Poštnina plačana t gotovini vsak dan zjutraj razvea ^ ponedeljkih in dnevih po praa* nikih. — Posamezna itevilka Bh> 1 —»na 16 straneh Din 2’—t ®esečna naročnina Din 20'—•, ca tujino Din 30'—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L Jugoslovan Cena Din 1*— Rokopisov ne vračam*. — Oglasi po tarifi in dogovoru, Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta iL 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, SlomSkov trg Stev. 1 St. 118 Ljubljana, petek, dne 17, oktobra 1930 Leto I. Program Briiningove vlade pred parlamentom Vladla zahteva od zbornice odobrNev vseh zasilnih finančnih odredb - V zunanji politiki bo kancelar Briining vztrajal pri prizadevanjih za popolno ohnovifev nemške nacijonalne svobode, toda odklanja vsako pustolovsko politiko - Heichswehr se mora odtogniti vsem strankarskim vplivom - Pruski deželni zbor izglasoval zaupnico vladi socijalnega demokrata dr. Brauna Berlin, 15. oktobra d. V politični javnosti je za današnjo popoldansko sejo državnega zbora vladalo napeto zanimanje, ker je bila na dnevnem redu progra-niatična izjava vlade kancelarja dr. Brii-ninga. Dnevni red je obsegal v prvi vrsti: izjavo vlade in drugič z njo združene zasilne vladne odredbe z dne 26. julija t. 1., zakon o amortizaciji dolgov ter 21 predlogov posameznih parlamentarnih skupi kl se nanašajo na ukinjenje zasilnih odredb odnosno na razveljavljenje Youngo-yega načrta, kakor tudi na važne notranje jn zunanjepolitične probleme. Vloženi so 'h tudi mnogi predlogi, ki izrekajo ne aH,pnico sedanji vladi, i ,ec*esednik državnega zbora dr. Ldbe le ob 3. popoldne otvoril sejo ter po izvr- , irealnostih podelil besedo državne-mu kancelarju. Programatični govor državnega kancelarja. . i°, ie državni kancelar dr. Briining po-sbi , sedo, so dvignili komunisti velikan-li a rU? *er so neprestano vzklikali: «Do-miro v°nunsko vlado!« Kancelar je ostal • . ”• K® se je nemir v zbornici polegel, J državni kancelar začel počasi, in vsak vazen odstavek močno naglašujoč, čitati programatično izjavo njegove vlade. Uvodoma svoje izjave je državni kancelar opozarjal državni zbor na težko gospodarsko krizo, ki se ne omejuje samo na Nemčijo, marveč tudi na ostali svet. Vi ne morete, je dejal državni kancelar, pričakovati od državne vlade, da bi se bavila z zadevami preteklosti. Državna vlada vam predlaga gospodarski in finančni program, s katerim namerava najtežje posledico gospodarske krize odstraniti. Glavni pogoj za izvedbo tega vladnega programa pa temelji ravno na ohranitvi zasilnih odredb z dne 26. julija. Državna vlada zahteva zato od zbornice, da se odklonijo vsi predlogi, ki streme za ukinitvijo teh odredb. Te odredbe namreč omogočajo ravnotežje v državnem proračunu in s tem tudi izvedbo prave socijalne politike. (Viharni ugovori pri komunistih. Predsednik dr. Lobe je bil primoran nekatere komunistične poslance pozvati k redu). Proročunski primanjkljaj eno milijardo. Ko je v zbornici nastal mir, je državni kancelar posebno omenil: Primankljaj v državnem proračunu za Prihodnje leto cenijo na eno miljardo (Kli-vl: ^Čujte! Cujte!«) Z novimi davki in r e meni nismo mogli odstraniti sedanje ade. Zato si je vlada pomagala s poso-Pb. Med tem časom pa je svetovni trg Premenil svoje lice. da i”®' nemški kapitalisti, je posebno pov-sti ^r’ KI-nning, so v svoji zaslepljcno-d |11 v pomanjkanju državnega čuta svoj j nar spravili v inozemstvo. (Klici začu-m v ! Cujte!«). Če ne bi bile aiunacije teh elementov najtežje škodo-aie našim državnim finacam, potem bi bil Pac nemški denarni trg v položaju, da bi zadovoljil našim najnujnejšim finančnim Potrebam. Tako pa smo bili primorani sm °brn!ti na inozemstvo. Iz inozemstva sred prefoK P°d ugodnimi pogoji potrebna obla t^a’ *0(*a s Pridržkom, da se ima potom S- za naie‘j'e posojila izposlovati po-co iZaHona- ^ato pozivam visoko zborni-da'r t ’*kaže zaupanje nemškemu gospo-„jes. 11 in vladi, tako zaupanje kot ga do Ql lnia inozemstvo (Ugovori in hrup), de i n.° načelo sanacijskega programa vla-leto iqq' Popolnoma izravnan proračun za Varov • osamosvojitev socijalnega zaje vaV^nja P.roli brezposelnosti, 3. najstrož-nosa|r0?jVanie na vseb Polnil1 in v vspl1 Pa' Vanio , rijavnega gospodarstva, 4. varče-enost- Hdi pri uradniških plačah, 5. po-v daag.i.enie uradniškega aparata, osobit« za h,, v1 uP.ravi, kakor tudi 6. priprava ^ ncno finančno izenačenje. žanizavna vlada ne zahteva trajnega zni-J reelne mezde, toda vsi sloji nem- škega naroda morajo prispevati k žrtvam, tudi uradništvo. (Viharni ugovori pri komunistih). Državno uradništvo bo kljub vsem hujskarijam pripravljeno k žrtvam. Vlada pa bo vedno odločno zavračala vse nepravične napade na uradništvo. Vlada je lahko ponosna, da v pogledu socijalno-sti prekaša mnoge svoje prednice. Državni kancelar je nato v glavnih obrisih podal smernice v pogledu vladne socijalne politike. Mi ne moremo voditi socijalne politike v brezzračnem prostoru. Brezkrvno gospodarstvo in skrahirane državne finance ne bi bile v stanu izvajati še nadalje pravo soci-jalno politiko. Vlada bo ukrenila vse, da spravi brezposelne k delu in kruhu. Pod vsemi pogoji pa bo vlada stremela, da za-sigura pravično in zadostno zavarovanje brezposelnih. Državni kancelar je za tem govorih o cenah premogu ter napovedal, da je treba uvesti akcijo v svrho znižanja premogovnih cen, dalje je govoril o veliki agrarni krizi, o izvršitvi zakona v korist vzhodnim pokrajinam. Označil je nato v kratkih potezah glavne naloge vlade o notranji in zunanji politiki. Zunanja politika Nemčije stremi za tem, da si priborimo naotjonalmo svobodo, je poudarjal državni kancelar. (Ugovori in medklici pri narodnih socialistih.) Pot k temu cilju pa je le pot miru. (Klici: »Bravo!« Komunisti ugovarjajo!) Glede reparaaijakih obveznosti je omenil, da te obveznosti ne smejo nikakor povzročiti, da bi bil nemški narod oropan svojih najvažnejših socijaLnih temeljev. Neposredna naloga je ta, da napravimo red in mir v svoji lastni hiši. Nato lahko v svetu zahtevamo, da vpošteva naš gospodarski položaj. O versajski mirovni pogodbi je kancelar dejal: Nesporno je dejstvo, da sedaj na- sprotna stranka ne izpolnjuje onih pogojev in določil versajske mirovne pogodbe, ki govore v naš prilog. Določilo, da bo prisilni razorožitvi sledilo prostovoljno razorože-nje ostalih držav, se do danes še ni izpolnilo. Državna vlada mora zato pod takima okolnostma storiti vse, da si zavaruje obrambo države v okviru vseh v pogodbi določenih pogojev. Vedno se bodo odločno zavzemali za prav obrambno zmožnost nemškega naroda, toda državno brambo bomo skušali odtegniti strankarsko političnim vplivom. Naša samoobramba že zahteva, da ne sme biti nemška brambna sila cilj gotovih strankarskih samopašuosti, predmet neupravičenih natoloevanj in sumničenj. Svoj govor je državni kancelar zaključil: Državna vlada pričakuje, da bo državni zbor uspešno deloval, svest si popolnoma svoje velike zgodovinske naloge. Stiska nemškega naroda ne sme gledati na mesarjenje strank. Nasprotja iz volilne borbe se morajo pozabiti. Težko žrtev se od nas zahteva, toda mi si hočemo priboriti pot k svobodi in narodnemu napredku. Govor državnega kancelarja so vladne stranke sprejele z najviharnejšim odobravanjem. Skrajna desnica in levica sta dvignile velik hrup. Po govoru državnega kancelarja je bila seja končana. Jutri popoldne se bo pričela glavna debata o vladni izjavi. Berlin, 15. oktobra, d. Predsednik državnega zbora dr. Loebe je danes z ostalimi člani predisedništva bil sprejet od državnega predsednika Hindenburga. Predsednik dr. Loebe je moral Hindenburgu predstar viti novega podpredsednika, narodno-soci-jaJističnega poslanca Stohra. Berlin, 15.^ oktobra, d. Na današnji seji pruskega deželnega zbora je prišla na glasovanje nezaupnica pruski vladi, ki so jo predlagali komunisti in druge opozicijo-nalne stranke. Nezaupnica vladi dr. Brauna je bila odklonjena z 233 vladnimi glasovi proti 198 glasovom opozicije. Na ta način je pruski deželni zbor izrekel zaupnico vladi dr. Brauna Sklepi včerajšnje seje ministrskega sveta Revizija novega zakona o gozdih — Olajšave glede uporabljanja gozdov in plačevanja davkov Beograd, 16. oktobra. 1. Pod predsedstvom generala g. Petra Zivkovioa, predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve, se je vršila seja ministrskega sveta na stanovanju g. predsednika v Topčideru. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri, razen g. Jura ja Demetroviča, trgovinskega ministra, ki je imel konferenco s francoskim trgovinskim ministrom Flandinom. Seja se je pričeta ob 17. in je trajaja do 20 30. Na seji so gg. ministri podali poročila o razmerah in potrebah posameznih krajev, _ ki so jih prepotovali. G. predsednik ministrskega sveta je sporočil nalog Nj. Vel. kralja, da se po zaslišanju referatov posameznih ministrov napravijo hitro po-trebni sklepi. Ko je razmotrival posamezna poročila, je ministrski svet sprejel te-le sklepe: Gospod minister za gozde in rudnike mora pripraviti revizijo novega zakona o gozdih, ker se je dognalo, da novi gozdni zakon ne ustreza posebnim pravnim in gozdno gospodarskim razmeram v vseh krajih Dokler se ne izda revidirani gozdni zakon, bo minister za gozjde in rudnike izdelal in predložil takoj zakon, s katerim se ukinja nadaljna uporaba predpisov Čle, na 33 novega gozdnega zakona (o držanju koz). V veljavo pa stopijo zopet prejšnji predpisi in vse naredbe, ki so veljale pred tem zakonom. Minister za gozde in rudnike bo takoij odredil, da se v krajih, kjer je imelo ljudstvo pravioo drvar jen ja, ta pravica tudi v bodoče Izvaja po praksi, ki se je uporabljala, predimo je stopil v veljavo gozdni zakon od 29. decembra 1929. Prav tako bo minister za gozde odložil iztirjanje gozdnih kazni in odškodnin, ki so bile predpisane na podlagi gozdnega zakona od 29. decembra 1929. S spremembo novega