Poštnina plačana r gotovini.
ŠTEV. 273.
V LJUBLJANI, torek, dne 29. decembra 1925.
Posamezna številka Din 1.—.
LETO n
»CM* C**. .W.*K
/MODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
men
uJ
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTV0: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Organizacija naroda.
Vsako delo rodi popoten uspeh le, če je organizirano, ker potem ni bojazni za potrato sile. Velja to že za delo posameznika, 'tem bolj pa za delo naroda, ker je tu nevarnost potrate sil največja. Predpogoj vsaki organizaciji narodnega dela pa je sama organizacija naroda. Biti mora tu instanca, ki vodi vse delo, ki skrbi, da se uporabi vsaka sila z največjim efektom.
Zato smo vedno in dosledno poudarjali potrebo ustvaritve Narodnega sveta. Naš predlog od strank seveda ni bil sprejet, in so se vse naše stranke tako zagrizle v strankarstvo, da je za nje dober samo predlog, ki pride iz njihovih vrst in da tudi v najboljšem slučaju mislijo najprej na to, kako storiti, da ne bo imel dobička političen nasprotnik in ne, kako bi prišel do svoje pravice narod.
Vsled tega tudi nismo prišli niti do diskusije c Narodnem, svetu in zato vladajo o nalogah Narodnega sveta tudi najbolj nejasni in docela zgrešeni nazori. Tako se misli, da je glavna in skoraj edina naloga Narodnega sveta, da se bavi z narodno obrambo, da reši koroško ali primorsko vprašanje.
V	nobenem oziru ne more biti to glavna naloga Narodnega sveta, temveč le drugovrstna. Zmisel narodne obrambe je samo ta, da se prepreči vse, kar ovira produktivnost naroda, ' ker produkcija ustvarja blagostanje, daje kulturo in daje podlago za rešitev socialnega vprašanja. Vse to pa je glavni in skoraj edini zmisel javnega dela. Narodna obramba, ki te pozablja in ki se giblje le v nacionalističnih vodah, zaide neizogibno v imperializem. Njegove dobrote pa smo občutili v svetovni vojni.
Koroško in primorsko vprašanje, presojano s teritorialnega stališča pa je državno vprašanje in reševati ga sme in more le naše zunanje ministrstvo, ki pa bi se moralo seveda tako reformirati, da bi odgovarjalo modernemu parlamentarizmu. S tem pa seveda ne odrekamo Narodnemu svetu posvetovalne pravice v teh vprašanjih, dasi smatramo za nujnejše, da se že enkrat prepreči, da bi smel vsakdo v teh kočljivih stvareh posegati v potek dogodkov.
Čisto nekaj drugega je seveda delo za duhovnim edinstvom vsega naroda brez ozira na državne meje, kjer bi moral Narodni svet že z efektom svojega dela najbolj pozitivno uplivati.
Če hoče biti Narodni svet zmiiseln, potem mara biti vrhovna organizacija naroda za organiziranje narodnega dela. Vse, kar producirajo naši kmetje, delavci in inteligenti, vse to mora ostati našemu narodu ohranjeno. V tem je ves problem slovenskega naroda in vsa naloga Narodnega sveta.
Kako krvavo potrebno pa je, da pričnemo s to nalogo, mora Vsakdo, ki ne živi od dela drugih, dnevno konstatirati. Les našega kmeta daje milijonske dobičke italijanskemu prekupčevalcu. Živina našega kmeta ne da kmetu niti toliko, kolikor zahteva davkarija. In če bi dobro pogledal po svetu srbski kmet, bi videl, da njegove slive, njegovo žito daje stotinam ljudi razkošno življenje, d očim se sam ne more dokopati niti do življenja, ki ga ima najbolj skromni pisar v izvozni tvrdki, ki preprodaja njegov izdelek. In vedno je preprodajalec tuj človek in če je naš, potem ostane v njegovih rokah le drobec dobička. Glavni čisti dobiček pa pobere tujec in ofenziva tujih bank je storfena iz tega vzroka.
In naš delavec! Kako premoženje izkopi j e slovenski rudar! Toda Vse to pre-
Nobene nevarnosti za ljubljansko unizerzo.
Zagreb, 28. decembra. Danes ob 10. dopoldne se je pričela od vse javnosti napeto pričakovana konferenca o univerzah. Konferenca se je vršila v dvorani akademskega senata in so se je udeležili poleg prosvetnega ministra St. Radiča in zastopnikov ministrstva delegati vseh univerzitetnih fakultet. Ljubljansko univerzo so zastopali: dr. Kidrič (filozofska fakulteta), dr. Serko (med.), dr. Grivec (teol.), dr. Zupančič (teh.) in dr. Dolenc (pravna).
Konferenco je otvoril prosvetni minister St. Radič z daljšim govorom. Omenjal je nadprodukcijo na jugoslovanskih univerzah in naštel sredstva, s katerimi bi se to preprečilo. Vse potrebno naj bi se uredilo s posebnim univerzitetnim zakonom, ki bi se imel v najkrajšem času predložiti skupščini. Omenil je dalje, da je bil že leta 1921. izdelan načrt univerzitetnega zakona, ki naj bi ga sedanja konferenca pregledala.
Konferenca bo trajala osem dni. Včeraj ao se razpravljali členi 1. do' 18. novega univerzitetnega zakona. Do soglasja pa je prišlo le v členih 1 do 5, dočim se bo razprava o ostalih členih nadaljevala.
V prvem členu se odreja, da so univerze avtonomne, da morajo ustanoviti ljudske univerze in da so pod neposrednim nadzorstvom prosvetnega ministra. Člen 2. določa, da se univerze vzdržujejo na državne stroške, ki se določajo 9 preračunom. Po 3. čl. spadajo k univerzam učitelji, slušatelji, administrativno osobje in sluge.
Čl. 4. določa, da se univerze nahajajo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter fakulteti v Skoplju in Subotici.
Najvažnejši je 5. člen, ki govori o fakultetah. Na beograjski univerzi ostanejo vse dosedanje fakultete, le veterinarska se po ureditvi zagrebške prenese v Zagreb. V Zagrebu ostane enako vse ne-izpremenjeno s to izjemo, da se trgovska visoka šola poviša v fakulteto in se ji deda še en letnik. (Tozadeven ukaz je od kralja že podpisan.) Na ljubljanski univerzi ostane vse neizpremenjeno, le medicinska fakulteta dobi še peti semester.
V razgovoru z novinarji je izjavil Stje-pan Radič, da se na konferenci ne bo vršila nobena majorizacija, temveč bodo vsi sklepi sprejeti soglasno.
Za ljubljansko univerzo ni torej nobe-! ne opasnosti.
Seja finančnega odbora.
DELO NA REDNEM PRORAČUNU.
Beograd, 29. decembra. Včeraj popoldne se je po daljši pavzi sestal plenum finančnega odbora. Pred sejo samo so se ;sešli člani vladne večine v finančnem odboru. Po diskusiji o posebnih prejemkih državnih rudarskih uslužbencev se je sprejela odločba, da se dosedanji pravilnik podaljša do 1. februarja 1926. V teku diskusije v plenumu se je s predlogom strinjala tudi opozicija pod pogojem, da se o novem pravilniku diskutira o priliki razprave o budžetu. Po daljši debati je bil sprejet predlog opozicije, da se pozovejo vsi ministri, da predlože pravilnike za uslužbence v svojem resoru. Sprejet je bil predlog dr. Nikole Novakoviča, da se stavi predlog o komercijalizaciji državnih podjetij na dnevni red današnje dopoldanske seje. Danes popoldne se bo" diskijtiralo o novem rednem budžetu. Najprej pride na vrsto proračun ministrstva zunanjih zadev, za tem proračun ministrstva za izenačenje zakonov in ministrstva za trgovino. Kakor se doznava, bo plenum finančnega odbora deloval do 3. januarja 1926. Zaradi pravoslavnih praznikov bo imel odmora od 5 do 6 dni. Bud žet bo sprejet do 1. aprila pod pogo-
moženje je zanj izgubljeno in ostane mu le toliko, kolikor rabi telo, da lahko še nadalje koplje v edino korist tujega delničarja, ki niti ne ve, kje leže Trbovlje! Če ne bi bilo drugega ko Trboveljske premogokopne družbe, potem bi bila potreba Narodnega sveta jasno dokazana in že samo s Trbovljami je dokazana za slovenskega delavca, da je tudi on zastopan v Narodnem svetu.
Končno še o slovenskem inteligentu! Ni na svetu inteligenta, ki bi bil tako slabo plačan za svoje delo, kakor slovenski. Kljub temu pa je njegova dobra volja neusahljiva. In to tudi kljub temu, da se inu ne da niti možnosti, da bi ustvarjal, da bi produciral toliko, kolikor bi mogel. 2e poglavje o slovenski univerzi, o slovenski akademiji znanosti in umetnosti itd., govori o tem knjige, v katerih je pač najbolj žalostna stran ona o socialnem položaju produktivnega inteligenta.
jem, da se finančnemu odboru podaljša rok za proučavanje budžeta do 13. februarja, za kar je treba odobrenja narodne skupščine. Poslovnik namreč določa, da mora finančni odbor dovršiti svoje posle do 1. februarja. V finančnem odboru se namerava forsirati delo, tako da bi v prvi polovici februarja bil predložen budžet narodni skupščini, kateri bi potemtakem preostajalo 6 tednov za diskusijo o rednem budžetu.
RADOJEVIČ - OSUMLJEN.
Beograd, 29. decembra. V poučenih krogih sedijo, da je kabinet s sedanjo rekonstrukcijo za nekaj časa stabiliziran in da so odstranjena vsa trenja, ki so se pojavljala v vladi in radikalnem klubu. Pretnja g. Radojeviča, da bo svojo zadevo spravil pred radikalni klub, se ne jemlje resno, ker je postal, brž ko je nehal biti minister, osamljen in se mu je še tistih par prijateljev, ki jih je imel, izneverilo. — V poučenih krogih ne pričakujejo nobenih posebnih dogodkov vse do konca pravoslavnih božičnih prazni-
KOV.
