Murska Sobota, 17. marec 2005, leto LVII, št. 11, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Sprva bo pretežno jasno, nato se bo nekoliko pooblačilo. Vonj in okus, ki se ji-ne morete upreti Kampuš odprl prava vrata Pomurje v industrijski coni Gornje Radgone Milan Zrinski »predstavnik« zdravih sil na beltinski šoli Politični ravnatelji v osnovnih šolah -v J 1 "Panovo domačo prodati Som° -Vi gostišče Španova Oi^c’ia se striniate z Odlokom ajan)u pogrebne dejavnosti...? Radelj Danes ob 18.00 MODNA REVIJA z glasbeno gostjo SASO LENDERO Str. 3 - Napovedane stavke v podjetju Koncept Optimum ni bilo Do denarja za plače z zastavljenimi fakturami Druscovicfi ne bo šel iz Lendave Str. 6 - V Pomurskih mlekarnah lani z rdečimi številkami V sodelovanju z rejci do najboljših rešitev Str. 27 - Tiskovna konferenca ŠD NK Mura Nezrela početja Romana Obllinoviča NAROČNIK AKTUALNO 17. marec 2005 - VB« Komentar Prazni streli Stanley Stawski - Radenskin dobrodušnež iz Chicaga Stric iz Amerike Po vzgonskem vetru, ki naj bi nam omogočil dolg skok, seje vse nekako ustavilo in vrnilo na stare tirnice. Vzgonski veter je zgolj prispodoba iz smučarskih skokov. Ta vzgonski veter je bil dan z obiskom vlade. Vprašanje pa je, ali ga bo ostalo dovolj, da bi lahko še naprej skakali, zdi se, da se bomo naprej kobacali. Potem, ko je bila glavnina kapitala regiji speljana, in to v okolja, ki jim je prej v interesu, da regijo oslabijo namesto okrepijo, se je sedaj začelo lokalno prerazporejanje kapitala. In če izhajamo iz predpostavke, da kapital ustvarja družbene posledice, potem se tej regiji še naprej slabo piše, pa naj bodo interesi te vlade še tako dobronamerni, da nam daje vzgonskega vetra za daljše skoke kot skačejo drugi v tej državi. Vtem smislu lahko žalujemo, da zdrave kapitalske substance niso pokupili tujci. Namreč, če drži, da lastniki kapitala iz njega črpajo družbeno in politično moč, bi v tem smislu ti lastniki v našem prostoru oblikovali drugačne politične interese in zahteve po pozicioniranju okolja na državni ravni in to bi lahko šlo na roke oblasti za uresničevanje zastavljenega cilja. Sedaj pa seje začel boj v lokalnih kokošnjakih. Ta čas se dogaja lokalno kapitalsko nategovanje v Lendavi, kjer je spet aktualen Gramoz. Gre za koncentracijo moči in obvladovanje prostora znotraj občinskih meja. Ekipa, zbrana okrog Komunale, sama ni zmogla v celoti uveljaviti svojega interesa, zato sije poiskala kapitalskega partnerja zunaj okolja. S tem in s kompromitiranjem dveh solastnikov, predvsem občine, ki očitno ne zmore na eni strani zaščititi javnega interesa, na drugi pa ne z argumenti dokazati, da tudi javni sektor lahko ima pozitivne učinke od vlaganj v zasebni sektor, so izkoristili priložnost in ponudili v prodajo svoj delež z namenom, da ga sami odkupijo. No, pa je v tej lendavski zgodbi le nekaj dobrega, človek, ki je prišel s kapitalom, je prišel potiho in potegnil določene jtoteze s konkretnimi naložbami. Tudi apartmaja nima najetega v razvpiti Elizabeti in tudi z županom se ni slikal. »Irec« in »Armani* pa sta najprej poskrbela za fotografije. Perje leti tudi v Beltincih, kjer ne gre za kapital, gre pa za obvladovanje ene od osrednjih ustanov, pomembnih v nemestnih okoljih - šole. Ne glede na to, kako se je odločil minister, je dejstvo, da se na šoli in v šoli meri politična moč posameznih političnih linij. Dejstvo je, da ima politika ob stanju na šoli vz vode, da si ob šoli krepi ali šibi pozicije na ravni občine. Čeprav »zdravim šolskim silam« to, kar bom zapisal, ne bo všeč, je vendarle dejstvo, da se ponavlja zgodba izpred dvajsetih tet iz znane afere na soboškem srednješolskem centru in gimnaziji. Besednjak »zdravih šibje bil takrat podoben sedanjemu. Liz v en glas so skorajda peli, kako naj se jih pusti pri miru, saj delajo v dobro dijakov. Tisti zares dobri in, lahko mimo zapišem, vrhunski profesorji pa so bili potisnjeni na stranski tir in niso smeli do besede. Navsezadnje so igre pred postavitvijo sedanje ravnateljice dovolj zgovorne. Morda je napaka sedanje ravnateljice, da je podlegla »zdravim silam«. Ob tem pa so se zgodili še občina in lokalni politični povzpetniki, ki so izkoristili razmere znotraj šole in se uveljavili z znamenitim pismom. Škoda, da za pismom ne stojijo tisti, ki so ga dejansko napisali, kajti s tem so zagotovili pet minut slave politikantom, ki uživajo na sceni, vprašanje pa je, kako bi delovali, če bi za to morali prevzeti konkretno odgovornost. In na koncu smo v znamenitem soboškem športnem parku Fazaneriji. Kje so zdaj tisti, ki so se po nekdanji Titovi, sedaj Slovenski sprehajali z »velikim gospodom« Subanom, mu prirejali sprejeme in ga dajali za zgled, kako ni problem nakup kadrov, če se dasta kupiti dve nogometni moštvi? Po drugi strani pa mi ni jasno, kako se nekatere zadeve še naprej dogajajo znotraj občinskih okvirov. Res ni nikogar, ki bi imel toliko pameti in zaprl ta »kupleraj«, kot gaje sicer z drugimi, vendar podobnimi besedami imenoval novinar Božič v Poletu? V ZDA prišel le z dvajsetimi dolarji Stanley Stawski je lastnik firme Stawski Imports Inc,, ki je najmočnejši uvoznik alkoholnih pijač iz Srednje Evrope in drugi najmočnejši uvoznik mineralne vode Radenska v ZDA, Zgodba sedaj že 80-letnega Stanleyja Staw-skega je tipična ameriška zgodba priseljenca, ki se je povzpel od trnja do zvezd. Bilje udeleženec varšavskega upora Rodil se je leta 1924 na Poljskem, leta 1939 pa je preživel invazijo Nemcev na Poljsko. Leta 1944 se je kot član domačega odporniškega gibanja udeležil znamenite varšavske vstaje. Pri tem je bil zajet in poslan v vojaško taborišče v Italijo. Ko je bilo to osvobojeno, se je pridružil 2. poljskemu korpusu. Dve leti po koncu druge svetovne vojne so ga Britanci skupaj z drugimi Poljaki poslali v Anglijo, kjer se je tudi šolal. Leta 1951 je bila njegova enota demobilizirana in takrat se je odločil za odhod v ZDA, čeprav je imel v žepu samo dvajset dolarjev. Leta 1954 je že delal kot prodajalec žganih pijač in vin v Chicagu, leta 1957 je ustanovil svoje podjetje Stawski Distributing in začel z uvozom piva iz Poljske in piva Gussinger iz Avstrije. Leto dni kasneje je kupil tudi prvi zabojnik mineralne vode Radenska. »Ko sem hodil v Split kupovat vino, sem videl, da vsi pijejo radensko. In tako sem se odločil zanjo.« Stanley Stawski je s svojo soprogo Barbaro v ZDA znan tudi po humanitarnih akcijah. Tako sta leta 2002 prejela tudi nagrado Polish Spirit (nekaj takega kot Poljak leta, op. p.), ki jo podeljuje Poljski muzej v Ameriki. Foto: N. J. ameriških verigah super(nl,*‘ tov. »Zanimivo pa je, da Slove® ci, ki jih je v okolici Chi^ nekaj tisoč, ne pijejo raW Ne vem, zakaj, ampak nepijef niti slovenski konzul v Chi^ Večji pivci radenske so npf “ jaki, Ukrajinci, Nemci * ci. Američani pa pravijo,®! je radenska všeč, ker jezdf1'* ker ima dober okus.« Firma Stanleyja StawsW nes zaposluje 25 ljudi in: svojem prodajnem pr1'«^ več kot dvesto izdelkov 1^ ska je edina mineralna tem programu: »Saj snw r", šali še s prodajo mineralni*1 iz nekaterih delov nekdaj goslavije, vendar niso tn*c kakovostne« Družinsko podM* dolarjev Z vztrajnostjo do visoke prodaje Začetki so bili težavni, še posebej zato, ker je sodeloval predvsem z deželami z vzhoda Evrope, ki jih je Amerika zaradi komunističnega sistema odklanjala, prav tako je v teh državah vladalo veliko nezaupanje proti vsemu, kar je bilo ameriško. Prodaja radenske na ameriški trg je bila v prvih letih nizka, fir- ma Stawski je bila do leta 1970 edini uvoznik mineralne vode Radenska na ameriški trg. Le-ta je sicer velik, vendar precej oddaljen, kar predstavlja dokaj visoke stroške transporta. Do pred desetimi leti kultura pitja na ameriškem trgu ni bila posebno razvita in so v tem pogledu Američani precej zaostajali za Evropejci. Zakaj je g. Stawski vseeno tako dolgo vztrajal pri radenski? »Pri vsem, česar se lotiš, moraš biti vztrajen. Posel, v katerem ni vztrajnosti, ni veliko vreden,« pravi. Kasneje je prodaja radenske začela naraščati, posebej od leta 1980, najbolj pa rase prodaja radenske in ledenih čajev v zadnjih osmih letih. Tako dosega zadnji dve leti omenjena prodaja v ZDA približno 2 milijona litrov. Eden od bistvenih razlogov za večje pitje vode in mineralne vode je kronična debelost Američanov To je seveda poleg novih možnosti za prodajo radenske tudi priložnost za druge polnilce mineralnih vod. predv sem so pri tem videle nove priložnosti multinacionalke Nestle, Danone, Coca Cola in PepsiCo, ki so pokupile stare polnilnice, jih usposobile, ali pa so kupile zemljišča, kjer so začele na novo vrtati in postavljati polnilnice. Slovenski konzul ne pije radenske Danes ima Radenska na ameriškem trgu pet uvoznikov ki pokrivajo posamezna območja Stawski Distributing, ki se je pred leti preimenoval v Stawski Imports Inc., iz Chicaga (zvezna država Illinois, op. p), prodaja radensko v vse okoliške zvezne države. Radensko prodaja v trgovinah z alkoholnimi in drugimi pijačami (t. i. »liquor store«), v restavracijah, etničnih prodajalnah in nekaterih manjših firme prodaja piva z vseh sveta, žganih pijač in via "'u sem so tu proizvodi d kot so npr. piva Zywiec> in Okocim, ali številne znamke medice in vodke U in Rusije, stroh rum u > bolgarski brandy, šnjevo žganje, žgane pij^x m Dalmacijavino, indij5^^ Flying Horse, Kingfish^, Mahal, tajsko pivo Sibr» stralsko, angleško, švica^ ško, slovaško in litovsko) j mnogi drugi proizvodi ’■ distribucijo pokriva h' ameriških zveznih držav ga več kot 15 milijonov letnega prometa. Stanley Stawski je jim letom še vedno izre®\-doscen in vitalen. sPij^ sko, zato sem Čil in zdrav' j r I napol v Šali, napol zate’' ■ no vodi firmo, v njej pa * J sleni tudi kot finančni va soproga, kot podpri gf in sekretarka firme rka Nina S. Engel, druge r in dela opravljata še hče^ j in sin Andrew Stanley p pride na poslovni obv dence skoraj vsako 1£,° i! pove: »Vse, kar sem i sad trdega dela in vztraj^ i Koordinacija pomurskih županov Zasnove za oblikovanje regij Včeraj so se v sejni sobi Mestne občine Murska Sobota ponovno srečali župani pomurskih občin. Tokratna tema pogovora je bilo stališče glede ustanovitve Regionalnega razvojnega sveta. Ker novinarji na koordinaciji županov nismo mogli sodelovali, nam je strnjeno vsebino srečanja predstavil gostitelj koordinacije murskosoboški župan Anton Štihec. Razlog srečanja je bil, kot je povedal Štihec, predlog ministra Ivana Žagarja, odgovornega za lokalno samoupravo in regional- no politiko, sprejetje nekaterih sprememb glede Regionalnega programskega odbora. To je tisti organ, ki je bil pri nas po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ustanovljen že leta 2005 in je odgovoren za pripravo Regionalnega razvojnega programa - Pomurje 2OOO+. Vanj so bili vključeni tako predstavniki lokalnih skupnosti, ministrstva, zbornic, sindikatov, interesnih združenj kot društev ter drugih pravnih in fizičnih oseb. Vse skupaj torej več kot osemdeset različnih subjektov. Predlog ministra Žagarja, o katerem so včeraj odločali župani, pa je bil, da se odbor spremeni v Regionalni razvojni svet, bistveno pa je, da se v tem odboru omeji predstavništvo samo na pomurske župane. Tako naj bi bil torej odbor oz. svet po novem sestavljen le iz 26 predstavnikov in ne več kot prej, ko je v njem sodelovalo več kot osemdeset predstavnikov različnih institucij in združenj. S tem pa se področje dela sveta naj ne bi spremenilo in tudi subjekti, ki so bili prej vključeni, bodo znotraj sveta lahko sodelovali v odborih, ki bodo delovali znotraj sveta Pomurski Župani, ki se jih je na včerajšnji koordinaciji zbralo petnajst, so takšen predlog ministra tudi podprli Na vprašanje, ali to pomeni nekakšno zasnovo za regije, o katerih se toliko govori, je župan Štihec povedal, da je to spremembo mogoče razumeti tudi tako. Več o tem bo znano v prihodnje, saj so se včeraj župani tudi dogovorili, da bili vgoste ministra ra«ta, ki jim bo vlada razmišlja glede tef / nacije in ustanavljanja i* j. ■ C. K. VESTNIK izdaja: Podjetje za informiranje d. d, M. Sobota IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništva: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik}, Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. ’Sena Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jote Graj, Majda Horvat, Milan Jerše jrwina'^' (fotografinja), Nevenka Emri nektorica}, Ksenija Semen (tehnična urednica). Robert J. kovač (računalniški prelomi. Naslov uredništva In uprave: M Sobota, Ulica arti Novaka 13, tet št.: 53« 17 20 (naročniška služba), n.c. 538 17 10,5381?Jff^ Venera (trženje) 538 1710, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina la naročnike v tujini je 37 500,0030, .