gozdnega zakona se bo izdala tudi odločitev o teh kaznih in odškodninah. Z naredbo ministra za gozde in rudnike se bo znižala taksa za pašno pravioo na polovico dosedanje. Glede na poročilo o pritožbah zaradi odmere davka in dela davčnih organov, je bilo naročeno finančnemu ministru, da pritožbe prouči in nato stavi predloge glede ukrepov, s katerimi naj bi se nepravilnosti v odmeri davkov popravile, in bi se v krajih, kjer je bila slaba letina, nudile potrebne olajšave glede plačevanja davkov. Krajem, ki dolgujejo še zaostalo dohodnino in davke na imovino, se bo dovolilo odplačevanje dolga v petih letih. Glede ostalih pritožb se bodo sprejeli potrebni sklepi na prihodnjih sejah na podlagi poročil pristojnih ministrov. Nova konferenca agrarnih držav v Bukarešti Poslovilni banket francoskemu ministru Flandinu, ki odpotuje istočasno z našo delegacijo Beograd, 16. oktobra. A A. Nocoj ob 23. odpotujejo v Bukarešto na konferenco agrarnih držav, ki se začne 18. t. m., kot delegati naše države načelnik ministrstva za kmetijstvo Vladimir Stojkovič, inšpektor ministrstva trgovine in industrije Miroslav Pilja in šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Juraj Tomičič. Konferenca je nadaljevanje prejšnjih konferenc agrarnih držav, ki so se začele na inicijativo jugoslovanskega ministra za trgovino in industrijo g. Juraja Demetroviča. Delegati potujejo do Turn Severina z ladjo »Vojvoda Mišič«, s katero potuje istočasno francoski zunanji minister Slandin s spremstvom. Beograd, 16. oktobra. AA. Minister za trgovino in industrijo daje ob 8.30 na palubi ladje »Vojvoda Mišič« svečan banket na čast francoskemu trgovinskemu ministru Flandinu. Razen ministra, njegove gospe in spremstva ter francoskega poslanika na našem voru in osobja poslaništva bo banketu prisostvovalo z jugoslovanske strani več viisokih osebnosti, med njimi zunanji minister g. Vojislav Marinkovič z gospo, Oipolnomočeni minister Konstantin Fotič, šef oddelka ministrstva zunanjih zadev Miroslav Jankovič, šef centralnega presbi-roja Milan Marjanovič, več načelnikov ministrstev in naši delegati za konferenco v Bukarešti. Agitirajte za Jugoslovana! r Za trajno prijateljstvo med Jugoslavijo in Ameriko Beograd, 16. oktobra. AA. Predsednik odbora zastopnikov distrikta Kolumbije v Washingtonu je poslal predsedniku beograjske občine Milanu Nešiču pismo, ki v nejm odgovarja na pismo, katero mu je NeSič poslal po predsedniku društva rezervnih oficirjev in bojevnikov Radosavljeviču. Ta odgovor se glasi: Dragi gospod predsednik! Polkovnik Milan G. Radosavljevič mi je predal kot predsedniku odbora zastopnikov distrikta Kolumbija vaše ljubeznivo pismo dne 30. avgusta 1930, v katerem pošiljate pozdrave meščanom distrikta Kolumbija kakor tudi vsemu ameriškemu narodu in svojo hvaležnost za usluge, ki so jih ameriški državljani storili vaši domovini. Meščani tega distrikta, v katerih imenu vartl pišem, vam iskreno izražajo želje prijateljstva med našima državama in verujejo, da bo to prijateljstvo večno trajalo. Dr. Maniu na odmoru Bukarešta, 16. oktobra, n. Bivši predsednik vlade dr. Maniu je bil včeraj v poslovilni avdijenci pri kralju Karlu. Po avdijenei je odpotoval na svoje posestvo. V nedeljo bo prisostvoval proslavi 10-lctnice vseučilišča v Cluju. V ponedeljek odpotuje na Dunaj v sanatorij dr. Sturze. Še letos odide dr. Maniu na potovanje po Evropi. Posetil bo med drugim Pariz, Berlin, Varšavo, Prago in Beograd. Dogodki v Indiji London, 16. oktobra. AA. Po nalogu indijskega podkralja so močni policijski oddelki zavzeli in konfiscirali palačo indijskega naci-jonalnega kongresa v Bombayu. Pri tej priliki je bilo aretiranih 150 članov kongresa. Obtoženi bodo zaradi veleizdajo. V zvezi s tem dogodkom je bila proglašena obča stavka. Na-cijonalistično vodstvo je imenovalo nove člane kongresa. Otvoritev albanskega parlamenta Tirana, 16. oktobra. AA. Včeraj je bilo otvor-jeno novo zasedanje parlamenta. Otvoritveni seji so prisostvovali zastopniki oblastev, diplomatski zbor in občinstvo. Predsednik parlamenta Vangjeli je prečital poslanico kralja Zoga. Kralj podaja v poslanici pregled lanskoletnega dela in zatrjuje glede zunanje politike, da se bo tudi v bodoče naslanjala na pri-jateljsto z Italijo, vztrajajoč pri tem obenem na prijateljskih odnošajih z ostalimi sosedi. Šolski pouk v Vrhpolju Trst, 16. oktobra, n. Iz Gorice poročajo, da je nadzornik osnovnih šol v Gorici posetil Vrhpolje in odredil, da se pouk na tamkajšnji Soli takoj nadaljuje. Novi učitelj bo v kratkem nastopil svojo službo kot naslednik ubitega fašista Sottosan-tija. Za rodbino ubitega fasistovskega učite ja rajo po vsej Julijski Benečiji darove. Za agrarno zvezo v okviru Panevrope Izjava francoskega trgovinskega ministra Flandina novinarjem — »Sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo se mora dovesti do maksimuma« Tuje posojilo za nove ceste in železnice Ker so do skrajnosti razbičaae strankarske strasti preprečevale vsako pozitivno delo, zato je nastal 6. januar, ki je likvidiral vse bivše stranke. In da se prične na vseh poljih intenzivnejše delo, zato je nastala vlada generala Živkoviča, ki to svojo nalogo tudi zvesto vrši. Naravno pa je, da je zgrabila, za delo najprej na onih poljih, kjer je bilo delo najnujnejše. Zato je izvršila novo upravno razdelitev države, poudarila z novim in enotnim imenom popolno enotnost jugoslovanskega naroda, pri tem pa z obširno izvedeno dekoncentracijo poskrbela, da se je ekspeditiv-nost v vseh uradih povečala in da ni birokratizem oviral narodnega napredka. Istočasno je vršila in vrši ogromno zakono-' dajno delo, da vlada res že skoraj v vsej Jugoslaviji en zakon. Le na ta način je tudi mogoče, da se popolnoma izvede princip popolne enakopravnosti vseh državljanov. Pri vsem tem velikem zakonodajnem in upravnem delu pa ni vlada pozabila na delo na gospodarskem polju ter sklenila celo vrsto trgovinskih pogodb s tujimi državami, izdala potrebne naredbe in zakone za povzdigo kmetijstva in z aktivno pomočjo skrbela za izvoz naših pridelkov. Skratka: povsod je vlada z realnim delom dokazala, da se je s 6. januarjem res pričela nova doba za Jugoslavijo. To dokazuje tudi najnovejši uspeh vlade generala Živkoviča. Vlada je razpisala licitacijo za izvršitev novih železnic in za graditev novih cest v dolžina 780 kilometrov. Vsa ta dela, ki bi veljala okoli dve milijardi dinarjev, bi se izvršila na kredit, ki ne bi smel bdtd dražji od 7 odstotkov in ne po nižjem kurzu od 92%. Licitacije se je udeležilo vee poJno velikih podjetij, največ iz Francije, Nemčije in Amerike in to samih velikih podjetij, ki morejo dati vsako jamstvo za dobro izvršitev del. Po-polen uspeh licitacije je najsijajnejši dokaz, da ima tujina polno zaupanje v našo državo in da so bile čisto brez uspeha vse lažnive vesti, ki so jih širili o naši državi gotovi naši nasprotniki in njih plačanci. To zaupanje je tem dragocenejše priznanje, ker še ni tako dolgo, ko so nekatsri krogi vztrajno poudarjali, da ne dobi naša država bTez njihovega pristanka nobenega zunanjega posojila. Uspešna licitacija za dela v višini dveh milijard najlepše dokazuje, kako prazni in brez podlage so bili ti računi teh nasprotnikov. Jasno pa je tudi to, da bi bile prav tako uspešne tudi licitacije za še višje zneske. Samo dokaz velike prevdarjenosti in varčnosti je, da je vlada razpisala licitacije samo za dela, ki se morejo takoj pričeti izvajati in da ni preveč razširila svoj investicijski program. Prav tako pa je edino pravilno, da se vse te nove železnice (med njimi tudi železnica St. Janž—Sevnica) grade s posojilom. Današnja generacija, ki mora nositi že itak težka od vojne povzročena bremena, ne more nositi še investicije, ki jih bo zlasti uživala mlada generacija. Kakor so povsod drugod izločene investicije iz rednega proračuna, tako mora biti tudi pri nas. Dobre zveze, da se vrši promet čim hitrejše in čim sigumejše, so prvi pogoj za napredek gospodarstva. Dobre ceste so prvo, kar potrebujejo kmet, obrtnik in trgovec in dobre ceste so tudi pogoj tujskega prometa. Zato je pravilno in dobro, da veljajo prve velike investicije vlade generala Živkoviča novim cestam in novim železnicam. Vsaka nova cesta, vsaka nova železnica dvigne vrednost zemlje, čez katero gre, in zato pomenijo nove ceste in železnice direktno pomnozitev narodnega premoženja. V časih gospodarske krize pa pomenijo takšne nove investicije še nekaj več, ker ee na ta način vrši najuspešnejša borba proti brezposelnosti. V prvi vrsti treba odpraviti brezposelnost le na ta način, da se da ljudem dela in dve milijardna zgraditev cest in železnic bo do minimuma reducirala število naših brezposelnih. Dobro delo rodi vedno tudi dobre uspehe. Tako dobro delo vrši vlada generala Živkoviča in zato je tudi njeno delo uspešno. Tako zelo uspešno je to delo, da si je že priborilo priznanje tujine, kar najlepše dokazuje posojilo, ki ga nudijo tuja podjetja za zgraditev novih cest in železnic. Nova doba ustvarjanja se je pričela in pri-fienja se 8 sodelovanjem tujega kapitala. To sodelovanje je pač najlepše priznanje, da smo na dobrem potu in zato vredni zaupanja. Beograd, 16. oktobra. I. Francoski trgovinski minister Flandin, ki je prispel v Beograd, je bil danes pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču, s katerim je imel daljši razgovor. Nato se je sestal s trgovinskim ministrom dr. Demetrovičem. Ob 13. uri pa je sprejel v prostorih francoskega poslaništva zastopnike tiska, ki jim je dal daljšo izjavo o svojih vtisih ob prvem obisku v jugoslovanski prestolnici kot tudi o namenu svojega potovanja. Dejal je: »Gospodje! Povedati vam moram, da me je Beograd že ob prvem hipu zelo očaral in da se naravnost čudim razvoju tega mesta. Prepričan sem, da ga čaka še vse bolj sijajna bodočnost. Imel sem dolg razgovor z ministrom g. Marinkovičem. Že v Ženevi