Vsi ti trije stanovi so glavni elementi naše produkcije in zato tudi glavni faktorji našega napredka. In tem stanovom esigurati ves čisti dobiček njihovega dela, to je glavna naloga Narodnega sveta. A tudi vsem drugim, ki producirajo, ko trgovcem, obrtnikom in podjetnikom. Ne nazadnje pa tudi slovenski ženi, ki zlasti v slabo situiranih slojih dela čudeže.
Jasno je, da bi na taki podlagi osnovan in za takšnim ciljem res delujoč Narodni svet, mahoma reduciral veljavo političnih strank, ki ne mislijo preko volilnih interesov. Zato njih odpor proti Narodnemu svetu, zato njih nezanimanje. Zato pa bi z vso pažnjo lahko dejal slovenski volivec ob volitvah tudi tole: Stranka se toliko zanima za javni blagor, koliko dela za ustvaritvijo Narodnega sveta.
In zvest temu spoznanju mora izbirati slovenski volilec kandidate — pa mu je boljše življenje zasigurano.
Seja vlade.
POROČILO POSAMEZNIH MINISTROV.
Beograd, 29. decembra. Na sinočni seji ministrskega sveta, ki je trajala od 6. do 8. pod predsedstvom načelnika vlade Nikole Pašiča, so v glavnem posamezni ministri podali referate o stanju v njihovih resorih. Minister pošte in telegrafa je bil pooblaščen, da sme nakupiti poslopje v Veliki Kikindi za potrebe on-detne pošte. Razen tega mu je bil določen kredit 13 milijonov dinarjev za nabavo telegrafskih in telefonskih drogov pri eni zagrebški in eni ljubljanski tvrdki. Nato se je pretresalo vprašanje hr-vatsko-slavonskega gospodarskega društva. Dalje časa je trajala diskusija o referatu ministra za šume in rude in ministra za agrarno reformo o kolonizaciji dobrovoljcev v gozdnih kompleksih Bosne. To vprašanje ni bilo rešeno na seji ministrskega sveta, temveč se bo- diskusija prihodnjič nadaljevala. Na prihodnji seji se bo določil dan za posebno sejo ministrskega sveta, ki se bo bavila izključno s pretresanjem zakonskega načrta o izenačenju neposrednih davkov v celi državi. Novi minister prometa Krsta Miletič je podal poročilo o stanju, kakor ga je našel v resoru po odhodu svojega prednika Ante Radojeviča. Po seji je izjavil Krsta Miletič novinarjem: Izvršujem odločbe svojega prednika. V vprašanju brodarskega sindikata nečem izvršiti nikakih izprememb. Novi minister za poljedelstvo in vode dr. Vasa Jovanovič je podal krajši referat o stanju v njegovem resoru. Po seji ministrskega sveta je imel dr. Vasa Jovanovič krajšo konferenco z ministrom zunanjih zadev dr. Nineičem o vprašanjih njegovega resora, ki se tičejo tudi zunanje politike.
RADIČ ODIDE NA ODDIH V ŠVICO.
Zagreb, 29. decembra.'Sinoči ob 9. je odpotoval minister prosvete Štefan Radič s svojo soprogo v Beograd. Na kolodvor so Radiča spremili člani vodstva HSS. Na peronu je bil tudi njegov pomočnik dr. Andrič, ki ostane v Zagrebu zaradi konference vseučiliških delegatov, nadalje načelnik policije dr. Vrago-vič in bivši veliki župan dr. Treščec Branjski. Radičeva gospa bo izročila na dveiu za prestolonaslednika Petra krasno narodno obleko, ki bi se mu bila morala izročiti o priliki nameravanega bivanja Nj. Vel. kralja in kraljice v Zagrebu za časa minulih božičnih praznikov. Radič se namerava v četrtek vrniti v Zagreb, nakar bo odpotoval na krajši oddih v Švico.
w«»  ..■■m	»mi lUTini—na«!!« mmwiimniMB»»iwii.tn»
PRED NOVO KRIZO V FRANCIJI.
Pariz, 29. decembra. Včeraj so imeli poslanski odbori vseh levičarskih strank svoje plenarne seje. Na seji poslanskega kluba radikalne socialistične stranke je bilo sklenjeno, da se radikalno-sociali-stični ministri odločno upro predložitvi Doumerovega finančnega načrta in da pobijajo njegov načrt državnega proračuna. Ker se v poslanski zbornici že danes prične razprava o proračunu, se pričakuje, da bodo radikaluo-socialistični j ministri Briandove vlade, in sicer: Chau-' temps, Dalladier, Painleve in Dourafour že danes popoldne podali ostavko. S tem bi bila že zopet otvorjena vladna kriza. Kakor je doznal »Quotidien«, so radikalni socialisti pripravljeni, da ponovno vzpostavijo stike s socialisti in poskušajo postaviti čisto levičarsko vlado. Briand , pa se odločno upira novim kombinacijam in namerava, kakor se verodostojno doznava, iskati stika z umerjenejšimi desničarji.
Božični članki naših politikov.
Iz kope bcžieniU člankov naj omenimo članke tre;>. politikov, ki se danes najbolj bore za prvenstvo v Sloveniji.
✓
Stjepan Radič
piše v ..Jutamjem listu« v članku: Narod brez človečanstva, to je moč brez modrosti, v glavnem tole:
»Glavni vzrok svetovne vojne je v onem nacionalizmu, ki je dobil ime imperializem. Že posameznik, če je poln egoizma, postane nevaren okolici. Ce pa izgubi narod merilo za sosede, kadar se hoče vzdigniti nad vse, tedaj je blizu katastrofi. Po tej poli so šli evropski narodi, a se k sreči vračajo na pravo.
Mi Hrvati, ali točneje lirvatski kmetje, smo postavili za podlago svoje politike načelo, da narod toliko velja, kolikor je v njem človečanstva. Narodnost označuje domovino in okvir za naše delo kot člane človeške skupnosti. Iz tega naravno slede zdravi odnošaji do bratov Srbov in Slovencev in do naših glavnih sosedov, Nemcev in Italijanov.
Z Italijo je več sto kilometrov meje. Še pred nedavnim je izgledala vsa Dalmacija italijanska. Danes se ve, da je čisto hrvat-ska, oziroma srbsko-hrvatska. Iz tega sledi, da se nam ni Italijanov bati.
Prijateljstvo z Italijo je neprecenljive važnosti za nas in za njo. Italiji daje prostost
v	Sredozemskem morju, nam pa možnost, da razvijemo vsa n;’ravna bogastva dežele in da napravimo iz naše države udoben prehod k morju za vse zaledje, ki sega do Karpatov in Sudetov. In zato je dobro, da se učimo italijansko in- da se naši dijaki nauče, da je italijanska civilizacija (ki pa ni identična z rimsko, op. ured.) korenina vse evropske.
Tudi do Madžarov morajo biti naši odnošaji zdravi. Treba jasno pogledati v madžarsko zgodovino. Po krivdi gospode, ki se je v cerkvi polatinila, v mestih ponemčila in po svojih posestvih pojudila, je zaslužila poraz Madžarska. Toda madžarski kmet je dober in tudi madžarski kmet bo mogel še ustvariti svojo seljačko vlado. Toda brez ozira na notranjo politiko z evropskega stališča je vlada grofa Bethlena tako prosvetljena in pametna, kakor'je na drugi strani vlada Mussolinija dalekovidna in modra.
Že sedaj moramo mi Hrvati delati za tem, da ponudimo Italiji in Madžarski enak arbitražni pakt, kakoršnega je dala Francija Nemčiji. S takim paktom bi se mir zasigural v neprecenljivo korist vseh.
Za zabavljače po gostilnah je to nerazumljivo. ne pa za milijone kmetov, za katere je to edina pot k napredku in resnični svobodi.
Ko delamo tako za mir, smemo tudi z vso pravico vzklikniti:
Slava Bogu na višavah in mir vsem narodom na zemlji.
Dr. Anton Korošec
piše v »Slovencu« pod naslovom »Mir«;:
Našemu parlamentu ni treba želeti miru. Uživa ga že v preobilni meri in muči ga že skleroza arterij. Prorokuje se mu zato že
smrt in vzbrizgavanje z rekonstrukcijami ne bo pomagalo.
Parlamenti centralističnih držav so bolni. Italijanski parlament je sam izglasoval diktaturo, francoski je v rokah majhnega kroga poklicnih politikov, na Angleškem so stranke v početku notranjega razkroja. Dvostrankarski sistem je propadel. Parlament centralistično urejenih držav ne premaga silovito diferenciranih potreb naroda in pokrajin.
Naš parlament je podoben francoskemu.
V	večnih krizah, volitvah in počitnicah smo. Zraven tega je Pašič star in bolehen, Radič pa ni za mimo in resno delo. Za bolne kralje predvideva ustava regentstvo, toda za stalno bolne min. predsednike ni leka. Vse od tega trpi, toda nihče nima poguma, da bi temu napravil konec. Zato pada ugled parlamenta pred narodom.
Po svoji zunanji strukturi sedanji parlament še ne bi moral umreti. Vlada je številčno močno in enostavno sestavljena iz dveh strank. Mi bi želeli, da se vlada na delu zruši, a ne na intrigah, ki vsled slabotnega šefa stranke tako bohotno uspevajo.
Dela je dovolj in polno zakonov je, katerim ne bi ugovarjala niti opozicija. Tako izenačenje davkov. Toda avstrijske kape so zamenjali, ne pa avstrijskih davkov in ti tišče pred vsem. Pri davčni reformi bi tudi mogli radičevci že naprej zasigurati bodočim avtonomijam finančno samostojnost.
Tudi za znižanje vojaškega kontingenta je sedanja vlade dovolj močna. Brez tega je znižanje davkov nemogoče, ker se proračun strašno dviga.
O	božiču želimo naši vladi in parlamentu ne miru, temveč dela.