■ 115*^1 za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za Internetno Izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR TransakdjskJ račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova banka 249®'= Podjetje za usposabljanje invalidov SE Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju ,r Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 2001, št. 103. Naklada: 15.400 izvodov Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p inl.sr, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p inf.si, WWW stran: hW I VESTNIK -17. marec 2005 AKTUALNO Napovedane stavke v podjetju Koncept Optimum ni bilo Do denarja za plače z zastavljenimi fakturami ^scovich ne bo šel iz Lendave d^nr":'12,uri napove- Optimim Konceptu 188 za- i r’e10 direktorju tadar j /“^ovichu, da bodo Pet Qi ° di plačo za januar. Pad'&^ delavJ deaJ° do dveh - so list0< vkovm-o Predsednice stadia^■^dbora Jožice žer-k ob ' dopoldan in potem na bankidelavke klicale njihovih VCndar nakazila na ‘Plaču, še ni bilo. sn”’ dohih.io a Kc" mi‘ je na tu? “'^a morala biti,« kaj Po d , konferenci ne- Zerdi dejala Jožica na 'l,ln Druscovich se je ‘^tova "1i»£feaHorvata,pre- Mtgr ■ nar°dnostne ZnaS°vor» poviti Pakriti-kcKiP-^ sklat’ ko |0 _ saln’ka vzame le P- ^terem. '^^fepsku-%Kornioran 2redvsemsku-tr„ MaKVa ’ ‘zdaiateljica zg0. dv? atlglc^j ^Pszodia (za tuji topni drž- m dffe- Z hJ SV?’.° naci°nali- rodnosti, med njimi tudi poslan ka Maria Pozsonec in nekdanji slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajos, podžupana lendavske občine Stefan Sobočan in Stanislav Gjerkeš. Obiskovalci prireditve so tudi opazili, Komentar Čuvajte se lopova! Miran Dru^povich: »Jasno in glasno, mi iz Lendave ne bomo odšli$s če je to komu všeč ali ne. Po neuradnih informacijami jih preverjam, ni prav vsem všeč, da smo tukaj, in ni prav vsem všeč, da bi uspeli.« jajo poslovno sodelovanje z italijansko poslovno banko, po naših virih pa ima podjetje odprt račun Še pri SKB in KBM. Jutri, osemnajstega marca, pa je že tudi plačilni dan za februarsko plačo, na novinarsko vpra- Šanje, ali plača odgovoril: »N bi odgovoril, voril sedemna Toda zamuda ni razlog za n 'te Druscovich danes ne m pa odgo- plači ni edi-dovoljstvo za- poslenih. Pripombe imajo tudi na normative, ki so po mnenju zaposlenih pri nekaterih operacijah nerealni in so zato velik problem. Druscovich dopušča možnost, da morda kateri od normativov ni ustrezen, vendar stoji na stališču, da norme diktira trg, zato Če nameravajo na njem obstati, jih morajo izpolnjevati. In kako je z zaposlovanjem novih delavk? Podjetje Koncept Optimum še naprej išče nove delavke in je od petindvajsetih, ki so bile februarja na usposabljanju, pet sprejelo za nedoločen čas po dveh tednih usposabljanja, enajst pa potem še po enomesečnem usposabljanju. Na usposabljanje bi po že opravljenih razgovorih sprejeli še osemintrideset delavk, vendar zaradi zamrznjene državne pomoči za usposabljanje in nadaljnje zaposlovanje delavcev tega sedaj ne bodo storili. Majda Horvat rapsodija da je bila v dvor^ morda četrti- na znanih ljudi, čemer sklepajo.! tmačinov, po je večina go- stov prišla iz sosktnje Madžarske. Po slavnostnem ^oncertu je bil za goste pripravljen tudi sprejem v lendavskem Centru Banff}'. Vprašanje je, kaj je bil razlog, da so omenjeni predčasno zapuščali koncert. Morda to, da so v letih in hrupa niso prenesli, ali pa je bil razlog tudi v nestrinjanju z nacionalistično naravnanostjo skupine. Se je organizator odločil za provokacijo, kar je težko ve rjetno, saj predstavnikov večinskega naroda na slovesnosti ni bilo? Slovenski podžupan Stanko Gjerkeš zaradi nerazumevanja jezika sicer izraža začudenje nad programom koncerta. No, da pa le ne gre za muho enodnevnico, naj bi bila tudi torkova proslava. na kateri naj bi otroci sodelovali s svojimi nacionalnimi zastavicami, ki naj bi jih dan prej naredili v šoli. Nič narobe, če bi, bil zraven tudi državni simbol države, v kateri živijo, saj so državljani Slovenije Očitno pa so tudi znotraj narodnosti pripadniki prvega in drugega razreda. Pripadniki gorička-ga dela že nekaj časa opozarjajo na svojo podrejenost in neenakopravnost v odnosu do pripadnikov lendavskega dela. Kot kaže, le ni problem samo na materialni ravni, ampak imajo »Goričanci« problem tudi zaradi tega, ker niso nacionalno radikalni in ostri in v tem kontekstu ne ponujajo ustrezne podpore težnjam po reviziji zgodovine Napis, ki sem ga izbral za naslov tega razmišljanja, sega v čas mojega otroštva. Bilje pustni čas in v naši vasi so pripravili borovo gostuvanje. V njem so nastopali številni liki, spominjam se popa, ciganic, zdravnikov, žandarjev, sodnikov in Številnih drugih, najbolj pa mi je ostal v spominu lopov. Na hrbtu je nosil napis Čuvajte se lopova!, mirno se je sprehajal med obiskovalci, in ko seje ponudila priložnost, je kakšnemu tudi kaj ukradel. Žandarji in sodniki se z njim niso ukvarjali, saj je bil njihov, in tako je lahko mimo opravljal svoj posel. Zakaj pravzaprav takšen uvod? Zato, ker imam občutek, da se zdaj tudi v realnosti vsak dan dogajajo podobna borova gostovanja. Razlika je le v tem, da so na pravem borovem gostovanju liki izmišljeni, v vsakdanjem življenju pa takšni resnično obstajajo. Številne afere, ki smo jim bili priče v zadnjih letih, to potrjujejo. Tudi pomurski prostor pri tem ni izjema. Najmanj razvita slovenska regija je še posebno vabljiva za »poslovneže«, ki tu iščejo svojo priložnost. K nam Še posebej radi prihajajo, saj smo Pomur-ci znani po svoji gostoljubnosti, in ko spoznajo še našo naivnost, imajo uspeh tako rekoč v žepu. To so sodobni podjetniki s kovčki, ki so njihovo edino premoženje, vendar so v njih največkrat le prazne obljube. Te pustijo Pomurcem, kovčke pa nabašejo z denarjem in odidejo. Ne trdim, da imajo tisti, ki jim takšno početje omogočajo, od tega kakšne koristi, ostajajo pa oškodovanci, ki običajno zaman iščejo svoje pravice. V zadnjih letih se je pojavilo kar nekaj idej o takšnih ali drugačnih projektih, ki so jih ponujali odrešeniki pomurske zaostalosti. Ti so v glavnem prihajali iz drugih okolij z obljubami, da bodo odpirali nova delovna mesta. Še sreča, da nekateri velikopotezni projekti nikoli niso bili realizirani, nekaj pa so jih je le uspeli zagnati, Eni so klavrno končali, na usodo drugih pa še čakamo. Bolj kot tiste, ki se znajo iti in iz vsake priložnosti potegniti koristi, kaže obsojati tiste, ki jim takšno početje omogočajo in dovoljujejo. Pa naj bodo to župani, poslanci, razvojne ustano ve ali tisti, ki delijo drža vni denar. Še posebej, če gre denar za odpiranje novih delovnih mest, ki nimajo prihodnosti. Za ugotavljanje takšnih pa ni potrebna kakšna visoka znanost. Slovenska tekstilna industrija je v težavah in podjetja odpuščajo delavce. Tudi v največjem slovenskem konfekcionarju, v soboški Muri, zmanjšujejo proizvodnjo in Število zaposlenih. Zato toliko bolj preseneča, da se v neposredni bližini uvaja podobna proizvodnja, in to celo v prostorih, kjer so nekoč šivale Murine delavke. Od nekod se je pač vzel podjetnik, ki bi tu zaposlil več sto šivilj in za njihovo zaposlitev tudi pobral državni denar. Pred slovensko javnostjo zdaj prikazuje Prekmurce kot lenuhe, ki jim ni do dela, in mora po delovno silo na Madžarsko. In ob tem se odgovorni ne zganejo Še več, pomagajo mu pri iskanju denarja, za delavke z Goričkega pa zahtevajo organiziran avtobusni prevoz. In to za tiste delavke, ki so bile doslej že dvakrat prevarane in oškodovane. So pa prisiljene iti na led še tretjič, zaradi preživetja. Pa četudi bodo še tretjič ostale brez plačila za svoje delo. So lokalni politiki in gospodarstveniki res tako naivni, da verjamejo v prazne obljube? Se bodo zganili šele takrat, ko bodo delavke ostale brez plač, pa čeprav je država denar za nove zaposlitve zagotovila? Bo sploh kdo vprašal, kam je izginil ta denar? Sicer pa je podobnih zgodb še več. Še nedavno so nedaleč vstran Šivali avtomobilske prevleke Bile so nove zaposlitve, vendar ne za dolgo. Ko seje zalomilo, sta podjetnika pobrala kovčke, delavce pa pustila na cesti. Tudi nekje na Goričkem je bil še pred kratkim konfekcijski obrat, pa je direktor s firmo zavozil in jo likvidiral Zdaj je ustanovil novo, Pravzaprav ne on, pač pa nekdo od njegovih bližjih. V istih prostorih bodo delali isti delavci. Verjetno tudi za denar za nove zaposlitve. Še pred kakšnim letom so Šivali tudi na drugem koncu Goričkega, kjer zdaj stroji prav tako mirujejo, delavke pa še vedno čakajo na plačilo. Pa lokalnih politikov in oblasti to preveč ne vznemirja. Odzadnjega obiska vladne ekipe smo Pomurci veliko pričakovali. Verjetno bi se iz tega dalo tudi kaj iztržiti, vendar za to moramo poskrbeti predvsem sami. Premieru se najbrž ni zareklo, ko je dejal, da si bo ta vlada v svojem mandatu prizadevala zmanjšati razvojni zaostanek regije. In Če so prizadevanja iskrena, bo treba tudi nekoliko bolj razvezati državno mošnjo. Bo to spet le priložnost za tiste, ki se znajo krmiti iz državnih jasli, ali pa bodo to priložnost znali izkoristiti tisti, ki jim je resnično kaj marža razvoj te regije? Čas bi že bil. pa se ne bi spet pojavili le liki z borovega gostuvanja! Ludvik Kovač Maria Pozsonec: Moj predčasni odhod s koncerta se povezuje s protestom, vendar to ne drži. Vemo, da ima rock glasba svoj izraz, ki je agresivnejši in čustveno bolj nabit in tako ga tudi razumem. To je bilo verjetno tudi izhodišče organizatorja, ko je povabil skupino, Vsekakor pa gre za vrhunsko glasbeno skupino. Sama sem koncert predčasno zapustila samo zato, da bi se izognila gneči. Menim pa, da en rock koncert ne more uničiti sožitja med večinskim naro- dom in narodnostjo, ki je bito vzpostavljeno, na so tudi razmišljanja o reviziji zgodovine, s sezadnjetako Madžari kot Slovenci umestili redmet-se nav- Varstvo pred naravnimi nesrečami Včeraj je bil v prostorih soboškega gasilskega doma posvet o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Posvet je izvedla izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito m reševanje, Predstavili so aktualnosti, naloge in usmeritve za delo v letošnjem letu terstanje na področju organiziranosti sistema zaščite in reševanja v regiji. -A. B., foto: M. K. LOKALNA SCENA 17. marec 2005 - VE® Križevski svetniki o proračunu Kapun odstopil Občina se bo zadolžila za sto milijonov Burno je bilo na zadnji seji občinskega sveta občine Križevci o proračunu, ki se končala celo z odstopom svetnika Liberalne demokracije Franja Kapuna iz Berkovec. Kapun namreč ni bil zadovoljen s prerazporeditvijo sredstev proračuna za vas Berkovci. Županu Feliksu Mavriču, ki mu sprva sploh ni pustil do besede, saj Kapun ni vložil amandmaja, s katerim je možno spreminjati proračunske postavke, je vročil pisno odstopno izjavo in zapustil sejo sveta. Ko je Kapun vseeno prišel do besede, je županu Mavriču očital, da so Berkovci neupravičeno ostali brez dveh milijonov, ki naj bi ju župan, tako Kapun, neupravičeno primaknil k sredstvom za nakup zemljišča za izgradnjo novega vrtca, ki ga načrtujejo v Križevcih. Sam naj sploh ne bi imel nič proti izgradnji vrtca, a ga moti, ker so Berkovci oškodovani. Kako so lani delali pomurski možje postave Manjša prometna varnost Na fotografiji, od leve proti desni, predstavnik za stik®2 mediji Zoran Kosi, vodja kriminalistov Drago Ribaš,®' rektor soboške policije Aleksander Jevšek in prometu inšpektor Marjan Mišja Nevarna cesta Sp. Ščavnica-Dolga vas V občini načrtujejo za 640 milijonov tolarjev skupnih odhodkov. 387 milijonov tolarjev je namenjenih javnim naložbam, največ, kar 183 milijonov, za kanalizacijo. Za gradnjo čistilne bodo namenili 64 milijonov, za razvoj vasi pa 27. Med večje naložbe občine Križevci spada Še urejanje odlagališča komunalnih odpadkov v Puconcih, za katerega bodo namenili 16 milijonov tolarjev. Župan, ki je svoj zagovor podkrepil tudi z ustrezno dokumentacijo. je vztrajal, da mostu leta 2003 niso zgradili Berkovčani, pač pa je sredstva zanj dala občina, negativno razliko, ki je nastala, pa naj bi ugotovili šele pri izdelavi zaključnega računa lanskega proračuna. Občina je namreč sredstva, ki so jih zbrali s krajevnimi samoprispevki, vsako leto zvišala še za 25 odstotkov z denarjem iz svojega proračuna in so jih vasi lahko porabile za investicije. Letos, ko samoprispevkov ni več, pa so namenili vaščanom za njihove investicije po lastni presoji 27 milijonov tolarjev. Mavrič je člane sveta obvestil, da bo z njihovo odobritvijo občino zadolžil za sto milijonov tolarjev, saj je načrtovanih sredstev za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika (83.8 milijona) premalo Investicija, ki jo gradijo skupaj z občino Ljutomer, pa naj bi začela poskusno obratovati že letos poleti. Na koncu so proračun sprejeli, zanimivo pa je Še to, da letos niso podprli amandmaja Alojza Jelena tako kot leto prej, v katerem je bilo zapisano, da naj bi na račun izdatkov, predvidenih za plače, za 1,5 milijona tolarjev zvišali zneske za izplačila kmetijskih subvencij. V. P. TOM nikoli ni bil le krizni telefon Murskosoboška svetovalna skupina TOM praznuje desetletnico S pogovorom pomagajo otrokom in mladim Prireditve ob madžarskem nacionalnem prazniku Osrednja prireditev v središču Lendave Kratica TOM pomeni Telefon otrok in mladine. Ustanovljen je bil 1990. na pobudo Komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prelomno zanj je leto 1995, ko je bila klicateljem ponujena brezplačna telefonska številka 0801234, ki jo sponzorira Telekom Slovenije. To leto je nastala tudi Nacionalna mreža TO.M, ki je pod enotno številko povezala telefone za otroke in mlade po vsej Sloveniji in s tem zagotovila možnost dobrega svetovanja. TOM nikoli ni bi) samo krizni telefon za zlorabljene in ogrožene otroke in mlade, ampak na to številko lahko kličejo vsi, ki želijo, da se z nekom pogovarjajo. »Glavne teme pogovorov so odnosi med vrstniki, težave s starši, šola, ljubezen in spolnost,« je povedala