sem našel priliko, da sem se z njim pomenil. Daljšo konferenco pa sem imel tudi s svojim kolegom, trgovinskim ministrom g. Demetrovičem, ki ga bom noooj na banketu ponovno videl. Govoril sem z njim ob tej priliki o vseh gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo naši dve prijateljski državi, Francijo in Jugoslavijo. Soglašala sva v tem, da je treba dovesti sodelovanje med obema državama do maksimuma. Prav tako smo govorili o važnosti agrarne Evrope. S to zadevo se bo te dni bavila posebna konferenca v Bukarešti, ki bo nadaljevala delo obeh prejšnjih konferenc v Sina ji in aVršavi ter gospodarske konfe-Sinaji in Varšavi ter gospodarske konference v Ženevi. Jaz sem prepričan, da bo Francija zaradi svojega velikega zanimanja za to vprašanje, posebno pa za ustanovitev London, 16. oktobra, n. >Daily Tele-raph« javlja, da je v angleškem kabinetu prišlo do resnih nesoglasij radi vprašanja brezposelnosti. Do tega je prišlo, ker ministri zastopajo različna stališča glede na stalno naraščanje brezposelnosti in glede na vladni načrt za pobijanje brezposelno- Pariz, 16. oktobra, n. List >Victoire« prinaša izjavo Gustava Hervčja, v kateri ta pravi, da je edin način, če se hoče preprečiti nova vojna, da se revidira versaillska mirovna pogodba. Francija bi morala dovoliti Nemčiji te-le koncesije: 1. odpustiti reparacijske dolgove, če Amerika črta medzavezniške dolgove; 2. odreči se plebiscitu v Saarskem ozemlju in izročiti to Dunaj, 16. oktobra, n. Ker poteče 19. t. m. rok za vlaganje volilnih list za bodoče volitve, so vse stranke zaposilene s sestavljanjem kandidatnih list. Ni še znano, kdo bo vse kandidiral. Ve se le, da vse stranke stremijo za tem, da postavijo same svoje kandidate. Vse kaže, da se bo mnogo politikov umaknilo iz političnega življenja. Tako ne bosta več kandidirala prvak krščanskih socijalistov Matejka in urednik lista >Arbeiter Zeitung« Austerlitz. Najtežje sestavlja svojo listo Schober. Njemu je mnogo na tem, da bi prišlo na njegovo listo čim več milajših ljudi, znanih intelektualcev in gospodarstvenikov. Ti ljudje pa se sami nočejo izpostaviti v volilni borbi, politiki, ki bodo figurirali kot kandidati na njegovi listi, pa spet nočejo prevzeti nase vsega bremena. Prihodnji teden se prične volilna borba. Socijalisti so povabili nekaj uglednih nemških socijalnih Dunaj, 16. oktobra, d. Izjava češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, po kateri bi sedanji razvoj v Avstriji kazal na to, da bi moglo priti do novih težkih pretresljajev, je dala avstrijskemu zunanjemu ministrstvu povoda, da je v Pragi zahtevalo pojasnila. Avstrijski poslanik v Pragi dr. Marek je danes odšel na češkoslovaško zunanje ministrstvo k dr. Be-nešu. Dognalo se je, da opomba dr. Beneša v nadaljnjih izvajanjih ekspozeja, da se dr. Beneš nikakor noče vmešavati v notranje razmere tujih držav in da tudi noče kritizirati njih notranjih režimov, »noči na Dunaju še ni bila znana. Dr. Beneš se lahko sklicuje na to besedilo svojega ekspozeja. Avstrijski poslanik je to izjavo vzel na znanje. S tein je ta diplomatični incident med Prago in Dunajem rešen. Dunaj, 16. oktobra, d. »Die Wiener Allgemei-ne Zeitung« te bavi z incidentom dr. Beneš — dr. Seipel in pravi: Dr. Seipel bi bil morebiti agrarne zveze vzhodno - evropskih držav v okviru snujoče se evropske federacije, katere ideolog je g. Aristid Briand, in v okviru Društva narodov podpirala te države, če dosežejo medsebojen sporazum. Namen mojega potovanja je inšpekcija trgovinskih agentov pri francoskih poslaništvih. Zaradi tega sem bil v Pragi in Budimpešti in zato sem sedaj, kot vidite, v Beogradu. Iz Beograda krenem z istim namenom v Bukarešto. Istočasno se na tem svojem potovanju zanimam tudi za druge gospodarske probleme.« Na vprašanje, v kakšni obliki bo prisostvoval konferenci v Bukarešti, je g. minister Flandin odgovoril: >Ne ofioijelno niti kot opazovalec. Bil je pravi slučaj, da sem se odpravil na svoje potovanje baš ob času, ko se vrši v Bukarešti konferenca. V resnici sem nameraval opraviti to svojo pot že prej.« Na vprašanje, kaj misli o ruskem dum-pingu, je minister dejal: »Moje mnenje in mnenje celokupne francoske vlade je, da je potrebno ukreniti vse mere, da se prepreči uvoz poljedelskih pridelkov iz Rusije. To se je deloma že napravilo. To ne pomeni gospodarske vojne proti sovjetski Rusiji, kot so tolmačili sovjeti, nego le običajno jamstvo, ki ga sme pod-vzeti vsaka država proti nenormalni konkurenci.« Nato se je g. minister prslovil od zastopnikov tiska. Nocoj odpotuje s svojim spremstvom z ladjo preko Turn Severina proti Bukarešti. v angleški vladi sti, ki do sedaj ni prinesel pozitivnih uspehov. Vlada zahteva, da se za uspešno pobijanje brezposelnosti uvede zaščitna carina na angleško industrijo. Temu se pa energično protivijo trgovinski minister Graham, vojni minister Shaw in finančni minister Snowden. ozemlje Nemčiji; 3. vrniti Nemčiji francoski mandat v Togu in Kamerunu; 4. revidirati bi se moral nemški vojaški statut, Nemčiji pa bi se morala dati svoboda oborožitve; 5. intervenirati bi bilo treba pri Poljski, da se odpove koridoru. Vse to bi so moralo zgoditi ob pogoju, da Francija in Nemčija garantirata red in mir v Evropi. prvakov, da jim pomagajo pri agitaciji. Širijo se govorice, da bodo prišli tudi nekateri prvaki iz Češkoslovaške. Komunisti so razvili silno agitacijo in trdč, da bodo na Dunaju na raičun socijalistov dobili vsaj pet mandatov. Izgleda pa, da se položaj, če se volitev ne udeležijo oni volilci, ki pri zadnjih volitvah niso volili, ne bo posebno spremenil. Vendar je možnost, da bo Schober dobil nekaj novih mandatov, predvsem na Dunaju, Heimwehr pa na deželi. Toda o tem bo odločal 9. november. Sooijalno - demokratična stranka je napovedala za 26. oktobra veliko manifestacijo za Ansohluss, na kateri naj bi nastopila Loebe in nekateri člani bivše nemške vlade Miiller - Franken. Socijalisti so spočetka zahtevali, naj jim oblasti dovolijo za to Zborovanje Heldenplate, zunanji preddvor bivšega cesarskega dvora, toda policija je njihovo zahtevo zavrnila. med Dunajem in Prago pametneje napravil, če ne bi bil naslovil v Prago oficijelnega vprašanja in če bi se bil izognil temu, da mu inozemstvo drži zrcalo pred očmi. Ali naj dežela, ki je čez in čez okužena z ilegalnim militarizmom, dežela, katere notranji minister podpisuje pučovske programe in katero pravosodni minister napoveduje plemenski boj, dežela, ki bi poklicne vstaške voditelje po izgonu najraje zopet poklicala nazaj, ali naj se taka dežela morda predstavi kot vzor najlepšega reda?! Ali naj bi bil moral češkoslovaški zuaanji minister zunanji odbor v praškem parlamentu morebiti nalagati? Pravilnik o plovbi s splavi Beograd, 16. oktobra. AA. V zmislu § 87. zakona o gozdovih je minister za gozdove in rudnike v sporazumu z ministrom za gradnje predpisal pravilnik o plovbi s splavi. Obletnica usmrtitve Vladimirja Goriana Danes je eno leto, odkar je svinec fašistov-ske milice položil v grob prvo jugoslovansko žrtev izrednega rimsega sodišča za zaščito države. Kakor 6. septembra Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič tako je tudi ta žrtev pred enim letom bila ustreljena po demostrantivnem zasedanju vojaškega izrednega sodišča, sestavljenega iz oficirjev fašistovskega milice. S pobožnimi čustvi se spominjamo danes te obletnice iz dveh razlogov: prvič, ker je nesrečni Vladimir Gortan padel kot žrtev razmer, v katerih živi jugoslovanska narodna manjšina, ki ji je pripadal, in drugič, ker je padel tudi v čisto in strogo materijalnem pogledu kot nedolžna žrtev, kajti on ni bil povzročitelj smrti kmeta Trevižana, ni ga ubil, kot se je izkazalo že na procesu samem. Njegova žalostna usoda je torej dvakrat tragična, tako da mora vzbujati sočutje pomešano z najglobjim ogorčenjem nad krivičnostjo omenjenih razmer ne samo med nami Jugoslovani, temveč povsod po svetu. Silni val obsojanja, kt je šel po vsej Evropi povodom zadnjega tržaškega procesa, je dokazal, da zna evropska javnost brati tudi med vrstami paragrafov in prodreti s svojim pogledom tudi za kulise fašistovskega izrednega sodišča. V skladu s tem je to javno mnenje dalo vsem sojenjem in vsem obsodbam te vrste oni pomen, ki ga je narekovalo človekoljubno sočutje z jugoslovansko manjšino v Italiji. Isto ogorčenje širom Evrope pa je dokazalo tudi to, da se sodbe in eksekucije kot sta bili puljska in bazoviška, vtisnejo neizbrisno v spomin kot žalostne strani zgodovine po oni vojni, katera je prinesla gotove svoboščine tudi narodnim manjšinam — razen jugoslovanski v Italiji. Proces proti Jugoslovanom iz Julijske Krajine znova odgoden Rim, 16. oktobra, d. V začetku novembra se začne v Rimu nov proces pred tamošnjiin izrednim sodiščem za zaščito države proti 47 Slovencem. 28 od teh je še pravačasno zbežalo preko meje. Imenovanja Beograd, 16. oktobra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen predmetni učitelj I. moške meščanske šole v Ljubljani II./2 g. Jelasa Josip za predmetnega učitelja na moškem učite ljišču v Ljubljani. Vprašanje tiskanja šolskih knjig Beograd, 16. oktobra. 