Dr. Gregor Žerjav
sicer ni napisal izrecnega božičnega članka, tcda njegov članek o kongresu z dne 6. in 7-t. m. je nadomestilo. Dr. Žerjav pravi med drugim:
SDS je edina stranka, ki je imela pogum delati čisto državno politiko (?). Pribičevi-čevi shodi so dokazali, da stranka silno napreduje in danes je rešpekt pred SDS vse-obči. (!!)
SDS se ne da izbrisati in narod je ogorčeno obsodil verolomno rušenje Nacionalnega bloka. (In pogodba o ljubljanskem mandatu? Op. ured.) in zaklical stranki, da se je dovolj žrtvovala (!).
Nič obžalovanja, da nismo na vladi (!!!)■ Nasprotno: obče zadovoljstvo, da ne nosimo več odgovornosti, da ni več opominov: pazite, da vas zopet ne prevarijo (radikali).« [
Nato govori dr. Žerjav z znanimi superlativi iz »Jutra- o delu kongresa SDS, ki sestoji iz 80 odstotkov iz kmeta. Dr. Žerjav pra-
vi	dalje, da je bila SDS malemu človeku vedno zvesta. Končno povdarja še dr. Žerjav, da je sedaj, ko je SDS v opoziciji, izključno na vrsti njen lepi program, ki ga nato dr. Žerjav tudi v nekaterih podrobnostih navaja.
To so božični članki treh naših rodilnih politikov. Javnost, ki je v njih našla to, kar je iskala, ne bo po našem mnenju ravno preštevilna. Ali morda sodimo predobro?
Dr, Božena Kokalj:
Poljska žena o Jugoslaviji.
Sedaj pa poslušajmo, kaj piše Kosmowska o Sloveniji. Naj navedem njene lastne besede!
»Kranjska je eden izmed najlepših krajev v južni Evropi, ima tako bajno okolico "in razglede, da jo po pravici lahko imenujemo slovansko Švico. Med zelenimi gorami se vije modrogriva Sava in odbija v svojih tolmunih vasi in vinograde. Nad vso pokrajino pa so posedle kot tropa belih golobov cerkvice, ki jih je pobožno ljudstvo i lastnim trudom posiavilo na strmih vrhovih.«
Ko piše o Bledu, ji naravnost zmanjka besed, da bi opisale »to podobo raja«. V Bohinju se spomni svojega rojaka, poljskega izgnanca Korytka, ki je zbiral skupaj z Vodnikom v teh krajih narodne pesmi. Zbrane v drobno knjižico tvorijo one začetek slovenskega pesništva. V starodavnem Kranju moli Kosmowska nad gomilama kralja-pesnika Prešerna in kralja-pesnika Jenka. Iz Kranja jo vodi pot v prestolico Slovenije; v našo belo Ljubljano.
»Stoji, stoji LjubljanVa, LjubljanVa dolga viis ...« Ljubljana — velika vas. zelo kulturna in zelo lepa! Ljubljančani. Vi sami ste temu krivi! Povsod ste zasadili drevesa, povsod diše vrlovi. hiše se ne vlečejo v dolgočasnih, ravnih vrstah, temveč na vsak korak jih prekinjajo zeleneči parki! Ljubljana — mesto vrt, kjer se spušča gozd prav do hiš ...« Ljubljančan ne njore izpiti do dna vse te lepote, ki ga obdaja. Preveč ima zelenja v očeh, preveč listnatega šuma v ušesih. Treba bi bilo, da zamenja svoj Kožnik in Golovec z neskončno mazovjecko ravnino, nizko poraslo s travo in žitom, s široko razlitimi sipastimi potii'Treba bi bilo, da se nastali v Varšavi z njeno kamenito lepoto — a zelenečo revščino. Na več kilometrov daleč od zadnjih predmestnih hiš bi videl le ravni enolični svet, v obzorju šele bi zapazil posamezne črne pasove. In ko bi v nedeljo pohitel k tem ozkim črtam, sprejelo bi ga redko borovje in nekaj začrnelih brez. A ko bi se po letih vrnil v domovino, bi na uovo izpre-gledal. vse globlje bi proniknil v domačo krasoto, vsa lepša bi se mu zdela Ljubljana, vse bolj bi razumel nemo obstrmljenje teh ljudi, ki bo zablodili « severnih ravnin v naše gore.
Ko hodi Kosmovvska po ljubljanskih ulicah, občudtije veliko množino juvnih poslopij, ki so nastala iz vinarskih prihrankov slovenskega naroda. Nikjer drugje v. Evropi ni videla toliko javnih institucij na razmeroma tako majhnem prostoru, kot je naSa Ljubljana Zavida nam, da ima skoraj vsakdo časopis vsako društvo svojo lastno hišo. V Var-
vinske vsebine, izdala mnogo knjig za polj- ! sko mladino in je še danes zvesta in cenjena j sotrudnica mnogoštevilnih naprednih in mla- > dinskih listov. Neutrudljiva pripravlja sedaj j novo delo, v katerem opisuje našo sosedno ! Romunijo, kjer je preživela letošnje velike počitnice. Njena hčerka dr. Irena Kosmovv- j ska je vredna naslednica svoje matere. Še ! pod rusko vlado je širila poljsko kulturo in budila narodno zavest v zatiranih Poljakih, za kar so jo Rusi zaprli v Petrogradu. Toda tudi njeno pregnanstvo je bilo blagoslovljeno , v delu. Ustanovila je okrog 5000 kulturnih postojank v vseh delih širne Rusije, ki ohra-
njajo poljske naseljence in njihove otroke, da ne utonejo v niškem morju. L. 1918 je dosegla gospa Kosmovvska mlajša najvišjo čast, ki jo more doseči poljska žena v javnem življenju. Izvoljena je bila namreč za poslanca v poljski parlament, kjer deluje še danes. Po-leg tega je odbornica mednarodne parlamentarne zveze. Ustanovila je tudi poljedelsko šolo za kmetsko mladino in ji podarila svoje prekrasno posestvo na Lubelskem. Poljska dolguje torej gospe Kosmowski starejši dvojno zahvalo: za njene knjige in za njeno hčer. Cast takim ženam, čast narodu, ki ima take žene!
Civilna diktatura v Španiji.
Madridski dopisnik »Hamburger Fremden-blatta« je poslal svojemu listu zelo zanimivo pismo o novem položaju, iz katerega posnemamo najbistvenejša mesta. Tistih, piše avtor članka, ki napovedujejo veliko in solidno trajnost trenutnega političnega položaja v Španiji, je zelo malo. Ogledati si je treba zgodovinska dokumenta, ki sta jih izmenjala Alfonz III. in Primo de Rivera o priliki odločitve o spremembi sistema, in takoj se pojavi neka razdvojenost. Med tem, ko je sedanji predsednik direktorija, Primo de Rivera, naglašal, da ostanejo ustavne garancije na papirju, ker da jim vlada še ne more priznati veljavnosti, je Alfonz III. izrazil željo po čimprejšnjem izhodu v normalne in zakonite razmere. Marques de Estella je imenoval sedanji direktorij civilno in gospodarsko diktaturo, ki predstavlja prehodni štadij. Nikdo pa ne ve, kam še utegne dovesti ta prehodna vlada. Eni pričakujejo novo vojaško diktaturo pod predsedstvom generala Martinez Ani-da, drugi zopet po vrat k parlamentarni vladavini z ostrim levičarskim kurzom. O možnosti zadnje solucije so mnenja precej razdeljena, ker res ni pričakovati, da bi španske mase mogle po več kakor dveletni utesnitvi politične svobode izvršiti tako akcijo. General Martinez Anido igra sedaj v novem direktoriiju veliko vlogo. Njegova osebnost je za špansko politiko trenutno tolikega pomena, da je bil imenovan za notranjega ministra in podpredsednika ministrskega sveta, čeprav španska ustava takega mesta ne predvideva. Ostali ministri so novinci, večinoma mladi ljudje. Zunanjemu ministru je jedva 35 let, finančnemu 33 in minister za javna dela je star šele 31 let. Kralj je o priliki prisege povdaril, da so mu prvikrat predstavili ministre, ki so mlajši od njega samega. Kljub temu, da je vlada sestavljena iz razmeroma mladih ljudi, se nahajajo v njej izredni strokovnjaki. Od njih se pričakuje, da bodo izvedli obsežno reorganizacijo državfe, zlasti pa obnovo finančnega gospodarstva. V ta namen bi se udarili temelji velikopotezne davčne reforme. Ravno v tej točki je ostal prejšnji režim samo pri obljubi. Politična reforma v pravem smislu besede, t. j. prehod k novim parlamentarnim formam bi imel slediti Sele pozneje.
Ne da še utajiti, da je diskretni način; e'
šavi namreč gostujejo redakcije največjih časopisov v tujih hišah in tudi »Sokol« nima lastnega gnezda. Med šolskimi poslopji ugaja Kosmovvski najbolj ženska realna gimnazija. Tako zdrave lege, toliko solnca in zraka in tako prijaznega soseda kot je Tivolski gozd nima nobena izmed mnogobrojnih varšavskih ženskih gimnazij. Večina varšavskih šol se stiska v tujih hišah, kjer odnajmujejo eno, dve stanovanji, ostala nadstropja pa zavzemajo privatne rodbine in trgovske pisarne. Da je pri taki stanovanjski bedi težko zadostiti najpreprostejšim zahtevam higijene, je razumljivo. Grad se dopade pisateljici predvsem vsled nebeškega razgleda in njegove ponosne višine. Ne smemo se smejati, če govori Kosmowska o njem kot visoki gori, saj so njene oči navajene le ravne zemlje, a vj Varšavi imenujejo goro vsak umetno naložen, par metrov visok griček.
