Št. 76.
¦'V Gorici, dne 22f septembra 1899.
Ishajs dvakrat na teden t štirih kdanjlh. in sicer: vsaktvrek in petek, jutranje tedanje opoldne, veierno tedanje pa ob S. ari popoldne, in stane z »Gospodarskim listom" in s kako drugo uredniiko izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Oorioi ua dom pošiijana:
.Vse leto.......gld. 6-—
pol leta „ *.-*.' •;*»¦»-. i- v^u» J$'^~.,.... u... .....
četrt leta.......»: 1-50
Posamične Številke stanejo 6 kr.
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine go ne osciramo.
„PKIMORE(!" iz&aja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*30.
«So3a» in »Primorec« so prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Tečaj XXIX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo In odjpravnlstvo
se nahaja v GoBposK ulici št 9 v Gorici v IL nsdsfr.
raae]. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od iT
do 12. are predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne
upraSv?1111 piSem M spreJemlJ0 ne uredništvo no
Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah,ce iiskano 1-kratS kr., 2-krat . večje črko po prostoru.                             ¦   ¦*--.-.•   ?-
Naro&ilno In oglaseje plačati loeo Gorico.
,„„„ "GorJSka ^s^rna" X. GabrScek tiska in zalaga LL*L?•• m *Prijnorca* fe slovansko k„jl2„lcS katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletuo 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «81ov knužmci. se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narod!
P. n. sošolcem
zlaiomašnikom
v blagi spomin*
Prav t r i i n d v a j s e t nas je bilo, Vdani, kot du&ni bojniki dovolj odeti, da z zvitim zmajejp b||i boj bi vneti, v vinograd božji bili smo poslani.
Ob naši zlati maši v duhu zbrani le sedem smemo'Sivim se prišteti; ostali bratje so na onemiveti, ostanki njih že do kosti obrani.
Res, reuke milosti smo mi deležni: v visoki starosti precej še čili ne bomo Večnemu za dar hvaležni ? Sree, nam od hvaleinih žarkov vneto, ti dam povždiffni kviiku glas svoj mili, ti časti, slavi zmer ndto prmnsto! Dne 82. septembra 1899.1.
Josip Furlani, sslatomašnik.
Dodatek.
Umesten bil bi danes i oni spis, katerega rui je bila vrla ,Soca' v sesterih številkah zdaj deset let v enakih narodnih homatijah priobčila, in to: ,V srčen pozdrav svojim Še živim tovarišem, posvečenim v mašnike1849. -L* — takd pa, da je moral njegov konec kar preskočiti v »Novo Sočo*!
Od nove do zlate maše, prej ali slej tekom 50 let, vmrli so nam ti-le sošolci: Fabiani Karol, KavčiČ Ant., Koznek Fr., Kutin Andr., MakueAnt, MilcetičAnt, Obalo Ivan, Pelhan Fran, Perdih Mih., Perme* Jan., Rihter Klemeni, Se lak Ant., Stiglič Ant., Svetlin Peter, Vodir Jož., Zorman Jožef.   .              *
A še se gibljemo in svet teptamo pod Gorico: Furlani, Grioni, Michelutti in Mighetti; pod Trst: Klemene in Mo-žina; pod Poreč: Fras.
Č. g. Janko Fras, vmirovljen kot c. in k. vojaški kurat pri konjikih, živi v Radgoni, blizo svojega rojstnega kraja. Za naš ubogi narod vselej navdušen ustanovil je tri dijaške štipendije: dva za štajerske Slovence, edne-ga pa za učečega se istrskega Hrvata,
Tudi rajnki Ivan Obalo spomnil se je po oporoki slovenskih in hrvaških društev.
«Gor. Tiskarna* A. GabrSčck (odgov. Iv.Meljavec) tiska in zal.
-  63   -
MARCO VISCONTI
Zgodovinski roman
¦5K-
italijanski napisal Commaso Grossi.
(Dalje)
V Času, o katerem govori naša povest, so bili pesniki, psvci in glumei neka brezdelna drtihal, ki je preplavljala celo Evropo. S tamburico, pripeto okolo vratti, so potovali iz jedne dežele v drugo. Kjerkoli je dajal kak knez ljudstvu javni obed, pri vsaki veselici, po dvorcih in gradovih, povsod jih je bilo polno in so si privoščevali dober živež in veselo Življenje brez težav in skrbij, vspodbujaje neumno razsipnost gospodov in knezov, za katero so jih hvalili in poveličevali. V tistih časih, ko so bile poti iz jedne dežele v drugo ter iz kraja v kraj slabe, in ko se je moglo le počasi in neugodno potovati, so oni raznašali vesti o javnih in zasebnih dogodkih, so razširjovali vsako-
Z nami Cetrtoletniki bili so istega dne posvečeni v mašnike bogoslovci tretjeletniki: Ant. Zernitz, zdaj kanonik v veliki cerkvi, Jož. Maruši č, umrl kot vodja v deškem seminišču, in Ant. Gregorčič, bivši kurat v St. Ferjanu.
Od frančiškanskih klerikov, ki so se takrat na Kostanjevici šolali in so z nami vred od nadškofa Frančiška Luscbina mcSni-kove rede dobili, znan mi je jedini preč. oče Julij Brunner, menda še v Pazinu, prej kot pater guardijan na Trsalu blizo Reke.
Kakor svojim dragim sošolcem, istotako vsem drugim letošnjim p. n. ziatornašnikom iz dna srca žeiim čvrst korak še do biserne maše, nakar pa oni pravi mir, katerega nam svet dati ne more — in ne maral
Kajpada: s tem iskrenim voščilom ne mislim še končali svojega dodatka. Z dovoljenjem ustrežljivega g. urednika naj v misel vzamem še neko drugo petdesetletnico, Čeprav se ne vjema s prejšnjo, je vendar v nekaki dotiki z nami sošolci, zlasti s podpisanim. Zanimati pa utegne najbolj semi-niščarje, ki poleti senco iščejo na semini-/ škem vrtu.
Če se ne motim, prav isto leto, kc smo mi bili v drugem tečaju bogoslovji ustanovili so cetrtoletniki domaČo kmetijskf društvo, katerega glavni namen jo bil? olepšava onega dela seminiškega vrta, ki j< sominiščarjem odločen v zabavo in razve* dronje v prostih urah. Seveda po dveh lotil bili smo pa mi cetrtoletniki in kot laki sprejeli smo v svoje oskrbništvo tudi omenjeno društvo. Sam  ne vem, zakaj in kako:
novi odborniki hoteli so izvoliti prav mojo osebo načelnikom vodstva! Kdor pa misli, da ml je ta-Ie »visoka čnst« kar očala na nos vtaknila, ali njena skrb četo lose pobelila, vara se jako. Saj sem bil olepšave vrta od mladih nog navajen, Cvetlice sem vselej rad imel, sadil in zalival kot učenec in dijak. In kakor v svoji mladosti, tako jih še vedno gojim, dasi v 74. letu svoje starosti.
Bil sem tedaj izvoljen in potrjen vodjam seminiškega kmetijskega društva 1 A da bi kot tak zedinil, kar je lepo, tudi s koristnim, kupil sem pod Kostanjevico v neki drevesnici kolikor toliko divjih kostanjev ter jih razvrstil prav ondi in kraj one steze, kjer še dandanes seminiščarje v svojo senco vabijo. Opaziti pa moram, da so sicer večinoma, a vendar ne vsi sedanji kostanji od 1849. leta. Po neprevidnosti igralcev s kroglami namreč bili so nekateri uničeni in z drugimi nadomesleni.
Petdeseto leto svojega obstanka na seminiškem vrtu dovršil je letošnjo pomlad tudi oni krasni cipres, ki so kraj poslopja veličastno proti nebu vzdiga. Zraven še drugega, ki jo pa poginil, pripeljati som ga dal z vrta svoje rojstne hišo domborSkoga mlina.
Kakor so drevo sčasoma razvije, da je Človeku v razno korist, napredovala naj bi tako tudi mladina, ki se v seminišču na duhovski stan pripravlja, da prenesena v vinograd božji bo vspešno delala za vero in domovino.
A vsak naj skrbi še za dolgost življenju na svetu. Dalj ko živiš, več utegneš 1 koristili sebi in drugim; če ne drugače, vsaj
z lepim vzgledom in kot skušen mož z modrim svetom.
Res, števila naših dnevov je v božjih rokah. A mnogo odvisi tudi od noftega mo-dus vivendi. Dober znanec, po naravi čvrst in krepak, ki je pa bil že prod tridesetimi leti pod zemljo dejan, bil bi (sovrstnik) lahko še dandanes živ in človeški družbi v korist, ako bi si bil svoje življenje boljta urejeval po zdravstvenih pravilih.
