GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 18 — Leto IV. Murska Sobota, 1. maja 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din. Četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek Naš pogled v bodočnost je jasen Ob prazniku delovnega ljudstva Prvem maju Delovno ljudstvo vsega sveta zopet praznuje svoj največji praznik. Delavski razred, ki je v večni borbi za svoje pravice, katere mu kratijo njegovi izkoriščevalci, si ni mogel izbrati lepšega časa za svoje praznovanje. Ko v naravi kipi novo življenje, ko se zemlja oblači v nova oblačila, ko po zimskem razdejanju vse vstaja k novemu življenju, praznuje tudi delavec svoj veliki dan. Po zatiranju in poniževanju, po siromaštvu in izkoriščanju, je delavski razred na ta dan vedno ponosno dvignil glavo in mislil na svojo bodočnost, ki bo po njegovi zmagi prišla, ker bo tudi po njegovih žilah kipelo novo ustvarjalno življenje, ker bo delal za sebe. Naše delovno ljudstvo praznuje ta tvoj največji praznik s posebnimi občutki. Po letih krvave borbe, po letih težkega ostvarjalnega dela, da si postavi svojo državo — svojo oblast, danes lahko ponosno dvigne glavo in se ozre nazaj, kaj vse je ustvarilo v zadnjem času. Izkoriščevalski kapitalist, ki je tako mogočno gospodaril nad nami, ki nam je skopo rezal kruh, iztiskal zadnjo silo Iz izmučenih teles, leži na tleh. Njegova moč Je strta, ker mu je naše delovno ljudstvo vzelo iz rok to, kar ga je delalo močnega in oblastnega. Proizvajalna sredstva so last delavskega razreda in nikoli več jih ne bo posedoval drugi. Bedni ostanki nekoč; mogočnega nasprotnika rovarijo še kot podgane pod raznimi plašči, vendar na svetlo ne upajo več, ker vedo, da jih Čaka žuljeva pest našega delavca. Težka Je bila pot do tega zmagoslavnega dne. Danes nam lahko srca igrajo v veselju, ker bo novo življenje, ki so prebuja v naravi, in nove sile, ki kipijo v nas, rodile le nam, ki vihtimo kladiva in lopate, kose in srpe, ki si nanenjamo možgane, da bi ustvarili čim več in čim boljše svojemu ljudstvu — svoji domovini — sebi. Sami si ustvar- jamo zakone in predpiše, nismo v strahu, da bi nam ti bili v škodo. Poglejmo, kaj smo pridobili samo v preteklem letu: Tovarne, rudnike, velikanska pod- jetja upravljajo danes delovni kolektivi, ki v njih delajo. Delavci Nafte, ki delajo v težkih pogojih, delajo pod svojim upravljanjem tako, da se tujci, ki prihajajo k nam, Čudijo, kako je mogoče s pomanjkljivimi tehničnimi sredstvi toliko ustvariti. Mestni kleparji v Soboti sami skrbijo za nabavo surovin in prodajo svojih proizvodov; zato jim delo poteka bolje in laže, saj so ti predmeti njihovi, saj je tovarna njihova, saj delajo zase. Mi smo gospodarji države, ne samo na papirju in pod knuto kakšne državne birokratske kaste, ampak kot edini in popolni lastniki vsega. Ali je na svetu še katera država, katere delavski razred bi ob svojem največjem prazniku ponosnih lic lahko povedali »Tukaj smo mi gospodarji!«? Tovariši žuljavih rok iz Moskve, Prage, Varšave, Sofije, Bukarešte in Budimpešte dvignite pest in povejte svojim gospodarjem, ki jih redite na svojih plečih in ki so vam zamenjali kapitaliste: »Dosti je laži in klevet, dosti ob- ljub in groženj; dajte nam to, kar smo si priborili in kar ste nam vi obljubili!« Proletarci Pariza, Londona in New Torka, črni in rumeni tovariši iz plantaž Afrike, Amerike in Indije naj tudi vam prinese prvi maj novo moč za borbo do zmage! Potem pa primite oblast trdo v roke in je ne prepustite nikomur, Četudi bi izhajal iz vaših vrst! Ustvarjajte sami in ne poslušajte takih, ki so radi osebnih koristi izdali revolucijo in delavski razred ter ga podredil! sebi! Gospodarski račun je postavil našega delavca in delovnega zadružnika za so- lastnika — udeleženca na dobičku skupnega obrata, v katerem dela. Ali se lahko proletariat kje na svetu pohvali s takim uspehom? Klevetniki iz Moskve, ki prirejate incidente na naših mejah, ali ima vaš proletariat te pravice? Pri upravljanju države ima naš delavec pravico do sodelovanja ne samo kot predstavnik in izvoljen zastopnik, ampak tudi kot državljan v svetih in komisijah. V najkrajšem času bo dobil svojo zbornico, ki bo kot enakovredno telo naše skupščine In ostalih organov naše ljudske oblasti neposredno odločala o vseh državnih zadevah. Tovariši v Londona, pri vas imajo zbornico lordi, ker so oni gospodarji, tukaj imamo svojo zbornico mi, proizvajalci, ker smo mi gospodarji. Proletarci vseh dežel, poglejte si našo domovino in učite se pri nas. Kaj vse bi lahko naštel nas delavski razred, ki pozdravlja svoj praznik ponosnih oči in kipečih prs! Pa ne samo delavec v tovarni, rudniku, podjetju, naš delovni kmet najde v kmetijski ali delovni zadrugi tisto organizacijo, ki mu pomaga po strašni katastrofi, katero je prežitvel. Kmetijski stroji strojnih odsekov mu z manj trpljenja obdelujejo polja, zadružna trgovina mu poceni posreduje nakup m prodajo. Finančni odseki KZ mu ob nesreči pomagajo iz denarne stiske, sadjerejski odseki mu nudijo dragoceno pomoč v borbi s sadnimi škodljivci, živinorejski odseki mu skrbijo za dobro plemensko živino. Tudi naš delovni kmet s ponosom praznuje ta veliki praznik v znaku napredka in zavesti, da je na svoji zemlji svoj gospodar. Njegove zemlje ne prodajajo več banke na dražbi, gospodari brez prekupčevalcev in goljufov, brez izkoriščevalcev bi oderuhov, ob medsebojni podpori In sporazumu v okviru kmetijske zadruge; in še tesneje povezan pri skupnem delu v delovni zadrugi gradi lepše in boljše življenje sebi in drugim. Delovni kmetje obmejne vasi Čepinci, kakor tudi vasi Prosenjakovci, lahko s ponosom ugotovijo uspehe svojih kmetijskih zadrug in z veseljem gledajo svoje zadružne domove, zgrajene s svojimi žulji. Uslužbenec, nameščenec, Intelektualec! Ali ima katera država take predpise o tvojem zavarovanju, zaščiti, nagradah, odmorih itd., kakor tvoja država? Zato se trudiš in mučiš, zato sl ponosen na sad tvojega dela, zato želiš, da bi še bolj vzcvetela, še bolj razživela, kot vzor proletarcem vseh dežel. Ob tem velikem praznika menjavamo tudi sistem in organizacijo naše držav- ne uprave. Iz malih krajevnih odborov so zrasle občine, ki bodo bolj ustrezale povečanim zahtevam našega hitrega razvoja. Odborniki novih občin, vaša delovna zavest in ves delavski razred vam nalaga, da nadaljujete z delom, ki smo ga začeli v borbi z razrednim sovražnikom. Vaša skrb bodi dobrobit našega ljudstva. Ustvarjajte nova gospodarstva, ustanavljajte nova podjetja in jih izročajte delavcem, ker so sposobni jih voditi in upravljati. Tovariši delavci, kmetje, delovna in- teligenca — proletarci! Ob prazniku ponosa, ob prazniku zmage, in uspehov še krepko besedo barantačem za pravice in svobodo; tovarišev v Trstu! Trst je naš! Tudi tam so naše pravice, tudi tam imamo kot gospodarji svoj. delež. Nobenega barantanja in kupčije brez nas in proti nam! Naša pest je žuljave, a jako trda; zato bo znala Ščititi svoje pravice. Trdni in ponosni smo, ker smo svobodni in zato povemo tudi vsakemu v obraz, kar mu gre. Ker smo enotni, da nas ne razcepi nobena sila. Ker smo združeni v ogromno moč, ki se ji pravi Ljudska fronta. Ker imamo vodstvo, ki je iz nas, ki je naše in ki se z vsakim dihom in vsakim utripom srca bori za naše, pravice. Ker nas vodi neomajna in trdna, neizprosna in vztrajna, neustrašena in enotna Komunistična partija in tovariš Tito. Vsem, ki hrepene po miru in svobodi, delovnim tovarišem vsega sveta srečen prvi maj! 11 zaslužnih frontovcev je bilo odlikovanih V nedeljo, ob 11. obletnici ustanovitve OF Slovenije, je bila v Murski Soboti svečana seja Mestnega odbora OF. Seji je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je do kraja napolnilo veliko kino-dvorano. V izčrpnem referatu je sekretar MOOF tov. Velnar prikazal zgodovinsko ustanovitev in razvoj Osvobodilne fronte. Nato pa Je predsednik Okrajnega odbora OF tov. Bela Brglez razdelil odlikovanja zaslužnim borcem narodnoosvobodilne borbe in sedanjim najboljšim frontnim delavcem. Tov. Savo Rapl, borec od 1941. leta, je prejel Orden bratstva in edinstva II. stopnje, tov. Franc Talany pa Orden za narod III. stopnje. Izvršni odbor OF Slovenije pa je odlikoval sledeče tovariše: Jožefa Vrtnika, železničarja v M. Soboti; Ludvika Kerčmara v Križevcih; Emilijo Roga-novo v Tišini; Kolomana Vereša v Središču; Štefana Sambta v Tešanovcih; Ivana Saksido, agronoma v Beltincih; Antona Novaka v M. Soboti; Julijano Pačič v Križevcih; Štefana Šantaliča v Pečarovcih; Franca Sočiča v Predanovcih in Ludvika Merklina v Bodoncih. Kako bodo v ljutomerskem okraju praznovali 1 maj Množične organizacije, zlasti še sindikalne podružnice ljutomerskega okraja, se vneto pripravljajo na praznovanje 1. maja — mednarodnega praznika delavskega razreda. Na predvečer bodo na številnih gričkih zagoreli kresovi, okrog katerih se bodo zbrali delavci in kmečki ljudje, manifestirajoč svojo enotnost v boju za socialistično preobrazbo naše dežele. V Ljutomeru, Križevcih, Apačah, Radgoni in drugih večjih središčih bodo društva priredila slavnostne akademije s kulturno-umetniškimi programi Na teh prireditvah bodo nastopili kot govorniki najboljši delavci-udarniki. V Ljutomeru se bodo publiki predstavili člani »Partizana« z izbranim! telovadnimi točkami Delavci opekarne bodo zakurili kres v bližini obrata, namestili na dimnik svetlobne napise ter ob tabornem ognju obujali spomine na slavno preteklost delavskega gibanja pri nas. Na Kogu pri Tomažu in še v nekaterih krajih bodo v prvomajsko jutro odjeknili streli iz možnarjev. V Ljutomeru bo v Sršenovem logu koncertrirala godba na pihala KUD »Ivan Kavčiče, ljutomerski nogometaši pa se bodo tokrat prvič pomerili z enajstericami povabljenih nogbmetnih klubov. Popoldne bo ljudsko rajanje. Sindikalne podružnice bodo priredile izlete na državna posestva v Jeruzalem, Kapelo, Podgradje ter v Krištance, k Tomažu, v Križevce in druga središča, kjer bodo njihovi člani obiskali zabavne prireditve ter si v sproščenosti in tovariškem razpoloženju nabrali novih moči za bodoče delovne napore. Žerovinčani bodo v teh dneh odprli dvorano v zadružnem domu ter jo izročili v uporabo kulturno-umetniškemu društvu »France Prešeren« s Stare ceste, ki bo tokrat prvič nastopilo na novem odru s skrbno naštudiranim kulturnim programom. -ok- ... in v soboškem Tudi v soboškem okraju se delovni kolektivi in množične organizacije že dalj časa pripravljajo za čim dostojnejšo proslavitev 1. maja. V Murski Soboti hočejo do tega dne očistiti jarke in ulice ter urediti parke. Na predvečer 1. maja pa pripravljajo veliko povorko z baklado. Delovni kolektivi bodo 1. maja organizirali množične izlete na podeželje, kjer bodo nastopali s krajšimi kulturnimi sporedi za podeželsko prebivalstvo. Zelo živahne priprave je opaziti tudi po nekaterih vaseh, predvsem v obmejnih predelih Serdici, Kramarovcih, Rogaševcih, Prosenjakovcih, Čepincih in drugih krajih. Mladinske in gasilske organizacije bodo na predvečer 1. maja pripravile večje kresove. 