vodja murskosoboške skupine TOM in pravnica na Centru za socialno delo Liljana Ovsenjak, Osnovni namen TOM je torej, ponuditi možnost otrokom in mladim, da nekomu zaupajo svoje stiske pa tudi veselje, da spregovorijo z nekom, ki jih posluša, razume in jim z nasvetom tudi pomaga. Pogovor in poslušanje je namreč posebna oblika psihosocialne pomoči, ki pa je prek telefona dostopna vsem in diskretna Ob tem otroci in mladi spoznavajo tudi pomen in vrednost prostovoljnega dela, saj vsi svetovalci to delo opravljajo prostovoljno Svetovalci na omrežju telefona TO.M, ki so za to prav posebej usposobljeni, sprejemajo klice vsak dan od 12. do 20. ure. Svetovalci so različnih poklicev, ki pa običajno tudi profesionalno delajo z otroki. To so ljudje, za katere je nekdo zapisal, da imajo veliko srce, mehko dušo, občutek, da si srečen tudi takrat, ko daješ, pa ne samo svojim, ampak tudi tistim, ki jih ne poznaš. Ob tem, da brezplačno opravljajo svoje delo in tako razdajajo svoj prosti čas in del sebe, se ves čas udeležujejo tudi različnih oblik izobraževanja. V Sloveniji deluje Štirinajst skupin TOM, ena tudi v okviru murskosoboškega Centra za socialno delo. Dvajset svetovalk prostovoljk je pod vodstvom so- Lani je bilo storjenih več kaznivih dejanj, raziskanih jih je bilo približno 60 odstotkov, v porastu so dejanja zo- per življenje in telo, sedem mrtvih na cesti med Sp. Ščavnico in Dolgo vasjo ter povečanje števila ilegalnih prebežnikov so lahko povzetki iz nastopa direktorja Policijske uprave M. Sobota Aleksandra Jevška na torkovi predstavitvi poročila o delu v lanskem letu. Tako so lani obravnavali 4051 zadev s sumom kaznivega dejanja, leta 2003 jih je bilo 3383 Raziskali so 60,54 % vseh zadev, 2003 je bil ta odstotek 64,31. Tu je pomembno omeniti, pravi Jevšek, da so preiskana vsa hujša kazniva dejanja (umori). Slednja so bila lani štiri (Krog, Podgra-dje, Pušča in Bratonci), tri so ostala pri poskusu umora Povečalo se je število težjih kaznivih dejanj, kot so ogrožanje varnosti, grdo ravnanje in nasilniško obnašanje Porasla je tudi organizirana kriminaliteta, ki je povezana z mamili. »Vedno več pa je tudi nasilja v družini. To pa nas lahko skrbi. Tega je vedno več cialne delavke Tatjane Šiker prve klice sprejelo februarja 1995, danes pa jih je v skupini petindvajset. Lani so sprejele 2452 klicev, od tega 632 tihih, 895 hudomušnih in 925 vsebinskih pogovorov. »Pomembno je vedeti, da imajo smisel tudi tihi in hudomušni klici. Za njimi se lahko skriva klicatelj, ki ima problem,« je povedala sobesednica. Murskosoboški TOM finančno podpirajo Zveza prijateljev mladine Slovenije, Center za socialno delo Murska Sobota in Mestna občina Murska Sobota. Čeprav so zaradi prostovoljnega dela stroški delovanja majhni, ti vendarle so, predvsem zaradi izobraževanja svetovalk, a še tu jim tenko hodi, zato že razmišljajo, da bi se po pomoč obrnili na donatorje Majda Horvat Murskosoboški policisti sodijo po raziskanosti kaznivih dejanj v vrh slovenske policije. Po zadnji raziskavi, kije merila stopnjo zaupanja Slovencev v delo policije, je soboška uprava na prvem mestu. V letu 2004 je bilo na delo Policijske uprave M. Sobota podanih 51 pritožb. Leta 2003 je bilo pritožb 70. Pokazalo se je, da sta bili lani utemeljeni le dve pritožbi. To kaže, tako Jevšek, da policisti delajo strokovno in korektno. tudi letos,« je še opozoril Jevšek. Lani je bilo storjenih še 30 samomorov, od tega 17 z obešanjem. Že prejšnji konec tedna se je zvrstilo kar nekaj prireditev ob madžarskem nacionalnem prazniku, 15. marcu, tudi v Pomurju, v krajih, kjer živijo Madžari, nekaj pa jih bo še v naslednjih dneh. Osrednja slovesnost pa je bila tudi letos pri spominskih ploščah Szechenyju in Kos-suthu v središču Lendave. Na osrednjrprireditvi v Lendavi so v torek pripravili slavnostni program in položili vence pred spominskima ploščama Szechenyju in Kossuthu, po prireditvi pa so organizirali še pohod z baklami do pokopališča pri Sv. trojici v Lendavskih goricah. Osrednji govornik na prireditvi je bil predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Gyorgy Tomka, ki je med drugim poudaril slab gospodarski položaj v regiji, ki ga močno čuti tudi madžarska manjšina, problem pa je tudi ohranjanje jezika manjšine. Zakonodaja na tem področju je sicer dobra, v vsakdanjem življenju pa se razmere slabšajo. Udeležence prireditve je pozdravil tudi župan občine Lendava Anton Balažek, spregovoril pa je tudi veleposlanik Madžarske v Sloveniji Gabor Bagi, ki je ob Javni red in mir je bil kršen 3664-krat, kar je podobno kot lepo prej. Največ primerov je bilo v zasebnih prostorih ali stanovanjih, prevladujejo pa kršitelji v starosti od 24 do 34 let Najbolj »vroč« dan je sobota, najbolj »vroče« ure so od šestih do osmih zvečer. Ponovno se je povečalo, prvič po letu 2000, tudi število ilegalnih prebežnikov. Takšnih je bilo 349. V 19 primerih pa so podali ovadbe zaradi tihotapljenja ljudi. Nevarna cesta in agresivnost voznikov Prometna varnost se je lani zelo poslabšala. Pomurske prometnice so terjale 23 žrtev, leta 2003 pa 18. Najbolj neugodne razmere so na cesti med Sp. Ščavnico in Dolgo vasjo. Na tej ce Enn spletna stran, kj združuje 7 čUMpisnv z vseh □biičitg wwwJxbarLH. Oddaj» tvoj m*Ji OJhii, oglejta si popplneji* ojitM. sprehodite se po rurn*rrh straneh in naj vas navduSljo kacktrzjw oglasi Britan}« p« Oglasih i« nikoli n| bbo tako udobno, Ob madžarskem nacionalnem prazniku so dnjo slovesnost v Pomurju v središču starega dela L® ’ I------------------------ .______ ——- ifllEPi.Sf lem prebral poslanico predsednika madžarske vlade ob prazniku Prireditve ob madžarskem na cionalnem prazniku so bile tudi v drugih krajih, kjer živijo Madžari v Pomurju, med drugim na Hodošu, Motvarjevcih, Moravskih Toplicah, Žitkovcih m Čen- sti je umrla leta 2003 en* lani kar sedem. Na po!ljb7, razmer je vplivalo tudi p°’ nje tovornega prometa W tem pripelje do agresivno* znikov, ki vozijo hitreje!0 w ti še prehitevajo, je po'-šek. Pri tem so postregli*^ tkom, da je lani prestopil0, v Dolgi vasi nekaj več W sto tisoč tovornjakov. I j 79 odstotkov več kot !e,J ’ Med vzroki za nesreče ie^ vem mestu neprilagojena > , Težave pa predstavlja ševe* lež vinjenih povzročite^'' metnih nesreč. Najbolj 1» f dan, da se odpravite nacC' . sobota. Med kontrolo pr^ policisti izvedli več M represivnih ukrepov. T°|f'. odstotkov manj kot v h -J1 , Več pa je mandatnih k**01' izrečejo na mestu prekuj A. B..^ DELO ■ & VESI** tibi. V giedališko-ko^ ' rani v Lendavi je h1 slavnostni koncer' j ^1 , skupin Kormoran ih . na ter Miklosa Varge , niku, Domanjševcih rih drugih krajih Pa (A. j. stna prireditev ta > VESTNIK ^_17. marec 2005 LOKALNA SCENA Oživela stanovanjska gradnja v Murski Soboti Do konca leta 33 novih stanovanj (ft Gregorčičevi ulici v Murski ^boti ]t pred kratkim nastalo y^liko gradbišče, zaradi katerega it nekoliko oviran cestni promet. Ogradi podjetje Imo-Real poslo-vn('-'ljfnHaniski objekt, v kate-tega se bodo po zagotovilih, kup-h lahko vselili že konec letošnje' paleta, v objektu bo 33 stanovanj, namenjenih v glavnem za tržno Ptodajo. in štirje lokali za op ra vliahietihe poslovne dejavnosti. Skupna površina stanovanjske in zgradbe bo 4.800 kva-dtatnih metrov. it »d postavim- stanovanjske-‘'dukt «,4q najemnimi stanovanji '’P Stari ulici, u jv skupaj s Stano- ^aiWm skladom RS poskrbel sobo-občinski javni stanovanjski sklad, mmilo že Več kot pet let, bo to vseka-OtJ' tviBibnj pridobitev za vse hi-UHin;iJc, se pomursko sre-isče kjer m potrebe po novih sta-za mlade družine, ve-^’ečje. a proračuna ^Wzitve občin Cankova 1. So v občini Cankova opravili šele fačunn'e ^mitka odloka o občinskem pro-lisi?" ® ItUJ 2005, menijo, da bodo znaša-Sof ?? Prihodki 271 milijonov 760.000 ti-rmn^' odhodki pa 293 milijonov Vilarjev. 'ii-h?,111 da je proračunski primanjkljaj 22 m’hjonov 41.000 tolarjev. V letu lttjcv ' "!l zadolžili v višini 29,3 milijona to-Ustnik NLB’d d., za premostitevlikvid-Pri plačilu opreme in računal-Mizj Dr,‘rar 23 OŠ Cankova. Odplačali bodo stiln0 n '* obveznosti za najem kreditov za či-v letuj glavnica in obresti), ki zapadejo ^Hijf Upoštevajoč domače zadol- mdtjona tolarjev) in odplačilo do-"^■'Zad i-Ka milijona SIT) naj bi znašalo Sevanje več kot 19,9 milijona tolarjev. ^’Beltinci V 11 1 tl toja" načrtujejo milijardo 74.264 ti-t(>1Sriev ’*? Prihodkov in milijardo 524.063 bančnih t' '°rC' ^d9 799 tolarjev. Z računom v’^ni 250 rHtev jn naložb, najemom kredita v sit?0 tolarKV in odplačilom kredita h’^511 proračunski primanjkljaj y l°iarjrv Radenci Ju? ruatah ^^hodkov in odhodkov bodo 1 h|nl pa7s?92 m*lijonov 439-876 tolarjev, r*L': b? mihimiov 55.136 tolarjev. 15-26o f,Tr,I"dki manjši za 62 milijonov ' Veržej k ” 2OO5: . Proračunu občine Veržej za 276 mir-°Ceno’da bodo znašali pri-n Pa 513 m ||??n”v 254.000 tolarjev, odho-»r^nl, da>n^n h 77 W ,J “Ivanje 27,4 mi- 'ili^^hirtu. ,^rZ4 investicij v ■’’kv ®111 namenjene za barskih m drugih javnih služb. Milan Jerše Temelji za novi stanovanjski blok so nared. Gradnja poteka deloma na nekdanjem zemljišču podjetja Galex, ki se je preselil v nove prostore v obrtni coni ob Tišinski cesti, in deloma na nekdanjem neurejenem parkirišču Vsa stanovanja bodo imela klima- V občini Beltinci smelo načrtujejo 61 milijonov za vzdrževanje cest, razsvetljave... Po predlogu odloka o proračunu občine Beltinci za leto 2006, ki je prestal drugo obravnavo, bo prihodkov za dobro milijardo tolarjev, odhodkov pa za približno 200 milijonov več. Za vseh osem krajevnih skupnosti (Beltinci, Bratonci, Dokle-žovj.e, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci) je vsekakor velikega pomena investicijsko vzdrževanje vaških cest, javne razsvetljave in vaških vodovodov. V ta namen so zagotovljena znatna finančna sredstva. Tako bodo porabili v letu 2006 samo za investicijsko vzdrževanje vaških cest skupno nekaj več kot 30,6 milijona tolarjev. Skoraj tretjino (9,7 milijona sit) odpade na največjo KS Beltinci. Tja bo usmerjenih tudi po 4,8 milijona tolarjev za vzdrževanje javne razsvetljave in komunalnih objektov ter vaških vodovodov Glede vzdrževanja vaških cest imajo precejšnje potrebe tudi v KS Lipovci, Melinci in Gančani, m sicer skupno več kot 10,3 milijona tolarjev. Za vzdrževanje javne razsvetljave in komunalnih objektov bodo v občini Beltinci porabili Občina Radenci Koliko nepremičnega premoženja za prodajo? Tudi v radenski občini so sprejeli program prodaje občinskega nepremičnega premoženja v letu 2005. Trenutno gre za 4.601 kvadratni meter površin. Levji delež odpade na njivske površine (4.371 kvadratnih metrov) v katastrski občini Radenci. Zemljišče, ki je bilo že potrjeno za prodajo s programom za leto 2004, je ob Kapelski cesti. Njegova okvirna vrednost znaša več kot 15.4 milijona tolarjev brez davka na dodano vrednost. Preostalih 230 kvadratnih metrov zemljišč pa odpade na sadovnjak v katastrski občini Murščak. Zemljišče predstavlja ozek pas ob cesti in leži v naselju Hra-šenski Vrh. Zanj je bila decembra 2004 sprejeta vloga za nakup, cenitev pa Še m bila opravljena. Zbrani denar od prodanega občinskega nepremičnega premoženja v letu 2005 bo porabljen v skladu z letošnjim občinskim proračunom. M. J. Že prihodnje leto bo Imo-Real začel graditi prvega od treh stanovanjskih stolpičev na parceli nekdanje Jeklo-tehne v Cvetkovi ulici. V vsakem stolpiču bo 20 ekskluzivnih stanovanj, odvisno od zahtev znanega kupca. Medtem pa je dobilo gradbeno podjetje Pomgrad kot investitor in izvajalec del gradbeno dovoljenje za gradnjo trgovskega središča v Beltincih. V njem bo največji Šparov supermarket na 1.258 kvadratnih metrih. tske naprave, v kletnih prostorih pa bo rudi 45 parkirnih mest Stanovalcem bo na voljo tudi 25 parkirišč na dvorišču. Na južni strani bloka pa bo za obiskovalce 13 parkirišč. Zvedeli smo, da bo cena kvadratnega metra 1.180 evrov, pri čemer bo kupec moral plačati Še 8,5-odscot-ni davek na dodano vrednost. Ker naj bi bile glede na povpraševanje med kupci predvsem mlade družine, so zanje zagotovili 16 manjših enoinpolsobnih stanovanj v velikosti 59 kvadratnih metrov. Šestnajst velikih stanovanj pa bo merilo po 90 kvadratnih metrov. Milan Jerše približno 15,3 milijona tolarjev. ■Z izjemo Beltinec bodo zneski skorajda enakomerno porazdeljeni po posameznih krajevnih skupnostih. Na ta način želijo Čimprej izenačiti ureditev javne razsvetljave Tudi za vaške vodovode namenjajo v prihodnjem letu okrog 15,3 milijona tolarjev. Toliko denarja naj bi zadostovalo vsaj za najnujnejša dela pri obnovi in gradnji vaških vodovodov, saj z zdajšnjo kakovostjo pitne vode ne morejo biti povsem zadovoljni. Milan Jerše Občina Cankova Do česa z razvojnimi programi? Tudi v občini Cankova so potrdili načrt razvojnih programov v letih 2005-2008. Samo letos naj bi v ta namen porabili dobrih 129 milijonov tolarjev, pri čemer bi občina zagotovila nekaj več kot 95,2 milijona, država pa preostalih 33,7 milijona SIT. Tudi letos odpade pretežni del sredstev na odplačevanje dolga pri obnovi in gradnji prizidka OŠ Cankova, in sicer 54 milijonov tolarjev. Kar 33,6 milijona tolarjev pa imajo zagotovljenih za gradnjo vodovoda na območju celotne občine. Prihodnje leto jih čaka poravnava obveznosti do OŠ Cankova (60 milijonov) in občinskega vo-dbvoda (51 milijonov), na vrsti pa bo tudi gradnja kanalizacije v Skakovcih (10 milijonov). Z vsemi tremi investicijami bodo nadaljevali tudi v letu 2007, leta 2008 pa načrtujejo gradnjo telovadnice pri OŠ Cankova, za kar bodo potrebovali 150 milijonov tolarjev; od tega bo prispevala 60 milijonov občina in 90 milijonov država. M. J. Stanley Stawski, uvoznik mineralne vode Radenska v ZDA: »Pijem radensko, zato sem čil in zdrav.