Sloveči general Moltke vprašan, kako da je dosegel tako visoko in krepko starost, odgovoril je: „Durch Gottes Gnade und mAssige Lebensgewolinheiten,"
J. Mlinarjev.
Črna tabla.
Iz Vrtovčevo razprave o učiteljskem gmotnem slanju na Goriškem pri glavnem zborovanju XI. skupščine »Zaveze slov. učit, društev« dno ti, septembra 1899., kako jo namreč deželni zbor goriški vsled vedno vsestransko naraščajoče draginjo, moj tem ko se je vsem stanovom in najzadnišemu težaku dohodke povečalo, mej tem ko bc je učitelj-stvu vseh kronovin Avstrije vsaj deloma plače zboljšalo in mej tem ko je učiteljstvo goriško vedno intezivnišo, milo prosilo, zbolj-šaval svojemu učiteljslvu plače in dohodke splch, posnemamo sledeče:
1875 1600; 1879 !fi00<
I !l
	
	
	
e	
	
	
	50    1
.?!:.	J?LJ
240	1140
;24o,io4o;;r)0o
i    !
' l_ač ilnj
vrste IV.
30,50 V
ali     >
75,100 j
li      f 30,50 v 96 H TsflOO JI
30,50 ]
ali 75,100 i
30,50 1
ali     \
75,100 J
L«1-
e*. ligi.
Mi
Poduči telj
lis
^J^iL?^«!:^^
laOCStf.SOO, 50 j 60 "4102
;800.40q
i!   i
i 30, 50 \
^l        30,50 1
Podučiteljica;
^Pi
?*¦ L^-lel:
-300,      i 80 380280'
Opazke
Kača poduSitelja-co je znašala 60% učiteljske plače isto občino.
Na opravilnim po 100 gld. manj. Plača pcduSito!ja-ce jo znašala 60% učiteljsko plače iste občine.
Na opravilnim in stanarini ifc zopot
100-300 gld. manj. Opravilnina znaša
na enorazr. 30 gld., na dv«rjwr. 50 gld.,
na trorazr. 75 gld., ua štiri ali več rassr.
100 gld. l/l2 skupnega števila stalnih
in začasnih učiteljev je prišla v I.
t pl. vrsto, 3/12 v IL pl.  vrsto, 8/12 v
ii 111. pl. visto. V tem leta se jo odpravil
i! krajevni   sistem   ter uvel   personalni.
u Čez 17 let je deželni zbor sicer odpravil
12 tinko tor uvel 10 tinta?, tako da pride
v I. pl. vrsto 2/10, v U. pl. vrsto 4/10
in v IU. pl. vrsto 4/10 pa lo stalno
nameščenih učiteljev. S tempa sejo
skupno število učiteljev zdatno zmanjšalo.
vrstne čenče, poročali o vojnah, bitkah, političnih in ljubovnih spletkah; so opevali slavo ali razodevali grde razvade mogotcev: včasi so v zvezde kovali njih hudodelstva, včasi pa blatili njih kreposti, kakor so bili dobre ali slabe volje, ali pa kakor je ugajalo tistemu, ki jih je plačeval. Gospodje so jih zlorabljali kot zanikrno in zaničevano sredstvo, kadar so hoteli koga proslavljati ali sramotiti. Večkrat so se ti zloglasni pesniki in glumei sprli med seboj, uhali se, praskali in pulili, včasi tudi lasali in ujedaii tak6; da so si kar meso trgali. Delali so po priliki kakor dandanes neka vrsta ljudi j — katerih ne-čemo imenovati; živeli so kakor psi, katerim jeden vrže košček kruha, drugi jih pa obrca.
Med to mnogoštevilno sodrgo se je vendar našlo včaši tudi kakega poštenjaka, kakega dobroga pesnika, in jeden izmed teh je bil brezdvomno Arnaldo Vitale.
On je stopil na namestnikov oder oblečen kot pesnik. Slekel je bil v naglici oklep in drugo bojno opravo, ter del na se jopič in hlače z belimi in
stetlomodrimi progami. Na glavi je imel o|ato kapo tudi modre boje z dvema sBžno-belima peresoma, kateri ste mu ofeenčevali levo lice. Kazal je kakih trleset let; gosti črnikasti kodrasti laje so obrobljevali njegovo prijazno, reno obličje.
Vsa gospoda na namestnikovem odu so je postavila v krog okolo njega, on pa, ki so bili v bližnjih ložah, so sespenjali čez ograjo. Pesnik se je oz. po plemeniti družbi, in potem, klajaje se Azzonu, ga je prosil, naj binu določil nalogo.
«Moj oče, ki je živel dolgo na Fr«coskem», je dejal namestnik, «je omnjal večkrat zgodbe nekega Fol-cli<ta provencalskega, kateri, dasi sin ubgega kovača, je postal grof nar-bofcki, a nazadnje je umrl kot redovnik v jjkem španjskem samostanu. Tebi, ki i bil toliko časa v tistih krajih, bojo meda vse podrobnosti dobro znane. Bihotel tedaj v romanci opevati to zg|bo?»
UKolikor mi moje moči dopustijo* je Hgovoril Arnaldo, «si bom pripade
val, da ustrežem želji tako visokega, gospoda na najdostojnejši način». Pripel si je okolo vrati tamburico,. katero je držal v roki, poskusil je strune in na to dejal: «Znajdem glas in re lo, kar bi se dandanašnji tak6 povedalo: skladal bom sproti glasbo in pesem. Tedaj je začel z mehkimi akordi in umetnimi prehodi pripravljati sreč poslušalcev k.ginljivosti, katero je hotel vzbuditi s pesmijo. Med tem je zbiral svoj duh, in obračal oči kvišku, kakor kdor je utopljen v premišljevanje, a lici ste se mu vžgali z lehko rudečico. Misli, katere je vstvarjal njegov um, so se zrcalile v njegovem pogledu ter prevevale vse njegovo bitje. Nobenega glasu ni bilo slišati v njegovi okolici, vsi navzoči, obrnjeni proti njemu, so nekako plaho in s spoštljivo napetostjo čakali, da začne. In on, spremljaje se s turobnim brenkanjem na svoji tam-burici, je početkom z nekako tresočim glasom — kateri pa je bil ravno zaradi tega tembolj dražesten in prijeten — zapel:
(Dalje pride).
Najnovejše poboljlanje iz l 1896. pojasni nam nastopni stečaj: V nekem oKraju je bilo 24 stalnih in 12 začasnih uCiteljev, skupaj 3G. Po postavi iz leta 1879. je prišlo:
1/12 od 36 v I. pl. vrsto, t. j.   3 ,      3/12   ,  36,11,   ,      ¦   -. .    J 8/12   „   36 rm. .'    .      .    2* Vsled  postave iz leta  1896. je skupno Število 24 le   stalno   nameščenih  učiteljev, pride torej:
2/10 od 24 v L pl. vrsto, t. j.   4 4/10  ,  24 „ H.   ,      ,      »      $ , tn 4/10   ,  24 ,111. ,     »      ,12 + 12 začasno namščenih učiteljev. Kje je ono hva-lisano zboljšanje? Kje je 11.000 gl. priboljška? V lelu 1897. je bilo izmed 141 učiteljev: 21 v I. pl. vrsti 41 » II.   ,      » 75 » III.  »      »
4  podučitelji. Izmed 54 učiteljic:
5  v I. pl. vrsti 11 , II.  .      » 31 . III. ,     „
7 podučiteljic.
Učiteljice dobivajo le 80% od učiteljskih plač. One nimajo opravilne doklade in le 80 oz. 60 gld. stanarine. Zato pa imajo veC ur ročnih del. Učitelji imajo le 80 gld. stanarine ter nobene opravilno doklade. Učiteljev in učiteljic se ni moglo uvrstiti niti v rubrike črne table.
Učitelj pride v II pl. vrsto s 15.—20. službenim letom, v I. pl. vrsto s 25.—30. službenim letom.
Učitelj ima izvzemši stanovanje prvih 7—8 let, namreč do prve petletnice, na dan 1 gld. 9 kr., učiteljica 90 kr., podučitelj 80 kr,, potlučiteljica 76 kr.
Dohodke učiteljstva na Goriškem ne moremo primerjati z dohodki finančnih stražnikov, žendarmov, dacijarjev, policajev, državnih slug i. t. d. PlaCe teh gospodov presegajo plaCe učiteljstva sploh. PlaCe učiteljev-podučiteljev, učiteljic-poduCiteljic se pa ne morejo primerjati niti z navadnimi rokodelci, hlapci in deklami. Dandanes zahteva že najzadniši težak 1 gld. za dnino. Ni-li to res?