1. maja bo SKUD »Stefana Kovača« gostoval s »Planinsko rožo« v Dolnji Lendavi, kjer se najbolj pripravlja delovni kolektiv Proizvodnje nafte. Sodelovali pa bodo tudi ostali delovni kolektivi, predvsem še »Konstruktor«. Ing. Cigit Koloman: Na lendavskih naftonosnih poljih Če je kdo pred vojno hodil v Lendavi, mu je ostalo v spominu nekaj židovskih trgovin, tlakovana cesta je tekla skoz njo, ob mostu je stala tovarna dežnikov, govorilo se je madžarsko, slovensko in hrvaško. Danes je v Lendavi le drugače: židovskih trgovin ni več in — končno ljudsko oblast imamo. Če si pred vojno mahnil proti Čentibi in Dolini; si videl vse do Čentibe na obeh straneh obdelane njive, na levi strani ceste pa je po lendavskih goricah rastlo dobro lendavsko vino. Če pa danes prideš v Lendavo, bodisi iz katere koli strani, ali iz Središča ali iz Sobote, zagledaš že iz daljave čudne, precej visoke stolpe in domačini ti vedo povedati, da tam »vrtajo nafto«. Petišovska zemlja je danes prevrtana s precej vrtinami do znatnih globini. Vsak otrok, ki ga srečaš na ulici in ga vprašaš o nafti, ti bo znal pokazati proti takozvani »koloniji«. Če torej kreneš iz Lendave proti Čentibi, boš zagledal takoj, ko prideš na vrh hribčka, novo naselje, ki so ga po stari lendavski navadi krstili s »kolonijo nafte«, Značilno za Lendavo je sploh, da ima celo skupino »kolonij« v okolici. Tako dinamo kolonijo v Petišovcih, v Mostju, v Benici in v Dolgi vasi. V teh »kolonijah« živijo v glavnem priseljeni Slovenci iz Primorske. Tako ime pa je dobilo tudi delavsko naselje, kjer stanujejo vrtalci, delavci in nameščenci, ki delajo na naftonosnih poljih okoli Lendave. Čudno je, da še vedno trpimo, da tudi oficialno ta naselja, ki so naseljena z našimi ljudmi, imenujejo »kolonije« in ljudi »koloniste«. Slovencem je težko, ko morajo biti na svoji zemlji »kolonisti«. Čas je že, da ljudska oblast da primerna imena vsem tem »kolonijam«, med njimi pa tudi »koloniji Nafte«. Čudno je, da še vedno oficialno govorimo in pišemo o Dolnji Lendavi Saj smo pred krartkim brali o sklepu Slovenske Ljudske skupščine, da se Gornja Lendava preimenuje v Grad, tako namreč ljudje v resnici temu kraju govorijo. Ravno tako pa tudi domačini nikoli ne govore o Dolnji Lendavi, ampak samo o Lendavi. Upam, da je stvar že pokrenjena, da bo končno tudi naša Lendava rešena priimka, ki so ji ga dali Madžari Novo naselje podjetja za pridobivanje nafte še ni dokončano. Vendar ima prekrasno lego. Tri vrste vil na levi strani ceste, kakor tudi vrsta pritličnih družinskih večstanovanjskih hiš ter samskih blokov in štirje visoki stanovanjski bloki na desni strani ceste krasijo nekdanja žitorodna polja. Ko prideš iz Lendave, najprej zadeneš na veliko pritlično poslopje, kjer imajo prostore gostinski obrat, menza in velika dvorana z odrom in kinoaparaturo. To so obenem prostori delavskega kulturno-umetniškega društva Beli rudar. Povedati moramo še to, da je zdaj v suhi pomladi kar »prijeten sprehod od Lendave proti naselju nafte. Cesta je razsvetljena, mogoče manjka tu pa tam kaka žarnica in lahko se zgodi, da te srečajo tovorni avtomobili, ki dvigajo kraju primeren prah, kar bi se pa z dobro voljo Lendavčanov in onih v naselju nafte dalo odpraviti. Drugače pa je, ko pade dež. Takrat pa seveda gorje vsem stanovalcem naselja. Začne se strašno — nič ne pretiravam — po vsem svetu poznano lendavsko blato. Ko je bil svoječasno v Lendavi ameriški monter vrtalne garniture gospod Young, je dejal, da ti bo večno zapomnil to naše blato in gumijaste škornje, ki so mu bili vedno premajhni, brez katerih propadeš v blatu. Toda mister Young, mož je bil visok čez dva metra, je bil iznajdljiv. Ne spodobi se vendar, da greš v kino ali v družbo v gumijastih škornjih. On je enostavno problem blata rešil tako, da je čiste čevlje dal v žep, kakor rokavice in jih je potem nataknil, ko je prišel v čiste prostore. Toda tudi to bi se dalo le z malo dobre volje odpraviti. Na eni strani bi lahko samo podjetje že prej mislilo na to, da k naselju spada tudi primerna cesta, potem bi pa verjetno tudi stanovalci priskočili na pomoč s prostovoljnim delom in tako zgradili dostojno cesto, da mister Young v Ameriki ne bi govoril o lendavskem blatu. Resnici na ljubo moramo povedati, da se tudi letos govori o tem, da bo cesta skozi naselje grajena. Videli bomo. Pustimo končno sedaj Lendavo in naselje, pa obiščimo samo naftonosno polje Petišovci Pri našem sprehodu se bomo ustavili pri slavnih vrtalcih in rekorderjih v globinskem vrtanju, o katerih govori in piše vsa Jugoslavija. Oni pa delajo ravno v tej Lendavi, ki se nahaja prav blizu železne zavese. Pri kinu Nafta bomo zavili na desno po novi magistrali, ki je bila zgrajena po osvoboditvi, in bomo prišli skozi vas Trimlini do uprave obratov vrtanja in eksploatacije. Tu te danes ne bomo ustavili, ker ravno v teh dneh vsi študirajo novi tarifni pravilnik o plačah delavcev in nameščencev v proizvodnji nafte. Ko ga bodo komisije pretresle, ga bodo dale v diskusijo sindikalnim podružnicam po obratih in celotnemu kolektivu. Obratovodja vrtanja, slavni evropski rekorder v hitrem vrtanju, Djuro Premuš, sedaj ni tu, odšel je pred tedni na službeno potovanje v Nemčijo. Marsikaj treba nabaviti za vrtalne garniture in Nemčija ima dovolj takih stvari in kar je glavno — potrebne stvari lahko pridejo po suhem. Obratovodja eksploatacije ing. Škerget tudi danes nima časa, ker so pravkar prišli iz Amerike merilni instrumenti in treba jih je prevzeti in sestaviti Vendar pa si je vzel toliko časa, da nam je dal na razpolago jeep, s katerim bomo hitreje obšli naše vrtine. Na vrtini Pt-95 najdemo slavnega vrtalca, rekorderja, ljudskega poslanca Salka Hukiča, ki je prišel k nam iz ponosne Bosne in se kar dobro vživel v lendavske nižave ter prenesel svoje izkušnje k nam, jih vzdružil z izkušnjami naših ljudi, vse za čimprejšnjo izgradnjo socializma tudi v teh ravninah. Njegov »Tornado« je najmočnejša vrtalna garnitura vsega podjetja. Nekateri novinarji so že pred letom pisali, da se vrta v Lendavi najgloblja vrtina v državi. Zdaj je končno to res in Salko Hukič, obenem predsednik delavskega sveta podjetja, vrta danes najglobljo vrtino v Jugoslaviji. »Tornado« izgleda danes kot mala tovarna. Stroji in črpalke so v pokritih, lesenih, zasteklenih barakah in tako dobro za- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) varovani pred dežjem in drugimi atmosferskimi motnjami. »Pričakujemo rezervne dele za motorje« — pripoveduje Hukič. »Toda pot preko oceana je dolga. A dočakali jih bomo. Takrat bo spet »Tornado« pel svojo pesem in osvajali bomo globine in pogledali prav do temeljne globine, ki se nahaja mogoče celo v globini 3000 metrov. Mogoče bomo imeli srečo in v velikih globinah našli še večje nahajališče nafte ter ga izročili naši domovini.« Domovina res potrebuje nafto. Pri industrializaciji, temeljnem kamnu socializma, je nafta kri, ki jo poganja. V davnih, davnih časih, milijoni let so potekli od takrat, pravijo geologi, ko se je po teh plodnih lendavskih ravnicah razprostiralo globoko morje. V njem so živele različne majhne živalice in rastlinice, ki so plavale po tem morju, pa tudi ribe in druge globokomorske živali. Te živali in rastline so izumirale Vsled raznih sprememb v podnebju, Vsled menjavanja slane morske vode in tako se je na dnu morja nabirala plast teh ostankov, ki so bili pozneje prekriti z glinastimi in peščenimi sedimenti ter tako v naslednjih geoloških dobah pod različnimi toplotnimi pogoji ter pritiski spremenjeni v nafto. V naših vrtinah, ki jih danes zavrtajo naši vrtalci, najdemo odtise raznih školjk in polžev, ki so takrat živeli; te odtise imenujemo fosile, in na podlagi teh lahko ugotovimo geološko starost plasti, v katerih se nahaja nafta. Torej se ne nahaja pod Lendavo in Petišovci nekakšno naftno morje ali naftno jezero, kot večkrat slišimo in celo beremo v naših časopisih, ampak je nafta nakopičena v poroznih, luknjičavih, a precej trdnih in gostih kameninah, pod velikim pritiskom. Ko pri- demo do tega sloja, nafti odpremo pot v vrtino in jo lahko dobimo na površje. Taka je resnična preteklost nafto-' nosnih predelov, po katerih nas pelje jeep, potem ko smo se poslovili od Salka Hukiča in se napotili proti drugemu predelu polja, kjer vrta novi jugoslovanski rekorder Franč Gerenčer. Pred kratkim je postavil novi jugoslovanski rekord, ne samo v vrtanju ene vrtine, ampak je s svojo staro parno garnituro »Trauzl«, ki je pred to vojno že vrtala v Bosni, izvrtal 6865 metrov in s tem postavil tudi rekord ene garniture. Svojo zadnjo vrtino je izvrtal v 25 dneh in s tem prekoračil prejšnji jugoslovanski rekord v hitrosti vrtanja ene vrtine, ki ga je do tedaj imel Salko Hukič ravno na našem naftonosnem polju. Gerenčerjeva brigada je prekoračila rekord tov. Hukiča za 20%, svoj celoletni osnovni plan vrtanja pa za 35%. S tem rekordom pa so obenem prištedili precejšnje vsote, zlasti na dninah in materialu, obenem pa vrtino izročili mnogo prej eksploataciji. Za to svoje prizadevanje je tov. Franc Gerenčer dobil v mesecu januarju od predsednika Vlade LRS Mihe Marinko ročno uro v priznanje za dobro delo. Cela njegova brigada pa je bila pohvaljena. Feri Gerenčer je Madžar iz Doline, a vendar rad dela pri nas, saj vidi, da je svoboden, enakopraven svojim tovarišem Slovencem in Hrvatom, ki delajo z njim. Sploh je značilno, da na vrtalnih garniturah kakor tudi pri eksploataciji skupno delajo Madžari, Slovenci in Hrvati, vsi