1. V Beograd sta prispela predsednik trgovskega društva iz Ljubljane g. Bahovec in ravnatelj Učiteljske tiskarne v Ljubljani g. Štrukelj. V spremstvu tajnika zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana Mohoriča sta se zglasila na prosvetnem ministrstvu, Ujer jih je sprejel pomočnik ministra g. Miloševič, ker je bil minister odsoten. G. Miloševiču so redložili vlogo v zadevi izdelovanja šolskih njig. Prosvetno ministrstvo je 20. septembra izdalo naredbo, po kateri se izdelovanje šolskih knjig monopolizira, odnosno dovoli le državnim tiskarnam. Ker je bilo s to odredbo ogroženih mnogo delavcev (v Dravski banovini preko 500), so zastopniki zahtevali v svoji vlogi, da se ta naredba ukine za to šolsko leto, da bi bilo mogoče sedanje zaloge prodati, v bodoče pa, da se v zmislu zakona o narodnih šolah izdela pravilnik, po katerem bi se šolske knjige prodajale v prosti trgovini. Gospod po močnik prosvetnega ministra je obljubil, da bi stvar proučil in da bo jutri dal zastopnikom odgovor. Potem so delegati posetili trgovinskega ministra dr. Demetreviča in ga prav tako prosili, da bi tudi on storil vse, da se ugodi upravičenim zahtevam. Končno sta g. Bahovec in g. Štrukelj posetila še ministra za gozde in rudnike g. inž. Dušana Serneca. Rojstni dan romunskega kralja Bukarešta, 16. oktobra, d. Danes so po vsej Romuniji slovesno praznovali 38. rojstni dan kralja Karla. V Bukarešti je bila božja služba, ki so se je udeležili patrijarh, ministrski predsednik in ministri. Ministri so potem odšli v Si-najo, kjer so kralju voščili. Vsi listi prinašajo slavnostne članke. Bivši finski predsednik in njegova soproga ugrabljena in zopet izpuščena Helsingfors, 16. oktobra. AA. Misterijozni neznanci so se včeraj pojavili v predmestni četrti in odvedli bivšega predsednika Finske Stahlberga in njegovo soprogo. Neznanci so bili oboroženi z revolverji in so prisilili svoji žrtvi, da sta vstopili v pripravljen avtomobil, ki ju je nato odpeljal v pravcu ruske meje. Ker na ruski meji ni bilo drugega dogovorjenega avtomobila, so neznanci ostavili ujetnike na meji. Nastop ge. Sever-Scherbanove v drami Ljubljana, 16. oktobra. Nocoj je kot Breda v Šiiuderlovi »Pravljici o rajski ptici« nastopila v dramskem gledališču ga. Sava SeverScherbanova. Ga. je s svojim mehkim, toplim, za oder dokaj bogatim glasom in z umerjenimi gestami in zadržanjem podala prijetno odrsko figuro, vendar pa je bila njena igra nekam raztrgana, kar utegne biti pač v zv -i z dejstvom, da je bil to njen prvi nastop v gl dališču. Občinstvo jo je nagradilo z množico cvetja in aplavza. Na «pk>h je treba priznati, da je »Pravljica o rajski ptici« (Skrbinškova režija) od premijere mnogo pridobila, zlasti Jermanova podoba Toneta se ja lepo približala človeku, na višini je ostal Kralj, zlasti pa ga. Šaričeva. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 15. oktobra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Precej jasno in milo vreme Resna nesoglasja Vprašanje brezposelnosti vzrok globokih navzkrižij med laburističnimi ministri Francoski glas za revizijo mirovnih pogodb Pod pogojem, da bi Francija in N emčija garantirali za red in mir v Evropi Pridno sestavljanje kandidatskih list v Avstriji Vse stranke dajejo prednost mladim kandidatom — Socijalni de mokrati in Anschluss Diplomatičen incident Incident je bil takoj izglajen — Dunajski list o neumestnosti Seip- lovega koraka Jugoslaviji je poireben ameriški kapital Zanimiv članek bivšega ministra dr. Mihajloviia v ameriškem dnevniku »New York Times«: Newyork, 16. oktobra. 1. Dr. čedomir Mihaj-lovič, bivši minister in član naše delegacije na letošnjem kongresu »Fidaca« v Washingtonu, je dal sotrudniku velikega ameriškega dnevnika »Nev York Timesa« daljšo izjavo, ki jo je ta list objavil v celoti. V uvodu h članku pravi list: »V Ameriko je prišel kot član jugoslovanske delegacije na kongresu Fidaca g. dr. Oedomir Mihajlovič, bivši minister za narodno zdravje v poslednjem parlamentarnem kabinetu pred pomembno spremembo z dne 6. januarja 1929. Ta okolnost in pa zato, ker je g. Mibajlovič znan v svoji državi kot zelo pomirljiv politik iz vrst bivše radikalne stranke, ki je poleg svojega brata g. Ljubomira Mihajloviča, prvega poslanika Srbije v Washingtonu, še za časa svetovne vojne bil integralea Jugoslovan, se nam je zdelo potrebno, da ga vprašamo za njegovo mnenje glede današnjega stanja v Jugoslaviji. Zakaj je moral priti 6. januar? Da bi se dalo razumeti današnje stanje v Jugoslaviji in upravičenost novega režima od 6. januarja, je potrebno poznati stanje in dogodke v poslednjih letih. Jaz sem bil tudi poslanec v narodni skupščini in minister do 0. januarja. In moram iz lojalnosti reči, da so se strankarske strasti tako zaostrile, da so se osebni in strankarski interesi razvili v taki meri, da se ni dalo opraviti nikakega koristnega in konstruktivnega dela. Vsi trezni patrijotje so s skrbjo Rledali, kako nam driava propada caradi ostre nenačelne borbe med politiki, katerim je bila ta borba v večini slučajev vse bolj važna kot pa interesi te mlade in na novo nastale države, ko Je bilo treba aa njeno zgradbo najbolj energičnega in najbolj složnega napora, ko je lačela rasti na ruševinah strašne vojne. Zaradi brat-®8a edinstva, zaradi dobrin in napredka nove velike Jugoslavije, bogate in polne pogojev za gospodarski napredek, bo zgodovina, kakor so napravili že mnogi drugi, morala obsoditi delo mnogth politikov. Mnogi politiki iz vseh strank, ki so politiko ma rali kot sredstvo za organiziranje in učvr-■ e^,n|ove države in nič drugega, so videli to o. je škodilo napredku nacije in pa spora-mu na bazi enakosti in ravnopravnosti treh P men (Srbov, Hrvatov, Slovencev) enega in | ‘fr°da- Todn nlin> ni uspelo, da prema- s v vodilnih ljudi, ki so se že preveč »našali na svoje hitro in lahko zaslužene u-spehe, ki so smatrali, da so nedotakljivi in ki eo se trdovratno držali zgrešene poti, ki je naravnost rušila državo, katero so komaj ustvarile velike žrtve in napori vseh dobrih Jugoslovanov. S to ekakluzi vi stično politiko eo si odtujili od sebe srca vseh. Bilo je takorekoč v traku, da se je moralo preiti k drugim metodam in sredstvom, da se država pomiri, učvrsti in gospodarsko dvigne. Z velikim patrijotizmom se je — kakor njegov veliki prednik vodja Karadjordje, ki je kot Va6 Washington dvignil zastavo leta 1904 k vstaji proti Turkom — z državniško modrostjo ta jasnim pogledom na situacijo našel naš vzvi-Seni kralj Aleksander 9 tfdnim sklepom, da se formalno žrtvuje za dobro svojega naroda — ter vzel nase to ogromno odgovornost, da uvede drug način in iistem vladanja ter na ta način ustvari možnost, da se država konsolidira in v miru raz- ftajtrpežnejsa j® najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino 103 STANKO FLORJANČIČ AflJBUANA SV. PETRA CESTA 35. vije. Priznali boste, da Je bilo kraljy — kakor je to mogoče mnogim drugim vladarjem — dano, da se krije z ustavo ter da ostane nedotakljiv in da dopusti, da se stvar razvije po običajnem parlamentarnem redu. Toda kralj Aleksander je kot čistokrven in največji Jugoslovan občutil zgodovinsko dolžnost, da samega sebe zastavi ter prepreči proces pognbonosnega političnega trenja. Tako se je spremenil sistem vlade 6. januarja 1929. Novi režim ni ne diktatura, ne absolutizem Cesto se čuje, da je bila vzpostavljena diktatura ali absolutizem. Novi režim ni ne eno ne drugo: Novi režim je pravična in očetovska u-prava v smislu obstoječih zakonov. Ohranili so se upravni zakoni takšni, kakršne imajo po najbolj svobodnih državah. Nove zakone pa je vlada uvedla šele po popolnoma svobodni proučitvi zadevnih načrtov po zakonodavnem svetu, ki ga sestavljajo najbolj merodajne in strokovno naobražene kapacitete. Njegovi člani so najboljši profesorji naših treh vseučilišč (Beograd, Zagreb, Ljubljana), najbolj znani sodniki, odvetniki in znanstveniki. Z eno besedo: zakonodajni svet sestavljajo ljudje strokovnjaki. Vlada, kateri načeljuje general Peter Živkovič, energičen, umen in zaslužen državnik, sodeluje z zakonodajnim svetom v najboljši harmoniji in to njuno sodelovanje je obrodilo polno lepih in koristnih zakonov, česar parlament zaradi svojih sporov ni mogel napraviti niti v 10 letih svojega dela. Režim je izvršil vsa ta dela po intencijah našega vladarja. Rešil je nekaj najbolj perečih vprašanj, od katerih je zavisela bodočnost države in konsolidacija duhov, ki jim je bilo treba miru zaradi gospodarskega in političnega napredka. Tako je bilo izdanih mnogo zakonov in tako se je država razdelila na 9 banovin, ki so zaokrožene gospodarske enote. S tem je izginilo tudi ime Srbija kot ime suverene države. Srbija, ki se je borila z zavezniki za ujedinjenje Jugoslovanov, je doprinesla s tem veliko žrtev na oltar nove države. Toda doprinesla jo je z lahkim srcem za dobro Jugoslavije. Z radostjo je pristala nato, da se odslej država imenuje Jugoslavija in ne več kraljevina SHS. S tem je bila povdarjena enostnost jugoslovanskega naroda, ki ga sestavljajo i Srbi, i Hrvati i Slovenci, ki pa ga je nesreča razdelila v tri dele. Oni imajo en jezik in se širom vse države popolnoma razumejo. Bodite prepričani, da je naš verni narod popolnoma pravilno razumel inten-cije novega sistema, osvobojenega vseh političnih sporov ter da se je posvetil delu. Kapital nam Je potreben Kar nam manjka, je kapital za hitro in raci-jonalno izkoriščanje velikega bogastva naše zemlje. Vkljub temu pa je veliko čudo, kar se je napravilo posebno v Srbiji, ki se je dvignila na starih ruševinah iz vojne dobe z brzino, ki jo z vašim dovoljenjem imenujem ameriško. Pomislite, da so sovražniki na svojem umiku podrli vse mostove, uničili vse ceste in železnice, vse domove in naprave in da je bilo vse to na novo zgrajeno in postavljeno. Naš narod zasluži zaupanje in prijateljstvo velikih demokratičnih Zedinjenih ameriških držav. Mi vemo, kaj dolgujemo za storjene dobrote Američanov in naš narod, ki ima to gentlemansko svojstvo, da razume zahvalo, vam z odkritim srcem pravi: Hvala 1 Želel bi, da mu tako v miru in v vojni naklonite svoje prijateljstvo in svojo pomoč. Amerika, ki ima ogromno produkcijo, katere tržišča so prenapolnjena, ima priliko, da uporabi svoj kapital s sodelovanjem delovnih sil in bogastva naše zemlje ter da z njim omogoči izmenjavo ameriških dobrin z jugoslovanskimi. Nam je posebno simpatičen ameriški kapital zato, ker je posloven in ne političen. Vojne ne bo! Predvsem pa je treba paziti na spekulativne in neresnične vesti o nevarnosti neke vojne v Evropi. Te vesti se raznašajo i edinim namenom, da bi so preprečila intervencija ameriškega kapitala v naši državi. Mi nimamo niti sredstev, niti volje, niti potrebe po vojni in kar je poglavitno, vojna ni mogoča, če je nočejo velike sile. Zaradi tega so vse vesti o vojni zgolj zlo-namerne izmišljotine. Jugoslavija ima tako soliden notranji položaj in toliko zaupanja v vas kot redko katera država. Ameriškemu trgovcu se o tem ni težko prepričati. Samo treba je, da gre preko Oceana, in no, da veruje tendenci-Joznim vestem.