Tako skrbi postavodajalec na Goriškem za svoje učiteljstvo. G. Vrtovec nas je zagotovil, da bode razpravljal pri prvi priložnosti, kako se godi ubogim ndovam in sirotam uCiteljev na Goriškem. Opisati hoče krvavo zgodovino, kako neusmiljeno se uči-teljstvu. krati in trga že itak pičle postavne dohodke,__________
Domače in razne novice.
Klatomasnik preš. g. Jos. Furlani obhaja danes v Villa Vicentina zlato mašo. Zlato-mašnik Furlani je bil naš sotrudnik v podlistku, kjer je bilo natisnenih tudi veC njegovih pesmij.
Zlatomašniku, ki je kljubu starosti še čvrst in svežega duha, Čestitamo k zlati maši iz srca!
VeC pove današnji uvodnik.
Osebne Testi.— G. Vinko Levičnik, učitelj risanja na obrtni šoli »Šolskega doma" in v Nabrežini na klesarski šoli, je imenovan suplentom na tukajšnji c. kr. višji realki. — G. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu je imenovalo g. Ljud. Dem. Jereba vežbe-nikoir. na c. kr. železniškem prometnem uradu pri sv. Andreju v Trstu. — ŠCitomir Dolenc v Ljubljani je imenovan poštnim konceptnim vežbenikom za Trst. — Poštnim asistentom so imenovani Štef. Braun za Št. Peter, Ivan Rak za Pulj in Ivan Vele p i C za Opatijo. — Premeščen je poštni asistent Rud. pl. Strupi iz Št. Petra v Trst in poštni kontrolor Ivan Jenko iz Trsta v Ljubljano.
G. Fran K u s m i n a, pisarniški praktikant na okrajni sodniji v Gorici, je napravil dne 20. t. m. v Trstu zemljeknjižni izpit s prav dobrim vspehom, in sicer v 3 jezikih, v slovenskem, nemškem in laškem.
G. Jos. KoršiC je premeščen iz Klau-sena v Idrijo kot c. kr. višji rudniški oskrbnik.
Imenovanja pri deželnem odbora. — Blagajnikom je imenovan g. Jos. Mate ve, oficijalom Aat. M r e v 1 e, asistentoma Iv. Mungerli in Jos. Furlani, praktikantom Angel Trojer.
Imenovanja in prcinesčenja. — Poštnimi asistenti so imenovani poštni vežbeniki: Josip Rismondo, Rudolf Mavenveg, Renat Lorinsich, Aristid Tamanini, Anton Rovere, Fran Ficko, Dragotin Ghiglianovich in Adolf Eisenzapf v Trstu za Trst; Vekoslav Rabu-sin in Hektor Lister v Trstu za Pulj; Rudolf Wruss v Ljubljani za Št. Peter na Krasu; Miroslav Brumat iz Dragotin Mikschiczek v Gorici, Pavel Garimberti v Rovinju, Edvard Špan in Matija Rothl v Ljubljani in Just Peschle v Pazinu — zadnje imenovani na sedanjih službenih mestih.
Zajedno so premeščeni Ivan Schmulz iz Opatije v Trst, Ernst Slangher iz Pulja v Opatijo, Hektor Davanzo iz Pulja in Jerko PeriC iz Št. Petra na Krasu v Trst.
Duhovniške spremembe. -— Č, ,j. Frančišek Franke, kapelan v Kobaridu, ;:e premeščen v Trento za vikarja. Novo nastavljena sta novomašnika: C. g. Jos. Seljak v Tolminu in Mihael  Kragelj  v Cerknem.
Zopet vse žiro. Ta teden so pričele Šole, kar je privabilo v goriške ulice zopet
navadni dnevni promet. Pretekle dneve je bilo celo nenavadno živo, ker so starisi upi-sovali otroke v šolo ali pa prihajati sploh ž njimi v mesto.
Vsprejemni izpiti za tukajšnje žensko učiteljišče so bili, končani vCeraj. Rezultat pa izvedo jutri popuiudne. Oglasilo se je 72 deklic, sprejetih pa more biti le 36! —
Včeraj se je povrnil 47. pešpolkz manevrov v Gorico.
.Krojaška zadruga* že deluje. Slovenci že prihajajo kupovat, in z blagom, katero dobe, so tudi zadovoljni. »Krojaška zadruga" je preskrbljena z najraznovrstuejšim blagom za vse sloje.
Zdi se nam vredno omeniti, da nekateri veCji laški trgovci z jednakim blagom so delali   »Kroj. zadr.«   zapreke  na vse strani. Tako na primrv so preprečili, da na Dnnaji v  neki  tovarni ni  mogla dobiti blaga, češ, naperjena je proti  njenim starim odjemni-kom, znanim goriškim Lahom !! Tako delajo, da bi le sami grabili slovenski denar 1 Zato pa: Svoji k svojimi Porodom odkritja spomenika cesarici ˇ   Plcrisn. — V nedeljo so  odkrili v Furlaniji v Pierisir spomenik nesrečni cesa-risi. To  kaže, da furlansko ljudstvo je pa-trijotično, Čeprav ga naskokujejo neodrešenci iz Gorice  neprestano,  da  bi   mu izpulili iz srca korenike   avstrijskega patrijotizma ter mu vcepili  na isto  mesto   Cisto  nasproten protiavstrijski Cul, da bi obračalo  svoje oči namesto   proti  Avstriji  doli   Cez    obmejno Idrijo proti Kalabriji.  Furlansko  ljudstvo se ni še udalo temu goriškemu vplivu tako, da bi  bilo mogoče govoriti  o kaki  irredenti v Furlaniji,   ali   posamezne   znake je  bilo le videti v poslednjem Času,  znake, ki pričajo, da ponekod se je vendar malce že udomačila irredentistiška misel. O tem nam priča Kor-min, kjer obstoji avstrijsko društvo »Austria", katero ima kopico svojih oCitih nasprotnikov, pričajo nam to pa tudi  dogodki v Furlaniji, ki so v zvezi z afero Codermazovo. — Italijanski list »Corriere* tudi ni nič  kaj vesel j avstrijskih pojavov, ker o istih le na kratko poroča, ako že ni drugaCe,  sicer pa po navadi jih   najrajši   zamolči,   doCim o drugih nasprotnih rečeh poroča na dolgo in široko l Slavnost v nedeljo je bila za Furlanijo velepomembna, bil je lep patrijotičen praznik ! Človek bi mislil glede na naš splošni poli-tiški položaj v deželi, da vlada bo to upoštevala ter da bo zastopana tako,  kakor je za naše dokaj čudne razmere   neobhodno potrebno. V imenu vlade je bil navzoč  g. de Galli iz Gradišča. Prav! Zdi se pa nam, da bi bil moral biti navzoC vendar še kak višji vladni dostojanstvenik in ne le c. kr. konei-pist. To bi bilo uplivalo pač blagodejneje na furlansko ljudstvo, katero je treba — mendi je   to   prav  tudi  c. kr. vladi! — obdržali vendar tako,   kakor  se   kaže,   t  j.   trdni) avstrijsko. V to svrho pa potrebuje moralne podpore, in vlada ne bi smela zamuditi tako ugodne   prilike,   kakor  je   bila   v nedelp, uplivati na isto v takem smislu! In vlada Je to priliko deloma zamudila! Če misli, da jai res, da se je bati za avstrijsko mislečo Furlanijo vsled pritiska iz Gorice, tedaj se mfti, jako moti. Ako na pritisek ne pride prato-Casno reakcija, se zgodi, Cesar je bati, in to ne sme  biti  vladi  vse jedno,  nam pajne more biti, ker želimo, da bi živeli v miri s Furlani sedaj in v prjhodnjosti. Komur tiče,., naj razmišlja o tem!                                J
Pazite, kdo prihaja in kdo oddala!
— V listu »Patria del Friuli* v lašlem Vidmu je priobčil neki »cavaliere" L e i Ch t (brez dvojbe Romulov potomec) dopis v katerem se spodtika nad tem, da priha|jo v Italijo slovenske knjige družbe sv. Mohoija, katere čitajo tamkajšnji Slovenci, Ceš dal to je nedopustno, da Slovenci v Italiji ne stifejo Citati slovenskih knjig, temveč samo Iafce, ker njihova naloga bodi, da se čim prej poitalijančijo! Leicht pozivlje laške oblasti, naj pazijo, kdo prihaja in kdo odhaja! :$o, na to stran nepotrebna opozoritev! Knjige družbe sv. Mohorja so zdrava hrana za ljudstvo, in če jih čitajo beneški Slovenci, izlivajo na-nje le blagodejno. Italijanska vjula je take barbarska, da sploh nič ne upošteva 40.000 beneških Slovencev, katerim ne da niii trohice omike v slovenskem jeziku, če|rav bi bila to njena sveta dolžnost, ako se loče šteti med civilizovane države. Pa Italija fega ne stori, pač pa poskuša edino le to, Jako bi jih čim prej poitalijanCila. Ali ne gref.ako hitro, kakor misli. Slovenci se drže Cudjsvito trdo svojega jezika, in gotovo je, da plete-čejo še stoletja, predno izgine slovenski fezik s površja v Italiji. 40.000 ljudij paC ni mogoče kar čez noč spremenili v pripalnike druge narodnosti. Morda pa se med tem obraz evropskega zemljevida spremeni št-tako. kakor ne mislijo in kakor rečejo Italijani.