V	poglavju o znamenitih slovenskih možeh je našel posebno častno mesto pokojni dr. Krek. Kosfliovvska opisuje njegovo narodno delovanje, predstavlja ga kot človeka z veliko duševno energijo, s širokim obzorjem, z neomajnim a plemenitim značajem, kot izvrstnega organizatorja in poznavalca svojega ljudstva, ki je posvetil vse svoje delo in duševne vrline povzdigi svojega naroda. S skoraj dolgočasno natančnostjo opisuje autorica upravo in delovanje dnižbe sv. Mohorja. Navaja celo dobesedno nekaj paragrafov iz društvenih pravil, a to zategadelj, da so poduče
o	tem kar najbolj, podrobno njeni rojaki, da bodo mogli ustanoviti podobno ljudsko-pro-svetno društvo tudi na Poljskem. Pridobitve majhnega slovenskega naroda stavlja torej Kosmowska za vzor 20 milijonskemu poljskemu narodu. Med drugimi društvi omenja tudi Matico in družbo sv. Cirila in Metoda.
O	slovenskem ljudstvu piše, da je,preprosto in odkritosrčno v svojem občevanju in 'nepokvarjeno v svojih čustvih in običajih. Ne more prehvaliti čistosti slovenske koče in go-, stoljubnosti slovenskega kmeta. 0 slovenski ženi piše, da stoji intelektualno in družabno pod možem, da žrtvuje svoje delo predvsem možu, otrokom in gospodinjstvu, manj javnemu življemju. V poslednjem času Vendar hiti tudi slovenska žena za splošnim napredkom in imajo Slovenci že celo vrsto javnih delavk,
H koncu še nekaj besedi o pisateljici sami! Kdo je ti žena, ki nas je tako vzljubila in ki se je potrudila K delom in peresom, da bi nas tudi poljski narod bližje spoznal in vzljubil?! Gospa Irena Kosmovvska se je rodila na krakovski zemlji, kjer je že zgodaj začela svoje prosvetno in kulturno delo med poljskim narodom. V svojem dolgem in plodo-nosnem življenju je napisala 20 knjig, zgodo-
Politične vesti.
= Demokrati o položaju. Ljubomir Davi-dovič je o tem izjavil sledeče: Današnji politični jx>ložaj ne zadovoljuje, če vlada ne potlvzame nobenega koraka, da zmanjša gospodarsko krizo v deželi in ne olajša davčna bremena, ki so padla na narod, ne verujem v trajnost vlade. Vlada v teh petih, šestih mesecih, kar je na vladi, ni storila ničesar. Privrednik v krizi, preobložen z davki, pritisnjen od nasilja je moral hočeš nočeš odreči vladi vsako podporo. Prepričan sem, da bodo tudi poslanci iz vladne večine, ko se vrnejo iz naroda, imeli isto naziranje o vladi in njenem delu, ko jaz. Zato mislim, da je moje nezaupanje v trajnost sedanje vlade upravičeno. Politika sporazuma, ki jo baje sedanja vlada izvaja, ni dala nobenih rezultatov. Človek se mora pošteno potruditi, da najde razliko med sedanjo in prejšnjo vlado. Zaradi tega se bojim, da ne bi popolnoma izginile lepe nade našega naroda v politiko sporazuma. Tako dobromisleči radikali, kolikor jih je, ko tudi gospodje radičevci morajo napeti vse sile, da izvedejo državo iz mrtvila, v katerem se sedaj nahaja. Skoraj bi dejal, da so se spoprijaznili z onim usodnim rekom: naj gre dalje, kakor je šlo dosedaj. Tudi to je en razlog, da ne more iti tako, kakor je šlo dosedaj in da šo dnevi vlade, če traja še dalje sedanje stanje, šteti.
'd± Milan Grol, drug odlični prvak demokratske stranke pa je dejal: »Vlada RR ne predstavlja nobenega narodnega sporazuma, temveč. Samo taktično strankarsko koalicijo. Toda že s svojim nastankom iz dveh najbolj ekstremnih in dotedaj najbolj nepomirljivih jilenienskih skupih je ona s lo kombinacijo ustvarila možnost za najbolj dalekosežne efekte, ki jih ni niti sama želela. Ta rezultat ni brez pomena. Toda to je največ in samo to je tudi mogla ta koalicija dati. Hrup v parlamentu je dokaz, da koalicija RR ni mogla dati niH delavne vlade. Toda zlo bi bilo, če bi se sedanja koalicija hitro razšla. Javni interes je, da ^se z njenim obstojem konsolidira črta pomirjenja, ki se v narodu izvaja tudi preko obeh vladnih strank. Samo tako, ne na hitro roko, bo mogoče priti do nekaj boljšega, ko bo proces zrel. Na to rešitev dežela čaka. Danes je vse to še želja, toda že jutri more postati jasna potreba.
■= Glede na bivanje turškega zunanjega ministra Ruždi bega v Beogradu je neki ugledni politik izjavil, da je imel Ruždi beg poleg dovršitve svojih poslov sporočiti naši vladi tudi obvestilo, Č^čerina, s katerim se je sestal v Parizu, da je sovjetska vlada pripravljena vzpostaviti diplomatske odnošaje z našo državo tudi brez formalnega priznanja od naše strani. Iz izjav turškega zunanjega ministra se je dalo posneti, da želi Turška emancipaciji Balkana, torej tudi naše države. Pod to emancipacijo je; treba brezdvomno umeti emancipacijo od zapadnih sil.
katerim so demisijonirali generali direktorija po 26-mesečnem svetovanju ob strani Primo de Rivere, napravil zelo dostojanstveni vtis. O teh generalih je znano, da se niso vsiljevali diktatorju. To je bila zgolj poslušnost v vojaških stvareh. Vso odgovornost za državni udar v 1. 1923 nosi samo general Primo de Rivera, ki ostane še nadalje na čelu vlade. Mnoge nade, porojene pred dvema letoma, so ostale neizpolnjene, in mnenje o utemeljenosti in'udobnosti vojaške diktature bo vedno ostalo deljeno. V treh točkah pa mora biti Španija svojim diktatorjem hvaležna: očistili so upravni stroj mnogih zlorab; ojačili in utrdili so javni red, socialno disciplino in načelo avtoritete. (Razmere so bile pred diktaturo samo na železnici take, da je mogel potnik podkupiti vlakospremno osob-je, zato da se vlak ne bi ustavil na malih postajah'; tamkaj čakajoči potniki so lahko gledali za vlakom ter izgubljali čas in denar. Op. uredn.); čast španskega orožja je bila v Maroku kljub nekoliko nepovoljnim uspehom rehabilitirana.
Vse kaže, da se general Primo de Rivera ni prostovoljno odločil za novo kombinacijo. Veliko vprašanje je, kako dolgo se bo obdržal sedanji diktator na vladnem krmilu. Morda je celo njegova velika zasluga, da je v danem trenutku spoznal potrebo demon-tacije nasilnega vladnega sistema. In da je postavil na dve najvažnejši točki najbolj priljubljena in najsposobnejša generala španske armade: Sanjurja v Afriko in Martinez Ani-da v Madrid. Če je mogoče rešiti nihajoč kraljevski prestol z mečem v roki, tema generaloma bi mogel prisoditi ves potrebni pogum in energijo. Bodočnost bo pokazala, ali je vojaštvo poklicano rešiti španski prestol pred propastjo. Na drugi strani pa je resnica, da je vmešavanje vojaštva v politične zadeve doprineslo Španiji v zadnjem stoletju mnoga razočaranja in še večje neprijetnosti. Diference v oficirskem zboru so danes velike, a to je nevarnost za celokupno deželo. Pronuncijamenti so dajali državnim udarom v izabelinski dobi in v dobi restavracije posebno obiležje. Novo poglavje vznemirjenja so otvorili častniški krogi pred dobrim desetletjem, ko so nastale prve tajne organizacije, takozvune juntns. V tem poglavju pa je novi' ni r&k tori j navadno epizoda.	—dr.
= Zakon o neposrednih davkih je bil te
dni predložen ministrskemu svetu v odobre-nje. V načrt so sprejete nekatere izpremem-be. Glavno načelo, da se odmerijo davki od celokupnih dohodkov, ostane neizpremenjeno. Odstotni postavek dohodninskega obdače-nja je določen na 20 odstotkov. V prečanskih krajih bo stvar lahko izvedljiva, ker je uveden povsod kataster, vsled česar se da davek z lahkoto odmeriti. V Srbiji in Črni gori bo stvar težje izvedljiva, dokler ne bodo uvedeni tudi tam katastri.
Beležke.
»SloVčnski Narod« in študenti. Med lisli, ki je bil zl«sti »ogorčen« nad Radičevimi besedami o subotiških študentih je bil seveda tudi »Slovenski Narod«. Pred dobrim tednom pa je isti »Slovenski Narod« objavil članek, v katerem očita, da s>o slovenski študenti brez vsake ambicije, da ostajajo vsa predavanja prazna, skratka, da je sedanja generacija dosti zaostala za prejšnjo. Daši je ta očitek »Slov. Naroda« brez podlage in za naše dijaštvo žaljiv, je vendar ostal brez odmeva in niti naše dijaštvo ni protestiralo.
Mogočp je torej samo dvoje: Ali smatra naše dijaštvo »Slov. Narod« za tako neresen ' list, da se nanj sploh ne izplača reagirati ali pa je bila ogorčenost vsled Radičevih besed nepristna.
Mislimo, da je prvo resnica in da je tako dijaštvo najzgovornejše dokazalo, kako brez podlage je bilo zdihovanje zastarelega lista za starimi časi.
Za »Oslovsko čeljust« v »Kritiki«. Včerajšnji »Slov. Narod« piše: »Prometni minister je bil že v četrtek razrešen svoje dolžnosti. To okolnost je »Slovenski Narode takrat omenil s pripombo da prometni minister ne bo dolgo minister!« — »Slov. Narodu« se je vendar nekaj zasvetilo.
Prosveta.