« * ic + Vlado Škafar, režiser: »Ne vem, katero tišino imaš v mislih. Lahko samo opazim, da si slovenski film, sploh današnji, ne upa delati s tišino. Tišina na filmu je lahko prazna ali polna Jaz imam rad tišino (v Pete rki tega sicer ni videti, ne?). Jože Dolmark je enkrat lepo opozoril na naše morje tišine, ki sestavlja največji del našega življenja. V tišini tičijo naj lepše stvari.« * * * t Alfred Jermaniš, športni direktor Mure: »Opazna je bila njegova vinjenost na treningih v Murski Soboti in Turčiji. V tej zvezi je strokovni štab podal izjavo, v kateri piše: Romano Obilinovičje bil 27 januarja pijan na treningu, }. februarja v večernih urah je bil pijan na pripravah v Turčiji ter je z gostjo do treh ponoči plesal karaoke. 2. februarja Je na treningu žalil in preklinjal soigralca Mejača, s katerim je želel tudi fizično obračunati, 15. februarja 2005 je po odigrani tekmi v Turčiji brez dovoljenja trenerja zapustil ekipo in se ni vrnil v Mursko Soboto 24. februarja je po telefonu poklical pomočnika trenerja in mu v pijanem stanju prepeval, mu poslal več SMS-sporočil, eno celo z ustaško vsebino Po pričevanju soigralcev se je več treningov udeležil pod vplivom alkohola. Da ne omenimo, kolikokratje bil pijan po lokalih v Murski Soboti. Na prijateljskih tekmah ni pokazal niti kančka volje za delo in interesa za treniranje, kajti ves čas je godrnjal ob trenerjevih napotkih. Prav tako na treningih nenehno žali in grozi soigralcem. ? * * * Cecilija Samu, direktorica Integrala: najeti tolar in tolar, ki smo ga dobili iz naslova nepovratnih sredstev, smo vložili v razvojne namene.« ★ * * Ferenc Kiraly, akademski kipar: »Priznanje, ki sem ga dobil v Budimpešti, je dejansko krona moje ustvarjalnosti.« * ★ * župan v Gornji Radgoni: »Industrijska cona mora biti urejena, da ko prideš vanjo, ni to neka po domače rečeno ciganija Zato se bomo trudili, da bo znotraj cone tudi kaka restavracija, morda bife in po dobna služba. In še nekaj je, kar sicer ljudem težko dopovem, da vsaka vas ne more imeti industrijske cone. Dal sem narediti strukturo zaposlenih v industrijski coni, po kateri ima občina Gornja Radgona tu zaposlenih le 47 odstotkov delavcev, večina pa jih prihaja iz osemnajstih občin. To pomeni, da se gomjeradgon-ska občina ne more hvaliti, da gradi industrijsko cono le za svoje občane. Daleč od tega. Industrijska cona je projekt Pomurja, vendar ljudje tega ne razumejo. Saj če bi na to tako gledali, bi morda bili nekoliko bolj razviti, kot smo. To bi bilo treba doumeti tudi v političnem kontekstu. Državna pomoč bi morala biti usmerjena tja, kjer so prave industrijske cone.« GOSPODARSTVO 17. marec 2005- VESTNI? Na borznem parketu Črni oblaki nad borznim trgom Teden, ki se je iztekel, ni bil nič kaj prijazen do investitorjev, kajti zabeležili smo negativne premike, ki pomenijo. da se je večina delnic pocenila. Po res dolgem obdobju rasti beležimo v zadnjih nekaj tednih padce vrednosti tečajev, kar bo lahko trajalo še kar nekaj časa. Pred časom smo govorili o negativni korekciji na trgu vrednostnih papirjev, sedaj pa lahko zatrdimo, da smo priča negativnemu trendu, in razpoloženje vlagateljev se je od izrazito optimističnega že precej nagnilo k pesimističnemu razpoloženju oziroma razmišljanju. V zadnjem tednu je osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 izgubil 2,7 odstotka in se je ustalil pri vrednosti 4.852 točk. Indeks investicijskih družb PIX je sledil zdrsu in je izgubil 2,75 odstotka pri trenutni vrednosti 4.459 točk. V borzni kotacijj so bile v ospredju izgube delnice farmacevtske družbe Krka. Omenjene delnice so se v zadnjem tednu pocenile za 4,3 odstotka pri trenutni vrednosti 80.415 tolarjev Naftna družba Petrol beleži izgubo v višini 3,6 odstotka pri trenutnem enotnem tečaju 66.513 tolarjev. Za 3 odstotke so cenejše delnice trgovske družbe Mercator, malenkost manj so se pocenile še delnice družb Pivovarne Laško in Intereurope. Minimalno izgubo v tem izrazito negativnem tednu beležijo delnice Luke Koper Na prostem trgu se nadaljuje padanje vrednosti delnic družbe Juteks, ki so zdrsnile pod psihološko mejo 30.000 tolarjev. Zadnji teden so se pocenile za 3,7 odstotka pri trenutni vrednosti 29000 tolarjev. Padale so tudi delnice Tosame, ki so cenejše za slab odstotek. Omeniti pa velja rast delnic družbe Cetis, ki so poskočile kar za 11 odstotkov Med investicijskimi družbami so izgubile delnice Infonda 4,6 odstotka, delnice Kmečke družbe in Nacionalne finančne družbe pa so se pocenile 2,3 odstotka. Nadaljnji razvoj gibanja na trgu vrednostnih papirjev bo precej odvisen od strategije vzajemnih skladov. Če bi le-ti ocenili, da so trenutni nivoji zanimivi za nakupe vrednostnih papirjev, bi se prodajni pritisk zagotovo ustavil in sledilo bi obdobje konsolidacije, kateremu bi sledilo obdobje akumuliranja, kar pa bi vplivalo na višje tečaje. Vendar zaenkrat česa takega še ni na obzorju m priča smo negativnemu trendu, ki ga povzročajo predvsem fizične osebe, ki razprodajajo svoje portfelje. Večina le-teh pa je kupovala delnice, ko so bili tečaji naj višji. Na tujih kapitalskih oziroma delniških trgih je rahel negativni trend, vse več analitikov pa pričakuje občutnejše padce tečajev vrednostnih papirjev v bližnji prihodnosti. Glaven razlog je krepka podražitev nafte na svetovnih blagovnih borzah Omenjena podražitev pa povzroča velike preglavice svetovnemu gospodarstvu pri doseganju višje gospodarske rasti. S podražitvijo nafte se večajo tudi stroški, ki pa posledično pomenijo zmanjšanje dobička gospodarskih družb. Zadnji teden je nemški osrednji borzni indeks DAX 30 izgubil 0,2 odstotka pri trenutni vrednosti 4.387 točk. Torej bo zanimivo videti, ali bo s prihodom pomladi iz brloga res pokukal medved in zalotnastil po delniških svetovnih trgih, kar bi bilo za investitorje veliko razočaranje. Naj omenim, da medved simbolizira negativni trend na delniških trgih in ga investitorji zagotovo ne marajo. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja. ŠTEFAN KERČMAR V Pomurskih mlekarnah lani z rdečimi številkami V sodelovanju z rejci do najboljših rešitev V prehodnem obdobju naj bi rejci mlečno premijo odstopili mlekarnam Pomurske mlekarne so lansko poslovno leto zaključile z rdečimi številkami. Izguba presega 300 milijonov tolarjev, vzrokov zanjo pa je več. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo mlekarne niso več prejemale spodbud za izvoz v te države, zmanjšale pa so se tudi izvozne spodbude za prodajo v države zunaj Evropske unije. Na konkurenčnost slovenskih mlečnih izdelkov so vplivale zaščitne carine, ki so jih uvedle države na območju nekdanje Jugoslavije, zato so morale mlekarne znižati cene svojih izdelkov na teh trgih, k negativnemu finančnemu rezultatu pa je prispeval velik delež tudi tečaj ameriškega dolarja. Po besedah mag. Iva Rotdajča, direktorja Pomurskih mlekarn, je prispeval največji delež k izgubi izvoz sirov, saj nanj odpade 65 odstotkov celotne izgube Kar 60 odstotkov sirov, ki jih izdelajo v ljutomerskem obratu, izvozijo, od tega 80 odstotkov na ameriško tržišče. Izvozne spodbude na te trge so se znižale za 70 odstotkov, in če k temu dodajo še nizko vrednost dolarja, negativen rezultat ni nepričakovan. Direktor Rotdajč pravi, da so zaradi vseh teh težav prodajo na ameriškem trgu omejevali. Prodajo sirov v ZDA prehodnem obdobju, ko je slovensko mlekarstvo v krizi so zmanjšali za 70 odstotkov, obdržali pa so kanadsko tržišče. Vendar ameriškega tržišča ne želijo izgubiti, zato se morajo včasih sprijazniti tudi z izvozom za vsako ceno. Zaradi manjšega izvoza na ameriški trg so zmanjšali izdelavo ementalca, izpad pa nadomeščajo z uvajanjem novih proizvodnih programov. Zaradi večje proizvodnje tilzita so v obratu v Ljutomeru povečali proizvodne zmogljivosti, saj usoda nekdanjega Mlekoprome-ta ni vprašljiva in bo ta obrat v Ljutomeru tudi ostal Tudi posledice kloramfenikol-ske afere so bile lani Še opazne, saj so imeli v zalogi izdelke, ki jih je bilo treba uničiti, kloram-fenikol pa se je v lanskem aprilu ponovno pojavil. Pomurske mlekarne so imele tako račun kloramfenikolskt1 okoli 150 milijonov tob? rektne škode. ji V Pomurskih mlekar^ poleg Prekmurja pokfi^' odkupno območje ne*j ptujske tn ljutomerske111 ne, mleko pa odkupuj^’2 ; od rejcev na lenarškem0 ., < ju, so lani predelali 1205,1 Sejem Megra Udobje prihodnosti Brezplačna strokovna svetovanja Na pobudo, ki je prišla iz gorenjskih zadrug, da bi slovensko mleko prodajali italijanskim mlekarnam, so se odzvali tudi nekateri pomurski rejci. Ponudba Italijanov je na prvi pogled morda vabljiva, saj naj bi za liter mleka ponujali okoli 80 tolarjev, vendar rejci pri tem pozabljajo na stroške odkupa, pravijo v Pomurskih mlekarnah. Pri njih predstavljajo ti v odkupni ceni od tri- do šestodstotni delež, prišteti pa bo treba še stroške prevoza do italijanskih mlekarn. V Pomurskih mlekarnah težav s presežki mleka nimajo, saj imajo obveznosti do kupcev svojih izdelkov, zato bi morebitni izpad v odkupu morali iskati v dokupovanju mleka na drugih trgih. Rejci se morajo sami odločiti, komu bodo prodajali mleko, pravi direktor Rotdajč. Ugotavlja pa, da so resni rejci pri tem realni, saj se zavedajo, da zanesljivo partnerstvo velikokrat pomeni več od denarja. Na letošnjem 18. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov Megra, ki bo med 5. in 9. aprilom v Gornji Radgoni, bo sodelovalo kar 450 razstavljalcev, 343 iz Slovenije in 107 iz drugih držav. Rastavljalcem bo na voljo 18 tisoč kvadratnih metrov površin, najbolje pa bodo zastopani elementi za gradbeništvo, oprema in orodja v gradbeništvu, gradbena mehanizacjja, stavbno pohištvo, prav poseben poudarek pa bodo letos namenili stanovanjski gradnji in notranji opremi objektov Po več kot desetletju se v Pomurje vrača tudi stanovanjski posvet, ki ga nameravajo še razširiti. Prvi del, v katerem bo svojo vizijo stanovanjske politike predstavil okoljski minister Janez Podobnik, Jožka Hegler. predsednica upravnega odbora, pa bo predstavila poslanstvo in načrte za prihodnje delo Stanovanjske zbornice Slovenije, bo v Murski Soboti. Na posvetu bodo obravnavali še najemninsko politiko vključno s sistemom subvencioniranja vrednotenje najemnih neprofitnih stanovanj, kako zagotoviti bivalne enote za socialno ogrožene na osnovi novega pravilnika cer pomembnost zaklonišč v stanovanjski gradnji. Novost letošnjega sejma bodo brezplačna strokovna svetovanja za širši krog obiskovalcev, ki bodo zajemala energetsko svetovanje in svetovanje o urejanju okolja. Vanja Poljanec Ent spKtn* nnn. ki združuj* 7 tBSCipiwv r VSffi konc*r .Ste-rONjaF Ctkičlt* WWW. »i odttajfB man op***, popokwito spTBtiMJrt&M po namerah stran»h in ruj v*j nnvdušijO optsrtl Bahanj« po malih ofšaalh i« mkoN ni Mn Uh« DELO SIE1 IWW3 rama —ra« w prinwtste -p novic* twNUl Priznanje most GZS Stanleyju Stawskemu V beli dvorani Ljubljanskega doma v Radencih so priredili posebno slovesnost ob praznovanju visokega življenjskega (avgusta lani je dopolnil 80 let, op. p.) in delovnega jubileja Stanleyja Stawskega dolgoletnega kupca radenske na trgu Združenih držav Amerike, Stanley Stawski je uvoznik radenske v ZDA že od leta 1958, za njegov dolgoletni delovni prispevek h gospodarski menjavi med ZDA in Slovenijo pa mu je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk podelil visoko priznanie most GZS. ki ea ie izdelal akademski kioarin grafik Jane? Bolika. T. K. fntar N. J. nov litrov mleka. Težave, s katerimi se slovenska mlekarska in“u. skušajo obvladovati z .J notranjih rezerv, k njI,l< razreševanju pa želijo p* \ tudi rejce. Mag. Ivo vi, da bi v Pomurskih 0^ v sedanjih razmerah P0^^ letos ustvarili okoli nov tolarjev izgube, °1f mu rezultatu pa bi se . • goče izogniti z nekolik,1(£| odkupno ceno mleka e m1 ci pristali na znižanje zJ ki ga dobijo z mlečno P^p bi se izgubi lahko bi bilo koristno tako ■ no kot rejce. Rejcem in zadrugi111 šen predlog že stop mlečnih premij l,; JLj/ pa naj bi veljal le v pft obdobju, ko je položaj zares kritičen. „ j Lud^ M V nezavidljivem P .. žaju so tudi rejci molznic, saj se ■ k cene mleka že nek3 niso zvišale, lani P se celo znižale z3 ' o tolarja po litru. To ' . bodo prejeli leWsZ Čilom mlečne lansko kvotno $ končnega dcP’1' j ponovno znižanje-predlagajo mlek^ ' šeni. VESTNIK 7^1?. marec 2005 GOSPODARSTVO Komunala Lendava ne prodaja, ampak kupuje Gramoz Preko Komunale nova kapitalska podoba Lendave ki prihaja, je Martin Odlazek -’.mu lendavske Komu-"slt Ciril Šttsl je napovedal orMa|i> 2 lodMtH neg j pu*b 1 deleža v podjetju Gra-nim. la tawp« uclo je poiJ *011 da ima Komunala dru-pogled na poslovni wvcj prufjctja Gramoz kol drugi Lastniki. razhajali pa Asjbise glede posla pri gra- Toda Šteslova ttiava Ima drugo, zamolča-Plat Hkrati, najavo umi-« h podjetja Gramoz in pro-“ajtto ponudbi 1 deležnikom ,r:nniia je namreč Ciril šte-' Judito odprl tudi naspano možnost, torej da bi Gramoza lahko bila Lendava. Prodaj-110 oogi dbo Komunale je to-Ttl tteba razumeti v njeni zr-saj jc ianakup 'Ur-oz,i ogret tudi »skriti« menedžerskega pre-Komunale. Pogovar-se o 4 milijonih tolarjev A. S prodajno po-njeno zrcalno po-izzvani podjet-2jima v Gramozu (k delež, občina Len 'Odstotnim in Varis z ^^niin dekretu. ^Oriuc!ba Komunale 6 7 Realni podobi je torej krepko dre-deležnike podjetja Gra-* pnidiinu ponudbo jih je p( .''’'