« Štipendije ministrstva za gozdove in rude G. minister je razglasil pogoje za izbero kandidatov za študij rudarstva na rudarskem odseku tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pri tem natečaju morejo sodelovati sanvo diplomirani pravniki, ki so jugoslovanski državljani in ki so izpolnili svoje vojaške obveze ter znajo srbohrvatski oziroma slovenski. Štipendije se bodo izbranim dijakom dajale vnaprej v zneskih po 1000 Din mesečno. Oni, ki želijo dobiti štipendije, morajo vložiti prošnje do konca tega meseca pri odseku za rudnike ministrstva za gozdove in rudnike. Prošnji mora priložiti diplomo o dovršenem pravnem študiju. Izbrani študentje bodo podpisali pogodbo z ministrstvom, v njej se obvežejo, da stopijo po končanih študijah v državno službo in sicer poldrugo leto za vsako leto štipendije. Z vrnitvijo denarja se od te obveze ne morejo odkupiti. Isto tako se kandidati obvežejo, da bodo med počitnicami vršili prakso v kakem državnem rudniku. Vzdrževanje nadaljevalne šole v Toplicah pri Zagorju Zagorje, 14. oktobra. Poleg razvite premogovne industrije v Zagorju je umevno, da se je vzporedno s tem razvila tudi trgovina in obrt. Dandanes, ko preživlja poleg rudarjev tudi trgovec in obrtnik občutno krizo, pa je vprašanje trgovsko-obrlno nadaljevalne šole postalo tem bolj pereče, zlasti glede vzdrževanja šole. Za šolo je ves čas obstoja — skoro 30 let — največ prispevala občina Zagorje in deloma tudi »Trgovska obrtna zbornica«. Ker pa šolo obiskuje tudi dobršen del vajencev različnih obrti tudi iz sosednih občin, je umevno, da se je vodstvo te šole obrnilo tudi do teh občin, da prispevajo tudi sosedne občine k vzdrževanju in napredku šole. Pred dva letoma je na prošnjo vodstva šole sklenil občinski svet občine Tržiše, da prispeva Din 10.000 letno za šolanje vajencev, ki biviflb in se uče trgovine ali kakšnega rokodelstva na teritoriju te občine. Dve leti je torej tržiška občina že prispevala. Sedaj tretje leto pa se hoče otresti prispevka za šolo. Mi ne razumemo stališča, ki ga zastopa občina Tržiše, posebno še zato ne, ker vidimo, da je dobra tretjina vseh učencev na trgovsko-obrtni nadaljevalni šoli iz navedene občine. Dostikrat pa število učencev sega do polovice vseh šolo obveznih vajencev raznih obrti. šola domuje v topliški osnovni šoli, ki se nahaja v centru industrije ter je takorekoč v sredini med Zagorjem in Tržišami. Šola je razdeljena v trgovsko nadaljevalno s pripravnico in tremi razredi, katero pohajajo učenci iz trgovskih in tem sličnih obratov, ter iz obrtne nadaljevalne šole s pripravnico in tremi letniki, katero posečajo vajenci raznih v dolini razvitih in razvijajočih se obrti. Za vajence vseh panog rokodelstva je šola obvezna. Upravitelj šole je izkušen šolnik in v zagorski dolini splošno priljubljen in spoštovan Matija Pelko, ki je upravitelj tudi osemrazredne osnovne šole v Toplicah, kateremu je napredek in procvit šole prirasel k srcu, ki pa se poleg pažnje, ki jo posveča šoli, udejstvuje skoro v vseh narodnih dobrodelnih društvih; bil je prosvetar pri Sokolu, predsednik Jugoslovenske Matice, pa pri Pomladku rdečega križa itd. itd. Gospod upravitelj M. Pelko si je stekel pri razvoju in napredku osnovne kakor tudi trgovsko-obrtne na- daljevalne šole mnogo nevenljivih zaslug in nadejamo se, da bo občina Tržiše, kakor tudi drugi merodajni faktorji šli šoli, ki je vitalnega pomena za vzgojo dobrega trgovskega in obrtniškega naraščaja — rade volje in z razumevanjem na roke, kajti s tem koristijo naraščaju, obrtnikom in sebi. Tudi občina Kotredež vsako leto pošilja nekaj učencev v to šolo in kakor izgleda, se bo tudi v tej občini bolj razvila trgovina in obrt, zato bi bilo potrebno, da bi tudi kotredežka občina doprinesla k razvoju in napredku šole svoj obulus. Učiteljsko zborovanje v Mariboru Maribor, 16. oktobra. Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je imelo te dni svoje prvo popočitniško zborovanje, združeno z občnim zborom. Udeležencev je bilo 75. Društveni predsednik gosp. Lukman je dal v razpravo interne društvene zadeve, nakar so sledila poročila delegatov s pokrajinske skupščine UJU v Novem mestu in državne skupščine UJU v Beogradu, na kateri je prišlo, kakor znano, do spora in abstinence Slovencev in Hrvatov. Po obširni in mestoma burni debati je bil v zadevi beograjskega zborovanja z veliko večino sprejet ta-le sklep: Na letošnji jubilejni skupščini nastali spor ne odobravamo, ker čas, ko čakamo na zboljšanje našega gmotnega položaja, ni primeren za abstinenco ali kakršnokoli onemogočanje složnega dela v skupni učiteljski organizaciji. Želimo, da se pride mimo vseh osebnih nasprotstev do kontakta vsek sekcij in se izvrši sporazum brez tendence osebnega obračunavanja prejšnjih in bodočih predsednikov UJU. S tem je zbor učiteljev zavzel stališče, ki odločno obsoja politiko osebnih ambicij kogarkoli in kadarkoli. Upanje je, da bo ta akcija pri onih sekcijah, ki so zapustile kongres, rodila čimprej zaželjeni uspeh, na namreč stopijo v stike z večino jugoslovanskega učiteljstva. — Ko bo to doseženo, bodo nedvomno učvrščene tudi slovenske učiteljske vrste, ker se bo s složnim in izključno stanovskim delom lahko dvignil čut tovarištva po vseh učiteljskih društvih Dravske banovine. Končno je bila izražena nada, da bodo občine Maribor, Studenci, Krčevina in Pobrežje ugodile upravičenim željam učiteljstva v zadevi stanarine in kuriva. V tem oziru je bila imenovana kot vzor občina Tezno, ki je v smislu zakona v polnem obsegu ugodila učiteljstvu, kateremu izplačuje po 150 Din stanarine in relutum za kurivo po 115 Din •»» 'nibični meter. Iz nadaljnih poročil sledi, tudi občina Krčevina na istem potu. Volitve novega odbora so prinesle te-le rezultate: za predsednika je bil izvoljen g. Lukman, za odbornike pa gg. Rode, Faganeli, Cvetko, Bratuš, Petrič in Klemenčič ter ge. Tomažič, Medved in Burnik. OrfvorNev gostilničarskega gospodinjskega tfečajja „ , „ , Maribor, 16. oktobra. Danes ob 9. dopoldne so v zavodu »Ve6na« otvorili prvi gostilničarski gospodinjski tečaj. Po pozdravu voditeljice zavoda gospe Rapočeve je tečaj o tvoril predsednik zveze gostilničarskih zadrug gospod Zemljič z daljšim nagovorom. V imenu banske uprave je prireditelje, učiteljski zbor in gojenke, nagovoril obrtno-zadružni inšpektor Založnik, v imenu zbornice za TOI pa zbornični svetnik Oset. Svečani otvoritvi «o poleg drugih prisostvovali zastopnik mestnega načelnika ravnatelj Kochler, člani zvezinega ožjega odbora itd. t Gojenk je bilo prijavljenih za ta prvi tečaj zelo mnogo, sprejetih pa za enkrat le 16, ker je pouk večjega Števila istočasno nemogoč. Toda že sedaj je sklenjeno, da »e otvori takoj po novem ltftu drug tečaj. V pouku, katerega vodstvo je v rokah ravnateljice ge. Rapotčeve, se bo menjavalo 7 učnih moči. Določeno je, da bo učnih ur za praktična dela 343, za predavanja pa 123. Tečaj je omogočila banska uprava, ki je na intervencijo predsedstva zveze gostilničarskih zadrug z izdatno subvencijo zagotovila kritje velikega dela potrebnih stroškov. Podpirajmo Ciril - Metodovo družbo! Kultura note* SUvenske«* sinfoničua suita »Balka-Rre~~1*f< j« bila ob priliki balkanskega kon-usitKrti v Atenah in je dosegi« velik Mve 0 ni68l°'vih zborih na narodne ino- m-aThn!?1 ° vse u®'ew* je g. KnaAj, Schwei- — g. TW8?r’ Grimm — g. K&ukler, Schufterle ST. SiuTi r’ — g- Skrbinšek, Razmann tini, poJm • Koainski — g- Jan. To so Ldber- fcah razbojniki. Ostale vloge m v to- Predstavo ! r>a^a’ in Jermana. Začetek Uri. p I® točno ob 20. uri. konec ob pol 23. j a *e vrši izven abonmana, pri ShaS - Pam8Wh ceflah' ®fca predL Jev *®en kr*sne n očk kot ljud Ijanski znižanih cenah bo v ljub ob 20. Uri ^ v nedeljo dne 19. t. m. zvečei ^“bljan,!, aSedba ka'k°r pri premijeri. *• **>■ °Pera v prizori v soboto dr teladenkahr vt-^e^tejevo opereto »Pri •-V partji Schuberta nastopi dne 18. treh nastopi gosp. Jelačin kot gost. Ostala zasedba kakor običajno, dirigira opereto g. ravnatelj Polič. Predstava se vrši pri znižanih, ljudskih oipemih cenah. »Grofica Marica« kot popoldanska ljudska predstava. V nedeljo popoludne se poje v naši operi najbolj privlačna in najbolj priljubljena opereta »Grofica Manica« z gospo Poli če v o v nasrtovni vlogi. Dirigent je g. Neffat. Cene znižane, ljudske. Josip Križaj kot Knea Gališki, Vladimir Ja-roslavič v operi »Knez Igor«. V nedeljo zvečer se ponovi v ljubljanski operi Borodinova opera »Knez Igor« z gospodom Primožičem v glavni naslovni vlogi. Janoslavno poje gospa Tbierryjeva, kneza Gališkega pa prvič na našem odru g. Josip Križaj. Z ogromnimi pripravami pripravlja te dni premijero te opere brnsika opera, kjer bo pel kneza Igorja Ljubljančanom dobro znani baritonist gosp. Nikola Cvejič. Opozarjamo na nedeljsko predstavo »Kneza Igorja«, ki se vrši pri znižanih opernih cench. Ma.'borsko gledališče pripravlja v drami Andrejevo i ro »Dnevi našega življenja« v režiji g. J. Koviča, v opereti Audranovo »Lutko«, v operi pa' Smetanovo »Prodano nevesto«. I* mariborskega gledališča Danes v petek, 17. t. m. bo vprizoril mariborski Ljudska oder Dornikovo zgodovinsko igro iz koroške preteklosti »Juta«. V soboto, 18. t. m. se bo ponovila velezabavna, moderna Szirmajeva opereta »Aleksandra«, ki je parkrat napolnila hišo. Ab. C. — Za občinstvo, ki med tednom ne ni"re posečati gledališča, ee bo vprizorila v nedeljo kot večerna predstava Leharjeva opereta »škrjančkov gaj«. Peti zvezek letošnjih »Zborov« izide prihodnji teden. Prinaša skladbe Sl. Osterca, K. Pahorja, A. Gruma in St. Premrla. V književni prilogi završuje dr. Jos. Mantuani znamenito razpravo »O slovenski operi«. Poleg raznih vesti je zanimiv članek »O zborovskem petju«. — Cas je še, da se društva, pevke in pevci tekom tega tedna naroče na list, naročniki, ki niso še naročnine poravnali, naj to nemudoma store, da jim uprava ne bo pošiljanja lista ustavila. — Uprava »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. »Istorijski razvoj opere v Beogradu« je naslov brošuri, ki jo je napisal Jovan Dimitrije-vič. V tem delu beremo sledeča značilna odstavka: »Ne bi bilo nekoristno ugledati se i premotriti rad zagrebačke i ljubljanske opere, to j e sa mnogo više uspeha rade i čija je organizacija mnogo solidnija. — Danas kada smo došli na kraj jednog vremenskog perioda, potrebno je skrenuti pažnju, da treba poči novim putem i snažnije. Opera jugoslovanske presto-lice treba da krči put, da daje primer, a ne da izostaje i da ide za drugim, za Zagrebom ili Ljubljanom.