Večer pantomimičnih baletov bo v ljubljanski operi v torek, dne 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Na prvem mestu je repriza »a-ranovičevega baleta v treh slikah »Srce Iz leotat, ki spada tako v glasbenem kakor tudi v igralskem oziru med najuspelejša Jugoslovanska oderska dela. Kot druga »n tretja točka se izvajata na novo baletm pantomimi iPoziv na ples< na glasbo O. M. Webra in Nikolaja Rimskega Kodakova »Capriccio espagnole«. Plešejo gg. 1 u ljakova, Moharje-va, Jančarjev«, (iolovui, baletni zbor in pri »Srcu iz lecta« sodelujejo tudi članice in člani opernega zbora ter g. Povhe. Predstava‘je za red B. »Srce iz lecta« dirigira direktor opore g. 1 olič, ostala dva bideta g. dr. Švara.
Ljubljanska drama pripravlja Pirandella »Henrika IV« in Shfiwa »Obrt gospe Warre-nove«. Prvo delo režira g. šest, drugo gosp. Skrbinšek.
Dnevne vesti.
IZ DEMOKRATSKE STRANKE.
Pod tem naslovom objavljata v zadnjem Jutru« gospoda dr. Lipold in dr. Žerjav oklic na vse krajevne organizacije SDS, da prično z delom za »Domovino«.
Vprašamo: Ali se je slovenska SDS vrnila v okrilje Davidovičeve demokratske stranke, ker samo ta se imenuje v Jugoslaviji »Demokratska stranka«, ali pa je še ostala zve- ' sta gospodu Pribičeviču?
In vprašamo oba gospoda, kako moreta trpeti, da se njujin apel na pristaše SDS, tiska v rubriki »Iz demokratske stranke«?
Pričakujemo, da bosta oba predsednika oblastnih organizacij SDS poskrbela, da se njih stranka v svojem oficielnem glasilu ne bo nazivala z imenom, ki pripada samo njeni nasprotnici — Davidovičevi demokratski stranki.
Tudi v politiki velja bon ton.
— Kraljev dar invalidom. Kot božično podporo je daroval kralj za slepe invalide 10.000 dinarjev.
Odlikovanje starih četnikov. V ministrstvu zunanjih zadev se pripravlja predlog za odlikovanje nekoliko naših najstarejših četnikov.
— Avstrijski konzulat na Sušaku Exequa-tur je bil izdan honorarnemu konzulu avstrijske republike na Sušaku Antonu Sabliču.
Nove lekarniške takse. V ministrstvu narodnega zdravja je vzpostavljena posebna strokovna komisija za izdelavo' nove naredbe
o	lekarniških taksah. Komisija bo izdelala tudi novo farmakopejo za vse lekarne v drža vii.
— Svečana otvoritev proge Niš—Prokup-lje. Predvčerajšnjim je bila svečano otvorie-na nova železniška proga. Niš—Prokuplje.
— Tečaj za oficirje trgovske mornarice V pomorski akademiji v Bakru se dvori s prvim januarjem tečaj za poručnike -in kapetane trgovske mornarice. Izpite bodo polagali kandidati meseca februarja.
— Za očuvanje srn. Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil, da pazijo srezki poglavarji strogo na to, da se z zakonom z dne f«. februarja 1922 Ur. list št. 378/115, odrejena prepoved, streljali smjačke in srnice, ločno vpošteva. Praksa namreč kaže, da se kljub zakoniti prepovedi vsako leto, posebno na brakadah, postreli prav mnogo smjačkov m srnic. Vzrok je deloma nepazljivost strelcev, ki ne gledajo na to, je-li žival mlada ali odrasla, deloma pa tudi brezbrižnost tov-skanadzornih organov, Id takih prestopkov ne naznanijo. Ako pa se zakoniti predpisi strogo izvajajo sin prestopki občutno kaznujejo, si bode vsak strelec bolje premislil, predno odda strel na srnjad. S tem ne bo •ostal heobstreljevan le mladi naraščaj, temveč ostane tudi marsikatera starejša srna pri življenju ter bi bil odstrel srnjadi sploh precej zmanjšan.
_ ~ Novi madžarski časopisi v naši državi.
Z novim letom začneta izhajati v Vojvodini nova madžarska časopisa »Szombari Hirlap« -in »lovadd«, prvi v Somboru, drugi v Novem Sadu.
— Persekueije slovenskih listov v Italiji.
Božični številki »Istarske Riječi« in »Novic« sta bili zaplenjeni.
— »Društvo prijateljev Pancvrope«. Prizadevanja grofa Coudenhove-Calergi-a, dal bi vzbudil tudi v Ameriki zanimanje za panevropsko uni jo, je uspelo tako daleč, da je ustanovitev društva »prijateljev Panevrope« vprašanje bližnje bodočnosti. Društvo bo zasledovalo cilj, pomagali evropskemu bratskemu •kontinentu v borbi za edinost .in mir. Grof Coudenhove je pridobil za svojo idejo večje število odličnih politikov in nacionalnih ekonomov.
— Božična darila ameriških otrok našim otrokom V Gruž je prispel parobrod z darili ameriških otrok, članov ameriškega podmladka »Rdečega križa« za našo deco povodom božičnih praznikov. Krajevni odbor »Rdečega kriza« v Dubrovniku pošilja darila v ovojni, v katerih so, v vse kraje naše države, kjer se nahajajo krajevni odbori te organizacije. Odbori bodo razdelili darila po šolah.
— Gmotne težkoče kemičnega instituta v Berlinu. Kot smo poročali, je bil kemični zavod berlinske univerze radi gmotnih stisk zatvorjem. Sedaj mu je priskočilo prosvetno ministrstvo na pomoč ter mu dovolilo zahtevamo vsoto 38.000 mark, vsled česar se bo zavod po božičnih počitnicah zopet ©tvoril. Z dovaij.etlo vsoto bo izhajal zavod provizorič-n'° do p aprila 1926.
— Osebna vest. Dr. Fr. Spiler Muys je imenovan za komisarja za agrarne operacije v V. skupini 1. kategorije.
— Inžcnjerski izpit je napravil iz strojno elektrotehnične stroke na tehniški visoki šoli v Brnu tehniik Fedor Gregorič, sin primarija dr. V. Gregoriča v Ljubljani.
— Iz državne službe. V višjo 'skupino je pomaknjen načelnik oddelka socialne politike pri velikem županu ljubljanske oblasti dr. Franjo Goršič.
— Za arhivske uradnike v III. kategoriji
2.	skupine so imenovani: Kamilo Kratohvil, hancllst pri okrajnem glavarstvu v Ljubija-, ni. Ivan Sabec, ofieijal pni velikem županu v Ljubljani, Dominik Zaplotnik, ofieijal isto-tam, Josip Zadnikar, kane list lietotam, Josip Antončič, kameli st v Brežicah, Janko Kolbek, kanelfet v Črnomlju, Anton Planinšek, srezki tajnik v Kranju, Valentin Flis, kameli st v Litiji, Franc Jenko, srezki tajnik v Laškem, Franc Krek, srezki tajnik v Novem mestu, Viktor Erlcer, srezki tajnik v Kočevju, Anton Pelo za, kancllst v Kastvu lin Fr. Plesničar, kamelist v Litiji.
— Sluila vrgla brzovlak s tira, Na liški železnici med postajama Zrmamja im Molovan s«;je odločil v trenutku, ko je vozil mimo brzovlak št. 801, del škarpe .ter se zrušil na vlak. Stroj ,in dva voza sta skočila s liira. Človeških žrtev ni bilo. Materialna škoda je *mi'tna. Promet na progi je hil več ur pretrgan.	i'	1
— Silni viharji na Japonskem. Po {severni Japonski je besnel te dni silen vihar, kil je povzročil mnogo nesreč. Med drugim se je potopilo 25 ribiških čolnov, 150 ladij se pogreša, več od teh se je ponesrečilo..
— Veliki viharji v Franciji. V Franciji so povzročili te dni močni viharji, velikansko škodo. Antena na Eiflovem stolpu je bila uničena. Največ škode so povzročili viharji v okolici Bordeauxa. Na tamkajšnji obali so bile porušene vse gostilne in vsa kopališča. Tudi v Picardij.i, Normandiji in v Lotaringiji je škoda ogromna.
— Bazelski nočni brzovlak pri Parizu ponesrečil Nočni brzovlak Bazel—Pariz je trčil .te dnii na nekem pariškem predmestnem kolodvoru s tovornimi vozovi, ki ,so jih premikali. Pri tem je skočil stroj brzovlaka s 4 vagoni s tira. Spalni voz je bil precej poškodovan. 4 osebe so bile ranjene, od "teh dva železniška uslužbenca.
— Požar zgodovinskega gradu na Angleškem. Zgodovinski grad rodbine Lyttelton Hagley Hall v srednji Angliji (VVorzestershi-re), ki je že 400 let v posesti rodbine, je te dni popolnoma pogorel. V gradu so obhajali rodbinsko veselico. Ko je ob 3. uri zjutraj v gradu že vse spalo, je izbruhnil požar. Od velike nmoži.ne vsakovrstnih dragocenosti so rešili samo slike.
— Zaslišanje komunističnega špijona, mi-nisterialnega svetnika Maricha je ugotovilo zanimive podrobnosti. Marich je izpovedal, da je bil njegov soiobdolženec dozdevni dunajski novinar Leopold Kuldczar, eden od najagilnejših članov dunajske komunistične stranke, ki .se je udeleževal organizatorično vseh pouličnih demonstracij, stavk in drugih komunističnih prireditev. Marich je dalje izpovedal, da so nameravali komunisti prirediti meseca februarja na Dunaju kongres ter da so se imela uporabiti na tem kongresu pričakovana gosp.odarska poročila iz Madžarske.. Posebno .se je zanimal dunajski kongres z.a iredentistično gibanje na Madžarskem. Policaja je zaplenila eno od Marichovih poročil.
V	'tem poročilu izvaja Marich, da zavzema brezposelnost, siiromiaštvo in mize rij a na Ogrskem velikanske dimenzije ter. da bo Madžarska v kratkem času zrela za komunistično agitacijo. V poročilu predlaga Marich dunajski delegacija, da prične s komuni stično propagando na Madžarskem šele v par mesecih. Kultczar je izjavil, da se ničesar ne spominja ter da ve samo to, da mu je omenil Marich, da odpošlje v kratkem neko važno poročilo na Dunaj. Njegova soproga je priznala, da je pnlstašinja leninizma. Vsi trije bodo izrečeni v kratkem državnemu pravd-ništvu.