-a-s' kapitalski moči in jih ’titeresu, v bistvu pa j.^ z mikavno pri-I 'a!|,. ,, prodajo nji- l:-’ ovnega deleža v ^"dve po njihovih od-jt 'tvah p«, v ponudbi Komuna-, 1Se tudi ne razpoznavajo ne-s mumei° ie kot r^uje lokalne oblasti niti 'ianjc primata, ki ga imajo U’°«»n krernt sm0 Je cenejši, zato si lahko s prihrankom odmerite prostornejši dom. V Novi KBM , 1 ente in nekomltente pripravili stanovanjske kredite z nizko efektivno obrestno Jr Vezani so na evro (valutna klavzula EURIBOR) z dobo odplačevanja tudi do ' kot novost pa vam ponujamo zelo ugodne kredite vezane na švicarski frank (valutna klavzula LIBOR CHF). Krediti so v celoti izplačljivi v gotovini na vaš transakcijski račun. Obiščite nas v naši poslovalnici v Murski Soboti, Staneta Rozmana 11 a, kjer boste skupaj s svetovalcem našli kredit po vaši meri, sklenitelje pogodb pa čaka praktično darilce. Informacije na spletni strani in brezplačni telefonski številki. <((• 08017509 www.nkbm.si -> izračuni kredit ^ikNova KBMdd sedaj v povezavi z občinsko oblastjo v lokalnem prostoru. Kako se torej odločajo? O odkupu deleža Komunale v Gramozu bo sicer odločal občinski svet, vendar po predlogu občinske uprave v nakup najverjetneje ne bodo šli, bi jih pa po ponujeni ceni zanimala prodaja občinskega deleža Prej kot kupila, bi po ponujeni ceni svoj lastniški delež v Gramozu prodala tudi Varis in Artex. Sedanji lastniki torej v podjetju Gramoz ne vidijo poslovne priložnosti, kar je po svoje presenetljivo, če vemo, da je zaradi nahajališč »belega« gramoza vreden veliko več, kot kažejo papirji, da ima podjetje zanj certifikat in da je pred pridobitvijo papirjev za zbiranje odpadnega gradbenega materiala. Očitno pa so vse njegove skrite možnosti spoznali na drugi strani. Martina Odlazka pripeljal Ciril Pucko Scenarist zgodbe Komunala je Jožef Kocon, prvi akterji pa štiričlanska uprava, Ciril Štesl, Zlatko Jauševec, Katarina Bokan in Vida Gjerkeš, ki so postali 57.55-odstotni lastniki Komunale. V ozadju je, kakor se je razneslo po Lendavi, »skriti« partner z debelo denarnico, ki pa sebe in svojih načrtov sploh ne skriva. Gre za Martina Odlazka iz Ljubljane, ki je četverici jamčil za najetje posojila za nakup deležev v Komunali in ki je povedal, da ima v Lendavi velike načrte, začel pa je z zemljiščem za zbiranje sekundarnih surovin. Gre za človeka, ki ga je v Lendavo in k Jožefu Koconu pripeljal nekdanji poslanec Ciril Pucko in katerega ime je neposredno povezano z desetimi družbami v Ljubljani in okolici ter še s tolikimi v povezavah. Med njego- W El Zt 11 » L Q 4 V t 1 Izpostavljeni igralci Jože Kocon, nekdanji župan in pomočnik direktorja Komunale, Anton Balažek, sedanji župan Lendave, Štefan Sobočan, direktor Varisa, ki je solastnik Gramoza in se počasi nagiba k prodaji poslovnega deleža v njem. Ponujena vrednost je štiri milijone tolarjev za odstotek lastniškega deleža. vimi ključnimi podjetji, ki so zanimiva v lendavski zgodbi, je podjetje Papir servis, podjetje za predelavo odpadkov, kateremu je Martin Odlazek decembra lani prodal nekaj svojih družb, potem farma Stična, tiskarsko podjetje Set in na področju medijev Salamon Martin Odlazek se je konec oktobra 2003 pojavil tudi kot kupec kravje črede, ki se pase v Radohovi vasi. Naštevanje poslovne »pahljače« je namreč potrebno za razumevanje tega, da z Martinom Odlazkom vlagateljske načrte za Lendavo piše tudi direktor Kmetijskega gospodarstva Lendava Jožef Magyar, ki je tudi poslovni partner farme Stična. Kot blisk se je v lendavskem kotu razširila novica, da načrtujeta gradnjo apartmajskega naselja nasproti hotela Lipa. Magyar je skupini Sava na desni strani ceste do Tri-mlinov res prodal 4 hektarje zemljišč, vendar nižje od komunalno urejene parcele, kjer stojijo objekti Kmetijskega gospodarstva Lendava. Torej, če bodo občinske strukture sprejemale spremembe prostorskih načrtov za Savino zemljišče, seveda ne bodo mogle mimo tega, kar načrtuje Magyar. S Koconom so se karte drugače mešale Pa se vrnimo na začetek zgodbe. V bistvu se je začela sestavljati z odhodom Štefana Šomna s Komunale aprila 2002, za kar se je odločil po vse večjih razhajanjih z občinsko oblastjo in končno zaradi konflikta okrog prispevka gospodinjstev za gradnjo kanalizacije. To je bil odhod, za katerega smo že takrat v Vestniku napovedovali, da bo lastninsko ganil Komunalo. Podjetje je namreč za dvajset milijonov odkupilo njegov 8,46- odstotni lastniški delež, to pa. je postavilo v držo prodajne pripravljenosti tudi zaposlene, ki so takrat obvladovali 70 odstotkov premoženja podjetja. Toda počakati je bilo treba na pravo priložnost, ki se je zgodila konec lanskega leta. Občinska uprava j? že nekaj časa pritiskala na upravo Komunale in si želela zagotoviti večjo besedo pri upravljanju, ko je prišel na veliko presenečenje vseh in brez vednosti Antona Balažka na mesto pomočnika direktorja Jožef Kocon Od takrat so se karte drugače mešale. Z namenom obvarovanja javnega interesa je potem lendavska občina konec lanskega leta napovedala prevzem Komunale Lendava, ta pa je opravila cenitev premoženja in vsem deležnikom ponudila v odkup Šomnov paket, torej 8,46-odstot-ni delež iz notranjega sklada. Občinsko ponudbo za odkup s 40-odstotnim diskontom ob pričakovanem 51-odstotnem lastniškem deležu je stisnila nasprotna ponudba Štirih članov uprave. Torej spet »zrcalna* taktika. Prva prodaja se je končala s prodajo vsem ponudnikom glede na obstoječe poslovne deleže v podjetju, in to po ponujeni ceni. Občina Lendava je tako svoj 14,67-odstotni lastniški delež v Komunali Lendava povečala za 2,66 odstotka, za nakup pa namenila 4 milijone in 139 tisoč tolarjev. Takoj za tem so svoje premoženje v Komunali začeli prodajati zaposleni, in čeprav je kot kupec tudi tu nastopila lendavska občina, je postala štiričlanska uprava 57,55-odstotni lastnik podjetja. Komunala poslovno snubi druge občine Župani drugih občin, solastnic Komunale, doslej še niso stopili na prizorišče, saj so presodili. da je najbolje počakati in videti, kaj se bo iz nastavljenega jajca izvalilo, še prej pa morajo z lendavsko občino rešiti vprašanje vpisanega lastništva na zemljišču dolgovaškega odlagališča odpadkov. Sicer pa jih je Komunala Lendava, ki sestavlja svoj poslovni interes v lendavskem koncu in morda širše, v poslovnem smislu že »zasnubila«. Novembra so prejeli predlog pomočnika direktorja Komunale Jožefa Kocona o upravljanja komunalnih dejavnosti v občini. V dopisu piše: »Podjetje Komunala, d. o. o., Lendava si je za strateški plan v naslednjem petletnem obdobju zadala nalo Integral vlaga v posodabljanje opreme in voznega parka Dobiček zdesetkalo drago gorivo Lendavsko podjetje Integral je po še nerevidiranih podatkih lani ustvarilo blizu deset milijonov tolarjev čistega dobička, kar je 70 odstotkov načrtovanega. Zdesetkali so ga namreč predvsem visoki stroški goriva, katerega cena je lani poskočila za 26 odstotkov, saj jih niso mogli preliti v cene, višji pa je bil tudi strošek obveznih zavarovanj. Prihodek podjetja je presegel načrtovano desetodstotno rast in je bil blizu 800 milijonov tolarjev. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so prišle za prevozništvo nove možnosti, vendar le ob ohranjanju konkurenčne sposobnosti. »V zadnjih letih pa je akumulativna sposobnost, torej akumulacija plus dobiček, prevozov nevarnega blaga padla. To pomeni, da smo si namesto tega, da bi se prevozniki povezovali in določali optimalne cene, konkurirali ih obstali pri zelo nizkih cenah,« je spregovorila o zbijanju cene na »lastnem« dvorišču Cecilija Šamu. Kljub konkurentom, ki se jim na trgu pridružuje še nelegalna konkurenca, je Samujeva prepričana, da je podjetje trdno na svojih nogah, saj ima sodobno opremljen vozni park, ki je v skladu z evropsko zakonodajo. »Vsak najeti tolar in tolar, ki smo ga dobili iz naslova nepovratnih sredstev, smo vložili v razvojne namene,« je dejala o trošenju denarja sogovornica. V lanskem letu so vložili več kot 118 milijonov tolarjev, in sicer v vozila, pol priklopnike in delavniško opremo. Na osnovi teh posodobitev so potem pridobili tudi evropsko pogodbo za pooblaščeni servis znamke Benz in Man, v delavnicah pa so se okrepili tudi kadrovsko. Imajo štiri mojstre avtomehanične stroke in specialiste avtomehanične stroke za servise in ravnanje s sodobnimi diagnostičnimi testerji. V podjetju se je tako izboljšala izobrazbena struktura, saj ima več kot 8 odstotkov višjo in visoko izobrazbo, znižuje pa se tudi starost zaposlenih. Od povprečnih 46 let starosti so lani prišli na 43, čemur bodo sledili tudi v prihodnje. V podjetju je sedaj zaposlenih 96 delavcev, povprečna bruto plača pa je 229 tisoč tolarjev. Po načrtih bodo letos vložili v razvoj podjetja 220 milijonov tolarjev, še naprej bodo posodabl jali opremo v delavnicah in vozni park. Načrtovana rast prihodka podjetja Integral, ki sodi v skupino Viator &Vek-tor, je zopet desetodstotna, Majda Horvat go, da vsem občinam v UE Lendava ponudi storitve upravljanja komunalne infrastrukture v obliki dolgoročne koncesije za opravljanje gospodarskih javnih služb za vse komunalne storitve v občini.« In med ponudbo storitev je tudi vzdrževanje občinskih cest in obcestnega sveta vključno z zimsko službo. In spet smo pri Gramozu in njegovem gramozu, ki očitno ima tržno vrednost, in če bi mu dodali še betonarno, za kar njegovi lastniki doslej niso pokazali interesa, potencialni pa, bi bila podoba popolna. Dogovori še bodo Nekateri v Lendavi so prepričani, da se zgodba s Komunalo le ne bo končala tako gladko. Opozarjajo, da prenos lastništva s štiričlanske uprave Komunale na partnerja v ozadju ne bo preprost. Tako kot ob zadnjih prodajah bodo najprej morali dobiti prodajno ponudbo uprave deležniki, ti pa naj ne bi dopustili, da se izigra njihova predkupna pravica tudi na način, da bi prišlo do prenosa lastništva zaradi danih jamstev v obliki poslovnih deležev. Pa bodo deležniki res toliko finančno močni, da pokupijo več kot polovični delež Komunale, kateri bo vrednost rasla z vsako novo dejavnostjo in naložbo? Potem je tu še razmišljanje, da si lendavska občina za komunalne dejavnosti v vsakem trenutku lahko poišče drugega koncesionarja. Toda realnost je takšna, da bo zaradi javnega interesa in soodvisnosti v prostoru občina morala upoštevati tudi ponudbo najbližjega in domačega ponudnika. Gre torej za nujnost sodelovanja, zaradi česar občina Lendava pred novim vlagateljem v Komunalo Lendava Martinom Odlazkom po vsej verjetnosti še m umaknila vseh kart, kar končno kaže tudi njeno povečevanje lastništva v Komunali, enako tudi ni storil Martin Odlazek v odnosu do občine. Majda Horvat 8 (IZ)BRANO 17. marec 2005 - VESNI Barometer Dr. Franc Kramberger, mariborski škof, je na škofovski konferenci podprl ustanovitev škofije v .Murski Soboti Tako obstaja realna možnost za ustanovitev treh novih škofij - v Murski Soboti, Celju in Novem mestu. Nedorečen je le geografski obseg soboške in celjske škofije Viktor Ketler, nekdanji podjetnik in nogometni povzpetnik. naj bi se preizkusil tudi v zdravstvu. Marta Horvat, promotorka puconskega turizma, je zadovoljna. ker so na razpisu ponovno dobili najemnika za Špa-novijo iz domače občine, čeprav je v zgodbi odpadla družina, ki bi morda lahko bolje krmarila to turistično znamenitost. Peter Gruškovnjak, podpisnik znanega pisma o beltinski šoli, ni član Nsi-ja, ampak SDS-a, Zanimivo, da je njegova svetniška skupina podprla sedanjo ravnateljico, čeprav naj bi bil dogovor drugačen. Oto Vogrinčič iz Mahovec je ohranil čast Pomurcev in se uvrstil na tretje mesto na letošnji salamijadi. Pogovor z režiserjem Vladom Škafarjem »V slovenskem filmu je zelo malo poguma in samosvojosti« Film Peterka: leto odločitve premierno v soboškem kinu Minuli petek so v murskosoboškem kinu premierno predvajali film Peterka: leto odločitve, uprizoritve pa se je udeležil tudi režiser Vlado Škafar, ki ima prekmurske korenine. Priložnost smo izkoristili za kratek intervju. Še preden si pogovor preberete, naj vam zaupamo, da se s filmom ukvarja kar petnajst let in da ga poleg režije okupirajo še montaža, pisanje scenarijev ter publicistika. Je eden od utemeljiteljev muzejskega zavoda Slovenska kinoteka. Začetno navdušenje za film in kino pa je občutil, ko so šli s šolo gledat Srečo na vrvici. Verjetno je talent tisti, ki se ga ne da pridobiti, in se z njim rodiš ali ne. Od kod izvira vse znanje, tudi na področju tehnike«? Si tudi ti imel dobrega učitelja ali našel vzornika? »Moja velika učiteljica je bila in je še naprej Kinoteka. Tam sem videl večino velikih filmov in doživel večino velikih filmskih trenutkov. Druge stvari, torej tehnične, obrtniške, so manj pomembne, tako rekoč niso bistvene. Moji resnični učitelji so torej v glavnem že davno pokojni mojstri svetovnega filma, pri praktičnih filmskih korakih pa so mi pomagali mnogi filmski prijatelji, naj omenim direktorja Kinoteke Silvana Furlana in režiserja Igorja Šterka.