« Niko Štritof: 5 prleških narodnih pesmi. Meseca novembra izide originalna, popolnoma nepoznana zbirka pet prleških narodnih pesmi v Štritofovi priredbi za en glas in klavir. So to zelo izrazite, tipične narodne pesmi kakor jih ni para v naši glasbeni literaturi. Niko Štritof jim je dal razmeroma priprosto, a zelo originalno klavirsko spremljevanje. Ciklus teh prleških pesmi bode prvič izvajala na javnem kon- certu v Ljubljani gospa Marija Novak-CepiČ, pevka lepega glasovnega materijala in dobre muzikalne kulture. Opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. uri zvečer Petek, 17. okt.: zaprto. Sobota, 18. okt.: »Razbojniki«, premijera. Izven. Nedelja, 19. okt.: »Sen kresne noči«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. okt.: »Kraljičina Haris«. Red A. Torek, 21. okt.: zaprto. OPEKA Začetek ob 20. uri zvečer Petek, 17. okt.: zaprto. Sobota, 18. okt.: »Pri treh mladenkah«, opereta. Gostuje g. M. Jelačin. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 19. okt.: ob 15. uri: »Grofica Marica«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ob 20. uri »Knez Igor«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. okt.: zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Petek, 17. oktobra ob 20. uri: »Juta«. Prireditev ljudskega odra. Sobota, 18. oktobra ob 20. uri: »Aleksandra«. Nedelja, ^9.Oktobra ob 20.*to: »Škrjančkov gaj«. Kuponi. Dnevne vesti —Predsednik strokovnega sveta v prosvetnem ministrstvu. Na podlagi H. 129. zakona o uradništvu in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda Je minister za prosveto postavil Ba predsednika strokovnega sveta pri ministrstvu za prosveto Momčila Miloševiča, načelnika splošnega oddelka ministrstva prosvete. — Namestnik avstrijskega poslanika v Beogradu. PočenSi > dnem 15. t. m. vodi posle po-rianištva avstrijske republike v Beogradu kot začasni odpravnik poslov g. Ervin H U g e 1, poslanski svetnik. — Uradni prostori svedskega konzulate v Zagrebu. Švedski konzulat v Zagretou razglaša, da je prevzel posle častnega konzula gosp. dr. Vrbanič Milan. Uradni prostori se nahajajo v Ilioi St. 26. Uradne mre za stranke s se ne ugodi, ker ni krajevne potrebe. Ugodi Pa se Mariji Konstantinovi, gostilničarki pri No-‘l!i oskrbuje prenočišča za tujce. V “ijsi debati pretresa občinski zastop zadevo Poštnih lokalov v Škofji Loki, ki so zares prc-tesni, nepripravni in neodgovarjajoči. Zastop popolnoma uvideva križem težave pošte, vendar ne more zaenkrat zadevi oilpomoči, ker manjka de-armh sredstev. Treba je bilo najeti 2-milijonsko gre°J-? p* -°!°- Pre°bremenjevati občine pa ne Poro • W nršulinskega samostana za pod-uenrl"^" ^'jensbi preureditvi otroškega vrtca se »„ : ' z ZI,eskom 1000 Din. — Banska uprava ka-akcii..*Te8 regulacije Sore. Škofja Loka vsako znaš-J.. * ttreditvi voda toplo pozdravlja; saj so in • | e Povodnji več milijonov dinarjev Strni,8ko,'Jeloški okraj opetovano naravnost kor ie Y'i prlz®^et od vodnih elementov. — Kanja smeti v n«" °V?u’ 8-e razfilaB 8lcde odlaga- spodarsk; P 8ai”eznik primerih ne upošteva. Go-dobro hi»i" **£■ zadevo brezpogojno uredil v »e nai,aingJen8V-8,trani Prebivalstva. Črpalka, ki — Košenin" V* na testnem trgu, se proda, eija 200 Di*n • 'm •du dovoli mesečna snbven- . LS; "t«'£ "Vhn “f f ne seie ie hi .Jan?k' CC6ti- Dnevni red jav- seja ' tcm lz^rpan. Vršila se je še tajna Smrtna nesreča mofo-ciltlista Ivan Šemerl padci iz motocikla ter dobil težke poškodbe na glavi — V ponedeljek podlegel v ljubljanski bolnici Lesce, 14. oktobra. Kdo ni poznal mladega, simpatičnega narodnjaka 29-letnega Ivana Šemerla, sina upokojenega šolskega upravitelja na Lescah? Kdo ga ni poznal kot zvestega pristaša jugoslovanske ideje, klene volje in značaja, ki ni klonil in Omahoval v svojem prepričanju, temveč je kas kor grški Fabricij ostal zvest svoji ideji in jugoslovanskemu narodu. V ponedeljek 13. t. m. mu je nemila usoda pretrgala nit življenja na prav tragičen način. V nedeljo 5. t. m. okrog 10. ure zjutraj, hoteč dati duška svojemu razpoloženju, ker se je nameraval v kratkem poročiti s svojo izvoljenko pavlo Drašlerjevo, se je poslavljal od svo-1' i prijateljev v Radovljici, kjer so mu priredili an ovščino. Odhajajoč, je sedel na motocikel do r °d.Pe^a* Pr°l* domu. Sredi pota med Ra-u V pc° *n Lescami je iz nepojasnjenega vzro-na ti V0Žni° nenadoma padel z motocikla Hubi-8 86 P10®110 poškodoval po glavi. V smrflanSln^^ U' Preteku tega roka se bo z razPravMa'la z ostalimi dediči in ImmTj™ GrubdČem Martinom, posestniki »a . državnim vpokojencem v črncu 39, o11« Antona ' 20 ®krbnika odsotnega Mi- Okrajno sodišče v Brežicah, odd. I., dne 11. oktobra 1930. No I 115/30—2. * 2414—3—3 Amortizacija. Na prošnjo Smolnikar Pavla, posestnika Iz Raven št. 9 pri Hruševki, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice hranilnice in posojilnice v Kamniku, reg. z. z n. z., št. 6090 z vlogo 14.634 Din 17 p. glaseče na ime Smolnikar Alojzija, ki je bila baje ukradena. Imetnik te vložne knjižice se poživlja, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica ob veljavo. Okrajno sodišče v Kamniku, odd. I., dne 9. oktobra 1930. 2421 E 229/30-16. Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1930. ob 9. uri bo na licu mesta v Pirošiti dražba nepremičnin, t. j. etavbišče s šupo in hišo ter dve- ma njivama: zemljiška knjiga Bušečavas, vi. št. 417, 478, in Krška Vas vi. št. 889. Cehilna vrednost: 21.811-50 Din; najmanjši ponudek: 14.541 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 8. oktobra 1930. E 641/30—6. * 2413 Dražbeni oklic. Dne 10. novembra 1930. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gor. Orehovica, vi. št. 293. Cenilna vrednost: 9661’— Din; najmanjši ponudek: 6641*— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Noro mesto, dne 10. oktobra 1930. E 547/30. 2409 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1930. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 4 dražba nepremičnin hiše, njiv in travnikov: zemljiška knjiga Kruplivnik, 1/8 vi. št. 79 in 159. Cenilna vrednost: 1224-75 Din; vrednost Eritikline: Din 18256; najmanjši ponudek: »in 816-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, te oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-»enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 28. septembra 1930. * E 402/30—5. 2412 Dražbeni oklic. Dne 3. decembra 1930. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanm sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: ..emljiška knjiga Preloge, vi. št. 138 in 291. Cenilna vrednost. Din 22527-15; vrednost pritikline: Din 135-— ; najmanjši ponudek: Din 15.10810. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 8. oktobra 1930. E 1901/30—12 * 2423 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog tvrdke Tramscheg Franc, Celje, kot zahtevajoče stranke po dr. Zang-gerju, odvetniku v Celju, bo dne 11. novembra 1930. ob 9. uri, pri tem sodišču, v sobi št. 4. na podstavi odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zagrad vi. št. 252, hiša z dvoriščno zgradbo in ograjami, cenilna vrednost 139.982-50 Din, vrt, cenilna vrednost 172-— Din, skupaj 140.154-50 Din. Najmanjši ponudek 93.436-34 Din Vadiij znaša 14.015-45 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dn 11. oktobra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje i dne 8. oktobra 1930. Aktiva. Metalna podloga ( » , Posojila ....... Račun za odkup kronskih njvčamic.................. Račun začasne zamene * Dolg države.................. Vrednost državnih domen zastavljenih za izdanje novčanic.................. Saldo raznih računov . . Dinarjev 824,774.544-08 1.533,243.620-37 929,332.063-35 148,267.405-33 2.997,155.034’— 2.138,377.163— 1.013,621.801-99 9.084,771.632-12 30,000.000— 12,863.683-99 5.651,639.700— Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano.................. Rezervni lond .... Novčnnice v obtoku . . Državni račun začasne za- i- -ne....................... 148,267.405-33 Terjatve države po raznih računih................... Razne obveznosti . . . Terjatve države za zastavljene domene .... Nadn\ ek za kupovanje zlata za glavnico in fonde Conan Doyle: jPczna csvefcz angleščine prevedel x avtorjevim dovoljenjem Iv, 57,225.406 23 963,342.403-57 2.138,377.163— 83,055.870— 9.084.771’632-12 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicar- ski in francoski frank za 1 dinar, dinar a kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic 514% na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 7% na leto. §tev. 8587. * 2417 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani ponovno raz pisuje v verskozakladnih gozdih v področju šumske uprave na Bledu prodaje okoli 7040 plm* v režiji izdelanega mehkega tehnično porabnega lesa in 70 prm' mehkih drv. Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Blei-weisova cesta št. 1., je vložiti do 6. novembra 1930. do 11. ure dopoldne pri isti dd rekciji. Vsa predmetna pojasnila daje direk cija šum v Ljubljani in šumska uprava n« Bledu. Direkcija šum v Ljubljani, dne 13. oktobra 1930. St. 9139/11. * 2426 2—1 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za dan 2 7. oktobra 19 30. ob 11. uri nabavo: 300 m* jamskega lesa. Pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija drz. rudnika Velenje, dne 13. oktobra 1930. St. 9145/11. * 2425 2—1 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 1 7. n o v e m b r a 1 9 3 0. ob 11. ur nabavo: 1 stoječi brzovrtalni stroj za tTansimisijski pogon. Pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. oktobra 1930. Razne objave 2431 Vabilo na Izredni občni zbor »Občekoristne zadruge za stavbe in stano Vanja« r. z. z o. z. v Ljubljani ki se bo vršil v soboto 25. oktobra 1930. ob 20. uri v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cest z dnevnim redom: 1. Stanovanjska zadeva dveh članov. 2. Gradbena akcija. Načelstvo. * 2427 Objava. Izgubila sem zrelostno izpričevalo drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani za leto 1909. na ime: Režek Zora, rodom iz Tržiča Proglašam ga za neveljavno. Bezek Zora, s. r. Mulaiek.) dvoma glede avtorjevim Daily News pravi, da ni nobenega so ’ z^°^n političnega značaja. Despotizem in vl^8 liberalizma, ki je navdajalo kontinentalne oh *me*° za posledice, da je prignalo na naše lih l6 množico mož, ki bi bili izvrstni državljani, ako ka De ^ prešinjalo nezadovoljstvo v spominu na vse, kod Pr.e*rPeli- ^e(l ljudmi je bil v veljavi strog častni B 6 ’ čigar prekršitev so kaznovali s smrtjo. Poizkusiti l0vmora vse> da se nai da bosta Lestrade in Gregson 8lavo, naj se zgodi karkoli se hoče.« i? je odvisno od tega, kako se vsa stvar konča.« me- ~d’ m°i Bog, na tem ni prav nič ležeče. Ako uja-ako Uf6fa Čl°veka, se zgodi zaradi njunih naporov; koij st • 86 z®°dl to navzlic njunim naporom. Kar- IoiHa, oritai. vedno imata svoje pristaše. ,Un sot trouve oulours un phls sot qui >Kal pa le qui 1® nam x Je to?< sem vzkliknil. V tem trenutku se In na st začul glasen topot številnih korakov v veži °Pnlcah in izrazi nevolje naše gospodinje. |e,< ,-e ®lek detektivske policijske čete z Baker Streeta vsulo v n' *ovar^ resnobno in pri teh besedah se je nih mlad-K ° tucata tab° umazanih in tako razcapa-lepa videl ^onUčnih potepinov, kakršnih še nisem iz- >Pozor!« je klical Holmes s strogim glasom in šesto- rica je mahoma obstala v vrsti kakor kipi. »Prihodnjič pošljite Wigginsa s poročilom samega sem gor k meni, ostali pa počakajte spodaj na ulici. Ste našli, Wiggins?« »Ne, gospod, nismo,< je odgovoril eden fantičev. »Skoraj se nisem nadejal, da boste. Iskati morate, dokler se vam ne posreči. Tukaj je vaše plačilo.« In dal je vsakemu en šiling. »Sedaj pa naprej, ampak prihodnjič mi pridite z boljšim poročilom.« Mignil jim je z roko in odhiteli so po stopnicah navzdol kakor podgane; v naslednjem trenutku pa sva že čula njihovo glasno vpitje spodaj na ulici. »S pomočjo enega teh malih beračev dosežeš več kot s pomočjo celega tucata stražnikov,« je dejal Holmes. »2e sam pogled na uradno osebo zapre ljudem usta. Ti le fantiči pa pridejo vsepovsod in slišijo vse. Ostri so kot šivanke; samo organizirati Jih je treba.« »Ali se jih poslužujete tudi v tem Brixtonskem primeru?« sem vprašal. »Da. Rad bi namreč dognal eno okolnost. To pa je samo vprašanje časa. Hejal Sedaj pa izveva gotovo kaj novega! Gregson prihaja in blaženost mu odseva z vsake poteze na obrazu. K nama je namenjen, prepričan sem. Res, se je že ustavil. Evo ga!« Glasno je zapel zvonec in nekoliko sekund pozneje je svetlolasi detektiv stopal po stopnicah navzgor — kar čez tri obenem — in planil k nama v sobo. »Moj dragi,« je vzkliknil ter stiskal Holmesu mirno roko, »čestitajte mi! Razvozlal sem vso stvar in jasua je ko beli dan!« Zazdelo se mi je, kakor da se je prikazal nekak nemir na izrazitem obrazu mojega tovariša. »Ali hočete s tem reči, da ste na pravi sledi?« je vprašal. »Na pravi sledi! Veste kaj, gospod, ga že imamo pod ključem!« >In ime mu je?« »Artur Carpentier, podporočnik v mornarici Njenega Veličanstva,« je kričal Gregson in si prešerno mel debele roke ter napihoval prsa. Sherlock Holmes je olajšano vzdihnil in se polagoma nasmehnil. »Sedite in poizkusite eno teh smotk,« je rekel. »Rad bi slišal, kako se vam je to posrečilo. Ali hočete malo whiskyja z vodo?« »Zakaj pa ne,« je odgovoril detektiv. »Orjaški napore zadnjih dveh dni so me dodobra izmučili. Ne toliko telesni napori, veste, marveč duševni. Vi boste že razumeli to, gospod Sherlock Holmes, saj obadva delava z glavo.« »Preveč mi izkazujete časti,« je rekel Holmes resnobno. »Sedaj nam pa povejte, kako ste dosegli ta tolikanj radostni uspeh.« Detektiv je sedel v naslonjač in zadavoljno kadil smotko. Nato je v prevelikem veselju naenkrat tlesknil po svojih mečah. »Najbolj smešno pri vsej stvari je,« je vzkliknil, »da je ta bedak Lestrade, ki se smatra za tako neznansko zmožnega, zašel na popolnoma napačno pot. Zagnal se je za tajnikom Stangersonom, ki je prav tako malo v zvezi s tem zločinom, kakor še nerojeno dete. U ver jen sem, da ga je že prijel.« Ta misel je tako zelo poščegetala Gregsona, da se je nasmejal, da mu je kar sapa pohajala. »In kako pa ste prišli na svoj sled?« »Ej, vse vam povem. Seveda ostane to popolnoma med nami, dr. Watson. Prva težkoča, ki smo jo morali premagati, je bila v poizvedbah o prejšnjem življenju Amerikanca. Nekateri ljudje bi bili čakali, da bi dobili odgovor na svoje oglase ali dokler ne bi nastopili ljudje s prostovoljnimi informacijami. Toda na tak način se Tobija Gregson ne loti dela. Ali se spominjate klobuka poleg umorjenega?« . »Da,« je rekel Holmes,« od tvrdke John Underwoo in sinovi, štv. 129 Camberwell Road.« jEckitimive Približno pred 3. leti je našel siromašni kmet Fradin na svoji njivi pri oranju nekaj stvari, > katerih so domnevali, da izvirajo iz takozvane kamenite« dobe človeštva. Posestvo, kjer so na-li tisto kamenje, leži v vasi Glozel na Fran-■oskein in po imenu vasi so imenovali tudi te izkopine »giozelske«. Takoj po odkritju teh pravih ali nepravih »starin« je dal zdravnik in itarinoslovec dr. A. Moslet na posestvu kopati naprej na svoje stroške in od tedaj dalje je podalo imel »Glozel« svetovna senzacija. Dolga vrsta učenjakov in strokovnjakov Je bila prepričana, da so starine pristne in mnogo vredne in kar na kupe raznih znanstvenih teorij se je spričo izkopin v Glozelu razkadilo v prazen nič. Učenjaki so drug za drugim priznavali, da so bili njihovi dotedanji nauki vsi napačni, kajti »Glozelske« starine so dokazovale: 1) da so v kraju Glozel že v prazgodovinski dobi prebivali ljudje; 2) da so takrat, v kameniti dobi, v tem delu Evrope živeli severni jeleni, dočim so bili učenjaki dotlej mnenja, da so v teh krajih Evrope severni jeleni že zdavnaj prej izumrli; 3) da so poznali tedanji prebivalci Glozela že jako razvito pisavo. Kazalo je torej, da bo prišlo do pravcate znanstvene revolucije. Kar nenadoma pa so se pojavili dvomi o pristnosti izkopanih predmetov. Na nekaterih predmetih so namreč opazili odtiske prstov pračloveka. Starinoslovci so mislili, da so tudi ti odtisi res pristni. Ko so pa te odtise pregledali nekoliko natančnejše, so spoznali, da to niso odtisi prstov pračloveka, ampak da so to odtisi prstov genijalnega najditelja teh predmetovI Nato se je razvila borba. Francoski starinoslovci so se razdelili na dva tabora. Pristaši »Glozela« so trdili prepričano, da so izkopine pristne in da nekateri starinoslovci te pristnosti le zato nočejo priznati, ker se boje, da bi bilo vse njihovo dotedanje življenjsko delo uničeno. Gospod Fulien, član francoske akademije znanosti, in pa gospod Dussant, znan starino-slovec, ki sta oba napisala debele knjige o nastanku pisave, sta pa najhujša nasprotnika »Glozelovcev«. Dve leti že traja ta boj, sedaj pa bo moralo odločiti — sodišče (!), kdo ima prav... Zgodovina pozna pa še druge potvorbe, ki so nekdaj vzbujale prav tako senzacijo kakor »glozelske« izkopine. V teku stoletij so ljudje ponarejevali vse mogoče reči. Ponarejali so in še ponarejajo dragocene slike, starinsko pohištvo, tapete, stare rokopise in prazgodovinske predmete. Ponarejalci poznajo dobro vse znanstvene teorije in so naravnost umetniki v svoji stroki. Včasih pa se tudi dogodi, da oni sami >noter padejo«. V 18. stoletju je slovel Jernej Adam Beringer mm » ■ lajvečfa sramota današnje dobe Največja sramota današnje dobe je trgovina z ljudmi. Ta trgovina je jako obsežna; kajti brezvestni lopovi trgujejo s ženskami, trgujejo z moškimi in z otroci, samo da nese. Oblasti sicer nastopajo proti trgovcem z ljudmi z vso strogostjo zakona, ampak to je mnogo premalo. Zato ta trgovina še dandanes sijajno cvete in uspeva. Posebno je ta trgovina razvita po pristaniščih Sredozemskega morja, kamor dovažajo »blago« zlasti iz Afrike. Tu je trgovcem policija res vedno za petami, toda trgovci so se znali vedno zelo spretno skrivati. Nedavno pa so prišli na sled nekemu skrivališču, kjer so se trgovci s človeškim »blagom« čutili popolnoma varne in so zato tudi tam hranili svoje »blago«, dokler ga niso razprodali. Komisija, ki so jo ustanovili pri Društvu narodov za pobijanje trgovine s človeškim blagom, je namreč dognala, da se nahaja v Rdečem morju nekje ob abesinski obali neko središče te trgovine, toda Arabcem se je vedno posrečilo zabrisati za seboj vsako sled. Pri nekem romanju pobožnih mohamedanoev v Meko pa so arabske tolpe romarje napadle in so ugrabile in odpeljale s seboj veliko število žen In deklic. Neki deklici pa se je posrečilo, da je ušla, in tako se je ta stvar razzvedela in je prišla na uho tudi komisiji