zadovoljni, saj vidijo, da je v naši domovini pravilno rešeno nacionalno vprašanje, kar vsi skupaj dobro čutijo. Na drugi strani meje pa se Madžari v okupirani Madžarski ne počutijo tako dobro kakor Feri Gerenčer in njegovi tovariši. Tam gospoda- rijo moskovski imperialisti in njihovi vazali Vsled vsega tega je Feri Gerenčer napovedal tudi tekmovanje, ostalim vrtalcem, ne samo v hitrosti vrtanja, ampak tudi v racionalizaciji in kvaliteti vrtalnih del. Za poznavanje naftonosnih plasti je potrebno dobiti jedra snovi, v kateri se nahaja nafta V velikih globinah. Štefan Madjar, vodja izmene v brigadi Franca Gerenčerja, s ponosom pripoveduje, da bo dobival jedra vestno in točno, da bodo geologi in inženirji dobili vse potrebne podatke o ležišču. Dokazati hoče, da s primernim trudom lahko dobimo tudi popolnoma cela jedra; seveda tudi dobra volja je potrebna. Na vrtini so namreč pravkar izvlekli aparat za jedrovanje. Teško in naporno je jedrovanje. Vsakih 6 metrov je treba izvleči celotno vrtalno drogovje. Na koncu votlih vrtalnih cevi se nahaja aparat za jedrovanje ozir. dleto, če ni potrebno jemati jeder. Skozi votle vrtalne cevi se potiska s posebnimi močnimi črpalkami gosta tekočina, narejena iz vode in gline ter drugih hemičnih dodatkov, tako imenovana izplaka, katere naloga je, da odnaša izvrtane dele kamenine na površje, če vrtamo z dletom, in sicer po poti med steno vrtine in zunanjim delom vrtalnega drogovja. Izplaka obenem hladi dleto in ohrani vrtino pred zasipanjem. Okoli vrtine se napravi obloga iz gline. Izplaka je težja od vode in zato ima velik hidrostatični pritisk, tako da do globine n. pr. 1000 metrov pritiska že s pritiskom enakim čez 100 atmosfer. Vedeti namreč moramo, da naletimo včasih na naftonosne ozir. plinske plasti, katerih pritisk je večji od 100 atmosfer. V takem slučaju bi seveda prišlo do erupcijo, t. j. nafta bi izvrgla izplako in vrtina bi bruhala nafto. To preprečimo tako, da povišamo specifično težo izplake. Te vrtal- ne cevi pa obrača takozvana vrtalna miza, ki jo gonijo benzinski ali Dieslovi motorji, pa tudi parni stroji. Ker je vrtalno drogovje okroglo, imamo zgoraj štirioglati drog, ki prilega v štirikotno odprtino vrtalne mize. S poglabljanjem vrtine je seveda potrebno dodajati vrtalno drogovje in tako gremo z našimi vrtalnimi dleti v globine tudi čez 2000 metrov in več, če je potrebno. Minejo tedni in po nekaj mesecih bo lahko gotova tudi vrtina Franca Gerenčerja, ki nam bo dala podatke, potrebne za poznavanje tega dela ležišča. Poslovimo se od prijaznega Ferija Gerenčerja in jeep nas zapelje na južno stran petišovske naftonosne strukture, kjer vrta njegov brat Janez Gerenčer, ljudski poslanec. Njegova vrtina je tudi raziskovalna. Janči je izvlekel precej jeder in iz jeder se je cedila nafta. S kakšnim veseljem so gledali vrtalci, ko so odpirali aparat za jedrovanje, kako so jim lezla usta v smeh, ko je geolog, prav tako nasmejan, zapisoval v svojo beležnico: 2 metra sivega drobnozrnatega peščenjaka močno impregniranega z nafto. Takrat je Janči Gerenčer z veseljem dejal: »Kjer jaz vrtam, mora biti nafta!« Janči obenem sprašuje, kam bo šla njegova garnitura, saj bo le ta, ki jo sedaj vrta, kmalu gotova. »Kamorkoli grem vrtat, bom našel nafto« — smeje pripoveduje. Ko se tako prepeljujemo z jeepom od vrtine do vrtine, ko se pogovarjamo s slavnimi vrtalci-rekorderji, ko gledamo njihove nasmejane obraze, je že končana prva izmena in novi obrazi se pojavljajo na vrtinah. Nova izmena bo prevzela v roke garniture in jih bo vodila pet 8 ur. Mi se pa bomo vrnili še k njim, pogovarjali se bomo z njimi in z drugimi, ki vrtajo vrtine, iz katerih bo priteklo dragoceno gorivo, ki jača obrambno sposobnost naše socialistične domovine. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. maja 1952 Od majhne delavnice do velikega obrata V zgodnjem jutru sem se namenil med soboške »kleparje«. Hotel sem spoznati drobec življenja kolektiva, ki spada po svojem delu in dobrem gospodarstvu med najboljše v okraju. Ni namreč nobena skrivnost, da si izdelki mestnega podjetja »Kleparstvo« v Soboti široko utirajo trg ne samo v Sloveniji, temveč tudi v ostalih bratskih republikah. S posovodjem Kovačičem sva hitro prijatelja. Petnajst let je za njim, odkar je začel kot mehanik pri nekdanjem lastniku delavnice Ditrichu. Bora dva dinarja mu je vrgel gospodar na uro, dva dinarja, katera sta mu skopo odmerjala kruh. Ko sva tako stopala po svetlih delovnih prostorih, mi je Kovačič zaupal tole: »Ko se nas je po osvoboditvi zbralo v nekdanji Ditrichovi delavnici kakih 13 delavcev in mehanikov, je bilo treba skromno začeti. Kočno smo izdelovali poedine predmete široke potrošnje, ter si tako postavili prve temelje sedanjega podjetja. Kmalu pa smo spoznali, da z ročnim delom ne bomo kos svojim nalogam. Delovna storilnost je bila nizka, kar je seveda obremenjevalo končne cene. Ker pa je bila v ljudeh volja, smo postopoma odpravili tudi te težave. Zgradili smo si novo dvorano, stroje pa — kaj bi tisto« je zamahnil Kovačič z roko, »stroje smo si naredili sami. Uršič in Jože Sever sta na primer sestavila moderno hidravlično stiskalnico za pločevino s pritiskom 70 tisoč kg. Stiskalnica brezhibno deluje.« »Kaj pa danes, kakšne so perspektive podjetja?« sem stavil vprašanje. »Izdelujemo to, kar naroča trg. To nam omogoča hitro razprodajo izdelkov ter v kratkem času večkrat uspešno obrniti obratni kapital. Storilnost dela se je vidno dvignila!« — »Po kakšnih izdelkih je največje povpraševanje?« — »Predvsem po predmetih, katere moramo uvažati iz sosednih držav. Trenutno serijsko izdelujemo razno kuhinjsko orodje, medeninaste nahrbtne škropilnice, dvomehne nahrbtne žveplalnlke za zatiranje škodljivcev v rastlinstvu in druge predmete. Omenjeni predmeti so najbolj iskani v poedinih sosednih republikah.« — »In cene?« — »Tudi tukaj smo na trdnih tleh« se je nasmehnil Kovačič. »Naši izdelki so cenejši ali Vsaj tako ceneni, kot izdelki drugih na- ših tovarn s to razliko, da imamo prednost v kakovosti. S postopnim izboljševanjem dela in uvedbo tekočega traka smo si prihranili dragoceni čas. Tako na primer danes porabi delavec za izdelavo otroškega vozička 35 delovnih ur, dočim smo še pred kratkim potrebovali 45 ur, za izdelavo stiskalnice krompirja je danes potrebno le 42 minut, dočim smo prej porabili 1 uro itd.« V posebnem oddelku sem srečal skupino ljudi. Dvajset rok se je sklanjalo nad delom. »To so naši vajenci,« je pojasnil vodja skupine tov. Medven, ki je obenem predsednik upravnega odbora delavskega sveta v podjetju. »Veste, prej so bili vajenci razdeljeni med pomočnike. Ti pa so tu in tam izkoriščali mlade ljudi, kar pa seveda ne gre. Po sklepu kolektiva smo sestavili posebno skupino vajencev, ki dela samostojno.« —»In uspehi?« — »Tu ni kaj govoriti. Več vam povedo izdelki, ki jih skupina izdeluje. Storilnost je sicer nekoliko nižja kot pri ostalih skupinah, kar je končno razumljivo. Kakovost izdelkov pa skoraj ne zaostaja.« Z nekim vajencem sem se spustil v pogovor. Fant mi je zaupal, da je bil še pred nedavnim sirota, hlapčič, pastirček, ki se je udinjal pri tujih ljudeh. Podjetje ga je sprejelo, kolektiv skrbi zanj, z eno besedo, iz nekdanjega pastirčka bo še enkrat dober strokovni delavec. Sploh delavski svet vzgledno skrbi za vzgojo mladih ljudi Frumen, ki je začel šele pred nedavnim kot začetnik, danes že med najboljšimi člani kolektiva požrtvovalno vodi telesno vzgojo. Mladina ima svoj lasten nogometni klub, v katerem se vzgajajo vajenci, pa tudi ostali mladinci, v dobre športnike. In delavski svet? Ta so sprva ni takoj znašel, kakor je že navada pri podobnih podjetjih. Danes pa bi bilo Že težko najti večjo pomanjkljivost. Komisija za izdelavo tarifnega pravilnika se pohvali — in to upravičeno —, da Je bil pravilnik podjetja »Kleparstvo« med najboljšimi na pregledu v Ljubljani Kolektiv je pri izdelavi tesno sodeloval. Izdelali so 6 skupin od začetnikov do mehanikov strokovnjakov. Vsak posameznik pa ima vso možnost, da z izboljšanjem strokovnega - znanja pride v višjo skupino. Ko sem se poslovil od prijaznih »kleparjev«, sem imel občutek, da je vodstvo podjetja v pravih rokah, v rokah ljudi, ki bodo tudi v bodoče vlagali vse napore za hitrejši razvoj našega ljudskega gospodarstva. V NAŠIH PODJETJIH... Samostojno bodo usmerjali gospodarstvo Pred kratkim so se osamosvojili Opekarniški obrati v Radgoni, Puconcih, Borečih in Lukavcih, ki so bili dosihdob združeni pod upravo ljutomerskih opekarn. Kolektivi teh obratov se živahno pripravljajo na volitve delavskih svetov. Za kandidate so izbrali najboljše delavce-udarnike. V radonski opekarni so se na zadnjem posvetovanju pogovorili o tem, kako bodo znižali proizvodne stroške. Tako so med drugim sklenili, da bodo varčevali z gorivom, kurili v pečeh s premogovim prahom ter se odrekali plačam v delovnih dneh, ko bo začasno prenehala proizvodnja zaradi vremenskih neprilik. Določili so tudi delovna mesta in razporedili delavce v več plačilnih skupin. Na posvetovanju izglasovan tarifni pravilnik določa delavcem plače v razmerju 1:2,3. Po tem ključu bo znašala urna plača navadnega delavca 22 din, uma plača kvalificiranega delavca pa 52 din. Tarifne pravilnike pa so sestavili tudi v ostalih opekarniških obratih. Stoodstotno bodo izkoristili proizvodno zmogljivost Pred dnevi so se zbrali delavci in uslužbenci ljutomerskih podjetij »Mlekopromet« in »Avtoprometu ter se združili v eno podjetje. Na zasedanju so izvolili upravni odbor sindikalne podružnice in delavski svet ter se odločili, da bodo letos 100% izkoristili z družbenim načrtom določeno proizvodno zmogljivost v obratu. »Remontovci« so se krepko spoprijeli s šušmarji Delavski svet Remontnega podjetja v Ljutomeru je na zadnjem zasedanju napovedal oster boj neupravičenim izostankom, hkrati pa sklenil, da bo izboljšal delovno disciplino ter si s kakovostnim delom pridobil zaupanje pri strankah. Podjetje izvršuje gradbena dela in skrbi za komunalne naprave v mestu. Sklep delavskega sveta so pridni delavci z zadovoljstvom sprejeli, zavedajoč se, da bodo z visoko storilnostjo uspešno konkurirali raznim šušmarjem, ki za vogalom kujejo dobičke na račun poštenih obrtnikov. Podjetje je v zadnjem času