; Milena Janžekovič,
Prerad 43 — Damira; Danica
Zemljarič, Nova vas pri Markov-
cih 39/C - Nejca; Matejka
Fric, Gorišnica 73 — deklico;
Nikolaja Drevenšek, Langusova
7 — Jureta; Stanislava Trbuc,
Gibina 5 — deklico; Marta Po-
žar, Popovci 1 — dečka.
Poroke:
Martin Zajšek, Zg. Gruškovje
49, in Marija Jelen, Zg. Gruško-
vje 49; Srečko Metličar, Slovenja
vas 74, in Marija Zavec, Bukovci
177; Janko Vindiš, Trnovec 7, in
Kristina Haložan, Ptujska Gora
3; Jožef Solina, Stojnci 126, in
Elizabeta Rihtarič, Stojnci 126;
Branko Korez, Dobrina 48, in
Metka Štrucl, Dobrina 48; Stan-
ko Kozel, Ul. B. Kraigherja 27,
in Silva Plajnšek, Ul. B. Kraig-
herja 27.
Umrli so:
Martin Horvat, Bukovci
175/a, roj. 1923, umri 21. okto-
bra 1989; Ivan Jus, Njiverce-vas
19, roj. 1922, umri 23. oktobra
1989; Andrina Kidrič, Rogatec,
roj. 1948, umria 24. oktobra
1989; Marjan Markelj, Selška ce-
sta 20, roj. 1926, umri 21. okto-
bra 1989; Alojz Majcenovič,
Hrastovec 7, roj. 1946, umrl 24.
oktobra 1989; Franc Horvat,
Strajna 2, roj. 1914, umri 25. ok-
tobra 1989; Franc Mahorič, Kr-
čevina pri Vurbergu 4, roj. 1935,
umri 26. oktobra 1989; Janez
Zorko, Trubarjeva 13, roj. 1928,
umri 26. oktobra 1989; Monika
Kmetec, Vel. Vamica 8, roj.
1924, umria 24. oktobra 1989;
Branko Pintarič, Dajnkova 8, roj.
1953, umri 27. oktobra 1989.
Poroka v Ormožu:
Alojz Cajnko, Velika Nedelja
39, in Marija Rauf, Velika Nede-
lja 39.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TED»iiK, 62250 Ptuj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
urednišici kolegij: direlctor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec, Vida Topolovec, Na-
taša Vodušek in Milena Zupa-
nič ter novinar-lektor Jože
Šmigoc. Uredništvo in upra-
va: Radio-Tednik, tel. (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaša 550.000 di-
narjev, za tujino 970.000 di-
narjev. Žiro račun prt SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.