Društva narodov. Poizvedovanja komisije so dognala, da vozijo banditi ugrabljene ženske na neki pust in skoro nedostopen otok v Rdečem morju, kjer na stotine kilometrov daleč naokrog ni žive duše. Dognali so, da trgovci sami z ogromnimi stroški organizirajo pobožna romanja v Meko, da romarje potem spotoma napadejo in ženske ugrabijo. Vsa ta »podjetja« r»a financirajo večinoma lastniki javnih hiš od MarseMe-a do indijskih pristanišč. Ko je komisija to dognala, je sklenila, da si bo otok ogledala. Z lepo svoto denarja so nekega »trgovca« podkupili, ki jim je pokazal tajno pot na otok. Posrečilo se je podkupiti tudi stražo na otoku, ki je imela strog nalog, la ' kogar ustreli, kdor bi se Vrez izkaznice hotel približati otoku. Ko so na ta način prišli na otok, so videli strašne stvard. V skale je bilo /sekanih veliko število duplin, kjer so imeli zaprle nesrečne žrtve. Žensko, ki bi se upirala, so pa prepeljali na neki parnik, M so ga preuredili za ječo. Komisija Izdeluje sedaj predloge na prizadete vlade, da bo tega škandala konec. Nemški državni kancler dr. Brtining Nemški državni kancler gre na prvo sejo novoizvoljenega nemškega državnega zbora Kemija ljubezni Te dni je v Londonu predavala zdravnica E. Tullejr Yonge o neki veiezanimivi stvari, tako da je bilo predavanje sijajno obiskano. Zdravnica je namreč predavala o tem, zakaj je toliko zakonov nesrečnh, in je razlagala ta pojav na čisto nov način. Ona namreč trdi, da je vseh nesrečnih zakonov kriva razlika v značaju obeh delov, ta razlika pa je posledica razlike v kemični sestavi teles obeh delov. V to svojo teorijo je zdravnica tako zaverovana, da si obeta od nje še mnogo odkritji o stvareh, ki si jih danes Še ne vemo razlagati. »Ni več daleč dan«, je rekla, »ko se bodo zaročenci pred poroko dajali kemično preiskati, da bodo vedeli, ali se vjemajo ali ne.« Po nauku te zdravnice obstoji namreč človeško telo iz 16 kemičnih prvin, ki določajo značaj človeka. Kolikor več ali manj prevladuje ta ali ona prvina, tak je tudi značaj človeka. Zdravnica je nekaj takih »kemičnih« značajev v svojem predavanju tudi opisala. Opisala Kruh v Budimpešti - zastonj V Budimpešti »o ljudje silno hudi in razjarjeni na peke, ker je kljub zelo nizki ceni žita in moke 'kruh še vedno tako drag kakor je bal prej, 'ko je bilo žito skoro še enkrat dražje. Ne jezijo pa se na peke samo ljudje v Budimpešti, ampak tudi kmetje in žitni trgovci, ki pravijo, da bi tudi oni prodali dosti več žita in moke, če bd ljudje pojedli veš kruh, kar pa ne morejo, ker je kruh predrag. Da odporno rejo temu ehi, so pa kmetje in žitni trgovci sklenili, da bodo sami napravili v Budimpešti svojo lastno veliko pekarijo, kjer bodo prodajali kruh znatno cenejše kakor pa ga prodajajo peki. Prve dni obratovanja novega podjetja pa bodo dobili kruh celo zastonj, samo za reklamo, žito bodo mleli kmetje sami v svojih mlinih in moko bodo vozili v Pešto z avtomobili. Pa ne samo kruh, ampak tudi celo vrsto drugih živil hočejo ogrski kmetje postaviti na trg v Budimpešto brez prekupčevalcev. Zastonjski oziroma reklamni kruh pa bodo delila po budimpešitanskih ulicah izbrana, najlepša kmečka dekleta v narodnih nošah. Za varstvo gozdov v Kanadi V Kanadi zgore vsako leto ogromne ploskve gozdov. Včasih zažge gozdove iskra iz lokomotive, včasih pa neprevidni lovci. Da gozdove zavaruje, je sedaj sklenila kanadska vlada veliko akcijo, da pouči prebivalstvo, kako naj va--ruje gozdove pred požari. V časopisih izhajajo vsak dan inserati, kjer daje ljudem potrebne nasvete »star lovec«, na vsakem količkaj vidnem mestu pa je plakat, ki kaže javorjevo pero z napisom: »Help save your forests« — pomagajte varovati svoje gozdove! Mož s 480 imeni Pravijo, da je slučaj najboljši detektiv in zgolj slučaj je res nanesel, da je te dni padel pravici v roke neki mož v Parizu, ki ga je policija že leta in leta iskala brez uspeha. Na nekem križišču je namreč te dni trčil neki motociklist ob eleganten avtomobil. Škode ni hilo posebne, a kljub temu si je dovolil lastnik avtomobila, ki je sam vozil, na naslov motociklista nekaj pikrih opazk. Beseda j« dala 'besedo in Okoli obeh se je polagoma nabralo toliko ljudi, da je moral vmes poseči še stražnik. Ta je hotel oba zapisati. Z motociklistom je šlo lahko, ker je imel vse svoje papirje v redu, avtomobilist pa ni imel niti voznega dovoljenja pri sebi. Zato ga je stražnik odpeljal na policijski komisarijat, da ugo-tove, kdo da je. Na zasliševanju pa je elegantni avtomobilist le skrajno previdno odgovarjal na razna vprašanja, ker je v komisarju vzbudilo sum, da ima opraviti morebiti z nevarnim človekom. Zaito je začel nanj pritiskati, dokler mu ni povedali, da se piše George« Rossč, ki ga išče policija zaradi njegovih neštevilnih tatvin po hotelih. Rossč je kradel po svojem posebnem sistemu, ki se je izkazal za zelo praktičnega. Kradel je namreč le vsak drugi dan. Navadno si je najel v hotelu sobo, potem pa je čakal na ugodno priliko za tatvino. Kradel je vse, kar je dosegel: dragulje, denar, obleko, posebno rad pa je kradel legitimacijske listine. Ženskam ni nikoli nič ukradel, temveč le moškim. Tega pa ni storil iz galanterije, ampak zato, ker ženske račno takoj zijati in kričati, čim slutijo kakšno nevarnost, moški pa molče, ker nočejo veljati za figarje. Z ukradenimi papirji pa se je preselil zopet v drug hotel in pod imenom, ki je bilo tam zapisano, in tako si je prilastil v teku časa nad 430 imen. Celo znani hotelski tatovi niso poznali njegovega pravega imena. Imenovali so ga navadno »histlte« — tako se imenuje namreč posebna vrsta »vetri- j hov«, W jih je imel Rosa<5. Rossč je priznal, da je nakradel v enem samem letu nad 1 milijon frankov vrednosti in je po tem tudi živel. Imel je eleganten avlo, | bil je vedno fino oblečen in je noč za nočjo zahajal v najbolj elegantne nočne lokale, kjer je nakradeni denar razsipaval kolikor je mogel. Vendar pa sumi- policija, da mora imeti kjerkoli skrite še znatne svote, za katerimi sedaj stikajo vsepovsod. letalec rešil vlalc V bližini mesta Saltlake-city je nedavno letalec rešil vlak sigurne propasti. Letalec je opazil z višine, da gori železniški most. Opazil pa je tudi, da se bliža mostu brzovlak, ki je pripeljal iz Alabame. Letalec se ni nič dolgo obotavljal, ampak se je spustil nizko kolikor je mogel in je dajal s svojim žarometom znamenja vlakovodji. Vlakovodja je znake res o-pazil, in čeprav jih ni razumel, je vendar bil prepričan, da nekaj ne more biti v redu. On je vlak vstavil, a kmalu je opazil, da most gori. Tako je letalec rešil vlak. Predsednik nemške republike Hindenburg v Aachen-u. Predsednik nemške repuhlike Hindenburg je obiskal pretekli petek Aacheo, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Iz Aachena se je peljal v Trier, kjer ga je pričakovalo nad 30.000 ljudi Iz poikrajin, ki so bile do nedavnega časa zasedene od Francozov. Razširjajte Jugoslovana! K revoluciji v Braziliji Palača predsednika brazilske republike ▼ Rio de Janelro, glavnem mestu Brazilije potvorbe v Wtirzburgu za velikega učenjaka. Tudi on je mnogo kopal. L. 1726. pa je izdal neko knjigo, kjer je natanko opisal okoli 200 izkopanih ka-menitih in kovinskih »starin«. Mož je kopal in iskal pa še naprej, in je vedno našel novo kamenje, dokler ni 1. aprila nekega leta našel kamena z napisom »Beringer«. šele tedaj so se možu odprle oči, da je spoznal, da so mu vse tiste »starine« nalašč zakopali v zemljo njegovi — študentje ... L. 1868. je vzbudila veliko pozornost tako-zvana »Meza-pisava«. Meza je bil v 9. stoletju pr. Kr. kralj Mohabitov. Pisava je opevala neko veliko kraljevo zmago. Nato so našli še kip kralja Meze in druge mohabitske starine. Šele mnogo let pozneje pa so prišli na to, da je neki mož po imenu Shapina skupno z nekimi trgovci iz Jeruzalema take »starine« izdeloval kar na debelo in jih prodajal za drag denar. Prav ta Shapina je prodal celo britanskemu muzeju v Londonu odlomek izvirnika sv. pisma. Med ponarejenimi rokopisi je znan »kralji-čino-dvorski« rokopis, ki so ga prevedli celo v 12 jezikov, dokler niso Masaryk, sedanji predsednik češkoslovaške republike, in nekateri njegovi tovariši dokazali, da je ponarejen. je n. pr. tip »kalcijevega« Človeka. Ti ljudje imajo navadno piave oči, teniko kožo, so zaprti v a<5 in molčeči. Humorja nimajo nobenega. Zgodaj hodijo spat in zgodaj vstajajo. Delajo radi, običajnih zabav pa ne marajo. Plesa se boje kako vrag križa in tudi za gledališče ne marajo. Na stara leta se začno bati ljudi in postanejo samotarji. Lahko si mislimo, da mora zakon med takšnim »kalcijevim« človekom in »mitrogenskio« žensko biti silno nesrečen. »Nitrogeuski« značaji so namreč silno veseli, se radi zabavajo, živč pravzaprav šele o polnoči in so silno nesrečni, če morajo zjutraj zgodaj vstajajatd. »Nitrogenci« hrepene po vedno novih doživljajih in avanturah, so duševno silno gibki in so vedno pripravljeni začeti novo življenje. Ženske tega tipa so vedno romantično razpoložene. Zato pa mora hiti silno nesrečen zakon, ki ga skleneta dva tak« zelo si nasprotujoča tipa. »Kalijev« mož naj vzame »ogljikovo« ženo, ne pa »nitrogenko«. »Ogljikove« ženske so navadno precej dobro rejene in sovražijo moderno vitico linijo; so tudi dobre gospodinje, ker so rade doma. Zopet drugačen pa je »'kisikov« tip. Ljudje tega tipa, moški in ženske, so silno gibki, so družabni in vedno drugim radi pomagajo. Med moškimi je tega tipa največ politikov, trgovcev in učenjakov. Jasno je, da mora biti zaradi teh lastnosti zakon med »kalcijevim« možem in »kisikovo« ženo do skrajnosti nesrečen. Cisiti tipi pa so jako redki, pač pa se vsakomur pozna, kateri tip v njem prevladuje, in po tem se je treba ravnati. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odcrovarla Otmar iiikšlek, —> Urednik Jane« Debevec, m Za lnseratni del odgovarja Avgust Rozman, —. Val K Ljubljani.