Najbolj hvalvž-a m času primerna
BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA SO
TRPEŽNA GORKA OBUTEV I IN OBLAtlU
Za mal denar nabavile vse vrste istih edinole v deiajlni trgovini konfekcijske tovane
FRAN DERENDA & CIE
LJUBLJANA Gradišče 4.	Erjavčeva	c.	2.
Telefon interurban 249.
— Justifikacija kitajskega generala. Iz To-kija poročajo: Vojska generala Kno Sung Lina, ki se je dvignil pred kratkim zoper svojega bivšega zaveznika Ciang lisa Lina, je bila poražena, Kno Sung pa ujet in ustreljen. Tudi njegova soproga je bila ustreljena.
— Po enem letu razkrit roparski umor pri Dolah pri Grosupljem. Jože Trček iz Sostrega je krošnjarji « saharinom. Zato je mislil neki lopov, da bo našel pri njem velik plet) ter ga je lansko leto meseca februarja ubil v neki samotni dolini med Dolim in Staa-o vasjo pni Grosupljem. Daši je nekdo pravil doma, da je ubil nekega. človeka ter našel pri njem samo 300 kron, je ostala stvar do 26. t. m. prikrita. Tega dne pa je zagledal tam neki pasaut na poti mrtvaško glavo. .Priklical je ljudi, ki so našli pod suhimi, smrekovimi vejami okostnjak ter spoznali po kožuhu, kil ga je imel okrog vratu, umorjenega
1	rčku. Osumljenec je aretiran.
— Roparski napad v Berlinu. Na božični večer so našli lastnika tobačne tovarne v Neu-kolnu W:ilhelma Wurzela v njegovi pisarni ubitega z udarci s sekiro. V veži je ležala nelca trafikant in ja, težko poškodovana, nezavestna na tleh. Dejanja je sumljiv neznan mlad človek, ki se je svoji žrtvi opetovano ponujal za ]x»tnLka. Storilec je tovarnarja tudi oropal. Vsota še ni ugotovljena. V veži je srečal trafikanti njo, ki je prišla k Wurzelu nakupovat tobak. Ker se je bal, da bi si ga utegnila zapomniti, je pobil še njo s sekiro. Trafikamtinja je smrtno nevarno ranjena.
— P« 15 letih obtožen radi političnega umora. Leta 1910. so priredili dijaki univerze v Odesi revolucionaren sestanek. Na sestanku je govoril med drugimi tudi dijak Iglieki. Njegov govor je izzval med nasprotniki revolucionarne propagande veliko razburjenje. Razvil se je krvav boj, tekom katerega je več dijakov tudi streljalo. Več oseb je bito ranjenih, Igiioki paubit. Teda.j njegovih morilcev niso mogli izslediti. Te dni, po 15 ietih, pa je aretirala ruska državna policija v neki vasi v podolski guberniji nekega zdravnika, ki je obdolžen, da je ustrelil Igliickega.
— 25 let ječe, ker je umoril fašista. Pred porotnimi sodiščem v Piacenzi je bil obsojen 19 letni komunist Agnlssolp na 25 let ječe, keir je ustrelil pred 4 leti iz političnega ma-
ščevanja fašista Goreusia, ld je bil prvotno pristaš komunistične stranke.
— Teroristična organizacija na Bolgarskem.
V	Sofija' 00 prišli na sled razsežni komunistični teroristični organizaciji, ki si je zastavila nalogo, pridobiti 100.000 beguncev iz grške Macadonije in Tracije za boljševizem, s tem, da je obljubovala ljudem, da bodo smeli ob izbruhu revolucije izropati vse banke in poštne ura.de v državi. 'Del močne in dobro opremljene tolpe je pobegnil pod Jordanom Minkovoffi na grško ozemlje. Njegov namestnik Kriistov in 7 dragih voditeljev je bilo aretiranih.
— Velikanska tatvina draguljev na Angleškem. Iz Londona poročajo: Te dni j;e bila izvršena v gradu lorda Ingverfortha v Arnos-Grove-u (WAddlesex) ena od največjih in najdrznejših tatvin zadnjih let. Vlomilci so odnesli za več kot 30.000 funtov šterlingov draguljev. Lord Ingverforih in njegova soproga sta povabila za Božič večjo dražbo prijateljev in sorodnikov s soprogami. Ko se je podala družba okrog 2. ure zjutraj k počitku, se je začul presunljiv krik lordove soproge, ki je opazila na svojo grozo, da so ji bili ukradeni iz tajne omare vsi dragulji. Lopovi so izkoristili hrup veselice ter se vtihotapili neopaženi v grad. Lady Ingerforih je hranila dragulje v vzidanem safe-u, ki je bil skrit za neko podobo. Ko je šla okrog devetih zvečer po neko diamantno iglo, je pozabila safe zakriti s podobo.
— Grofici Bothmer kazen znižana. Prizivu grofice Bothmer je bilo ugodeno. Kazen ji je bila znižana od 1 leta na 4 mesece ječe. Obenem je odredilo sodišče, da jo je izpustiti na svobodo. Sodba se utemeljuje s svojevrstnim duševnim stanjem obtoženke. Takoj, ,po proglasitvi sodbe vzklicnega sodišča je dal grofico državni pravdnik radi nujnega' suma potvarjanja listin znova aretirati.
— 0 jerum, jerum, o quae mutatio rerum! Pred okrajnim kazenskim sodiščem v Doblin-gu se je odigral te dni nenavaden prizor. Upokojeni generalni major Dičhtel je vložil več privatnih tožb, ne da bi bil plačal kole-kovino. Zahteval je, da se mu prizna pravica revnih. Sodišče je njegovo zahtevo zavrnilo. Radi tega je prišel general v paradni uniformi k sodniku ter postal aroganten. Sodnik mu je lakonično Ukazal: »Zapustite dvorano.« .General je odgovoril: »Ne grem!« Situacija je p,ostal kritična. Rešil jo je s svojo prisotnostjo duha funkcionar drž. pravd.ništva, ki je pritisnil na gumb, nakar sta se pojavila na pozanišču dva justična paznika, ki sta zgrabila generala ter ga okspedirala skozi vrata. Predno je zletel general na cesto, se jiimia' je iztrgal 'ter se 'Odstranil z izrazi največjega ogorčenja.
. — Boj med uslužbenci dveh konkurentov. Iz Tokija poročajo: Tu je prišlo med 1500 delavci dveh konkurenčnih tvrdk do krvavega boja, v katerem so pokali revolverji in sekale sablje. V boju je bilo ranjenih nad 100 oseb. Končno je bilo alarmiranih 500 policijskih stražnikov, M so vzpostavili zopet red.
— Radi nošnje fesa na smrt obsojena. Kot poročajo iz Carigrada, sta bila obsojena v Keraszunde dva mohamedanca, ker sta se branila odpovedati nošnji fesa — na smrt na vešalih.
— 74 samomorov v 1 tednu. V tednu od 13. do 19. t. m. je izvršilo v Berlinu 74 oseb samomor. Vzrok je bila v vseh slučajih brezposelnost in skrb za kruh.
— Dohodki državnih monopolov v mesecu septembru. Te dni je bil objavljen izkaz o dohodkih državne monopolne uprave za mesec september. Izkazanih je 229 mili jonov dinarjev, dočim je predvideval proračun za ta mesec samo 193 milijonov. Največ je nesel tobačni monopol, ki je imel meseca septembra 149 milijonov dohodkov.
— Spomenik psu. Te dni je bil odkrit v Ne\vyorkti spomenik polarnemu psu, ka je prinašal lansko leto, ko je divjala v mestu Nome (A-laska) davica ter je bilo mesto vsled snežnih zametov popolnoma odrezano od prometa, iserum zoper davieo. Rešilno ekspedi-ri’o le vodil Norvežan Rossau. Njegovi psi so poginili vsled silnih naporov, samo Bal to je ostal živ. Udeležil se ‘je s svojim gospodarjem odkritia spomenika.
—Razburljiv samomor Amerikanke, 29 letni Mi-ss Tzabelii Savary v Lyonu so hoteli radi neke poškodbe amputirati nogo. Ko se je peljala v ta namen v avtomobilu na kliniko, je dela nenadoma ustaviti, odslovila mater j n šoferja ter pognala avtomobil v reko Savone, kjer je utonila1.
— Vsakdo se bo dal lahko balzamirati. Milanski zdravnik dr. Alfred Maggia je razkazoval te dni večjemu krogu medieimcev in učenktkov novo od njega liznajdeno metodo balzamiranja mrtvecev. Maggia trdi, da prekaša njegova metoda daleko egipčansko ter da ie zvezana s tako malenkostnimi stroški, da jih vsakdo lahko utrpi .
— Uvozna carina na luksuzne predmete. Kakor poročajo iz Beograda, so prosili im-mMetrii raznih kemikalij, parfumskih in dragih luksuznih predmetov potom trgovske zbornice, da naj se velika uvozna carina, ki io je plačati za le predmete, primerno vpošteva1. Trgovci se pritožujejo, da dobivalo pošiljke radi nepazljivosti železniških uslužbencev poškodovane.
— Preložitev poljske tekstilne tovarne v Jugoslavijo. Kot .poročajo češkoslovaški listi, se je vršila te dni n« Dunaju konferenca zastopnikov Lodžske tekstilne 'industrije z nekaterimi češkoslovaškimi interesenti o preložitvi podjetja v Jugoslavijo. Poljski interesenti nameravajo prenesti inventar svojih »tovarn v Jugoslaviio. 'Češkoslovaški interesenti naj bi se udeležili s kapitalom, dve dunajski banki pa naj bi nakazali potreben kredit. Oe-hoafbvnki bi še udeležili z 10 milijoni osi. kron. kontokorentni kredit pa maj bi znašal 10.000 šilingov.