Opozoritev, kdo prihaja in kdo odhaja, je pač umestna, pa ne za Italijo temvfc za Avstrijo ob meji. Italijani iz kraljestvi pošiljajo k nam irredentisliške knjige, dal pripravljajo za se svoje rodne brate v Avstriji; pošiljajo v Avstrijo vohune, potem pa ftme-ček svojega naroda I In zato je res reba klicati oblastim v Avstriji: Pazite, kdo prihaja in kdo odhaja! Od strani avstrijske vlade je v tem pogledu paC mnogo, Unogo premalo pozornosti.                               j
Sami sebe bljejo po zobeh. — V slovenskem Sv. Petru v Italiji na »hodu turlanskega planinskega društva je re$l dr.
Musoni, ki je v istem kraju »sindaco«, da j beneški Slovenci se morajo iz ljubezni do Italije spremeniti v Italijane. Ti ostanki Avarov in dragih stičnih se ne sinejo smatrati za italijanske podanike, ne da bi ne bili tudi Italijani! Torej tako? Po tem takem bi morali Italijani pri nas biti edino le Avstrijci, ali tega imena se boje, in tiste, ki se Čutijo med njimi Avstrijce, gledajo grdo :n jih preganjajo. Tako, tako! S takim veseljem poročajo o teh besedah dr. Musonija in niC ne pomislijo, kako padajo tiste be-na nje same. PaC bolje store, da v tem pogledu obračajo nase vso skrb ter puste v miru uboge slovenske trpine onstran meje!
Ostanki Avarov! Slovenci v Italiji so pravi Slovenci, Čistega slovanskega plemena. Pa Italijani? To ti je zmes od vseh vetrov iz vseh tistih narodov, ki so drli v Italijo. In pri nas se po žilah najhujših irrendentov-cev pretaka poleg nemške, žal, najveC slovenske krvi! Kje pa sploh dobiš pri nas Italijana »puro sangue"?
Romarska cerkev na VltovJjah. — Vitovljanci in bližnji sosedje se že veC časa prizadevajo, da bi povzdignili tamošnjo starodavno in široko znano romarsko cerkev BI. B., kamor je prihajalo že skozi stoletja mnogo pobožnega ljudstva od blizu in daleč. Cerkev sama je sicer v dobrem stanu, zunaj nje pa je vse prav nemarno in celo nevarno, da romarji nimajo veC starih pribežališč, kjer bi prenočevali. — V ta namen so hoteli Vitovljanci nabirati milodare in so se obrnili s posebno utemeljeno prošnjo na glavarstvo in namestništvo, toda obe prošnji sta bili neugodno rešeni, ker baje sam ordinarijat ni. bil prijazen prošnji Vitovljancev. Nasprotno pa je sam nadškof Vitovljancem obljubil vso podporo. — Take okoliščine razburjajo zelo Vitovljance in druge, ker ne dosežejo tega, kar so tako srčno želeli, in ne dobe podpore od tam, kjer bi je morali največ dobiti.
Volitev župan« in podžupanov v šempaski občini. — Volitev je bila v soboto. Žt»panom je izvoljen pl. M o n a r i v Šempasu. Podžupani so: v Šempasu Josip Bele in Vinko Le ban; v Sv. Mihelu: Štef. Štrukelj; v Oseku: Vinko Kožuh; na Vitovljah: Franc M ar i nič in Andrej H u m a r; v Ozeljanu: Pet. pl. Z u c c a t o in Fran Špacapan.
Slovanska knjižnica. — Za avgust in september Še ni izšla, kajti tiskarna je imela v zadnjem času toliko posla, da ni mogla s tem delom niti pričeti. Prihodnji teden pa se delavsko osobje pomnoži — in upamo, da 15. oktobra izide trojnati snopič, ki prinese slov. narodu dvoje izvirnih dram, ki so že dobro vspele v ljubljanskem gledališču.
»Balonska knjižnica*.— Druga knjiga bo te dni dotiskana. Obsega prekrasno Šekspirjevo žaloigro »H a m I e t" v prevodu znanega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja. 13. tisk. pol obsežna knjiga bo stala s poštnino vred 70 kr. Naročila sprejema že zdaj »Goriška tiskarna". Prodajala se bo v navadnih knjigarnah po Slovenskem, kjer so na prodaj dosedanje naše knjige.
Dar italijanskemu glinnazijn v Pazinu. — Nekaterim puljskim meščanom je prišlo na misel, poslati italijanskemu gim-naziju v Pazinu v dar tablo. Ta tabla nosi na višnjevi podlagi istrski grb: srebrno kozo (torej bela barva) z r u d e č i m i rogovi, in v krogu je napis „Ginnasio reale pro-vinciale". Barve so torej slovanske. Ti »bravi cittadini di Pola* že vedd, da tičejo na javno poslopje v Pazinu slovanske barve. Kako pa! Saj sta dve tretjini slovanskih dijakov v italijanskem gimnaziju! Ali to mladino preustrojijo po svoje, da postanejo iz nje ognjeviti Italijani s slovanskimi imeni, in morda se tudi tista »višnjeva" podlaga počasi spremeni v zeleno podlago, — kar samo ob sebi! — in tako bo zunaj in znotraj gimnazija vse italijansko! Potem pa bi bila odrešena »Pisino, la cilta perfettamente italiana"! —
0 slovenski mestni šoli  t Gorici.
— Pišejo nam: Predvčeranjem sem se vračal po železnici iz Trsta v Gorico na svoj dom. Potoma popraša jeden Lah drugega: »Pol jessi seso di Gurizza?" Ta odgovori: »Sior no*. Prvi: „Di du la po*? »D i san Roc".
—    »Se le vera, che jan fat una squela slovena a Gnrizza? M a no a Gurizza, ma ben si cha di noaltris a san Roc jan fat!" — » E si jan iserit tros squelars in che squela? — Mi par šiš, ma per paura della gran montana che jera domegna a tor la squela, e massima in ta cort, che jrra pe-ricul per ineassi, jan duch abandonat la squela —
Ben la jan petada i fruz.
(Po naše: Mogoče, ste li iz Gorice? N" iz Gorice, sem iz Št. Roka. Je-li res, da so odprli slovensko šole v Gorici? — Ne v Gorici, paC pa pri. nas v Št. Roku. — Se je veliko otrok vpisalo v to šolo. — Pravdo da šest, ali radi velike povodnji, ki je bila preteklo nedeljo okoli šole, sosebno po dvorišču, so vsi zapustili šolo, da se ne potope).
Tako je goriški Italijan dobro označil, da šola za slovenske otroke ne stoji v Gorici, temveč v Sv. Roku, t. j. v lepi daljavi od mesta. Letos se je vpisalo na to šo\o 5 ali 6 učencev od Sv. Roka, ki pa so vsi zapustili šolo ter odšli v »Šolski Dom", v katerem se je do vCeraj na 6 razrednico vpisalo 536 otrok in vrh tega lepo število v doško in dekliško obrtno nadaljevalno Šo-
lo. Tudi vsi trije otroški vrtci so'prenapolnjeni.
Za efektno loterijo so darovali: g. Breščak sliki cesarja in cesarice; g.Čna Jelka Mercina lepo plastično sliko iz probkovme v okvirju (lastno delo); g.čna Hrovatin vazo iz porcelana v podobi plavajoče race; gospa Kor-n elegantno pušico za sladkor, nočno svetilko in roCen svečnik. Neimenovana gospa steklenico s kozarcem na steklenem krožniku.
»Narodni fanatizem" Slovencev na Goriškem. - Slovenci moramo, žal, pri-poznavati vsak dan, da je še' veliko premalo narodne zavednosti med našim narodom, — narodnega ponosa pa s k o r o k a r n i č ni. Na vseh krojih in koncih se klanjamo tujemu molohu, a hlapčevstvo nam je takd strašno prešlo v krv, da en sam biriC užene celo slovensko vas v kozji rog!