precej pocenilo storitvena dela. Tako je pred kratkim 12 delavcev sezidalo Kolariču enonadstropno stanovanjsko hišo za 40.000 din, medtem ko je neka druga stranka za slično storitev plačala 75.000 din. »Remontovci« so tokrat za 100% posekali veljavne norme. Podjetje prejema čedalje več naročil. Letos bo postavilo prizidek poslopju nižje gimnazije in dokončalo gradbena dela v šeststanovanjski zgradbi na Ormoški cesti. Vrednost letošnjega načrtnega dela bo znašala nad 5 milijonov din. -ok- Tudi usnjarji so gospodarji v svojem obratu Takšen vtis dobiš, če listaš po zapisniku z zadnjega sestanka delavcev ljutomerske tovarne usnja. V njem ne zaslediš bleščečih obveznosti, marveč preprosto besedo: prvič v zgodovini smo vzeli vajeti v svoje roke! V okrašeni sindikalni dvorani si je kolektiv izbral bodočega upravitelja — delavski svet ter osvojil pravice, ki jih je doslej imel delavski svet združenja usnjarskih obratov v Konjicah. Tako se čedalje bolje uveljavlja geslo: upravo podjetij neposrednim proizvajalcem! Usnjarji so naročili izvoljenemu upravnemu odboru, da pripravi obračun o lanskem poslovanju do prihodnjega zasedanja, ko bo delavski svet prevzel vse vodstvene posle. Predkongresno tekmovanje žena Slovenije Izvršni odbor Antifašistične fronte žena Slovenije je sprejel sklep o tekmovanju na čast IV. kongresa AFŽ Slovenije, ki bo 4. in 5. oktobra t. l. Predkongresno tekmovanje bo trajalo od 1. maja do kongresa. Izvršni odbor vabi vse žene, delavke, zadružnica intelektualke, kmetice kakor tudi vse ostale delovne žene, vse organizacije AFŽ, sekcije zadružnic kakor tudi druga ženska društva in delovne kolektive, da se tekmovanja udeleže. Predkongresna dejavnost naj se kaže v poglabljanju naših doseženih nalog, v prebujanju politične zavesti v ženskih množicah, v prepajanju vse naše dejavnosti s socialistično mislijo, v poglabljanju ljubezni do domovine in v krepitvi obrambnih sil naših narodov. Hkrati pa je treba posvetiti vso skrb boju zoper sovražnike socializma, zoper vse tiste, ki jim je sreča ljudstva in sreča naših otrok tuja. Delovne žene, matere in dekleta naj v tem času skrb za predšolske otroke kakor tudi za vso doraščajočo mladino še bolj poglobijo. Mnogo lahko prispevajo k utrjevanju in razvijanju pionirskih organizacij in krožkov, pionirskih in mladinskih pevskih zborov, igralskih skupin, k obnovi starih in pripravljanju novih igrišč, od peskovnikov do lahkoatletskih stez pa do odbojkaških in drugih igrišč, k organiziranju dnevnih letovanj, enodnevnih izletov itd. Zelo važna naloga je vključevanje žena v razna društva, zlasti v društva prijateljev mladine. Ravno žene so lahko pobudnice organiziranja predavanj za starše in vse tiste, ki jih problemi mladinske vzgoje zanimajo; s tem bodo veliko pripomogle k vsklajevanju domače vzgoje s šolsko vzgojo. Boriti se proti dvolični vzgoji svojih otrok, vzgajati otroke v dobre državljane naše socialistične domovine — to je dolžnost vseh zavednih žena. Kjer so dani pogoji, naj se organizirajo posebna ženska društva (na primer društvo za pospeševanje domače obrti), prav tako pa je tudi potrebno, da se Žene vključujejo v razna kulturnoprosvetna društva in politične organizacije, da na vaseh organizirajo tekme žanjic, grabljic in slično. Vso skrb Je posvetiti socialnozdravstvenemu področju. Žene lahko veliko pomagajo organom ljudske oblasti pri organiziranju domskih svetov pri ustanovah vseh vrst, kateri naj sodelujejo z upravami domov pri reševanju gospodarskih, vzgojnih in socialnih vprašanj. Življenje otrok v ustanovah je treba približati življenju naše mladine v družini, in to z notranjo ureditvijo domov, z vključevanjem teh otrok v družine ob prostih dnevih in ob času počitnic, z organizacijo raznih, krožkov v domovih in s kulturnim življenjem izven doma. Pomagati je treba pri postavljanju obiskovalk v vsaki občini. Skupno s svetom za socialno skrbstvo in zdravstvo in s skrbniškimi organi je treba prirejati tečaje za obiskovalke; ugotavljati je treba, ali so vsi potrebni otroci v evidenci skrbniškega organa in kako so oskrbovani. Agitirati je treba za obisk v posvetovalnicah za noseče žene in v posvetovalnicah za otroke; pomagati pri izbiranju žena za poročevalke za zdravstveno zaščito matere in otroka; pomagati pri organizaciji tečajev za poročevalke za zdravstveno zaščito matere in otroka. Prav tako naj se žene vključujejo v razne sanitetne tečaje Rdečega križa, sodelujejo naj v protituberkuloznth sekcijah, pri zdravstveni vzgoji otrok, bore naj se proti alkoholizmu, bodo naj pobudnice raznih tečajev kot na primer tečajev za male bolničarke, male higieničarke itd. Predkongresna dejavnost se naj izkaže predvsem v politični mobilizaciji žena v ljudskih odborih, OF, sindikatin, delavskih svetih itd. Te naloge pa bodo žene lahko reševale ali pomagale reševati le, če se bodo vključevale v našo družbeno življenje, kar pa jim bo laže, če se bodo hkrati trudile za svojo razbremenitev in za olajšanje dela v gospodinjstvu. Zato je veliko odvisno od žena, od tega, kako bodo pomagale organom ljudske oblasti ustanavljati in izpopolnjevati uslužnostna podjetja (pralnice, kopališča, boljšo organizacijo trgovina, razvažanje prehrambenih artiklov na dom itd.) in še nadalje odpirati predšolske ustanove, kot so jasli, vrtci s hrano, zlasti pa brez hrane, zaprta otroška igrišča, kopališča in slično. Važno je vključevanje žena v organe ljudske oblasti, družbenih in gospodarskih organizacij, v delavske svete, v odbore zadrug in množičnih organizacij; važno Je njihovo sodelovanje na zborih volivcev, zadružnikov itd. To jim bo omogočalo, da bodo po teh organih lahko reševale vse nastajajočo naloge in probleme. Delavke naj se vključujejo v tekmovanje, ki ga je organiziral Glavni odbor sindikatov Slovenije, poleg tega pa naj organizirajo še razgovore z ženami v podjetjih in sicer d problemih, ki so v posameznem podjetju pereči, zlasti pa naj delajo za izboljšanje higienskih in zdravstvenih naprav v podjetju, uredijo naj higienske kotičke, organizirajo predavanja gospodarskega, političnega, zdravstvenega kakor tudi vzgojnega značaja. Zlasti naj se vključujejo delavke v politične organizacije, v društva, organe ljudske oblasti, v delavsko svete itd. Kmetice-zadružnice naj propagirajo in širijo napredno misel združevanja, razne oblike pomoči pri delu; osnovna skrb pa je skrb za kmetijsko proizvodnjo. Žene zadružnica naj sodelujejo pri upravljanju zadrug, se bore za njihovo rentabilnost in razvoj; mnogo bi lahko napravile za razvoj raznih odsekov pri zadrugah, kot so na primer perutninarski, mlekarski in živinorejski, dalje za gojitev semen, za sušenje in predelavo sadja, za vrtnarstvo itd. Posebno skrb pa je treba posvečati izvozu sadja, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, za katere se lahko nabavijo v inozemstvu razni stroji (na primer za predelavo mleka, pranje itd.). Velikega pomena za njihov lastni kakor tudi za splošni razvoj zadružnic je, da se žene vključujejo v kmetijske šole in tečaje, da se udeležujejo raznih gospodarskih, zdravstvenih in splošno vzgojnih predavanj. Zdravnice in medicinske sestre lahko v sodelovanju z organizacijami AFŽ organizirajo več zdravstvenih predavanj in tečajev o osebni higieni, o negi in prehrani dojenčka, o čistoči doma, stanovanj, hiš in dvorišč. Prav tako lahko vplivajo na to, da bodo v gospodinjskih in drugih praktičnih tečajih tudi predavanja iz higiene, hranoslovja, nege dojenčka itd. Profesorice in učiteljice lahko mnogo pomagajo z izvenšolskim delom pri reševanju raznih kulturno-prosvetnih nalog, zlasti pa lahko kot članice društva prijateljev mladine veliko prispevajo k vzgoji naše mladine in staršev. V okviru teh društev naj se organizirajo vzgojna in druga predavanja, ki zadevajo probleme vzgoje naše mladine. Prav tako je potrebna našim pionirskim organizacijam skrb in pomoč vzgojiteljev. Poglabljati je treba sodelovanje pri delu naših organizacij in društev, ki skrbe za socialistično vzgojo našega človeka. Inženirke, agronomke in ostale intelektualke lahko za dvig kulturnega nivoja naših ljudi in žena, v borbi prati zaostali miselnosti in misticizmu mnogo napravijo in sicer z raznimi poljudno znanstvenimi in drugimi predavanji. Tekmovanje naj se odvija med vasmi v merilu občin ali med občinami v merilu okraja. Vsaka organizacija AFŽ, sekcija zadružnic, delovni kolektiv, društvo itd. naj določi, katere naloge so zanje najprimernejše. Izbero naj tiste naloge, ki so za posamezni kraj, občino, podjetje ali organizacijo najvažnejše. Tekmovanje in točke tekmovanja prijavite: Osnovna organizacija AFŽ in sekcije zadružnic naj prijavijo tekmovanje občinskim odborom (kjer še niso izvoljeni pa okrajnim odborom, tekmovanje med občinami ali delovnimi kolektivi na naj se prijavi okrajnemu odboru AFŽ, terenske organizacije AFŽ. podjetja itd. v mestih pa mestnim odborom AFŽ. Tekmovanje se prične s 1. majem. Obmorski duhovniki, člani CMD, protestirajo Preteklo sredo, 23. aprila, je v prostorih OLO v Murski Soboti bil širši sestanek katoliških duhovnikov, članov CMD katoliških duhovnikov LRS. Sestanka se je udeležilo okrog 35 članov iz vseh predelov Obmurja, dočim so bili trije člani upravičeno odsotni. Sestanku so kot gostje prisostvovali sekretar GO CMD. Slovenije, predsednik OLO tov. šabjan, podpredsednik OLO tov. Benko in drugi. Ker je bil sestanek obenem proslava obletnice Osvobodilne fronte, je odbor pripravil tudi krajše kulturne točke. Uvodoma je govoril o tržaškem vprašanju član CMD gospod Zver iz Dolnje Lendave. Govornik je z zgodovinskimi dejstvi dokazal, da je Trst naš ter nam pripada po vseh človečanskih pravicah. Zato se tudi vsi slovensko čuteči duhovniki v času, ko mešetarijo za našo zemljo, smelo postavljajo na strop ljudstva. Po zaključenem referatu je celotni zbor duhov- nikov soglasno sklenil, da se odpošlje protestno resolucijo Zunanjemu ministrstvu FLRJ s sledečo vsebino: »Slovenski duhovniki, člani CMD katoliških duhovnikov LRS, zbrani 23. aprila 1952 na pokrajinskem sestanku v Murski Soboti, z ogorčenjem spremljamo italijansko gonjo proti FLRJ. Obsojamo londonsko mešetarjenje za našo zemljo, za naš Trst, za katerega osvoboditev so prelivali kri naši bratje in sestre pred in med drugo