« Ponavadi vodita umetnike pri ustvarjanju neki navdih in potreba po izražanju. Je tudi zate pri delu najpomembnejše izražanje ali pa te vodi kaj drugega? »Vse moje filmsko delovanje, torej gledanje, pisanje, programsko vodenje in ustvarjanje, je neločljiva enota, ki raste iz potrebe in občutka bližine. Drugače pa je potreba po ustvarjanju - izraz boja proti Niču, to je minevanju, vseenosti, uničenju, meni najbližji.« Kakšen je po tvojem mnenju slovenski film? Je primerljiv npr. s francoskim? Kateri je tvoj najljubši? »Težko je ocenjevati slovenski film, sploh če si vanj tako vpet. Vsekakor me redko zadovoljuje, kaj šele navdihuje. Bilo je nekaj avtorjev in filmov, Klopčič, Lužnik, Helena Koder, ki pa ji ne omogočijo pravih možnosti. V zadnjem času se je sicer mednarodno kar lepo uveljavil, toda v resnici je najbrž precej nepomemben. V slovenskem filmu je Puconci Španovo domačijo prodati V Puconcih sta nas tokrat zanimali še dve aktualni temi. Zanimalo nas je vaše mnenje o tem: Kako bi vi rešili gostišče Španova domačija iz za sedaj še majhnih dolgov in ga usposobili za učinkovito poslovanje? Se strinjate z Odlokom o izvajanju pogrebne dejavnosti in urejanjem pokopališča, po katerem si lahko vsaka vas za svoje pokopališče določi izvajalsko ceno, V anketi vas je tokrat sodelovalo nekoliko manj. Pridobili smo le 80 mnenj. Prihodnost Španove domačije večina vidi v novem lastniku, saj se vas je kar polovica izrekla, da bi jo bilo treba prodati. Slabih 30 odstotkov vas meni, da naj ostane v občinski lasti, 19 odstotkov vprašanih pa bi jo kar zaprlo. Na drugo vprašanje vas večina, 67 odstotkov, odgovarja, da bi morala biti cena za pogrebne dejavnosti enotna za vse vasi v občini. Drugačno mnenje ima 28 odstotkov vprašanih, saj menite, da naj bi si vsaka vas postavila svoje cene, neodvisno od drugih. Natančnejše rezultate prikazujejo spodnji grafi. Tudi tokrat ste vsi sodelujoči za nagrado, ker ste sodelovali, lahko prejeli tri svoje brezplačne številke časopisa Vestnik, kjer lahko tudi danes preberete rezultate raziskave. Vse, ki ste v tem času Kako bi vf rešili gostišče Španova domačija ij Mcičanec In JC usposobili za učinkovito poslovanje? Zaprl bi ja m naj v občnsžj last 30% prodi Njo 61% //-50 AS se strlnJatB z Odlokom a Izvajanju pogrebne dejavnosti, da si vsaka v« letiko določi svojo ceno? 1 ■ "" r», tena bi morala bdi enotna za pokopališča v Občini 57% prejeli brezplačne številke časopisa, bomo tudi tokrat ponovno poklicali in vas povprašali za vaše mnenje o časopisu, hkrati pa vas bomo z ugodnimi pogoji povabili med nove naročnike. Do sedaj se vas je v naših klicnih akcijah rednim bralcem pridružilo že 111 naročnikov. V Klicni center slepih in slabovidnih v Škofjo Loko nas lahko pokličete tudi sami in se naročite na časopis. Skoraj ves Čas smo dosegljivi po tel. 04/517 00 00. Klicni center slepih Matevž Pintar Poslovna priložnost! POSLOVNI PROSTORI V TRGOVSKEM CENTRU V MURSKI SOBOTI MERKUR, d. d„ ima v okviru trgovskega centra MERKU RDOM v Murski Soboti, Plese 1, poslovne prostore v skupni površini 2042 m2 od tega 1700 mJ prodajnih površin, 215 m skladiščnih površin ter 94 m pisarniških in pomožnih površin. Prostori so v celoti v uporabi in v njih poteka utečena trgovska dejavnost. V kolikor vas zanima najem ali nakup poslovnih prostorov, nam pisno ponudbo posredujte v roku 15 dni od objave oglasa na naslov: MERKUR, d. d - Investitorski inženiring, Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo s pripisom 'PONUDBA - NE ODPIRA)!' Dodatne informacije o nepremičnini zainteresiranim posreduje g. Štete, telefonska številka: 04 2587 122 Na podlagi tega oglasa nismo zavezani skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine s katerimkoli ponudnikom. MERKUR, a. d, C. na Olroolo z, 4202 Naklo josti. Prevladujeta nastopaštvo in koristoljubna, strahopetna želja po ugajanju. Nekdo je zadnjič lepo zadel, ko ga je označil za malomeščanskega. Toda problem je filmska omika nasploh: o filmu pišejo neizobraženi pritepenci, publika je tako ali tako prepuščena raznim multiplek-som, v šolah pa je film kot umetnost tako rekoč tabu.« Film Peterka: leto odločitve Je nastal pred nekaj leti. Kako nanj gledaš danes v primerjavi s časom, ko se filmski trak še niti ni pošteno »ohladil«? Bi ga danes posnel kako drugače? In kateri so tvoji najbolj sveži projekti? Že ob prvem gledanju sveže filmske kopije sem mirno ugotavljal, kaj vse bi lahko bilo drugače, toda spremeni! ne bi ničesar, saj je prav, da je film odsev mojega določenega trenutka. Je pa še vedno živ, saj bo komaj 20 marca npr. doživel televizijsko premiero, tako da prave razdalje še nimam. Glede sedanjih projektov pa - precej materiala imam posnetega, pa nikakor ne najdem časa za montažo. So pa to stvari za ožji krog. Naslednji »javni« film, ki ga pripravljam, pa se dogaja v Prekmurju - en dan v življenju očeta in sina. Nastopali bodo naturščiki, tako da naj se kar pripravijo.« Na koncu malo za šalo, malo zares: je tišina v sloven- blem? Ne vem, katero išin'1 j mislih. Lahko samo si slovenski film, sploh ■!-* ne upa delati s tišino ■ z filmu je lahko prazna ah* Jaz imam rad tišino v« tega sicer m videti, Dolmarkje enkrat lepo'k ,. na naše morje tišine, k' * največji del našega tišini tičijo najlepše Iztok St« rcat< Plese 1, Murska vuRiprTv* ir Sobota. 19. marec- Velikono^ otrosb delavni Velikonočni zal0, vabi v svojo c Skupaj z njim bos ustvarjali velik011 voščilnice in . butarice. Za p1'^ , popestritev bo P® Velikonočni zaj« se boste lahko tudi brezplačno fotografirali- a: p cp VESTNIK na internetu www.p4nf.si Pddjfltje tn Jnturmiranjei, Ul. a. Homu 13 M - Sabate ~~■ ■ —=- Irtt Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do1 za vse zaposlene In upokojence, tudi 09-Stari kredit ni ovira, možnost obremenitve dobo*^ do SO %. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkdP In prodaja rabljenih avtomobilov. NUMER0UN0 - trgovina z motornimi vozili, Robert Kukovec. S. P- * 2000 Maribor, tel. 252 48 26. GSM: 041 750 560, mm numeroun_ -17. marec 2005 (IZ)BRANO 9 Osnovne šole Politični ravnatelji Ravnateljica beltinske osnovne šo-e to M dobila soglasja šolskega mi-čeprav ima podporo kolekti-sveta zavoda šole in občine, je ttinull teden tema, o kateri so ®°mčali vsi mediji, nacionalna tele-','4in, oba osrednja časnika dnevne-^^bpisla in lokalni radio. In je ^a. ki kaži kam lahko in tudi kako P08?it in se vmešit puiH tka T"iiiriuni, da smo lani junija takrat ? 'ni r isali o podobnem dogajanju na wpelsit, je šla politika( v pnme- r jMj ‘'eliam । te korak dalje Tedanja ra-'nit4iiri v.ul(a Mauko dobi pozitivno ""W občinskega sveta. Šolski kolektiv P^pre drugo kandidatko Bernardo Rou-111't 'leicTkl, geogjafije in zgodovine n Mednjo imenuje svet šole za rav-atel)ico in n soglasje poprosi nekda- i, "j^4*1*** ministra Slavka Gabra Le-nt izda Nato se sestane svet rat o izbiri vršilke dolžnosti ^Prc radenski občinski svet nia rišem ,-Kj Svojih predstavnikov s .r- a'' Roudijeva odstopi od kandida- kov_ ' dereza v. d, ravnateljice Mau- I" !t tu politika? Nekatera dej-Pt *o na seji predlagali zamenjavo kcr na’ ne b‘ !C '"ločitev občinskega sveta in Roudijevo. Župan je želel to levi, QtltVnega reda preložiti, vendar so 1 bojkotom seje. Sklep o za-hU V'50 zatn Potrdili, novi svetnik že nek1 Se^ pove'da PodP‘ra Maukovo. stpj dejstva: telefonski klici in pi-'llulrJi kolektiva, ki so imeli Reba 111 navodilo, kako se je In, v korni si,n ravnateljice, sttaJseveda, »sveiovamc« mini-P°Htok°v iz okolja glede $StlQVna šola Beltinci 'a biti rwitiieljick na šoli, ki ima obiskuje pa jo blizu 700 ca^ar. ' «1(0 sedanja ravnatelji- skn in "obogatena« s kapel- Npretr ° Bernarda Knsul: Kolektiv šol, M ' pm* tako to stori svet or. 'I", '-lil..):" Zveru JSter te'° s°$lasie Horvatovi. Mi-s svojjj 'lQn’ J sporeči, da bo domnevne £*iri '15111U vol c na katerega ga opo- [ ° kl Podpiše beltinski pod-Dtufp podpisnik pisma "ty n /R^ovnjak, predsednik lokal-Uko odbor za nadaljnje ak-^nG1i« oknu ga zaradi neprijetnega di-sklit °1' IarniUfM»« ustanovili na ker^^^neksr^nft z novinarji, iz pisma Krono-Sveti“oakov predstavna predsednica ' J $ole Nada Forjan in učitelj Nada Forjan Ministrova pravica Šolski minister ima v postopku imenovanja ravnatelja diskrecijsko pravico, da se opredeli, ali bo dal pozitivno ali negativno soglasje k imenovanju ravnatelja. Od leta 2003 pa do konca svojega mandata prejšnji minister ni dal soglasja k imenovanju 18 ravnateljem osnovnih šol. na Šoli Milan Zrinski. Povedala sta, da so 1. marca, ko je svet zavoda šole za vršilko dolžnosti izbral Horvatovo, to storili, ker do takrat niso dobili odgovora glede soglasja, so pa prejeli sporočilo ministra, ki pravi, da želi preveriti dejansko stanje na šoli, preden bo dal soglasje. Tretjega marca so na ministrstvo poslali obširno razlago in odgovor na očitke ter priložili prošnjo, da bi ministru sami pojasnili in zavrgli očitke. 4. marca pa so dobili odgovor ministra, da ne da soglasja k imenovanju Horvatove. »To nas je presenetilo, saj domnevamo, da minister in pristojne službe v tako kratkem času niso uspeli pregledati našega poslanega gradiva,« sta še dejala Forjanova in Zrinski. Kolektiv šole domnevna avtorja pisma povabi na razširjen sestanek, da bi jima odgovoril na očitane nepravilnosti. Adžič in Gruškovnjak na sestanek ne prideta, temveč pošljeta odvetnika. Ministrstvo za šolstvo in šport Postopek imenovanja ravnatelja ureja 53- člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ravnatelja v skladu z navedenim zakonskim določilom imenuje svet šole. Pred imenovanjem si mora svet pridobiti mnenji učiteljskega zbora in lokalne skupnosti K imenovanju ravnatelja si mora svet Šole pridobiti še soglasje ministra, ki tako predstavlja sklepno fazo postopka imenovanja ravnatelja. V zaključni fazi postopka se preverijo temeljne formalne predpostavke v zvezi z izpeljavo predhodnih faz postopka in ali imenovani kandidat izpolnjuje predpisane pogoje za ravnatelja. Poleg navedenega minister pri izdaji soglasja upošteva tudi druge okoliščine, ki mu dajejo dodatno informacijo o ustreznosti kandidata z vidika sprejem- Ijivosti v kolektivu, na kar kaže podatek o glasovanju o mnenju učiteljskega zbora oziroma z vidika sprejemljivosti kandidata v širšem okolju, o čemer govori mnenje lokalne skupnosti Minister Zver, ponovimo, ni dal soglasja k imenovanju Horvatove, ker je dobil pismo, ki ga opozarja na domnevne nepravilnosti. Iz pisma sledi, da je na šoli slabo ozračje, da so učitelji nagrajevani po priljubljenosti, da šola tone v povprečju, da ni vpeta v lokalno okolje in da so dvomljive ravnateljičine vodstvene sposobnosti. Zato je minister naložil službam, da preverijo poslovanje šole. Nato bo po pridobitvi mnenja ustrezno ukrepal. In kako na šolskem ministrstvu razlagajo kronologijo korespondence oz neskladje pošiljanja pošte, ki je presenetilo šolo, in pošto, ki je datumsko res neusklajena? Konkretnega odgovora nismo dobili, zapisali so le, da zaenkrat ostaja pri tem, da minister ni dal soglasja. Občina Deset občinskih svetnikov na tajnem glasovanju podpre Horvatovo, osem jih je proti. Podpora sveta pomeni podporo lokalne skupnosti. Četrtega marca se je delegacija staršev, kolektiva in sveta šole, sestala z beltinskim županom Milanom Kermanom in ga seznanila s celotno zgodbo o ravnateljici šole. Le-ta jim je presenečen zatrdil, da pismo vidi prvič, in dejal, da se je skupaj z njimi pripravljen srečati z ministrom. Župan za Vestnik o Ines se je rodila na domačem dvorišču Pri Režonjevlh v Filovcih so bili domači pred dobrimi enajstimi meseci priča zanimivemu dogodku, saj se je mala Ines rodila kar na domačem dvorišču. Sedaj že ii-mesečno dekletce je ob našem obisku sedelo v naročju mame Štefke Bukovec. Štefka je povedala, da bi se deklica morala roditi šele čez 21 dni, vendar je ob sprehodu po vrtu, kjer je delala njena mama, kar naenkrat dobila močne popadke in kmalu za tem tudi rodila. Pred tem nikoli ni bilo kakih posebnih znakov, da bo rodila, kot so bili pri starejši hčerki J hives ob njenem rojstvu, Tudi starejša hčerka je bila ob našem obisku pri Režonjovih doma in bi se po besedah Štefke prav tako skorajda rodila med prevozom v bolnišnico oziroma se je kakih deset minut po tem, ko so v bolnišnico prispeli. Ob dogodku, ko seje mala Ines rodila, je Franc Režonja, sicertudi Vestnikov dopisnik, ki nas je obvestil o tej zanimivosti, poklical rešilca, ki je prispel precej hitro. Še pred tem pa so mamico in otroka hitro spravili v hišo, saj je bilo lani aprila zunaj še precej hladno. Domači so povedali, da sta deklici pridni in da je mlajša precej »živa«. Ob mamici seji veliko posvečata tudi babica in očka, starejša Nives pa že obiskuje prvi razred osnovne šole v Bogojini. - J. Ga. Romano Obllinovič je kljub stalnim ekscesom po besedah klubskih funkcionarjev še vedno dober fant. Neusklajeni datumi Svet zavoda šole Beltinci stori vse potrebno, Pridobi si mnenje kolektiva in lokalne skupnosti. 9. februarja na tajnem glasovanju podprejo Horvatovo, Nato ministra prosijo za soglasje k imenovanju. Ker do zadnjega februarja, datuma, ko je potekel prejšnji mandat ravnateljici, ne dobijo odgovora ministra, zaprosijo za navodila. 1. marca se svet sestane na seji in Horvatovo potrdi za vršilko dolžnosti. Istega dne dobijo ministrovo pošto, da želi pred soglasjem preveriti delovanje šole. 3. marca šola na ministrstvo pošlje gradivo s pojasnili. 