Vkljub tako žalostni istini se jo spozabilo glasilo našega »narodnega vodstva" pod načelstvom dr. Gregorčiča takd daleč, da povsem v soglasju z našimi narodnimi nasprotniki govori o — narodnem fanatizmu, kateri je zasejal na Goriško šele ta nepridiprav — GabrSček. Poprej je bilo na Goriškem vse tak6 lepč mirno, Slovenci in Italijani so živeli v ginljivem objetju ljubezni..!.. Docela isto so trdili goriški Italijani v tisti faniozni prošnji na namestništvo, katero je podpisalo po poročilu „Sentinelle* do 6000 oseb, ki so zahtevali: naj hujskaCa Gabrščeka zapodi iz Gorico. Kdo bi bil takrat mislil, da pride v njih družbo ceI6 naše »narodno vodstvo". Zares: Gabrščeka bi bilo treba izgnati iz Gorice, če mogoCe v Ameriko, potem bi na Goriškem zavladala zopet ona lepa sloga izza leta 1889., po kateri hrepene goriški Lahoni in — na-, rodno vodstvo, Difficile est satvram non seribere!
VI. letnik ročnega »Kažipota". — »Goriška tiskarna" A. Gabršček izda v svoji založbi tudi letos 15. decembra VI. letnik ročnega »Kažipota* po Goriškem, Trstu in Istri. Ker je vsebina tega koledarja radi svoje točnosti v podatkih o občinah, oblast-nijah, trgovcih, obrtnikih itd. zanesljiva ter jako priljubljena radi žepne oblike, ličnega in okusnega izdelka ter jako v ceno, je postalo splošno zanimanje med slovenskim občinstvom tako, da ga ni uradnika, trgovca ali obrtnika sploh, kateri ne bi vedno rad imel pri sebi to kaj priroCno in posebno na polu in v trgovini jako koristno knjižico, — Čutimo tovej potrebo, da so izda tudi letos roCni »Kažipot* ter vabimo tem potom vso one gg. trgovce in obrtnike v Gorici in na deželi, katerim je na srcu, da bi njihove obrti vedno bolj vspevale, naj bi se posluževali tega »Kažipota* za priporočevanje svojih obrti in strok, to tembolj, ker smo postavili jako nizke cene, namreč celo stran za 6 gld., pol strani pa 3 gld. 50 kr.
Ž ozirom na to, da vdobe naročniki »Soče* ta »Kažipot* !'ot novoletno darilo ter da tiskarna pokrije stroške edino le z oglasi, se nadejamo, da gg. trgovci in obrtniki ne opuste te prilike ter se odzovejo mnogoštevilno, to tembolj, ker vsprejemamo edino le narodne in poštene tvrdke.
Vsakdo, kateri oglasi svojo obrt ali trgovino, vdobi jeden iztis »Kažipota" zastonj.
Društvene vesti.
Slovenska Čitalnica t Prvacini priredi veliko slavnostno veselico dne 24. septembra t. I. povodom dvajsetletnice svojega obstanka. Ob 3. uri sprejmeti društvi »Čitalnica" in »Sokol" z godbo in pozdravi slavni tamburaški in pevski zbor iz Šturij. Veteransko-sokolska godba sprejema društva in korporacije istih. Ob 5. uri veselica, pri katerej sodeluje slavni tamb.in pevski zbor iz Šturij-AjdovšCine z bogatim vsporedom. Veselica se vrši ob vsakem vremenu v pokritih prostorih gosp. A. Pahorja. K mnogbbrojni udeležbi uljudno vabi — odbor.
,8Iov. čitalnica" t Bol. Vrtojbi vabi k veselici, katero priredi v nedeljo dne 24. septembra 1899. na dvorišču gostilne v Gradu s sledečim vsporedom: 1. Zajec: »U boj", godba. 2. a) A. Hajdrih: »Sirota«, b) A. Nedved: »Mili kraj*, mešan zbor. 3. H. Volarič: »Venček slovenskih pesmij", godba.
4.   F. S. Vilhar: »Bojna pjesma*, možki zbor.
5.  Zajec: »O mraku", godba. 6. Hr.Volarič: »Divja rožica", ženski dvospev s spremlje-vanjem glasovirja. 7. A. Urdih: »Slovenske četvorke*, godba. 8. E. Komel: »Naša himna", možki zbor. 9. Zajec: "Opera JJr-nani*, godba. 10. Igra: »Kje je meja?4 11. Ples, pri katerem svira veteranska godba iz Mavhinj. Vstopnina k plesu 10 kr. komad. Začetek ob 4- uri popoludne. % obilni udeležbi uljudno vabi — odbor,
Brejsko bralno drnštYO priredi dne M, t. m., t. j. v nedeljo, društveno veselico za se in za povabljene goste v prostorih g. Ferdinanda Kodričn.
Društvo »Sloga* priredi v nedeljo 24. t. to. ob 3. uri popoludne v prostorih g. Andreja Pahorja v Prvacini h. št. 158 javna predavanja. O političnem položaju bo govoril državni in deželni poslanec dr. A. Gregorčič, o zavarovanju, posebno o zava-? rovanju goveje živine in proti škodi po ognju pa župnik in deželni poslanec BI. Grča.
»Bralno in pevsko drnltvo" v Št. Andrežu priredi dne 24. t. m. veselico z ob«

širni*m vsporedom,. šaljivo igro- in plesom, pri koterej sodeluje »Goriški Sokol" in vojaški orkester iz Gorice. Zvečer razsvetljava z lučjo »Acetilon* in umetnimi ognji. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Razgled po svetu.
K pftložajti. -7 Bilinski je prijavil v „pester Llovdu* clane'kr~v katerem * pledira y interesu države in dinastije za to, da naj sedanji vladi sledi parlamentarno ministrstvo desnice. Ako bo imela večina parlamenta jamstvo, da so bodo v zakonodajstvu in v upravi upoštevala njena načela, tudi privoli, da se, stori, katf.treba^za. j?ornirjenje Nemcev.- Uradniškemu ministrstvu tega na noben način ne dovoli. V parlamentarnem ministrstvu bi morali biti zastopani klubi nemške katoliške stranke, poljski, češki in jugoslovanski klub. To ministrstvo bi Analiziralo nagodbo z Ogrsko, razširilo konipe-tenco deželnih zborov in zadovoljilo Nemce. Bilinski je prepričan, da parlamentarno ministrstvo desnice je jedina normalna rešitev sedanje krize. — Splošno pa se sodi, da utegne priti na krmilo levičarska vhda, katera Slovanom gotovo oe bo prijazna, ker bi bila sestavljena skoro iz samih nasprotnikov, pa saj slabše ne more bili kakor je. Vsi poskusi ?n spravo »o se izjalovili in akcija dr. Fuchsa je padla v vodo. Nemci ne odnehajo, Poljaki so vedno dvomljivi, in nemška vlada pritiska na avstrijsko v neprilog Slovanom, kateri pa bi že znali taki levičarski vladi pokazali, kar jej priliče. Zanimivo je, kar piše „S1. Nar." v sredo: „Tudi zadnji poskus na spravo se je ponesreči), a — čudo golemo — kazen za to naj zadene Slavah«.
Nemške stranke so danes bolj kakor kdaj prepričane, da dosežejo s svojo obstrukeijo popolno zmago, in resnica je, da je to njihovo upanje utemeljeno.
Odločitev je v rokah cesarja samega; kar se zgodi, to se zgodi na njegov ukaz in po njegovi volji in zato so vsi pogledi z napeto pozornostjo obrnjeni tja v Meran, kamor je bil poklican rninisterski predsednik grof Thun. Tam so izreče odločilna beseda,
—  Stališče Thumovo je omajano. Govore že o njegovem nasledniku, in ta bi bil princ Lichtenstein.
Z Dunaja doh »jajo poročila, da je že sestavljeno novo rninisterstvo, in sicer uradniško. — V dveh ali treh dneh mora priti do odločitve, ker položaj jo   do  sile napol.
—   Čehi ostanejo na svojem stališču, naj pride, kar koli, poljski klub baje ne dovoli nobenemu svojemu členu, da bi vstopil v tako uradniško rninisterstvo. Danes ob 3. uri popoludne je bil ministerski svet, kateri je sklical grof Thun brzojavno iz Morana, kjer je bil" pri cesarju. — Danes so imeli posvetovanja tudi vsi načelniki desničarskih klubov.
Raznoterosti. — Dne" 18. t. m. je umrl v Galiciji bivši gališki deželni maršaKj grof Vladimir Dzteduszvcki. — V Tamopolu so obsodili kmeta Senyszyna na smrt, ker je umoril svojo ženo ter jo potem vrgel v reko. Tekom jednega ledna je ta obsodba na smrt že tretja v Galiciji. — V Londonu živi kolesarica, ki je stara že 94 let, pa še vedno pridno kolesari. — Menolti Gari-b a 1 d i se je vozil zastonj po parniku Llojdovem, ko je bival zadnje dni v Trstu, in neki uslužbenec pri „Triesler - Zeitung* nosi okoli po mestu kokardo Garibaldijevo. Obe dve podjetji sta v rokah vlade. Ali ni to lepo?J —
Nadškofom v Progi je imenovan olo-muški prelat baron Srbensky.