svetovno voj- no. Pridružujemo se manifestacijam, ki se vršijo po vsej FLRJ in izjavi maršala Tita v narodni skupščini glede tržaškega vprašanja. Zahtevamo, da se stori vse, da v Londonu ne bi sprejeli sklepov, ki bi bili za našo državo nesprejemljivi« Sledijo podpisi vseh zbranih duhovnikov. Ostali del dnevnega reda je bil v glavnem posvečen obletnici Osvobodilne fronte. V živi diskusiji so se poedini člani dotaknili tudi naših porabskih Slovencev onstran meja. Brez osnovnih pravic, preganjani na svoji rodni zemlji porabski Slovenci že dobri dve leti doživljajo črne dni svoje zgodovine. Ljudje zapuščajo svoje domove ter pod pritiskom bajonetov morajo v razna koncentracijska taborišča. Življenje našega Porabja je zelo lepo prikazal član CMD gospod Balažič, župnik iz Dolenec v prebrani črtici, ki opisuje beg družinskega očeta, ki so ga odtrgali od družine. V nadaljnji diskusiji so duhovniki obravnavali med drugim tudi tolminski proces proti petim duhovnikom, med katerimi so bili trije člani CMD. Proces je v večdnevni razpravi jasno dokazal izdajalsko delovanje obtožencev, ki so (Nadaljevanje na 3. strani) OBMURSKI DUHOVNIKI, ČLANI CMD, PROTESTIRAJO (Nadaljevanje s 2. strani) dajali vohunska poročila. Vsi člani so mnenja, da mora biti dober dušni pastir predvsem dober državljan. V tem pogledu pa se še vedno najdejo poedini duhovniki — treba je poudariti, da je takih v Obmurju malo —, ki mislijo, da store greh, če sodelujejo z ljudsko oblastjo. Duhovščina v Prekmurju je bila še pred nedavnim močno pod vplivom klerikalizma — ti ostanki se opazijo tu in tam še danes. Odkrito pa se lahko reče, da so člani CMD v Obmurju krepko zaorali v ledino ter dokazali, da je politika eno, vera in dušno pa stirstvo pa druga stvar. Ljudska oblast je dala že z ustavo popolno svobodo verskega prepričanja, v kolikor gre za poštene namene. Zato je vsa napredna slovenska duhovščina v Obmurju mnenja, da je mogoče mirno sožitje cerkve z ljudsko državo, kakršno imamo mi Pokrajinski odbor se že ves čas od ustanovitve trudi, da člani redno študirajo vse naše socialne in druge probleme. Med drugim so poedini člani tudi iznesli, da je bilo na zadnjih protestnih zborovanjih nekaj izpadov proti cerkvi, kar je bilo slišati iz množice zborovalcev. Na te opombe je dal sekretar GO CMD sledečo pojasnilo: Vse te izpade, v kolikor so se kje pojavili, ljudska oblast ostro obsoja. Treba je razumeti, da imamo med množico zavednega ljudstva še vedno poedince, ki po navodilih Informbiroja poizkušajo vnesti zmedo med naše ljudstvo, češ poglejte preganjanje vere in podobno. Take in slične izpade bo ljudska oblast znala tudi preprečiti. Ob zaključku sestanka je spregovoril pred zbranimi duhovniki tudi predsednik OLO tov. Šabjan, ki je toplo pozdravil prisotne ter jim želel v njihovem društvenem delu plodne uspehe. Sestanek je bil slavnostno zaključen s petjem narodne himne. —er Murska Sobota, 1. maja 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 LJUDSKO-IZOBRAŽEVALNO DELO JE USPELO Mrzli zimski dnevi so za nami. Priroda odeva pokrajino s plaščem zelenja in dišečega cvetja. Kmetič je napregel konje in se podal na obetajoče polje. Orje in seje, da bo lahko poleti žel. Začenja se druga doba življenja v naših vaseh. A ona prva? To je čas, v katerem je zemlja nabirala sokove za bujno rast rastlinstva, to je zimski čas, v katerem se je zbirala mladina v šolskih učilnicah. Lahko rečemo, da je bila žetev letos obilna. Ni dolgo od tega, ko so se kmečki mladinci poslovili od svojih vzgojiteljev. Polje jih kliče! Nepozabni spomini jih vežejo na urice, ki so jih preživeli v kmečko nadaljevalnih šolah in praktičnih tečajih. Zdaj bodo lahko svoje znanje presadili tja, kamor so ga namenili. Zimsko delo bo tako rodilo bogate sadove! Ljutomerski okraj se lahko upravičeno ponaša z uspehi na področju izobraževanja kmečke mladine v preteklem zimskem času. Pred tedni so končali s poukom v 11 kmečkih nadaljevalnih šolah. Obisk slušateljev pri pouku nam nazorno kaže, kje imamo dober aktiv prosvetarjev in delavne množične organizacije, ki so se zanimale za vzgojo svojih članov, predvsem pa mladine. V kmečke nadaljevalne šole se je speva vpisalo 479 kmečkih mladincev, medtem ko je bilo ob zaključku pouka vpisanih 427 slušateljev. V tem Sasu je poraslo število rednih obiskovalcev pouka od 429 na 432 mladincev, kar je zopet dokaz, da so v nekaterih vaseh premalo skrbeli za vzgojo svoje mladine, zlasti zato, da bi te mladinci redno udeleževali šolskega pouka. Ni dvoma, da so tega krivi nekateri starši, ki so branili svojim otrokom obiskovati pouk, pa tudi naši nasprotniki, ki hočejo držati mladino v temi in zaostalosti, da bi jo tako laže pridobili na svojo stran. Že cezanjevski primer nam to potrjuje, V tej vasi so nasprotniki zadružništva uspeli vplivati na mladino, tako, da je le-ta demonstrativno zapustila učilnico, ko se je pričelo predavanje o zadružništvu. V Svetinjah je neka nasprotnica očitno zasmehovala dekleta, ki so mimo njene bile odhajale v šolo, se norčevala iz prosvetnih oblasti ter blatila ugled predavateljev. Njeno početje ne sme biti nekaznovano. Množične organizacije, zlasti mladinska, so poklicane, da postavijo nasprotnike naše mladine in lažne vzgojitelje pred sodbo svojega članstva ter jim onemogočijo razdiralno delo med mladino. Tudi vodstva naših zadrug in državnih posestev bodo odsihdob morala bolj skrbeti za svojo mladino. Socialni sestav učeče se mladine kaže, da je obiskovalo pouk 253 privatnikov, 115 zadružnih in le 7 mladincev z državnih posestev. Najslabšo udeležbo pri pouku so zabeležili v Vučji vasi (46 odst.), najboljši obisk pa v I. razredu svetinjske šole, kjer je 91 odst. mladine redno obiskovalo pouk. Nad okrajnim povprečjem, t. j. 72-odstotnim obiskom slušateljev, so še šole na Cvenu, na Kogu, v Križevcih, v Ljutomeru, II. razred v Svetinjah ter pri Kostanju. V učnih načrtih to dali poudarka predvsem strokovni vzgoji mladine s predavanji iz vseh panog kmetijstva, kar odgovarja zahtevam naše družbe — vzgojiti na podeželju dobre kmetijce, sadjarje, vinogradnike, čebelarje... Mladinci so pokazali dokajšnje zanimanje za strokovna predavanja, zlasti še zato, ker so poslušali koristne nasvete domačih strokovnjakov, ljudi, ki žive v njihovi sredini. Daši to dali prednost strokovnim predavanjem, pa ne moremo trditi, da so zanemarjali splošno izobrazbo. Mnogi slušatelji so prav v kmečko nadaljevalnih šolah nadoknadili tisto, kar so za čaša okupacije zamudili. Na šolah je poučevalo 54 učiteljev in 71 domačih strokovnjakov, ki so prispevali 1158 učnih ur iz splošnih predmetov ter 1731 učnih ur iz strokovnih predmetov. Da so šole dosegle svoj namen, dokazujejo učni uspehi, ki se zrcalijo v okrajnem povprečka pozitivnih ocen. Razen v Razkrižju in Vučji vasi so povsod predelali učno snov in znanje slušateljev preizkusili na zaključnih izpitih. Nad okrajni povpreček so se povzpele šole Kostanj s 100% pozitivnih ocen, Cven z 92%, Svetinje s 83%, Križevci s 75%, Ljutomer s 75% ter Kog z 71% pozitivnih ocen. V nadaljevalnih šolah so imeli tudi 8 kuharskih tečajev in 4 prikroje- valne tečaje, katere je obiskovalo 198 deklet. Skrbno prirejene razstave kuharskih in šiviljskih izdelkov ob zaključku tečajev so ponekod presenetile obiskovalce, ki so se na svoje oči prepričali, da so se dekleta v šolah marsikaj koristnega naučile. Med zelo uspele razstave sodi razstava kuharskih izdelkov v Ljutomeru. Praktične gospodinjske tečaje so priredile tudi nekatere organizacije AFŽ in kulturno-umetniška društva. Tako je bilo v okraju 10 tečajev z 272 obiskovalkami, predvsem mladimi gospodinjami. Skoraj povsod se lahko pohvalijo z uspehi; prednjačijo zlasti Ljutomerčanke, žene Krapja, Vinskih vrhov, Veržeja in Žerovinec, ki so kuharsko umetnost pokazale prebivalstvu na vzrorno urejenih razstavah svojih izdelkov. Pod okriljem Ljudske univerze je bilo na podeželju 32 predavanj, največ o pridobitvah na področju zdravstva, prava in kmetijstva. Vredno je omeniti, da je prišlo v pretekli zimi do tesne zveze med predavatelji in slušatelji, saj to kmečki ljudje večidel sami izbirali predavatelje. Pomembne uspehe je požela Ljudska univerza v Ljutomeru, kjer je bilo do sedaj prirejenih 9 predavanj s pestro in bogato vsebino. Včerajšnji učenci kmečkih nadaljevalnih šol še vedno radi obiščejo svoje vzgojitelje; skoraj povsod bodo družno z njimi odšli na izlete v razne kraje naše lepe domovine. Učenci treh Sol so se odločili za državno posestvo Rakičan, Svetinjčani bodo odšli v Opatijo, Kostajčani v zadrugo »Osojnik«, Ljutomerčani v Lepi dol pri Pesnici, Cvenarji pa na Bled. Skupni izleti učencev in preda- vateljev bodo nedvomno zbližali šolo s kmečko mladino ter pripomogli, da bo v prihodnji zimi v učilnicah še več mladih ljudi. -ok- VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K PRAZNIKU DELA UREDNIŠTVO IN UPRAVA LJUDSKEGA GLASA! Smrt je pobrala drugo partizansko mater V torek, 8. aprila t. l. je bila v Križevcih pri Ljutomeru pogrebna svečanost za preminulo partizansko materjo Antonijo Jureševo. Blaga pokojnica je mnogo žrtvovala za svobodo svojega ljudstva in se uvrstila med tiste slovenske žene, ki so ponosno nosile značko Zveze borcev. Bila je med materami, ki so izgubile svoje sinove v osvobodilnem boju. Njen sin Ciril-Maks, član SKOJA in organizator upora v obmurskih vaseh, je junaško podlegel mučenju kozaških klavcev. Usodnega dne je v Logarevcih pri Žalikovi domačiji sprejel boj s številnimi kozaki ter ubil kozaškega poveljnika-kapetana. Ko mu je zmanjkalo nabojev, so ga kozaki ujeli, pretepali s puškinimi kopiti ter preiskusili na njegovem telesu vse barbarske metode trpinčenja. Maks jim ni ničesar izdal. Po brezuspešnem trpinčenju so ga naposled mrtvega obesili v Ljutomeru na Glavnem trgu. Izmučeno telo junaka je obviselo na košati veji lipe kot živa priča barbarstva okupatorskih klavcev in njihovih lakajev. Zavedni Slovenci so potlej še bolj mrzili krutega tujca. Pred odprtim grobom se je v imenu Zveze borcev poslovil od pokojnice učitelj tov. Kozar iz Veržeja ter z ganlji- Besede naših bralcev V slogi je moč Zadruga Boreči dobro gospodari. Maja lansko leto smo pisali, da bodo Markovičevi ljudje prijeli za delo in iztisnili iz zemlje, kar največ mogoče. In res; pridružili pa so se jim Ivajsičevi in drugi. Pod skrbnim vodstvom delavnega predsednika zadruge Ivajsiča, ki je od davna bil z Markovičem najboljši gospodar, zadruga procvita. Lansko jesen so bile shrambe in silosi polne krme. Zato imamo močne konje in delavne zadružnike, pa smo z lahkoto že pred 15. aprilom posejali oves, počistili travnike, zvozili gnojnico na zadružne travnike in pripravili zemljo za krompir, katerega smo 16. aprila posadili že en hektar. Novi brigadir Franc Paulič si naj vzame za vzgled vodjo lanskega dela. Vodja vsemu je Lojze Ivajsič — kdo ne pozna bivšega brigadirja, ki je prvi pri delu, zadnji pri počitku, le norme in delovne dni je krojil preveč po svoje! 