4. marca šola dobi odločbo ministra z negativnim soglasjem. Barometer Branku Smodišu, predsedniku KS Cven, je z varčevanjem uspelo, da so zbrali dovolj sredstev, da uredijo javno razsvetljavo. V načrtu pa imajo tudi gradnjo kanalizacije in obnovo cest, a niso več prepričani, če jim bo uspelo zgolj z varčevanjem. zapletu z ravnateljico pravi: »Minister je dal negativno soglasje Tega se je treba držati. Sestanka z njita se bom udeležil, da mu povem, da je treba nastali položaj čimprej rešiti. V Ljubljano ne bom šel v vlogi podpornika katerekoli kandidatke « Scenarij zapleta Ni kaj, to, kdo bo ravnatelj beltinske šole, je postala prava zapletena zgodba. Slabo zrežirana. Ki jo je začinila politika. Podobno kot na Kapeli To moramo priznati. Sicer pa je pred dobrimi štirimi leti na šoli prav tako potekala dokaj vroča tekma za ravnatelja. Razpletla se je tako, da so »pripeljali« kandidatko iz drugega okolja, iz Veržeja, ki je trenutno vršilka dolžnosti ravnateljice, Horvatovo. Ta je dobila tudi podporo občine. In takrat naj bi pomembno vlogo odigrala tudi politika. V igri za ravnatelja je bil takrat še Zrinski, ki ima sedaj, vsaj sodeč po nastopu na novinarski konferenci, v kolektivu pomembno vlogo. Ali vsaj pri zaposlenih, ki so bližje Horvatovi. Prav to naj bi bila ena od težav, ki jih očita tudi avtor pisma. Da menda ravnateljica »favorizira svoje ljudi«. Zato je možno, da je prišlo pismo iz kolektiva ali šole, kar pomeni da bi avtorji pisma lahko bili nekateri učitelji, ki jim ni vseeno za razmere, kakršnekoli so že, na šoli. Lahko pa, da gre pri vsem skupaj le za obračunavanje znotraj desne politične opcije v Beltincih, v katero spadajo oba podpisnika pisma in tudi župan. In ti so si izbrali šolo za prizorišče obračuna. Ki ima korenine v preteklosti. Izpred štirih let, ko so tudi izbirali ravnatelja. Morda pa gre le za to, ker posameznikom ni vseeno, kateri opciji bo bližja prihodnja ravnateljica. Denimo, eni bi raje Horvatovo, drugi Roudijevo. Zaradi tega je najbrž tudi prišlo do »svetovanja« ministru. In od tod nelogični datumi korespondence. No, kakorkoli že pogledamo, treba bo počakati, da službe ministrstva naredijo svoje, oziroma na inšpekcijo in na 7. april, ko se bodo vpleteni srečali z ministrom v Ljubljani. Nekaj pa je že sedaj jasno. v celotno igro se je močno vmešala politika Leva in desna. Na lokalni in državni ravni. Hilda Vogrinčič, nekdanja ravnateljica cankovske šole, sedaj kot prostovoljka skrbi, da je začela z normalnim delom tamkajšnja knjižnica. Štefan Sobočan, predsednik KS Hotiza, je le ugotovil, da je brod na Muri potreben obnove. Tako naj bi izkoristil nizko gladino reke, ki onemogoča promet, in se odločil, da se brod obnovi. Dr. Anton Vratuša je pred kratkim praznoval visok življenjski jubilej - devetdesetletnico. Čestitamo! Andrej Bedek IP INTERVJU 17. marec 2005-VBfl Anton Kampuš je odprl prava vrata Pomurje v industrijski coni Gornje Radgone Dal sem narediti strukturo zaposlen* industrijski coni, po kateri ima občina Gornja Radgona tu zaposlenih le 47 stotkov delavcev, večina pa prihajan osemnajstih občin. To pomeni, da>! gornjeradgonska občina ne more hvalit da gradi industrijsko cono lezasvop občane. Daleč od tega. Industrijska cona je projekt Pomurja, vendar ljudje tega ne razumejo. Ob svežem gospodarstvu šepavi turizem S prihodom Antona Kampuša na župansko mesto se je v Gornji Radgoni zgodila zgodba o uspehu. V industrijski coni so malodane čez noč zrasle nove tovarne, v ozadju katere je osupljiva gospodarska rast gornjeradgonskih podjetij. Zaslug za to seveda ni mogoče pripenjati le občinski upravi, je pa res, da je Anton Kam-Šuš prišel v praven trenutku, da je investicijskemu zamahu na široko odprl vrata. In kar je ustvarjeno, je videti dobro. Se projekt industrijske cone razvija po vaših pričakovanjih in občinskih načrtih? Priznam, da sem zadovoljen, saj se za nas in Gornjo Radgono razvija odlično in tako, kot je naša ekipa načrtovala. Ko sem prišel na čelo občine, smo s sodelavci naredili analize, kaj je v občini treba narediti. Ugotovili smo veliko brezposelnih in zelo ugodno lego industrijske cone, ki je že bila nastavljena. Takoj smo začeli s projektom. Najprej smo zemljišča ponudili našim firmam, ker se nam je to zdelo korektno, in strašansko smo bili presenečeni, da so bila vsa zemljišča hitro odkupljena. Nekaj pa je res: parcele so bile sorazmerno poceni, saj je bila cena za kvadratni meter delno urejenega zemljišča 1500 tolarjev. Prav na ceno so imeli nekateri pripombe, ker da jih je zelo podražilo plačilo komunalnih prispevkov in stroškov za komunalno urejanje. Najbrž poznate cene drugje. Povsod se prodajajo po astronomski ceni od pet pa celo do deset tisoč tolarjev. Osebno menim, da je bila naša ponudba zelo ugodna, saj če ne bi bila, potem zemljišč ne bi prodali. Projekt industrijske cone se, kot ste rekli, za vas razvija odlično. V kakšnem smislu? Odlično zame je to, da v tem trenutku nimamo nobene parcele, prodajali pasmo jih pod pogojem, da morajo kupci v Štirih letih zagnati dejavnost in zaposliti predvideno število delavcev. Polovico kupcev je objekte že zgradilo, nekaj pa jih bo začelo graditi letos. Drugo, kar se mi pri tem zdi zelo pomembno, je, da podjetniki in obrtniki čutijo naklonjenost občine do njih in da so pri nas dobrodošli. Tretje, kar je ustvarijo uspeh, je bila pomoč pri pridobitvi dokumentacije Na občini smo se takoj povezali z upravno enoto in z vsakim, ki je z namenom nakupa sedel za to mizo, je poleg mene sedel tudi direktor upravne enote. Postavili smo ga pred dejstvo: sedaj povejte, kaj ta človek potrebuje, ne pa, da bi se postopki vlekli leto dni. Če pridete v druge občine, se te zadeve vlečejo leto dni, mi pa smodih uspeh urediti v enem, v dveh ali treh mesecih, odvisno od zahtevnosti Ko je kupec videl povezanost med občini in upravno enoto, česar prej ni bilo, ga je pritegnilo rudi to. Pri nas je to sodelovanje takšno, kot je treba, korektno in pošteno. Četrta stvar, ki jo morate zapisati, je, da ne morete ne vi ne jaz dirigirati, kje industrijska cona bo Ona se oblikuje sama Ne morete ljudi pripeljati tja, kamor si vi mislite. Industrijska cona se oblikuje tam, kjer podjetniki čutijo, da je najbolj primerno mesto. Pri nas so čutili, da je ta predel, kjer je, odličen. Zakaj. Na zemljevidu vam lahko pokažem, da je s tega mesta v krogu 25 kilometrov mogoče doseči štiri države, Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo. Nekateri tudi mislijo, da morajo biti industrijske cone ob avtocesti Ni res. Izkazalo se je, da morajo biti nekoliko odmaknjene od avtocest. Tako kot pri nas. Mi bomo od avtoceste oddaljeni pet do šest kilometrov. Na občini smo se takoj povezali z upravno enoto in z vsakim, ki je z namenom nakupa sedel za to mizo, je zanjo z menoj vred sedel tudi direktor upravne uprave. Postavili smo ga pred dejstvo: sedaj povejte, kaj ta Človek potrebuje, ne pa, da bi se postopki vlekli leto dni. Če pridete v druge občine, se te zadeve vlečejo leto dni, mi pa smo jih uspeli urediti v enem, v dveh ali treh mesecih, odvisno od zahtevnosti. Sam se pridružujem mnenju, da veliko bolj kot mesto sedaj razvijamo podeželje, kar vam lahko potrdim s tisoč primeri. Po vašem sije torej industrijska cona našla odlično lego. Toda ali ne bo ravno tam kazila predmestni videz? Industrijska cona mora biti urejena, da ko prideš vanjo, ni to neka, po domače rečeno, ciganija. Zato se bomo trudili, da bo znotraj cone tudi kaka restavracija, morda bife in podobna služba In še nekaj je, kar sicer težko dopovem ljudem, da vsaka vas ne more imeti industrijske cone. Dal sem si narediti strukturo zaposlenih v industrijski coni, po kateri ima občina Gornja Radgona tu zaposlenih le 47 odstotkov delavcev, večina pa prihaja iz osemnajstih občin. To pomeni, da se gornjeradgonska občina ne more hvaliti, da gradi industrijsko cono le za svoje občane. Daleč od tega. Industrijska cona je projekt Pomurja, vendar ljudje tega ne razumejo. Saj če bi na to tako gledali, bi morda bili nekoliko bolj razviti, kot smo. To bi bilo potrebno doumeti tudi v političnem kontekstu. Državna pomoč bi morala biti usmerjena tja, kjer so prave industrijske cone. Koliko novih delovnim mest si obetate z industrijsko cono? Ko bo štiriletni investicijski ciklus industrijske cone končan, bo novih tristo delovnih mest Ta podatek ni izmišljen, ampak so nam ga dale firme, ki so tu kupile zemljišča. V razvojnem načrtu občine ugotavljate zmanjševanje števila gospodarskih družb pa tudi v industrijsko cono so se preselilefirme, ki so v glavnem že prej imele sedež v občini, s tem da so se na novi lokaciji razširile. Bodo prišle tudi nove? Nekaj je že tudi novih. Mi smo našo industrijsko cono razdelili v tri faze, prva je ta, o kateri govorimo, drugi del je na drugi strani družbe Mir, kjer smo že tudi kupili zemljišča in bo sedaj zanjo objavljen razpis, tretji del pa je predviden vse od konca podjetja Mir do stare Mode in bo po naših načrtih na voljo zunanjim kupcem, medtem ko bomo s prvima dvema zadovoljili potrebe naših. V Gornji Radgoni imamo namreč problem večjega števila podjetij v središču mesta, zato se nagibamo k temu, da se selijo in širijo v industrijski coni. Elrad je prvi, ki že ima projekte za selitev, njemu pa bo sledil Epas, ki je že tudi kupil zemljišče. Za tretji del industrijske cone načrtujemo ureditev šele v naslednjih petih letih in takrat bomo k nakupu povabili firme s širšega območja, tudi iz Avstrije Ob dobri poslovni kondiciji gornjeradgonskih družb, ki se nam kaže tudi s selitvijo v nove objekte v industrijski coni, pa preseneča podatek, da so plače zaposlenih ne le pod slovenskim, ampak celo pod regijskim povprečjem. Kaj je torej v ozadju, dejavnost z nizko dodano vrednostjo in nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih? Tam, kjer ni razvoja, tam tudi ni odličnih plač, tam, kjer pa imajo razvoj lastnih izdelkov, tam so tudi plače dobre. Čeprav gre za podjetja z izredno visokim deležem izvoza, so to še vedno predvsem industrijsko usmerjena podjetja. Res pa je, da se tega ne da tako hitro obrniti. Ste zadovoljni z dejavnostmi podjetij v industrijski coni? Seveda. V Gornji Radgoni nimamo nobene firme na trhlih nogah. Vse so zelo stabilne in z velikimi ambicijami. Vodijo jih pravi menedžerji, katerim ne gre zgolj za preživetje iz meseca v mesec, ampak na stvari gledajo razvojno. S kakšnim namenom ste na občini ustanovili strateški svet za pospešen razvoj gospodarstva in kdo sedi v njem? Mi mislimo, da so v njem trije najboljši direktorji, njihova naloga pa je, da se bodo ukvarjali z nadaljnjim razvojem industrijske cone in sploh gospodarstva v občini. Zakaj naj bi se dobri direktorji dobrih firm ukvarjali še z občinskimi zadevami? Delo župana ni ravno to, kar sedaj počnem, kar pa je ta trenutek dobro. Morda to delam zato, ker sem bil vse življenje v podjetništvu in nanj drugače gle V Gornji Radgoni nimamo nobene firme na trhlih nogah. Vse so zelo stabilne in2^ 1 mi ambicijami. Vodijo jih pravi menedžerji, katerim ne gre zgolj za preživetje iz ^ese mesec, ampak na stvari gledajo razvojno. dam. Vsi trdijo, da če jaz ne bi prišel v pravem trenutku, bi iz tega bil... Ne vem. Ne bom rekel Končno sem v tem videl, tudi osebno promocijo. V prihodnje pa se bo z razvojem industrijske cone ukvarjal strateški svet, ki bo soodločal tudi o vseh najpomembnejših zadevah in določil strateške razvojne smeri Gornje Radgone. Odločal bo na primer o gradnji hidroelektrarn na Muri, ki je strateška tema za Gornjo Radgono, in še o drugih. In končno, čim močnejši smo, toliko bolj bo pomembna naša beseda ob nastanku regije in tem lažje bomo posegli po kapitalu Je v strateškem svetu tudi mali podjetnik? Zanje namreč ugotavljate, da nazadujejo oziroma ne prehajajo dovolj hitro v srednje velike družbe. Če je industrijska cona za velike, kaj imate potem za male? Zanje pripravljamo podjetniško obrtniško cono, in sicer v »ctgleniški« jami, kjer je bila pred leti opekarna. Tu bi dobili prostor manjši obrati in obrtniki. Projekti zanjo so že v pripravi. V strateškem gospodarskem svetu pa sta še predsednik gospodarske zbornice Branko Kurbus in obrtne zbornice Tomaž Dresier. Občina v sodelovanju s podjetji razpisuje štipendije, vendar samo za določene študijske smeri. Veste, kaj je največji problem slovenskega šolstva, da bruha tiste poklice, ki v podjetništvu in obrtništvu sploh niso zaposljivi. Mi bomo štipendije dali to za katere se bomo v strateškem svetu dogo^ rej samo za poklice, ki jih potrebujemo. AH vas ne krit izirajo, da vso pozori menjate industrijski coni in razvoju Radgona, ne pa tudi razvoju podeželju-O bog. veliko kritik sem doživel ravno cb* kot pravne. Predsedniki krajevnih skupnosti so >" '■ nega mnenja. da veliko Sam se pridružujem mnenju, g«------ mesto razsajamo sedaj podeželje, kar vam dim na tisoč primerih. Ključno za razvoj podeželja je t Sanje oskrbe z vodo, po podatkih iz ‘ H ga razvojnega načrta pa se iz lastnih kov še vedno oskrbuje 46 odstotkov je podatek, ki ne govori v prid ko&,‘> urejenosti podeželja. V zadnjih dveh letih smo veliko naredili n- j.i Kunovi, ki je najbolj bogu za hrbtom, je voov petinštirideset gospodinjstev, vodovod ureja15’ | v Ščavnici, Stogovcih in