Cesarje?! darovi. Cesar je podaril iz svoje zasebne blagajnice 8000 gld. za poškodovance po povodnji na Štajerskem. — Cesar je o priliki svojega bivanja na Koroškem daroval za pogorelce v Rožeku 400 gold., dobrodelnim in občekoristnim društvom v Celovcu 2200 gld., za novo cerkev v Porečah 300 gld., za celovške 1500 gld. in za  ubožce   celovške okolice 200 gld.
Izrek cesarja. — Kakor poročajo nemški listi, je cesar vprašal za časa zadnjega bivanja v Celovcu poslanca G ho na, koliko časa je že član državnega zbora. Ta mu je odgovoril ter dostavil: Jaz spadam k opoziciji. In cesar je baje na to tekel: No, pa že pridemo vendar enkrat skupaj. Jaz upam to. Opozicijonelni listi si razlagajo ta izrek po svoje. Zanimivo je,*da si je bil zapisal neki celovški list zadnje dni ob prihodu cesarja na prvo mesto besede, katere je nekoč cesar izustil in ki se glase; Nikdar ne pozabim, da sem nemški knez.
Prijazni grof GrolucIiowskI, naš minister za zvunanje reči, je uplival, da je prepovedala madjarska vlada Slovakom, Hrvatom in Srbom, kar jih spada pod njo, udeležiti se slovanskega časnikarskega shoda v Krakovem. O priliki delegacij se bo o tem govorilo.
Občni abor avstro-agrske banke dne 19. t. m, je po kratki razpravi odobril novi načrt bančnega privilegija. Tako so odpadli vsi zadržki, da se uveljavi bančni privilegij PO L 14.
Priznanje nemški razdivjanostl. — Občinski avet v Kočevju na Kranjskem je •zrekel svoje simpatije celjskemu občin* sitemu svetu radi ..hrabrega" postopanja Povodom zadnjih demonstracij v Celju t — Par nobile frntrnm l
Dr. Laglnja — častni meščan t Pazlnn. Občinski zastop mesta Pazln je imenoval povodom otvoritve državnega hrvatskega gimnazija častnim meščanom pa« zinskega mesta g. dež. in drž. poslanca dr, Laginjo, ker se je jako potezal za oživotvo-renje gimnazija.
Zopet prebiranje Jugoslovanov. — Uradni list je priobčil dolgo vrsto novih ^rmv-gospmfcjfc«* zbornice, in med temi ni niti jednega Jugoslovana!
Drevfus — svoboden. — Kar je bilo pričakovali, se je zgodilo. Dreyfusa so po-milostili, in dne 20. t. rn. ob 3. uri zjutraj je zapusj.il ječo ter se odpeljal proti Nanlesu. V listu gAurora* je priobčil članek, v katerem pravi, da svoboda mu ni nič brez časti. Zato da bo nadaljeval prizadevanje, da •se popravi zmota.
Shod slovanskih Časnikarjev t Krakovem. — Za ta shod je določen naslednji program: V petek 22. t. m. prihod vdeležnikov, ki se zglase pri komiteju „Hotel Saški", zvečer prijateljski sestanek istotam. V soboto 23. t. m. ob 8. uri do-poludne maša, ob 9. uri prva seja shoda v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: Ogo-vor urednika g, Chvlinskoga, odobrenje poslovnega reda, volitev predsednifitva, poročilo urednika dr. Beanprea „0 nalogah in smotrih slovanskega časopisja v Avsbo-Ogrski" in poročilo urednika Svet. Vajanskega »O slovanski vzajemnosti v časnikarstvu". Popoludne si ogledajo udeležniki mesto, zvečer ob 8. uri pa bo „raul", ki ga jim priredi mesto Krakov. V nedeljo dne 24. septembra ob '.). uri dopoludne druga seja shoda. Na dnevnem redu sta poročili urednika Prokopa Grega, V zadevi ustanovitve slovanske ko-respondenčne pisarne in dr. Sokolowskega: O potrebi ustanovitve slovanskega organa v francoskem ali nemškem jeziku. Ob 5. uri popoludne banket, ob 8. uri zvečer gledališka predstrvo. V ponedeljek, dne 25, t. m, ob 9, uri dopoludne tretja seja shod«. Na dnevnem redu je poročilo urednika F, Ho-verke. O ustanovitvi zveze slovanskih časnikarjev in določitev mesta prihodnjega shoda. Popoludne narede udeležniki izlet v Wielie;iko.
Gibanje v trgovini v 1'fstu, — Slovenski trgovski pomočniki v Trstu so osnovali svoj slovenski klub. Tudi med slovenskimi trgovci jo opazovali gibanje. G. G robe ne jo prevzel komisijsko trgovino in javno tehtnico. Slovenci: Svoji k svojim !
Samovoljnost nemške goanodo v Celju. — Grb celjskega mesta je nosil doslej 3 zlate zvezde na višnjevem polju. Ko jo pa zadnjič zborovala v Celju nSttdin«rk% jo mestni magistrat samovoljno predrtlgačil zvezde tako, da je postavil jedno črno, jedno zlato in jedno r u d e Č o zvezdo, torej pruske barve. Vložena je radi tega od strani Celjanov na namestnlštvo v Gradcu pritožba, katera menda pouči mogočno gospodo, da je prepovedano pod kaznijo, spreminjati samovoljno grbe.
Na pomoč »Kaši straži!" — »Naša straža" zaključuje prvo leto svojega delovanja. Društvo je rodila samoobramba, sila, ki jo dela naši meji neumorno delujoča ,Sudinarcka*. S sredstvi, ki jih je dobila »Naša straža" v prvem letu na razpolago, storila je, kar ji je bilo mogoče. Na bodočem občnem zboru bode tajnikovo poročilo pričalo o marsikateri vspešni pomoči trpečim bratom ob mejah. Slovensko slrankarstvo je v nekatere kroge zaneslo apatijo, in to celo v kroge, ki so izven mej našega mdirajofcega kranjskega življenja. »Straža" trpi mnogo ob tej apatiji, ki je res tem žalostnejša, ker bi je ne pričakovali tudi med onimi, ki so »Straže" najbolj potrebni. Ravno zadnji čas je prišlo na „Našo stražo" zopet kar cel kup prošenj. Treba bi bilo iti na pomoč z velikimi svotami. Vspeh za slovensko stvar bi po tej pomoči ne izostal nikjer. Zato pozivljemo vse blage Slovence, da zaklicejo sebi in svojim prijateljem: »Na pomoč »Naši straži!" Rešujmo slovenske meje iz rok tujstva 1 Proč z apatijo, ko. je narod v smrtni nevarnosti." Obračamo se do vseh dosedanjih članov, da nemudoma blagovolijo posiati društvenemu blagajniku gosp. Luki Smolnikarju udnino za drugo poslovno leto, in do požrtvovalnih uslanovnikov, da blagohotno vplačajo II. obrok svoje uslanovnine. Slovenke in Slovenci, spominjajte se »Naše straže* ob vsaki priliki!
Srbija. — V »Information" pišejo iz Bclegagrada: Evropsko časopisje se je po večini odtegnilo oficijoznini poročilom, da lako ne bo sokrivo samovoljnega vladanja, katero se šopiri v Belomgradu. To pa doslej stoji, da vodi regime Milan in ne kralj "Aleksander, da slednji se briga za vladarske posle le toliko, kolikor dopušča ali zahteva Milan. Na ta način je dokazana nepostavnost vseh aktov lega časa. Obtožnica je zelo obsežna, ali navzlic sodelovanju Milonovemu ista ne bi mogla prenesti kritike juiistov naših pravnih drži-7. Skušalo se je pridobiti tudi nemške in avstrijske juri&te za zastopanje obtožnice, pa vsi so odklonili, češ, da vso postopanje proti radikalcem je po,,srbskih zakonih nezakonito, in torej so neopravičeno vsa-kaiere obsodbe na taki podlagi, Izmed vnanjih poročevalcev jih je bilo dobilo le malo dovoljenje, prisostvovati obravnavi, ali celo na tiste so pazili tako strogo, da niso smel; niti za hip prepeljati so čez mejo na avstrijska tla.
Danes se razglasi raz s od ba.
, Napadajoč Kneievic je igjavil, da vsi obtoženi radikale? so nedolžni; dolžil jih je le zato,, da bi si rešil na ta- način svoje življenje.
Narodno gospodarstvo.