13. aprila smo se zadružniki razveselili res dobrega vina, za kar sta poskrbela naša vzorna kletarja, ki sta pozimi skrbno pretakala. Vsakih 14 dni imamo množični sestanek, kar Je zelo važno, ker se na tem sestanku poroča o delu in gospodarstvu. Tako smo zadružniki dobro poučeni o stanju vina, krmil in vsem drugem. Zadružniki so zadovoljni, ker imajo res dobro vodstvo in delavnega, treznega predsednika. Zato na koncu letošnjega leta upajo na večji uspeh kot so ga dosegli lansko leto, ko so nekateri marljivi zadružniki sprejeli pri končnem obračunu do 40.000 din. Zadružniki Rožiški vrh pri Radgoni Bralci Ljudskega glasa gotovo mislijo, da smo včasi tako agilni »rožičarji« zaspali, ker se nič več ne oglašamo. Sicer pa to ni res. Delo množičnih organizacij se razvija naprej. Predvsem delavno je kulturno-umetniško društvo «Ivana Cankarja«, v katerem zadružniki in privatniki najlepše sodelujemo za razvoj naše vasi ter za odpravo kulturne in gospodarske zaostalosti. Pozimi je društvo organiziralo dvomesečni izobraževalni tečaj, katerega je dvakrat tedensko posečalo preko 50 ljudi. Predvsem dobro so bila obiskana predavanja o zdravstvu. S predavatelji so nam pomagali na okraju. Na domačem odru smo uprizorili »Begunko« in z njo gostovali tudi na Cerkvenjaku. Proslavili smo spomin Prešerna itd. Novi korak v našem razvoju smo naredili z ustanovitvijo kmetijskega tehničnega društva. V okviru tega društva smo že ustanovili klub ljudske tehnike s kino-foto in elektro-strojnim krožkom. Kot inštruktor ga vodi Ciril Jurkovič; agrotehniko in mehanizacijo kmetijstva pa bo vodil predsednik KDZ Anton Markovič. Okrajni odbor Ljudske tehnike v Radgoni pa nam je ob priključitvi k Ljutomeru podaril prenosni kinoprojektor za ozki trak. Tega bomo sami ozvočili in ko si preskrbimo manjkajočo optiko, bomo začeli z rednimi predstavami. To bo za naš od prometa odrezani kraj veliki napredek. S kinoprojektorom pa bomo obiskovali tudi sosednje kraje, predvsem šole. Naše delo bi bilo še boljše, če bi zadružni dom bil že dograjen. To nas sicer ne ovira mnogo pri delu, čeprav v dvorani manjkajo tla in omet. Gotovo pa bi se v njem bolje počutili, če bi bil lepo urejen. Zato ga urejujemo še naprej. Toda delo gre počasi, ker delamo le v okviru lastnih denarnih sredstev. Veliko nas stane montaža elektrike. Zraven zadružnega doma pa bomo zgradili gasilsko spravišče. Z delom bomo pričeli v prihodnjih dneh, kajti gasilsko društvo ima pripravljen že ves material. V splošnem je vzdušje in odnos med zadružniki in revnejšim prebivalstvom zelo povoljno, kar je uspeh množičnih organizacij in prosvetnih društev. S hrbtom proti nam je obrnjenih le nekaj velikih kmetov ter nekaj takih, kateri še vedno ne morejo obračunati z mračnjaštvom in zaostalostjo pretekle dobe. Zaradi tega še vedno nasedajo agentom in špekulantom, ki jim mešajo glave. -ton. Mladinci pišejo od vojakov Prekmurski fantje na odsluženju vojaškega roka v Slovenskem Primorju obljubljamo, da bomo čvrsto branili svojo domovino pred italijanskimi fašisti, kateri hlepijo po tem delu naše zemlje in pred vsemi drugimi sovražniki, ki bi poskušali iztegniti svoje roke po naši zemlji. Pozdravljamo vse domače, znance, prijatelje ter vse bralce našega Usta in jim čestitamo k velikemu delavskemu prazniku Prvemu maju. Stefan Temlin iz Brezovec, Alojz Holeman iz Murskih Črnec, Franc Antolič iz Markišavec, Ludvik Flisar iz Murske Sobote, Janez Kerčmar iz Križevec, Franč Oček iz Rankovec in Janez Klajbencetl iz Pertoče, gojenci v. p. 2195, Vipava. vimi besedami opisal lik slovenske matere. V imenu Mestnega ljudskega odbora v Ljutomeru je spregovoril tov. Štebih, nakar so zastopniki množičnih organizacij položili vence na svežo gomilo. -ok. Rezervni oficirji so ustanovili svoj klub Sirom naše zemlje se v zadnjem času zbirajo rezervni oficirji ter polagajo temelje novi organizaciji — klubom rezervnih oficirjev JLA — ki naj bi bili šola za vzgojo svojih članov ter organizacija, ki bo skrbela za tesno zvezo med oficirji in Armado, čuvajoč ugled in prestiž vojaškega voditelja. Na področju ljutomersko-radgonskega okraja so pred dnevi ustanovili klube rezervnih oficirjev v Apačah, Radgoni in v Ljutomeru. Na ustanovnih občnih zborih so oficirji obljubili, da bodo pomagali podeželskim enotam obveznikov predvojaške vzgoje, s pomočjo aktivnih oficirjev bližnjih enot JLA organizirali več strokovnih in političnih predavanj ter se izobraževali. V Ljutomeru, kjer se Je zbora udeležilo 85 rezervnih oficirjev, so po govoru predsednika IO OLO tov. Verdeva sprejeli protestno resolucijo ter v njej obsodili enostransko reševanje tržaškega vprašanja brez udeležbe Jugoslavije. Resolucija je bila poslana Ministrstvu za narodno obrambo v Beogradu. Rezervni oficirji zaključujejo svoj protest z besedami: »Ne dotikajte se naše zemlje, sicer se boste na njej znova opekli! Ne pozabite, da so za Trst umirali naši najboljši sinovi. Smrt fašizmu — svobodo tržaškim množicam!« V Radomerju bodo postavili spominsko ploščo padlim borcem Tudi v Radomerju pri Ljutomeru, kjer je skoraj vsa vas sodelovala v narodnoosvobodilnem boju, so pred dnevi zborovali bivši partizani in aktivisti s področja Železnih dveri in domače vasi. Tov. Slavko Ivanjšič, poznani organizator upora v okraju, je poročal o lanskem delu krajevne organizacije Zveze borcev. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da so se bivši borci z neumornim delom uveljavili v javnem življenju ter pridobili na ugledu med množicami. Na zboru so pregledali svoje vrste, izključili iz organizacije šest članov, ki so se vanjo vrinili, in povabili v svojo sredino neorganizirane borce prekomorske brigade, ki se je odlikovala v bojih za Dalmacijo. Navzoči člani so se izrekli za združitev krajevnih zvez Železne dveri in Radomerje; novoustanovljena zveza, ki šteje nad 100 članov, bo lahko uspešneje sodelovala z občinskim ljudskim odborom in ostalimi organizacijami ter jim pomagala pri vsakodnevnem političnem in vzgojnem delu. Na zboru so člani sklenili, da bodo letos postavili v Radomerju spomenik padlim borcem, talcem in žrtvam okupatorskih koncertracijskih taborišč. Napisali bodo tudi zgodovinsko knjigo in jo opremili s slikami iz časov osvobodilnega boja. Za obletnico OP so priredili skupni pohod na Slamnjak ter se pred spomenikom poklonili padlim žrtvam. Tudi o vzgoji mladine so povedali odločno besedo; svoje otroke bodo vzgajali v ljubezni do domače grude ter čuvali pridobitve ljudske revolucije. V novi odbor so izvolili poznane borce in aktiviste. -ok. Šahovski teden v Ljutomeru Ljutomerski šahisti so v tednu šaha priredili več zanimivih tekmovanj ter v Veržeju ustanovili šahovsko sekcijo, ki Šteje 17 članov. Uspela tekmovanja so nedvomno popularizirala šahovsko igro med mestnim in okoliškim prebivalstvom. Ivan Kukovec, šahovski mojstrski kandidat iz Maribora, ki se je v simultanki pomeril s člani kluba, je 15 partij dobil, 5 remiziral ter 3 izgubil. Med domačini so bili uspešni: Franc Podkrajšek, Simon Srdič in Jože Podlesek ter Zver, Milanovič, Žlak, Žagar in Strelec. V brzotumirju za prvenstvo v klubu za mesec april je sodelovalo 28 članov. Nastopajoči so tekmovali v treh skupinah. Zmagal je Jože Glavnik s 7 točkami (9 možnih), sledijo mu Džoko Milanovič 6,5 (9), Jože Osterc s 5 (7) in Mirko Križaj s 7 (9). Na turnirju se je uveljavil tudi začetnik Franc Masten, ki je med nekategomiki dosegel peto mesto s 5 točkami. Člana ljutomerskega kluba Žagar in Vengust sta se pomerila s šahisti Veržeja. Simultanka se je končala z njuno zmago; vsak je po 3 partije dobil, po 2 izgubil in po 1 remiziral. Veržejčani so se jima postavili v bran z dvema moštvoma po 6 mož, med katerimi so bili uspešni: Mujas, Jovič, Klančar, Osterc, Fehovnik in Jagodič. Predzadnjo nedeljo je domačin Joža Černjavič igral simultanko proti devetim klubskim sotovarišem. Pet šahistov je pred njim položilo orožje, dočim sta Feliks Mavrič in Štefan Kociper zmagala, Franč Podkrajšek in Jože Bencek pa remizirala. V tednu šaha je bila podeljena nagrada Ernestu Vinkoviču in Francu Strelecu, ki sta se odlikovala pri reševanju šahovskih problemov, člani kluba so navezali stike z mestnim pionirskim odredom ter se odločili, da bodo v , pionirskih interesnih krožkih vzgojili več mladih šahistov. -ok. Ob slovesu zaslužnega Ljutomerčana Pred kratkim se je odselil iz Ljutomera stari, zaslužni borec za svobodo in pravice našega ljudstva tov. Viktor Kukovec, Potrebno je, da se vsaj Ljutomerčani spomnimo njegovega dela na sploh in posebej za Ljutomer in okolico. Rodil se je leta 1868 v Ljutomeru kot sin znanega delavca na gospodarskem in političnem področju. Ivana Kukovca, dolgoletnega načelnika okrajnega zastopa, ustanovitelja Okr. posojilnice in deželnega poslanca. Po gimnazijskih letih je nekaj časa študiral medicino, potem pa je prevzel po očetu mlin, ki ga je s pridnim delom moderniziral in naposled elektrificiral. Že zgodaj se je seznanil, z marksizmom in ga marljivo preučeval vse življenje. Bil je prvi, ki je na Murskem polju širil napredno, socialistično misel. Ko je Ivan Cankar kandidiral v rudarskih predelih za državnega poslanca in zbral častno število naprednih glasov, je kandidiral v ljutomerskem okraju Viktor Kukovec. Na plakatih rdeče barve je prvič seznanil muropoljske delavstvo in viničarje z erfurtskim programom in zbral v takrat docela klerikalnem okraju lepo število 250 glasov. To je bila prva manifestacija napredne misli v tem predelu Slovenije. Pozneje se je pečal bolj z