— Gladovna, stavka v zaporu. Konjski tat Tvnn Bergles, ki sedi v mariborski kaznilnici. ie inseeniiral. te dni gladovno stavko. Dvanajst dni je živel od same vode. S tem je pobil rekord. Pred njim ie štrajkal neki srbski dijak, ki ni jedel 7 dni ničesar. Bergles je končno uvidel, da 5 let, ki jih ima odsedeti
v Maribora, ne bo zdržal ter je pričel zopet
jesti.
Katehet in njegova učenka. Gimnazijski katehet v Iloku dr. Ivančič se je smrtno
i	zaljubil v svojo bivšo učenko Slavo Grdo-
i	kovic, hčerko bogatega posestnika. Slekel je : duhovniško haljo ter deklico poročil, j ^ — Žrebanje hišne loterije »Prvega zagrebškega delavskega društva« odgodeno. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je dovolilo, da se odgodi žrebanje dobitkov loterije hiš »Pr-j vega zagrebškega delavskega društva za pod-
i	poro bolnih in za delo nesposobnih« do 1. maja 1926. Ako bo še pred tem terminom prodanih 25.000 srečk, se bo žrebanje vršilo še pred 1. majem 'ter se bode to tudi pravočasno objavilo potom navedenega društva. — Število dobitkov se je povečalo z dragocenim darom proitektorja društva Nj. Vel. kralja Aleksandra, z zlato moško uro s kraljevim menogramom.
Ljubljana.
'I— Na rivijeri je geslo letošnjega velikega •plesa im -maškarade Jadranske Straže, ki se vrši dne 5. januarja 1926 v hotelu Union in ki bo kakor vsako leto ena najbolj zabavnih in obiskanih prireditev. Vrša se pod geslom »Na rivijeri« in bo vsa dvorana temu primerno okrašena. Zadnja stran dvorane bo predstavljala pročelje velike bojne ladije, na katere^ krovu bo Mornarska gostilna. Obiskovalce čakajo še -druga povsem .izvirna presenečenja, ki jih pa še ne smemo izdati, Obleka po poljubnosti, vstopnina 15 Din.
1— Društvo državnih policijskih nameščencev priredi pod 'pokroviteljstvom g. velikega župana dr. Baltiča v soboto 2. januarja 1926 v veliki dvorani hotela »Union« plesni večer z bogatim srečelovom. Začetek ob 20. uri. Konec ob 3. uri zjutraj. Ker je čisti dobiček namenjen za podporni sklad onemoglih članov, vdov in sirot, se za vsestranski poset priporoča	veselični	odsek.
1— Junak s puško ali pa nepreviden strelec Te dni je oddal neznan človek na Ježici pri Ljubljani za nekim ljubljanskim figovcem več strelov iz puške. Drage nesreče ni bilo, kot da je slišal trgovec žvižgati projektile mimo ušes. Oblasti storilcu še niso na sledu.
Prijava vojnih žrtev za prevedbo po novem invalidskem zakonu.
Vsi vojni invalidi, vdove in sirote se morajo po novem invalidskem zakonu prijaviti v svrho prevedbe. Rok za prijave traja le tri mesece po sprejemu zakona in mine dne 17. februarja 1926.
Po 'tem roku vložene prijave se ne bodo več vpoštevale, zato naj vsak pazi, da ga ne zamudi. Prijave sprejemajo pristojna okrajna sodišča (kjer prijavljenec sedaj stalno stanuje). Vsak, kdor se prijavi, mora prinesti s seboj:
1. Potrdilo ministrstva za socijalno politiko, da mu je od specijalne komisije priznana pokojnina. Ker specijalne sodišče v Beogradu dosti slučajev še ni rešilo in še mnogo invalidov, vdov ali sirot ni dobilo takih potrdil ministrstva za socijalno politiko, naj vsi do-tieni pri prijavi pred sodiščem izjavijo da še nimajo tehi potrdil in da jih predlože,’ kadar jih bodo dobili, bodisi tudi še po preteku roka za prijavo to je 17. febr. 1926.
2. Sklep deželnega ali okrožnega sodišča, da mu je priznana ali odmerjena pokojnina in event, drugi pripadki. Kdor ima tak sklep poleg gori navedenega potrdila ministrstva’ za socijalno politiko, naj ga vseeno predloži.
Kdor pa nima potrdila ministrstva o reviziji specijalne komisije in ne sklepa deželnega ali okrožnega sodišča o pokojnini, naj to pri sodišču navede, izkaže pa naj se z invalidskim uverenjem, vdove, sirote ali svojci pa s plačilno polo nekdanje vojaške inten-dance ali odrezkom nakaznice.
3. Potrdilo pristojne finančne uprave, to je Računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da mu pokojnina ni ustavljena. Kdor se zglasi sam pri računovodstvu v Šent-peterski vojašnici v Ljubljani, mu bodo tako jjotrdilo takoj izstavili. Sicer pa je Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov izposloval da bo omenjeno računovodstvo uradno raz-poslalo taka potrdila vsem, ki jim pokojnina ni ustavljena, odnosno nekaterim > navedlo ziikaj je prekinjena. Oni, katerim pa je ministrstvo ustavilo pokojnino, računovodstvo ne bo izdalo ah poslalo takih potrdil. S tem bodo nekako obveščeni, da so predlagani potom specijalne komisije za redukcijo.
b/ -°d onih’ ki Pojemajo redno pokojnino slučajno ne prejel takega potrdila do
ir i ina7v 1 S1 ga n,ora Preskrbeti, vsaj pred 10. februarjem 1926 sam, da more pri-]av° se tohto pravočasno izvršiti, da bo poslal lahko potrdilo okr. sodišča, da se je pri-j< \ i računovodstva v svrho nadaljnega ne-pi e vinjenega nakazovanja. Računovodstvo ™orauniBti vsa potrdila sodišč v rokah do 21. februarja 1926.
4. Potrdilo, koliko je plačal davka za časa onesposobljenosti (pri vdovah in sirotah tudi mož ali oče) in koliko ga plačuje sedaj, lo potrdilo si mora preskrbeti pri davčnem uradu vsak sam. Davkarije so jih dolžne po zakonu izstaviti brez takse. Nekateri bodo eventualno morali iskati taka potrdila pri dveh davčnih uradih in sicer tam, kjer so bivali stalno za časa onesposobljenja in tam, kjer prebivajo sedaj. Aktivni vpokojeni oficirji invalidi morajo poleg vsega gori navedenega predložiti še dekret o vpokojitvi.
Družinski očetje in matere ter oni, ki vzdržujejo stariše ali svojce naj vprašajo pri prijavi, katere dokumente jim je treba še naknadno predložiti glede priznanja dodatkov.
Potrdila, ki jih izdajajo sodišča pri prijavi je treba brezpogojno najkasneje do 21. februarja 1926 poslati Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za vojaške mi-rovine v Ljubljani, Šentpcterska vojašnica, najbolje priporočeno ali pa osebno. Kdor ne predloži potrdila do tega dne, temu so pokojnina prekine.
Sodišča morajo sprejeti sploh vsako prijavo. Ker ne ve nihče, kdo je predlagan za redukcijo, posebno državni nameščenci, ki ne prejemajo pokojnine in se jim ni mogla ustaviti, naj se vsak prijavi sodišču.
Reduciranci bodo po novem zakonu šele dobili obvestila, ali je redukcija potrjena ali ne. Vsak reduciranec bo imel pravico 6 mesecev za obnovo postopanja.
Izvršni odbor v Ljubljani.
'ur*/«* rwwwi»a«««*ei5euwue».w. w- .-•>...
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
pomdeljek, 28. decemtora 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 bi. 79; Loterijska dTŽavna renta za vojno škodo den. 315, bi. 325; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. batnike den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska Ste-daonicai, Zagreb bi. 950; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za tTg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125, bi. 127; Združene papirnice Vevče, Goričane in-Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; »Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120.
Blago: Hrastovi neobrobljeni plohi, od 90 do 130 mim, od 3 m naprej, fco vag. nakladalna postaja den. 950; bukovi obrobljeni plohi.
od 27 dio 100 mm, -od 2 m naprej, I., II., večina I., fco vag. meja bi. 875; remeljni 70/70, jelka, smreka, 4, 5, 6, 7 m, fco vag. meja bi. 580; trami monte, ogledani, fco meja 5 vag., den. 310, bi. 320, zaklj. 310; koruza, umetno sušena, fco. vag. slav. postaja 1 vag., den. 155, bi. 155, zaklj. 155; koruza nova, času primerno suha, fco vag. sremska postaja 1 vag., den. 122.50, bi. 122.50, zaklj. 122-50; proso, fco vag. Ljubljana bi. 230; ajda, fco vag. slovenska postaja bi. 265; laneno seme, fco vag. Ljubljana bi. 550; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana bi. 375; pšenica slavonska, 76 kg, 2%, par. Dravograd-Meža 2 vag., den. 285, bi. 286, zaklj. 286.
BORZE.
Zagreb, 28. decembra. Devize: Newyork 56.09—56.69, London 272.71—274.81, Pariz 20.545—20.945, Praga 166.40—,168.40, Curih 10.8560—10.9360., Milan 226.89—229.29, Berlin 13.275—13.475, Dunaj 7.9250—8.025.
Curih, 28. decembra. Beograd 9.175, New-york 517.25, London 20.085, Praga 15.325, Pariz 18.82, Milan 20.85, Varšava 57.50, Bukarešta 2.40, Dunaj 73.10, Sofija 3.75, Berlin 123.10, Budimpešta 72.50.
VELIKANSKA POVODENJ NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 29. decembra. Katastrofalna povodenj v županiji Peges je napravila ogromno škodo. Poplavljeno je okrcg 80 tisoč juter zemlje. Pri reševanju ljudi je prišlo do dramatičnih prizo-
rov. Dosedaj ni nihče utonil, toda računa se, da znaša nastala škoda 100 milijard madžarskih kron.