Kako jo davčnemu oblastvu napovedati osebni- dohodek. — Kdor mora plačevati osebno dohodnino, dobi vsako leto od davčnega oblastva tiskan formular ali obrazec z napisom »Napoved za o s eb n o dohodnino". Na tej tiskovini je prizadetim popisati, koliko imajo osebnega dohodka.
Na sprednji strani je najprej izkazati prihodke v skupnih zneskih, na drugi strani pa je posebej navesti nekatere stroške. Kar ostane po odbitku teh stroškov, od tega je plačati osebno'dohodnino.
Na tretji sireni teh tiskovin je nekoliko praznega prostora, da se na njem pojasnijo prihodki, ki so navedeni na prvi strani, Če zmanjka na tej strani prostora, potem lahko vzamemo polo papirja, da napišemo na njej kar je treba v pojasnilo naših prihodkov.
Poglejmo sedaj, kako je izpolniti te tiskovine. Na prednji strani se pod točko A zahteva, da napovemo svoje dohodke iz zemljiške posesti, ali z drugimi besedami« iz kmetijstva.
Kaj nam bo torej napisati tukaj! Pod to točko nam je z eno samo številko navesti, koliko imamo pri svojem gospodarstvu čistega dohodka, in koliko smo porabili za življenje Pod točko A. je napisali svoto, katero dobimo, če seštejemo čisti dohodek in svoto, katero smo porabili za življenje torej recimo v slučaju: čisti dohodek bi znašal 595 gld. in 380 gld. se je porabilo za življenje, skupaj 975 gld.
Ker davčni zakon zahteva, da se stroški za davke, potem obresti za dolg, prispevki za bolniške blagajne in zavarovalnine za življenje posebej navajajo, in sicer na drugi strani dotičnih tiskovin, moramo vse te stroške pri izračunjanju čistega dohodka prezreti in upoštevati šele sedaj, pri napovedi osebnega dohodka.
V tem izgledu smo pa vse te stroške že upoštevali pri izračunanju čistega dohodka: odšteli smo jih prav tako od svojih dohodkov, kakor vse druge gospodarico stroške. Znradi-lega moramo sedaj to strofiko tukaj izbrisati, kar se najlaže zgodi na ta način, da jih zopet prištejemo znesku U75 gld, Recimo, da so znašali stroški za davke . 40 gld. obresti od dolga ... 35 zavarovalnina za življenje   20   »
skupaj torej . , 95 gld. poleni vnašajo naši prihodki iz zemljiške posesli, katere je navesti pod točko A., 975 gld, in 95 gld., skupaj torei 1070 gld. Ako smo imeli tudi kaj zasebnih dohodkov, in smo jih upoštevali pri izračunanju čistega dohodka, potem jih je na tem mestu isto-tako izbrisati, in sicer s tem, da jih odštejemo od svote 975 gld., oziroma 1070 gld.
Pod točko B. se zahteva, da napovemo dohodke iz poslopij. Ker nimamo toliko stanovanj, da bi jih oddajali v najem, zapisati je pod to točko le približno vrednost našega stanovanja, recimo 00 gld.
Pod točko C. je napovedali čisti dohodek iz samostojnih podjetij in opravil. Ko bi se pečali na svoji kmetiji tudi s kako trgovino ali s kakim obrlom, recimo s prodajo vina na debelo, ali pa z gostilniškim obrtom itd., potem bi bilo tukaj navesti čisti dohodek, ki ga imamo od tega podjetja. Če imamo blagajnično knjigo urejeno- prav, zapisati in poiskati bi bilo take dohodke med zasebnimi prejemki, ker ne stoje v nobeni pravi zvezi s kmetijskim gospodarstvom.
Pod točko D. se zahteva, da napovemo dohodke iz službenih in mezdnih prejemkov, pokojnin in enakih prejemkov. Na tem mestu bi bilo napisati na pr. vrednost kakega postranskega zaslužka, slučajne nagrade v denarju itd. V blagajnični knjigi je izkazati in najti tako dohodke tudi med zasebnimi prejemki.                               (Konec pride.)
Najvačja muka današnjega Lasa je cela armada živčnih  in srčnih bolečin, žtlodčnih boleznij,
pomanjkanja krvi; blotloličnosU ir t. d,, kaleiim sojelo poganjati korenine že y otroški dobi 2' vzbudjivimi pijačami kakor so vino, pivo in prav posebno. bbbova , kava, katera tako zelo Škoduje nagim živcem in povzroča srčne hibe. Nobena hišna gospodinja, zlasti nobona mati M ne smela dajati mladim ljudem pri hiši bobove kave, ako enkrat spozna ta dokazani vzrok poznejših boleznij. K sreči je pa sedaj mogoče ^eslo bobov« kave privaditi se Kalhreuier-Kneippovi sladni kavi, katera ima duh in okus po bobovi kavi in katero se lahko in brez težave upelje v blagor cele družine. Sprva naj se upotrebha Uetina Kathreinerjevo ,; sladne kave kot primes k dvem tretinam bobove kave, pozneje pa vsake kave pol, se zmeljeta obe skupaj in se pripravi kava na običajen način prav skrbno. Nenavadno dobri, prijetno mili okus bode gotovo Vsakogar iznenadil. Toda dolžnost, nujna vestna dolžnost je, otroke ne več vaditi na bobovo kavo. Skuha naj . se jim pvav močno Kathreinerjevo sladno kavo in naj se jim jo da, kakor navadno, z mlekom in sladkorjem. Pravo veselje bode gledati, kako izvrstno ugaja malim ta kava, kako pri tem cveto in rastejo. Toda tudi bolniki in slabotežni, kadar se enkrat privadijo čisti Kathreincrjevi kavi in njenim posebno dobrodajnim učinkom, jo pij6 vedno rajši. Pri njih kakor pri otrocih je to dokazala že tisočera izkušnja. Važno pa jo, da se rabi vedno „prislni Katarcmer" v znanih izvirnih zavitkih.
Pri nibiikl rodbini ne bi smeli pogroSatl najboljših dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč; Dr. Rosa balzamza želodec in pražfcodo-mače mazilo, Ista so dobila tudi v goriških le* kanjah.
Foulard - Selde 05 Kr.
Wb fl, 3'35 p. M. jannnmMie, chincsigclic ctc. in den uou-esten Degsins una Farben, sovvie snluva/zo, woi*so und farbige Hannabarg-Salri« von 45 to. bis iUUM nor Meter — in deu modornston Gewobon, Fnrbon unil bessins. An Prlvato porto- umi stouerfrot iua Ilau*. M uster umgehond* SoIdoii-FAbrlkon 6, HomiflUorfftk. u. ki Hofl.),
zmucH.                        m
Prodajalna
z manufakturnim in špecerijskim blagom
ter z zalogo smodnika,
se odda v najem pod ugodnimi pogoji
takoj, ali v decembru
radi preselitve na novo kupljeno posestvo, Več pove: V. Arko, Vlpov«.
Razglas.
V   pisarni dr. Nikolaja Tonkli-ja, odvetnika v Gorici, prodajalo so bo dne 10. septembra 1899. od U. ure do poldne vie blago, ki spada k konkurzni masi E. SustorCič & G.o v Gorici, Via Duomo h. štv. 13 in je skupaj, cenjeno na 6974« gld. 95 kr.
Vse stvari, obstoječe v raznem manu-fakturnem blagu in itacunskih mobilijah, so prodajo skupoma, in le za kup, presegajoč navedeno ceno in za takoj v gotovini plačani denar.
Kdor bi nameraval, se udeležiti dražbe, si lahko ogleda dražbene pogoje v zgoraj navedeni odvetniški pisarni, ob navadnih uradnih urah.
V  Gorici, dne 19. septembra 1899.
Dr. Nikolaj Tcrakll,
oskrbnik konkurzne mase.
Dobro vpeljana zavarovalna družba
namerava vslanoviti glavna zastopstva v Trstu, pogla-vitnejSih mestih Istre, v Gorici, v GradiSČi, Trenlu in Dalmaciji. Poleg provizge za nabiranje in vplačila jo tudi primerna plača. Samo dobro akreditirane in zmožne osebo naj pošiljajo ponudbo na nuslov: A. B. 1200 anončna ekspedicija M. Duke s Nachf. Dunaj V/O.
JLeta 188!. v Gorici ustanovljena tvrdka
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S.j d.)            tiskarno i rk na perilo.            (P. cl
^Krojaška zaclriiga^
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica št. 7.
Tsitomtiofa iiiitttiriui. lila
za ženske in možke obleke
za vsaki  stan in vsaki letni čas      '
!HP*» v največji izberi -*1
kakor : sukno, platno, prtenina, Ghiffon, oksfort, srovlco, vsahovrstne preprogo in zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «J&gor» itd. itd.