gospodarskimi vprašanji; vsaka napredna gospodarska in kulturna akcija je našla v njem pametnega svetovalca in podpornika. Proti koncu prve svetovne vojne je pripravljal ustanovitev Narodnega sveta za ljutomerski okraj in postal njegov predsednik. Ob zlomu stare Avstrije je prevzel v imenu Narodnega sveta vso oblast iz rok avstrijskega glavarja, sodnika in župana. Že poprej je bil navezal stike z zastop- niki 98. pešpolka, ki se je rekrutiral iz samih Čehov in je po uporu 97. (tržaškega) pešpolka garniziral v mestu Radgoni. Uspelo mu je od Cehov dobiti nekaj strojnic, več sto pušk s potrebno municijo in drugo vojaško opremo. Z njo je oboroži na novo ustanovljeno narodno stražo, ki je zatrla nekaj pojavov anarhije v okraju in izven njega. Pripravil pa je tudi zasedbo mesta Radgone, ki se je je sam udeležil, in zasedbo Maribora po četah generala Maistra, kajti ta je prav s orožjem, dobljenim iz Ljutomera, oborožil svoje borce, ki jih je lepo število prihitelo na njegov poziv iz ljutomerskega okraja. V dneh tega zgodovinskega prevrata je vihrala na Kukovčevem mlinu zastava revolucije... Kajpada njegovo delovanje ni bilo po godu nekaterim protiljudskim elementom. Zato ni čudno, da so nekega večera, ko se je vračal sam iz trga domov, streljali nanj iz zasede. Za prvih občinskih volitev v stari Jugoslaviji so ga hvaležni Ljutomerčani izvolili za prvega slovenskega župana. Kot tak se je z vso vnemo zavzemal za zgradbo Železnice Ormož-Ljutomer-Murska Sobota in sploh za razvoj gospodarstva v okraju. Ko pa so mu neki kratkovidni Ljutomerčani očitali, da se v svojo korist ne poteguje dovolj za zgraditev nove železniške postaje bliže trga, je odstopil. Čez leto dni pa so njegovi nasprotniki spoznali, da je imel prav, ker je uvidel prej ko oni, da so bile obljube in govorice o novi postaji samo političen manever. Znevoljen tudi zaradi razvoja političnih prilik v državi, se je umaknil iz političnega življenja in se pečal boli z gospodarskimi projekti, ki sicer zaradi splošnih težkoč niso docela uspeli, vendar je položil nekak temelj za razvoj majhne industrijske četrti v bližini mlina, kjer delujeta sedaj Mlekopromet in Avtopromet in je zraslo tudi nekaj stanovanjskih hiš. — V stari Jugoslaviji so ga osumili komunizma; zaprli so mu hčer, sina in brata so poslali v taborišče, njemu pa so preiskali stanovanje. Leta 1941 so ga Nemci kajpada izgnali in preživel je vojna leta v Ljubljani — v pomanjkanju in slabem stanovanju. Bil je med prvimi Prleki, ki so se pridružili OF. Nemci so leta 1945 no umiku njegov mlin razstrelili. Ko se je vrnil v domači kraj je našel samo ruševine. Popravil je mlin za silo in zopet mlinaril, dokler ga ni prepustil Ljudski imovini in se tudi zaradi bolezni, ki se je je nalezel v vlažnem ljubljanskem stanovanju, umaknil docela v zasebno žtvljenje. Se vedno krepak na duhu, spremlja budno razvoj socializma pri nas, se veseli vsakega našega uspeha in gleda z zaupanjem v bodočnost slovenskega ljudstva. Preden se je tov. Kukovec odselil v Ljubljano, so se hvaležni Ljutomerčani dostojno poslovili od svojega rojaka, prvoborca za socializem na Murskem polju, prvega slovenskega župana in podpornika vseh gospodarskih in kulturnih stremljenj. Govorniki so ocenili njegovo dolgoletno delo za ljudstvo, mestna godba, ki jo je vedno podpiral, mu Je zaigrala v čast, pevski zbor pa je zapel domoljubne in partizanske pesmi. Slavljenec se je ganjen zahvalil za nepričakovano počastitev, posebno pa za sliko mojstra Rajka Šubica, ki kaže muropoljskega orača pred jutranjo zarjo in ga bo vedno spominjala dni, ko le sam oral ledino napredne misli na širnem Murskem polju. — Naj zacvete zaslužnemu Ljutomerčanu sredi njegove družine še marsikatera ljubljanska pomlad! J.B. MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. PRODAM 6 cevni baterijski radijski sprejemnik z 2 akumulatorjema. Martin Hodžar, Strezetina, p. Ivanjkovci. PRODAM benzinski motor s 5 KS. — Stanko Rebernik, Stročja vas 31 pri Ljutomeru. LISTNICO Z DOKUMENTI in nekaj denarja sem našel, izgubitelj naj jo dvigne pri Beli Čahuku, Križevci 156, Prekmurje. PREKLICUJEM izgubljeno sindikalno knjižico štev. 386694, na ime Feliks Pozvek. Pajek je zelo požrešen S poskusi so naravoslovci dokazali, da je pajek najbrž najbolj požrešno bitje na svetu. Zjutraj požre štiridesetkrat toliko, kolikor tehta, opoldne devetkrat, zvečer pa trinajstkrat toliko. Zato lahko sprede v nekaj dneh kilometer dolgo nit Če bi pojedel 80 kg težak človek razmeroma toliko, kolikor poje pajek, bi bila stvar približno takale: za zajtrk bi pojedel 300 kg govedine, opoldne in zvečer pa 8 ovac in 4 prašičke. Takšnega požeruha bi pač nihče ne hotel imeti na hrani. VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. maja 1952 OKRAJNI KOMITE KP SLOVENIJE LJUTOMER čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela — 1. maju — ter jim želi obilo uspeha pri nadaljnji socialistični graditvi! ELEKTRO-RADIO DELAVNICA LJUDSKE TEHNIKE LJUTOMER Popravljamo radioaparate in elektromotorje. — Izvršujemo avtoinštalacije in hišne električne inštalacije solidno in točno. SPLOŠNO TRG. PODJETJE MLO LJUTOMER TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO (prej Okrajni magazin), UPRAVA: GLAVNI TRG 5, TELEFON ŠT. 53, SKLADIŠČE TELEFON 34 obvešča vse potrošnike, da je v Zavrstnikovi hiši v Ljutomeru ODPRLO NOVO TRGOVINO z odvišnim blagom po zelo nizkih cenah. Ne zamudite ugodne prilike, dokler traja zaloga. Obenem priporočamo obisk vseh naših poslovalnic v Ljutomeru, Vuzmetincih, Žerovincih, Križevcih in Mali Nedelji. Z dobro založenimi prodajalnami, primerno izbiro, kulturno postrežbo in solidnimi cenimo si želimo zagotoviti Vaše zaupanje in Vas pridobiti za stalne in zadovoljne odjemalce Borimo se za čim cenejšo in kvalitetno izdelavo! Škropilnice za trto, žveplalnike, kotle za žganjekuho, otroške športne vozičke in tricikle ter vse izdelke kovinske galanterije naročajte pri podjetju ANONIJA INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE MURSKA SOBOTA TOVARNE MESNIM IZDELKOV M. Sobota čestita k Prvemu maju vsem delovnim ljudem. Nudimo kvalitetne mesne izdelke po solidnih cenah. Kulturno - umetniško društvo „IVAN KAVČIČʻʻ V LJUTOMERU ČESTITA SVOJIM ČLANOM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBISKOVALCEM KULTURNIH PRIREDITEV TER KINOPREDSTAV K 1. MAJU — PRAZNIKU DELA DELOVNIH MNOŽIC NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Ljudski odbori mestne občine Lendava s svojimi podjetji čestita k delavskemu prazniku 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu, MESTNO PODJETJE Knjigoveznica Murska Sobota, Titova ul. 8 sprejema v vezavo: poslovne knjige, zapisnike, uradne listine, revije, časopise, romane, molitvenike in druge knjige Izdelujemo: spominske knjige, albume, poslovne kartoteke, razne mape in druga v to stroko spadajoča dela Lepa izdelava! Okrajno soboslikarsko in pleskarsko podjetje „SLIKOPLESK“ LJUTOMER Izvršujemo vsa soboslikarska, pleskarska in črkoslikarska dela po naročilu in najugodnejših cenah. Čestitamo vsem članom kolektivov in strankam k 1. majo — prazniku delovnih ljudi naše domovine Mestno podjetje URARSTVO Murska Sobota MESTNA PEKARNA LJUTOMER V naši poslovalnici dobite vsak dan svež in kakovosten kruh ter pecivo! OKRAJNO TRG. PODJETJE LJUTOMER trgovina z drvmi, premogom, nekovinskim gradbenim materialom kupuje in prodaja gradbeni les, drva, premog, kovaški koks, zidno in strešno opeko po naj nižjih dnevnih cenah Obrtna zbornica za okraj Ljutomer čestita vsem svojim članom k 1. maju mednarodnemu prazniku delavskega razreda ter jim želi mnogo uspehov na področju socialistične obrtne dejavnosti Položaj prekmurskih sezoncev nekdaj in danes V tem času se je začel množičen odhod naših sezoncev v tujino. Razmeroma največ jih je odhajalo na razna dela v Francijo, tako da je Francija morala v tem času v naši državi postaviti svojo lastno Ekspozituro. Tako je imelo Francosko društvo v letu 1936 v Soboti že svojega stalnega zastopnika. Sorazmerno največ je odšlo naših delavcev v tujino v letih 1929, 1930 in sicer v Francijo in Nemčijo. Naslednja leta so vsled vidno rastoče gospodarske krize sosednje države sprejemale le malo naših delavcev. Odhajanje v Nemčijo pa je leta 1932 vsled političnih izprememb v državi sploh prenehalo. Istočasno s padanjem števila posredovanj so šle navzdol tudi delavske plače. V letu 1935 pa se je ponovno začel živahen promet s Francijo, naslednja leta je prišlo še več ponudb, tako da je imela Ekspozitura največ posredovanj v letu 1937. Kljub sorazmerno nizki plači v tujini, so bili delavci doma vsled izredno zaostalega gospodarstva skoraj za polovico nižje plačani kot pa v tujini. Statistični podatki kažejo, da je Ekspozitura samo od leta 1929 do 1937 uspešno posredovala in odposlala na delo 49.670 ljudi, od katerih je delalo na raznih mestih takratne Jugoslavije 25.379, v Franciji 17.675, v Nemčiji 6.246 in v Avstriji 370 ljudi. K tem številkam pa niso prišteti ljudje, ki so odhajali v tujino in na dela v državi mimo Ekspoziture, kar kaže, da je število odhajajočih delavcev bilo še višje. Dočim je znašal letni zaslužek v tem času na sezonca v naši državi od 1400 do 1900 dinarjev, je bil v Franciji od 4 do 6 tisoč dinarjev, v Nemčiji od 6 do 7 tisoč, v Avstriji pa od 2 tisoč do 2800 dinarjev letno. Od 17.675 delavcev, ki so odšli v Francijo, je ostalo iz leta v leto na delu, ne da bi se čez zimo vrnili, letno po 1500 ljudi. Mnogo večjo plačo so dosegli delavci v Nemčiji, ki so delali po akordnem sistemu; zaslužek teh je znašal od 100 do 150 RM, torej celo štirikrat več, kot pa so prejemali sezonski delavci z mesečno plačo. V Nemčijo Je odšlo največ naših ljudi, v letih 1929, 1930, dočim se je število odhajajočih pozneje znižalo. Vzrok je bil prihod Hitlerja na oblast, ki je hotel zaposliti domače ljudi (v tem času je namreč bila velika brezposelnost v Nemčiji). Težave pa so bile v tem, da je bilo brezposelno predvsem industrijsko delavstvo, ki se menda ni obneslo pri poljskih delih, zato je naslednja leta zopet nastopilo povpraševanje po naših delavcih. Iz gornjih podatkov sledi, da je sezonsko delavstvo v teh letih različno zaslužilo, povprečno pa je zaslužil sezonski delavec v enem letu borih 4.500 dinarjev, kar je vsekakor beraška miloščina. KAKO SO ŽIVELI NAŠI LJUDJE V TUJINI Tujina je bila in bo za naše ljudi brezsrčna, sprejme te le tedaj; če si zdrav, poln, moči, ker ve, da bo imela od tvojega dela koristi. Ta pregovor so naši sezonci bridko okusili. Sprejemati so morali največkrat najslabša dela, katera so kmalu prizadela tudi najbolj zdravega človeka. Najtežje je bilo našim delavcem v raznih rudnikih, kjer so že po nekaj letih shirali ali pa se vračali domov slabi in izmozgani. Kako so živeli naši ljudje, nam naj lepše kažejo mnoga pisma, ki so jih pošiljali v tem času domov. Nekaj teh pisem, ki z vso nazornostjo kažejo trpljenje našega človeka v tujini, je v letih 1935, 1936, prejelo tudi uredništvo »Ljudske pravice«, ki je izhajala pod težkimi razmerami v Dolnji Lendavi. Tako je n. pr. poslal uredništvu »Ljudske pravice« sledeče pismo neki Nemec, doma iz Sobote, ki je takrat delal v Franciji (objavljeno v »Ljudski pravici« dne 15. novembra 1935). Prinašamo samo odlomek pisma: »Osnovna dnevna mezda znaša 16 frankov. Delamo pod težkimi pogoji od 6. ure zjutraj pa do 18. ure zvečer. Najhujše pa je še to, da vedno stoji za nami paznik »patron«, ki nas preganja in ne dovoli pokaditi niti cigarete. Ves dan dežuje, delamo mokri, zvečer pa se zavlečemo v premražene barake.