Bukarešta, 29. decembra. V Erdelju je povodenj napravila silno škcdo. Mesto Torda je popolnoma pod vodo. Tečnih poročil iz poplavljenega ozemlja še ni, računajo- pa, da je bilo 40 do 50 človeških žrtev.
ORJUNA PRED ODLOČITVIJO.
Zagreb, 29. decembra. Včeraj se je sestal k plenarni seji direktorij in glavni odbor Orjune. Na seji se je pretresal spor med dr. Leontičem in Pribičevičem. Razprava še ni bila končana in se bo nadaljevala danes ter se bo o stvari tudi sklepalo. V vrstah »Orjune« čakajo z velikim zanimanjem na izid.
PRIJATELJSTVO MED MOSKVO IN ANGORO SU UTRJUJE.
Pariz, 29. decembra. Iz Angore javljajo, da bo eden glavnih ministrov v kratkem času odšel v Moskvo, kjer bi se imel s Čičerinom sporazumeti o novih ednešajih med Turčijo in Rusijo, ki so nastali s sklenitvijo rusko-turške konvencije.
NESOGLASJE V RADIKALNI STRANKI.
Beograd, 29. decembra. Na nedeljski skupščini radikalne organizacije v Subotici je bil po burni razpravi izključen iz organizacije vseučiliški profesor dr. Aleksa Ivic, ker je hotel v beograjskem »Balkanu« objaviti članek proti velikemu županu Djordjeviču. »Balkan« članka ni objavil, temveč ga je dal velikemu županu na razpolago.
TRIFKOVIČ — OBOLEL.
Beograd, 29. decembra. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič odpotuje prihodnjo sredo zaradi zdravljenja v Pariz.	___________
~ BOJ ZA IžAVOD SV. HIERONIMA?”"
Beograd, 29. decembra. Papeški nuncij Pelegrinetti je zaradi zadeve zavoda sv. Hieronima v Rimu, ki še vedno ni rešena, posetil pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča.
PREMEŠČENJA V FINANČNEM MINISTRSTVU.
Beograd, 29. decembra. V finančnem ministrstvu se pripravlja ukaz o razmestitvi uradnikov finančne kontrole in carinskih uradnikov.
(166)
v oklopnjaku okoli sveta.
Spisa) Robert K rali
V	samotni hiši se je ženska na grozen način maščevala, tepla in mučila ga je, odrezala mu je ušesa in nos itd., kakor pač zna pristna Španjol-ka, če kdo zavrže njeno ljubezen. Deacon je umrl v njenih rokah. Potem je naročila lazzaronijem, naj pokopljejo mrliča nekje v pampi. Možje so odšli z mrtvecem, spotoma pa so videli svetega Duha ali kako drugo strašno svetlobno prikazen, prestrašeni so zbežali, puslivši mrliča šakalom. Lahko si mislite, kako me je pretreslo, ko sem v skrivališču izvedel, na kak grozen način je končal Artur Deacon.«
Tudi na poslušalce napravi utis. Leonor sploh ne more govoriti, pač pa Adam:
»Slišite, mis Leonor,« kriči, »potem to ni bil nihče drugi kot Artur Deacon, ki ste ga umili in poljubili in potem zakopali v zemljo!«
Sedaj hoče tudi Georg več o tem izvedeti. Leonor ne more govoriti, preveč jo je vse pretreslo, torej stori to Adam in konča z besedami:
»No, slišite, Georg, jaz vam kar ne morem pove-
dati, kako me to veseli, da smo takrat pokopali napačnega in da je bil to baš oni ušivec Deaoon.«
46. Ob vhodu v pekel.
-	Štirinajst dni pozneje in že so, zopet združeni potniki, v Mehiki.
Vozili so po stari, dobro ohranjeni Inka-cesti, kakršne bi dandanes več ne mogli zidati, ker ne dobimo tako poceni delovnih moči, kakor so jih imeli tedaj, namreč sužnje; moderni špekulacijski duh pa tudi ne vpostavi ničesar, o čemur ni prepričan, da se bo rentiralo. Prevozili so vso Južno Ameriko ob zahodni obali, potem ravno Srednjo Ameriko, notri v hribovito Mehiko.
Kaj posebnega 'se jim ni zgodilo na tej veliki turi, ki pa je bila za Maksimusa le izprehod. Nekoč so povozili lamo, posestnik je silno stokal, ko pa so mu dali nekaj zlatov, je bil ves srečen; to je bil najvažnejši dogodek.
Nobene zapreke ni bilo na poti, ne naravne, ne umetne, nikdar ni več pokalo. Pač pa so vozili bolj previdno. Cez mostove raje sploh niso šli, če so pa vseeno morali, so most najprej preiskali, preden so se upali
nanj s težkim avtom. Skozi vefja mesta niso vozili,
temveč so jih obšli. Pri tem so morali večkrat s ceste
in so napravili mnogo škode po poljih, kjer je rasla koruza, bombaž ali kava.
»Ko bomo imeli zlato,« je rekel Georg v takih slučajih, ko so slišali stokanje in preklinjevanje za sabo, »potem pošljemo v vse časopise oglas, naj se javijo vsi oni, ki smo jih oškodovali, in vse njihove kletve se bodo izpremenile v blagoslove.«
»Kje pa se bomo v miru naselili, ko bomo imeli
zlato, Georg?«
Da, imela je povod tako vprašati.
Tu pa tam so govorili včasih s kakim človekom, če so vprašali, kje drži druga pot, nekoč so dobili tudi časopis v roke in tedaj so slišali in čitali in ko so vozili skozi naselbine so tudi videli, kako so bežali prebivalci vsi prestrašeni pred peklenskim vozom, se zaprli v hiše in klicali svetnike na pomoč zoper poždgalko.
In kar so vedeli tu, v teh samotnih deželah, to je bilo gotovo že znano vsemu svetu: Leonor Morris je iz maščevanja zažgala Buenos Aires, je mesto upepelila in uničila tako več stotisoč eksistenc.
Preko tega ne bo prišla nikdar in če bi prišel angel z nebes, da bi pričal njeno nedolžnost. Bila je njena usoda, da so jo nazivali požigalka.
Pač pa je dala človeštvu iznajdbo, ki bo kmalu hdvrela pftlbvieo božjega prokletstva; namreC delo. Ali pa je zato krivda manjša? Ali jo bo to spravilo z ljudmi?
MALI OGLASI
%0	D3m	*■
J M A - • ČEBIN
#oitova ulica 1/11. • Telefon 56.
Kil;
im te
dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Voziček«.
Med, tračani
najfinejSi v posodah po 50 kg razpošiljam proti povzetju 725 Din, pri nakazilu denarja vnaprej za 700 Din fl-anko *kolodvor Borovo. Franjo Kollar, velečebelar, Borovo-Vukovar.
Gospodična
!d ljubi šport, želi poznanja z in teli fen to m športnikom v avrho skupnib Izletov. Ponudbe na upravo lista * sliko pod šifro »športe
Dve mladi gospodični
Slovenki, Inteligentni, privatni uradnici v Ljubljani, želita radi pomanjkanja znanstva stopiti v korespondenco z mladimi gospodi od 18—25 let. Le resne ponudbe 9 sliko na upravo »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Ljubezen«, »Zvestoba«.
Int?!
n*en
mlad gospod, osamljen, ker mu vsakdanje malenkosti ne zadostujejo, želi spoznanstvo z enako gospodično, oziroma samostojno damo, (ne čez 26 let). Poznejša ženitev ni izključena. Cenj. dopise pod: »Aphrodite« na upravo lista.
Mlajši
upokojeni samski državni nradnik se
sprejme kot tajnik večjega, odličnega podjetja v Sloveniji. Ponudbe s curriculum vrtae pod »Tajnik« na upravo tega Lista do 31. dec. t. 1.
Iščem sobo
t ere-
>ia. x uiiuuud na upravo pod: »1. januar 1926«.
s separatnim vhodom najraje dini mesta. Ponudbe na uprav
Kontorfctinja
zmožna vseh pisarniških del išče alužbe. Gre tudi na deželo ter nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Natančna«.
Stekleno
■trešno opeko imajo stalno logi Združene opekarne d. Ljubljani.
v za-d. v
do možnosti s substitucijsko pravico sprejme čimpreje odvetnik
dr. Ivan Sajovic
Fotografski pomočnik
dober in spreten, ki mu je dobro znano vse fotografsko delo kakor tudi posnemanje, se išče. Ponudbe je poslati na Atelier Michajlovič, Ne-gotin (Krajina), Srbija.
Inštrukcije
sprejme osmošolec. Ponudbe na upravo lista pod: Osmošolec«.
50400 Din
 išče izumitelj umotvora epo-
 Ine važnosti, odnosno bolje situiranega so t rudnika. Cenjene ponudbe poslati na upravo liista pod značko »Izum«.
posijila halne v
.GROM
OABINS«! P0»KEDNI8KI Dl ftPBDlOIJSKI BUBEAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA. ULICA 41.
braojavfcum	Tolefon Intcrurbcui
.0HOM*	»te-r.	454.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
•feavvtfa tm v to stroko »pndoJoCe posl« ntjhlirej« ln pod tculontnlml pojjoJI-
Kaffopnlkl družbe spalnih voz S. O. E. ekspresne pošiljke.
t vseh barvah ln vrstah od Din 18*--naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volno, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke xa zobe, obleko ln čevlje Itd. v noj-večji izbiri po najnlžjl ceni pri
losip Peteline
LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Na veliko.
Na malo.
KJE SE K12PI?o
Le pri tvrdki
Ljubljana
L".:u Pre^srnoveg* sootr.enika ob vodi.
NV'olJ’1 M' n!n' ?!r^l r.a rodbinsko ali ojikno	5	olivno ?n»r i<i znamk
C • ‘ S s-, t- «;■t - ? -J -'r - - IvojiIjc. 1 vn	m	* t’c n 7 • S r • >. In k.o*
• 'C Tl.:* fc».
laraciite in širile .lAROHRI BNEVHIKI
Izdajatelj in odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDBR. — Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.