Vse po najnižjih cenah.
Cene so stalne brez pogajanja! *^fl§
Šest dijakov
sprejme slovenska družina na stanovanje
in hrano.
Vec pove upravništvo tega lista.
Razglas.
S privoljenjem c. kr. n&mestništva v Trstu se otvbrijo v Cerknem štirje novi živinski semnji, in aTcer:
1.  Sredpostni ponedeljek; ako je ta dan praznik, en dan kasneje.
2.   Dne 23. aprila; ako je pa ta dan praznik, en dan pozneje.
3.   Dne 14. septembra: ako je ta dan praznik, en dan kasneje.
4.  Dne 4. novembra; ako je pa praznik, potem pa drugi dan.
Prvi semenj se otvort vže v tekočem letu dne 4. novembra.
Opozarja   se   živinorejce   in  živinske kupce na novo vpeljane živinske semnje. Županstvo v Cerknem na Goriškem dne 14. septembra 1899.
A. Kosmač, župan.
Dobro vpeljani
zavarovalni in tovarniški zastop
za stroje
za  Kranjsko   in Primorsko sprejme takoj z najugodnejšimi pogoji
z najTiSjo provizijo. Piednost imajo oni, kateri so že delovali v kaki zavarovalnici. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v pisavi in besedi. Najmanji zaslužek je 50 gld. mesečno. Naslov pove naše upravništvo.
Razglednice
krasno doTršeneod20—25 gld. 1000.
Naročila sprejema Anton Jerkič, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah. _____
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež olvoril
v Semenlški ulici štev. 8
astno zalogo z Izdolovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov In viiine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andreja, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
¦Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih ameri-kansfcih sistemov, katera so pripoznaaa najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani KAROL KOMEL, 20—6                               v Semeniški ulici številka 8
Oglas.
Podpisanee si usoja naznanjati siavn. občinstvu, da je v smislu namestništvenega odloka z dne 14. avgusta 1899. št. 18114, vdobil koncesijo na lastno ime za delovanje
JovBoa pogrebnega društva".
Trudil se bode, da o takih prilikah — po ugodnih cenah — kmalu prihiti z mnogimi olepšavami in dekoracijami, da se mrtvim na sijajen način skaže pravo spoštovanje.
V Gorici, 19. septembra 1899.
Alojzij Zlani.
Oa ranči j a   8  let.
M. SDL1GOJ,
ura? v Kanalu.
Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff-chen „Afrana« s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. — Stroji za šivilje od SO gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni.
Garancija  5  tet.
Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno
„Pri Janezu"
na Kornu,
kjer točim pristna domača, briška in vipavska vina. Imam cena prenočišča in izborno kuhinjsko postrežbo. Nadejaje   se obilega   obiska,  bilježim udani
J. Mirnih.
Iščejo se
dobro IzvežbaRO orodleo.
Plačilo je najboljše.
Naslov: Predilnica Šagrad t Zdravilni.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. t Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaj?! kavlno primeso iz tovarna
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga ivepienk družba sv. Cirila in
Metoda.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica it 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubnje točno In hitro postrežbo.
Naznanilo vzgojevalcem sviloprejk!
Podpisani si usoja naznanjati g«, vzgojevalcem sviloprejk, da je prevzel zastopstvo za na3o deželo slovecejra in znanega poskuševališui in svilod« nega zavoda gosp, dr. J. Fas<inalisa v VHtorio,
večkrat odlikovanega na domačih svilodnih razstavah.
Cena semenu je sledeča:
Prva mešaniea pol-rnineiia Extra, ena unča ima 30 gramov ter stane gld. 6-50.
Mešanica pol-ramoiin, obstoječa iz izbrane domače, rumenoprejko spojene z rumeno, kinežke vrste. Gosenice so črne, kokoni (galeta) rudečkaste-rumene barve in sferične podobe. To seme se sponeslo z dobrim vspehom tudi v onih krajih, kjer druge vrste napada bolezen.
Seme pol-rumeno se svetuje vsakomur, ki želi doseči dober dobiček, bodisi za vzgojevalea ali pre-dilnifarja.
Seme prezimujs v hribih do časa razpoSiljatve, katera se vrši prve dni meseca aprila. Naročila sprejema podpisani v Gorici na trgu sv. Antona 5tv. 6, g. Janez Cotič. v Dornbergu štv. 190 in g. Tomaž Marlinue v Bilja h, kjer so na ogled tudi uzorei. S poštovonjem
Josip Cej,
v Gorici, trg sv. Aniona štv. C.
sam & mm
V Gorici-
Nunska ulica 14-16 —V gorici
Prodajal niča
edina mehanična popravljalniea
šivalnih strojev
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr, za Čevljarje, krojače i., šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
l^arol Praščil^,
pekovski mojster in sladčičsr v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače *a birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Na dež. jnbil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno  — srebrno svetinjo
TT—j
3

Tovarna uzarnib telovadnih priprav JOS. YIMBYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinobradska ulice čisto 81C. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
//avadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo v-admee pošilja na zahtevo brezplačno in poStnine prosto.                                                                 —8
Poprave Isvrinje po najnižjih cenah.
Domača slovenska gostilna
v Trstu v ulici Solitarlo it. 12
toči dobro, Črno in belo vipavsko, Istrsko In okollčansko tIiio. Daja se tudi vino na debelo krčmar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran ValetIČ, krčmar.
Prave ii edine želodčne kapljice,
(Varstven. znan*a>. Zdrayilna moč teh
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, Se se jih dvakrat na dan po  jedno  žlicico
____        popije. Okrepi po-
Sv. Anton Pador. kvarjeni želodee store\ da spine v kratkem Satu omotica in životea /enost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da stavek raji je.                 —9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedrno le v lekarni
Cristofolettt v Gorici.
?!
t?
191 predmetov za samo gld. 2.
t krasna pozlačena ura, jamčena tri leta.
1 pozlačena verižica.
1 krasen elui za smodke.
1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pnkrivalom.
1 notes veznn v angleško platno.
1 opr.iva zapestnih gumbov iz doubIe-zlat<i I. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zl ta L vrsto.
1 par uhanov iz   double-zlala I.  vrste i vdelanimi biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava.
1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega pap'rja in {50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 101 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 sroM. (ura sama slane toliko) Švicarska izvorna hi§a
fl. SGHEOER, Krakovo
Josefsganse Str. 46.
Kar ne ugaja se sprejema nazaj v feku 8 chiij.
Ilnstrovaiii ceniki zastonj in franko.
j\r\toa Jortolotti
kamnosek
v Gorici na Franc-JožefGvi cesti štv. 33,
zaloga nagrobnih spominkov vseh slogov
po ugodnih cenah
UP* od 8 do 200 gld. "*m
Anton Potatzky v Borisi.
Na sredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliSče nirnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje*
Svctlnjice. — Rožni venci. — Masne knjižice.
fiišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.      2 35-8
Veliki prazni sodov!
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do' 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. -- Natančneje se izve pri g. L. Sternu na Franc Jožefovi  cesti št. 9.
!! Važno za vsakega ! I
Rttzproclnja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo
2 gld. 95 kr.
1 krasna žepna ura iz niklja Sidro -Remontoir, s pokrivalom in tri-Jolnim jamstvom. Ima sokundartco in popolno izdelan stroj, (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene).
1 verižica za  uro,  sestava  oklepa   (na  zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). i krasna igla za zavrat-nike za gospode iz amer. .double-zlala s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike v amer. double-zlata (5-komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-Sivalno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*96. (Sama žepna ura iz nikh'a Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kal." ne ugaja, sprejema v teku 8 dny radovohjio nazaj
E. Holzer
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Uuslrovani ceniki gratis in franko.
ggfl*ffLg$^ff5 Kava družne sv. Cirila in Metoda I C3HBL^$$flflH
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov eikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vare bode gotovo ugajal, to je iz Ciste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Xava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani.
CS323E^SSE3    Sladna kava dražbe sv. Cirila in Metoda 1    [^ JŽŽ35gL3
•F
Dr. Risa balzam I Pražim hišni
za želod *
L
<j te lekarne B. FBAGNEB-Ja v PRAGI t>~
jft splošno, že 30 let znano domač« zdravilo,
katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporab^janju ojačnjo pre-
bavne organe in drži v pravem toka. Velikasteklen. t gitf., mala 50 kr. S pošto 20 kr. vec.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hiSno zdravilo, katero vzdržuje Ciste "rane in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujofe deluje   na
vročino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več.
Glavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvernega zalagatelja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na vagin Spornerave ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Girorroli. r» Dnevno razpošiljanje po poŠti. — Zaloga t vgflh lekarnah Avfitro;Og6i'Bk«
SE