« (Konec sledi) (Nadaljevanje) MNOŽIČNO ODHAJANJE NAŠIH LJUDI V TUJINO PEKARNA »KRUH in PECIVOʻʻ LJUTOMER čestita vsem svojim odjemalcem k Prazniku delovnega ljudstva. Prodajamo svež kruh in pecivo po dnevnih cenah! Murska Sobota, 1. maja 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 5 Trgovsko podjetje Murska Sobota Čestita cenj. odjemalcem k Prazniku dela in se priporoča z veliko izbiro in solidno postrežbo! Poslovalnice: »IZBIRA«, Titova ulica »MODA«, Titova ulica »TKANINA«, Titova ulica Okrajno gradbeno podjetje V MURSKI SOBOTI ČESTITA V IMENU DELOVNEGA KOLEKTIVA K PRVOMAJSKEMU PRAZNIKU VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! Opravlja vsa gradbena in mizarska dela in žaga les na polnojarmeniku po konkurenčnih cenah! UPRAVA KOMUNALNIH PODJETIJ Murska Sobota POŠILJA ZA 1. MAJ VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM BORBENE POZDRAVE! Trgovsko podjetje KOLONIALE V MURSKI SOBOTI čestita cenj. odjemalcem k Prazniku dela in se priporoča s poslovalnicami: ŠPECERIJA GALANTERIJA DROGERIJA DELIKATESA NAJ ŽIVI 1. MAJ, praznik proletariate vsega svete! KOLEKTIV Remontnega podjetja v Ljutomeru čestita vsem članom delovnih kolektivov in svojim strankam k 1.maju - prazniku delovnih ljudi naše domovine. Delovnim kolektivom in cenjenim odjemalcem čestita. KOLEKTIV DRŽAVNEGA POSESTVA RAKIČAN k prazniku vsega delovnega ljudstva! Okrajna opekama Ljutomer Prodajamo kakovostne zidake in strešnike po ugodnih cenah Svojim dobaviteljem in odjemalcem če- stita k Praznika delovnega ljudstva TRGOVSKO PODJETJE S KMETIJSKIMI PRIDELKI NA VELKO MURSKA SOBOTA Industrijski tir — telefon št. 39 Odkupujemo vse kmetijske pridelke, živino in jajca po najugodnejših cenah. Gostinsko mrežo oskrbujemo s kvalitetnimi vini. ŽlIOFOND POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA Čestita vsem delovnim ljudem k Prazniku dela. Stran 6 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. maja 1952 MESTNI LJUDSKI ODBOR V MURSKI SOBOTI čestita vsem delovnim ljudem. Jugoslovanski GUME IN OBUTVE — BOROVO prodajalna MURSKA SOBOTA Če rabite dobro obutev, pridite v našo prodajalno, kjer najdete veliko izbiro gumijastih škonjev, visokih čevljev, vseh vrst copat in ostale obutve. — Cena solidna! Trgovsko podjetje MURSKA S OB OTA (PREJ POTROŠNIŠKA ZADRUGA) s svojimi poslovalnicami: ŠPECERIJO, MANUFAKTURO, USNJEM in GALANTERIJO želi ob Prazniku dela vsemu delovnemu ljudstvu mnogo delovnih zmag. — Prepričajte se o znižanju cen in obiščite naše poslovalnice brez obveznosti nakupa. MESTNA PARNA PEKARNA MURSKA SOBOTA Kolodvorska ul. st. 3 nudi potrošnikom kvaliteten kruh in pecivo. Sprejema v peko domači kruli dnevno od 7. do 12. ure ter peče tudi po naročilu. „Heroj Štefan Kovačʻʻ DOLNJA LENDAVA PODJETJA ZADRUŽNE ZVEZE DOLNJA LENDAVA METLARNA KOVAČNICA KOLARNICA v Dolnji Lendavi in ŽAGA v Dobrovniku SINDIKALNA PODRUŽNICA PROIZVODNJE NAFTE DOLNJA LENDAVA DELOVNI KOLEKTIV PROIZVODNJE NAFTE DOLNJA LENDAVA želi vsemu delovnemu ljudstvu za l. maj polno uspehov v nadaljnji borbi za izgradnjo socializma v naši domovini. DEŽIKARNA Murska Sobota, 1. maja 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 7 OKRAJNI KOMITE KPS MURSKA SOBOTA izreka vsem osnovnim občinskim in tovarniškim partijskim organizacijam ter vsem delovnim kolektivom, Članom KDZ in KZ in vsemu delovnemu ljudstvu Prekmurja k prazniku delovnega ljudstva Prvemu maju priznanje za dosežene uspehe. Obenem želi nadaljnih uspehov pri uresničitvi plana in utrditvi miru. LES - LJUBLJANA poslovalnica MURSKA SOBOTA Cenjene interesente obveščamo, da smo v času od 21. aprila do vključno 10. maja 1952 znižali cene pohištvu za 10% Cene pohištvu so znižane zaradi 1. maja Praznika dela. Popust pri nabavi pohištva Vam nudi republiško trgovsko podjetje ,,LES - Ljubljana. Interesenti izkoristite ugodno priliko ter se zglasite z naročili v naši poslovalnici v Murski Soboti Lendavska c. 20. GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNIK OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA TITOVA ULICA 1. čestita vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem ob naj večjem prazniku delavskega razreda - 1. maju. MURSKA SOBOTA želi ob delavskem prazniku ~ 1. maju -vsem delovnim ljudem mnogo uspehov pri delu. Mestno remontno podjetje Murska Sobota pošilja vsem svojim naročnikom borbene pozdrave ob Prazniku dela in se priporoča za nadaljna naročila Splošno trgovsko podjetje MLO LJUTOMER (prej okrajni magazin) Ljutomer, telefon štev. 53 S poslovalnicami: manufaktura, konfekcija, galanterija. ŠPECERIJA, ŽELEZNINA, STEKLO, BARVE, USNJE, MLEVSKI IZDELKI IN ŽIVILA, TOBAČNI IZDELKI, VŽIGALICE SKLADIŠČE TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Poslovalnice: KRIŽEVCI, BORECI, MALA NEDELJA, VUZMETINCI in ŽEROVINCI Priporočamo se za številni obisk, zagotavljajoč najboljšo postrežbo! BRATA JUG kleparstvo, M. SOBOTA, Titova 10 prevzema vsa kleparska dela in popravila, vrši preglede strelovodov in napeljuje nove po najnižji dnevni ceni Mestno Metlarna Murska Sobota Izdelujemo prvovrstne metle, Ščetke iz različne dlake, ščetke ribarice, lesne izdelke — galanterijo MESTNA PEKARNAšt.2 MURSKA SOBOTA TITOVA ULICA 5 KOLEKTIV Tovarne usnja LJUTOMER čestita vsem članom delovnih kolektivov in odjemalcem k 1. maju —> Prazniku delovnega ljudstva! Stran 8 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. maja 1952 Okrajni Ljudski Odbor LJUTOMER SEMENARNA za SLOVENIJO postaja LJUTOMER oskrbuje socialistična gospodarstva s priznanim in kakovostnim semenjem. Dobro seme — pogoj za uspehe v kmetijski proizvodnji! KMETIJSKE ZADRUGE, KMEČKE DELOVNE ZADRUGE, DRŽAVNA POSESTVA! Kmetijske stroje domače proizvodnje, rezervne dele za domače in uvožene kmetijske stroje, kmetijsko orodje, umetna gnojila, zaščitna sredstva in razna krmila kupite najceneje pri TRGOVSKEM PODJETJU ZADRUŽNEGA SKLADA LJUTOMER Kupujemo živino, poljske pridelke in zelenjavo po naj-višjih dnevnih cenah. Posredujemo izvoz kmetijskih pridelkov v inozemstvo ter — za ustvarjene devize — uvoz kmetijskih strojev. Blago dostavljamo s svojimi vozili, tržno blago pa prevzemamo pri prodajalcih. SVOJI K SVOJIMI Občinski ljudski odbor Ljutomer čestita vsem članom delovnih kolektivov, kmečkih delavnih zadrug in socialističnih obratov na področju občine Ljutomer k 1. maju —- prazniku vsega delovnega ljudstva. GOSTILNA ͵PRI POSTI´ prodaja vsem gostom dobro kapljico in _ vsakovrstna topla in mrzla Jedila. — Solidna in vljudna postrežba! OKRAJNO MIZARSKO PODJETJE LJUTOMER IZDELUJEMO VSAKOVRSTNO POHIŠTVO PO VAŠI ŽELJI IN OKUSU. — SOLIDNE CENE! ZDRUŽENJE DRŽAVNIH GOSTINSKIH PODJETIJ ZA OKRAJ LJUTOMER čestita svojim članom in članom delovnih kolektivov na področja združenega ljutomersko-radgonskega okraja k l. maju — praznika delovnega ljudstva Ob delavskem prazniku 1. maju želi vsem svojim članom in odjemalcem mnogo uspehov pri delu Murska Sobota Lendavska cesta 31 in prodajalna s čevlji Kovača Štefana ulica 12 Ob Praznika dela čestitamo državnim posestvom, delovnim zadrugam in ekonomijam kmetijskih zadrug ter vsem privatnim kmetovalcem, kakor tudi našim odjemalcem z željo, da bi dosegli mnogo uspehov pri nadaljnjem delni MLEKOPROMET MURSKA SOBOTA Obveščamo cenjene odjemalce, da smo prejeli iz inozemstva vsakovrstni radiomaterial po ugodnih cenah. Radiopopravila vršimo hitro in po zmernih cenah. Stranke iz oddaljenih krajev imajo prednost Prodajamo radioaparat, lastnega izdelka, dajemo šestmesečno Predelujemo baterijska radioaparat, na električni tok Renoviramo stare radioaparate na novi sistem. Popravljamo pisalne in računske stroj ter blagajne. Popravila izvršujemo strokovno in z garancijo Livarna vam zlije iz aluminija in medenine raznovrstna nadomestne dele. Nizke cene! — — Solidna postrežba! Se priporoča RADIO IN FINOMEHANICNA DELAVNICA z obratom LIVARNA, Murska Sobota. V borbi za znižanje cen in z zboljšanjem kvalitete iskreno čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 1. maja! OKRAJNI SINDIKALNI SVET M. SOBOTA ZDRUŽENJE GOSTINSKIH PODJETIJ V MURSKI SOBOTI Želimo mnogo uspehov gostinskemu kolektivu za Praznik dela! Kmetijska zadruga z. o. j. Murska Sobota s svojimi poslovalnicami; špecerija, manufaktura, železnina in odkupnim odsekom nudi vsem svojim članom in potrošnikom vse vrste industrijskega blaga po konkurenčnih vljudno postrežbo. Ob prazniku dela, 1. maju, pa želimo mnogo uspehov! K 1. maju čestita DELOVNI KOLEKTIV MESTNEGA PODJETJA KAMNOSEŠTVA IN CEMENTNINE MURSKA SOBOTA Telefon 75 IZDELUJEMO: obložne plošče, nagrobne spomenike in robnike iz marmorja, granita in umetnega kamna. Teracerska dela v zgradbah: stopnice, teraco-tlak, okenske police itd. Betonske izdelke: kanalizacijske cevi v premeni 10 do 100 cm, korita, sobe dimniška vratca itd. CENE SOLIDNE! mestno podjetje PEČARSTVO V MURSKI SOBOTI Izdelale keramične peči, šledilne ploščice in lončarske izdelke po konkurenčni ceni,