Ivanjcih. Podatek, ' zasledili, je v tem trenutku star. Mi boai°l7 nekaj leti to sliko popolnoma drugačno, o1(15 prepričan Veliko je tudi neasfaltiranih cest. Lani smo na podeželju asfaltirali deset cest, po analizi največ v zgodovini občine, in1 j se nadaljuje tudi letos. Mi imamo vendar 35® trov cest, problem pa je, ker vsega ne m ore®11 diti naenkrat. Pri načrtovanju razvoja občine ste v$ vili tudi na turizem. Kako je s tem. Tu nam ne gre tako, kot smo načrtovali, vpliva tisoč dejavnikov. Velika zavora je v i* vedno ni odprt grad. Po pogodbi bi ga že preti in v tem trenutku se z najemnikom mo o tem, da mora čimprej vzpostaviti s I1'. dogovorjene vsebine V ta namen smo na novih tudi komisijo. Grid je ključna točka," j bo sledila ureditev starega dela mesta v bli^ Kaj nameravate narediti z objekti n# * So v lasti ministrstva za obrambo oziroma0 ki se ukvarja z nepremičninami Že nekaj* jim pisali, da jih želimo dobiti v občinsko l^ ji ko bo to postalo naša lastnina, bomo obj^1 W in tam uredili okolico reke Mure, ki bi d^P0 načrt ureditve trgovsko-poslovne cone n10 I starega Mira in starega dela mesta. Govorili ste o širitvi industrijske, in trgovske cone, kaj pa možnosti sta. Ne boste s conami -zaprli mest^ Mi bomo mesto širili proti črešnjevce*11’ mo predvideno individualno gradnjo in , Jr li nekaj zemljišč, ukinili pa bomo tudi nel ■ ’ be na zemljišča, ki so nesmiselne. n l| | Omenili ste, da vam turizem šepo,1 M ' načrtujete gradnjo mostu čez 'd1*''' ne zdi, da je sedaj to zgrešena inve-Moj bog* Ta most, ki bo namenjen -' pešcem, bo vendar odlična osnova, da l*ir ’| lahko obudili kolesarke poti, ob katerih '■ 7 izvozi, da lahko tu spiješ kavo ali drugje P^ Kaj temu sledi, pa še ne veste Mi imam« ' nudbo, da se tam, kjer je most, skupaj z •" tuje ureditev golfskega igrišča, ob tem P1^. spravili v funkcijo vse stare stavbe, wdiMC' .r/* v Črncih. To so projekti, ki so dolgoročn£^ , j in kot župan bi bil nespameten, če jih 1 Prihodnje leto bo devetstoletnimi * gradu. Kako daleč Je obnova? Kot veste, smo grad in zeml jišče preda*1 i(fli F je to državni projekt, kot lokalna pri tem pomembno nalogo. Skupaj z ■r . p daj iščemo namembnost. Mislim, da v pripeljati več vsebin, na mizi pa že ima*:1 se je usmeril v šolski turizem. To pa ie P novega. L Vanja Poljanec, b II VESTNIK ~17■ nnarec 2005 KULTURA 11 iJSRII^rerKLSkt mi r * r I ■ t If k ! k I l Aktivno ‘ delovanje KTD rnelavci ' mesecih letošnje-nn a? ^ulturno-turistič-, ^tvo černelavci zelo ?wn°'Najpreiso se ' cztli otvoritve preno-L. ^uilurne dvorane v ‘n tam $e teSneje ar 1 Sti^e z d°mačim Wal Oni' tudi že 8°' ° Pri njih. Prejšnji me- J kjer 80 se d Postavitve filma m-ovč M15111nedeli° ; Cernelavcih obeie-Praznik žena z nasto-n °mače otroške skupi-p(-slu? "r‘‘ domačih pev-domačina va' -. Petru, ki je zaba-n«topiX^ T,P*V'kbrna skupina stavili S katero so st*ke 0 nad!dk lev* ^'^Hniu Priredi- KS va« p ‘J1 in vsa društva v neh^dnicaKTDČer-VL Darjana Škrilec prapor “jihovo kulturno vabi j tV° vse bolj širi in kiil^l&5,uiosc skupine k rcditJI"minpri-tw.^’^rielavcih. Salt._ „odo naiprej gostova-PriIa v Maruševcu na "Itfo ko bodo tam dne- Najvišje madžarsko priznanje za pomurskega umetnika Kipar Ferenc Kiraly je Munkacsyjev nagrajenec Nov roman Roberta Titana - Felixa Brezizhodnost »narko« krogov O Akademski kipar iz Lendave Ferenc Kiraly je prejel v petek v Budimpešti najprestižnejše madžarsko priznanje na področju umetniškega ustvarjanja - nagrado Mihalya Munkacsyja. Kiraly je prvi umetnik iz Slovenije, ki je prejel to nagrade, in eden od redkih, ki so jo dobili zunaj Madžarske. Nagrado je dobil za več kot štiri desetletja ustvarjalnega delovanja, ko je v lesu, kamnu, bronu, glini in drugih materialih nastalo vrsto umetniških stvaritev, ki krasijo tako Lendavo in njeno okolico kakor tudi mnoge druge kraje in se zelo dobro dopolnjujejo z okolico in prostorom. Kiraly je tudi vrsto let vodil lendavsko galerijo na gradu, kjer je stkal mnogo ve- Akademski kipar Ferenc Kiraly. »Prizna' nje, ki sem ga dobil v Budimpešti, je dejansko krona moje ustvarjalnosti.« saj je znano, da jo je doslej dobilo malo umetnikov zunaj Madžarske. Mislim, da je to dejansko krona moje ustvarjalnosti, potrditev mojega truda in umetniškega ustvarjanja doslej. Ko so mi kakih deset dni pred podelitvijo sporočili, da bom dobil nagrado, sem ostal čisto brez besed. V slovenskih medijih je bilo zapisano, da sem drugi, ki je dobil to nagrado zunaj Madžarske, vendar pa tega ne morem zagotovo potrditi. Taka nagrada je gotovo potrdilo in vzpodbuda za nadaljnje ustvarjanje. Še posebej me veseli, ker gre za priznanje, ki ga podeljujejo vrhunski poznavalci likovne umetnosti in tudi sami umetniki, stanovska nagrada, podobno kot je pri nas v Sloveniji Jakopičeva nagrada. Ne vem, kdo me je pred- »Smrt narkomana bo zaradi tega, ker v manjših krajih taki dogodki niso (prejpogosti, lahko koga spomnila na kako resnično smrt, vendar pa nobena ‘faca s scene’ ni povzeta po resničnem modelu, s čimer avtor še enkrat poudarja, da je to besedilo popolnoma izmišljeno,« zapiše pisatelj Robert Titan ■ Felix v prologu svojega kratkega romana Kri na dlaneh (Litera,2004). Pa vseeno iz pisanja takoj prepoznamo (mursko)soboške mestne lokalnosti, pa naj gre za vrt pod kostanji, ki ga sicer imenuje Dobrayev vrt, ali bližnji Trg zmage, pa tudi goričko podeželje, v katero je postavljen zadnji del pripovedi Ob branju se namreč dozdeva, da se pravzaprav ne dogaja nič pretresljivega, teža končnega usodnega prizora pa se le vzdržema kopiči, kot da ni nobene, kar je pisatelj tudi želel izpostaviti, dinamike v sicer soparnem, nevihtnem poletju, ki se je zgrbilo v tej »jebeni provinci, v tem jebenem zakurčju«. Celodnevna pohajkovanja po zdolgočasenem mescu, počasno srkanje kave, vaje in koncert benda cer vozikanja po »hribovskem zakurčju« delujejo slow morion v nasproeju s končnim razpletom, ki pa že diši po kriminalki. Simon, glavni protagonist, se na koncu znajde z revolverjem v roki iz oči v oči s policijskimi specialci. Pravzaprav se s tem prizorom roman tudi začne, zato se nam, ko pridemo na zadnjo stran, ki se konča z istim stavkom, kot se konča prvi del poglavja Dol-bjenje capaša, filmček zavrti nazaj In kaj je y tem filmu? Velika večina glavnih oseb, med njimi tudi Jernej, član benda, ki si je na koncu zadal »zlati šut« in postal drugi narkoman v dveh dneh, ki je končal v tej provinci (prva je bilo neimenovano dekle), so torej povečini »žrtve« neurejenih družinskih razmer. V svoji nemoči in silnem občutku odtujenosti ali ceio zavrženosti, kar je tipični vzorec, iščejo zadoščenje v »primislih«, ki že mejijo na fantazme, njihov namišljeni beg iz province, ki da jih je prav tako usodno zaznamovala, pa le je izgovor za beg v »samost«, v njihove »medleče večere* in »ure resnice«, ki jih zvijejo v večinoma brezizhodni slepi krog. Zdi se, kot da vedno znova kukamo v zaodrja (nezdravih) odnosov mladostnikov (povečini srednješolcev), katerih dejanja vse bolj postajajo »samo ritual, samo s krčevitostjo telesa izmoledovana prošnja tistemu tam zgoraj, da bi en teden vendarle še zneslo, da te vsaj še en teden kaka pizdunska prečista ali prestrlhninasta roba ne bi odnesla v večnost«, kar zapiše tudi Gisela v pismu Gogi, češ »bom lahko samo, kar se bo tam notri zahtevalo od mene«. To je roman, ki ga ne moreš prebrati na dušek. To je lepljenka samo-pre miši je van j in »primisli«, ki ji je bizarna markozgodba« služila le za okostje te trpke pripovedi, ki pa, žal, zaradi težje berljivosti ne bo zašla na potice mladinske literature, čeprav bi si to zaradi (aktualne) tematike pa tudi zato, ker je pisana neobremenjeno in brez prizvoka mora- liziranja, tudi najbolj zaslužila. M, V. “*Wo u CERtMtUHO PARALIZO nRk»iujt» na račun: . 0092393969 li tukajšnjih ustvarjalcev z ustvarjalci z vsega sveta, pri ustvarjalnem delu pa se zelo dobro dopolnjujeta tudi s soprogo umetnico Suzanne Kiraly Moss. Ferenc Kiraly je bil eden od dobitnikov te prestižne nagrade, ki jo vsako leto ob madžarskem državnem prazniku, 15. marcu, podeli madžarski minister za kul- turo za posebne dosežke na področju umetnosti. Minister za kulturo Andras Bozoky je ob tem poudaril, da je kipar iz Slovenije izjemen umetnik, ki si vsekakor zasluži to nagrado. O nagradi je Ferenc Kiraly povedal: »Nagrada mi veliko pomeni in sem zelo srečen, da sem jo dobil, saj je nisem pričakoval, linica na Cankovi ponovno deluje basoma tudi več knjig ---- - . lagal za nagrado, vendar pa naj bi ob nekaterih drugih kulturnih inštitucijah iz Slovenije in Madžarske to bila v pn i vrsti Galerija - Muzej iz Lendave in gospod Franc Gerič, moj naslednik na tem mestu. Moje delo bo letos v domačem kraju predstavljeno na retrospektivni razstavi ob moji 70-letnici, ob tem pa naj bi izdali tudi monografijo o mojem delu.« O centralizaciji slovenskega umetniškega ustvarjanja gotovo govori tudi dejstvo, da Kiraly e-vo ustvarjalnost bolj poznajo v Budimpešti kot v Ljubljani. J. Ga., foto: N. J. Območno srečanje plesnih skupin Minulo sredo so se v soboški grajski dvorani z zanimivimi aranžmaji predstavile plesne skupine iz pomurskega okolja. Srečanje je organizirala območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. »Zaplesalo je več kot 90 plesalk in plesalcev, videli pa smo 11 koreografij. Te koreografije je ocenila strokovnjakinja Mojca Kacjan in na podlagi njene ocene oziroma razgovora se bodo določene skupine uvrstile na medobmočno srečanje,« je dejal vodja OIJSKD Geza Kišfalvi. Po vrsti smo tako videli plesno skupino z OŠ Kuzma s plesom Odštekana, Zavod Flota - Šola za sodobni ples s Koraki, Svatba in Ujeti v čas, OŠ Puconci z Mačke in miši, Šmarnje in Od začetka do konca, OŠ Gornji Petrovci z Na soncu, še enkrat OŠ Kuzma s Pesem plesna romska in Romčice ter OŠ III Murska Sobota s plesom Zimske sanje. Mladi plesalci so znova dokazali, da odlično obvladajo veščine plesa tudi malo drugače -T. K. L " Jc naCanko- SnA’ delovati 4 katere nekaj ča-n e -° “r:'d{ prostor- k; bile v lla’kjer so ne-jih Pt’d Pfostore vrtca, il^«.pred r^“RnJi& KL- ‘ Vodl tzpo-Ž^dom^0 "« knjige tak„, . * |e dobita kitu iedelOv . m stavt>‘vrtca, Monodrama Pavlek v Radencih prišlo do prostorske stiske in je bilo treba vrtec razširiti, se je morala knjižnica preseliti v gasilski dom, ki pa ni bil preveč primeren prostor, imeli pa so tudi probleme z ogrevanjem, zato je knjižnica sčasoma zamrla. Vse do letošnjega kulturnega praznika tako v kraju, razen seveda šolske knjižnice, niso imeli knjižnice. Na koncu pa so se knjige vrnile tja, kjer so najdlje časa tudi bile, in sicer v prostore starega vrtca. Občina je prek domačega kulturno-umetniškega društva namenila petsto tisoč tolarjev, kar je bilo dovolj za obnovo prostora. Seveda pa je želja tudi, kot pravi Vogrin-čičeva, povečati število knjig in ponovno privabiti bralce Prav tako bi radi sčasoma, če bo interes bralcev velik, posodobili sistem izposoje z računalniki. Knjižnica je tako odprta ob sredah od enajste ure do dveh popoldne ter ob petkih zvečer od šeste do pol osme ure. Besedilo In foto: C. K. V kongresni dvorani Zdravilišča Radenci je bila uprizorjena monodrama Pavlek v izvedbi mestnega gledališča Ptuj in v režiji Roka Vilčnika. Številne obiskovalke pa tudi nekaj moških je prisostvovalo predstavitvi znanega slovenskega igralca (že štirideset let), režiserja, pisatelja, filmskega igralca in igralca domačih teveserij ter že petindrideset let službujočega v SNG Maribor - Petra Ternovška. V socialni vlogi Pavleka, ki jo je v Radencih odigral že enaintridesetič, je izpovedal vesele pa tudi žalostne strani svojega življenja, svojo navezanost na pokojno zelo hudo mamo, ki jo zelo pogreši, svojo dobroto: o posojanju denarja, o nobenem ni nikoli nič slabega povedal, o svojih bedarijah, ki jih je počenjal še kot otrok. .. »V osmem razredu si je zobe pobarvau z jupolom. Sram ga je blo, ker so ga hecali; spredna dva je meu tik črna Pol pa mu je blo slabo, pa so gi takoj pelali v bolnico. Skoz se je neke bau. Če so mu rekli, pridi no, Pavli, se je pajtlo, držal prst v ustih in se slino. Bil je ko neki veseli hrošček, gledal s tistimi debelimi cvikeri, da ne veš, al je privi al pa ga je ken nariso. Kripl zveriženi. Stalno mu je blo tak težko kaj dat. Porabo pa itak nič ni Pa svojih ni meu. Sploh ne vem, kak je mama kaj takega domov privlekla « Monodrama, v kateri govori v glavnem v narečju, je prejela številne nagrade: nagrada žlahtno komedijsko pero izvirne slovenske komedije Dnevov komedije v Celju, zmagovalna monodrama 5. festivala Monodrama Ptuj, nagrada naj mariborski kulturnik 2004 za vlogo Pavleka v istoimenski monodrami Peter Ternovšek je ponosen, da je bil kot igralec že kar sto triintridesetkrat nekdo drug na odru, ponosni pa smo bili tudi poslušalci, da smo lahko prisostvovali igralcu TV-nadaljevanke Odprava zelenega zmaja, znanega v vlogi Boba. D. M. Po naših znanih poteh Turistične prireditve Lendava - Od 16. marca do 18. aprila bodo v Centru interesnih dejavnosti v Lendavi delavnice, povezane s svetovnim dnevom zemlje, ki je 22. aprila. Delavnice na temo Odpad iz gospodinjstva bo vodila Karolina Utroša, izdelovali pa bodo okrasne predmete iz stekla, keramike in drugih podobnih materialov, pa tudi uporabne predmete, kot so vaze, posode... Ta teden bodo delavnice v ponedeljek, 21. 3., ob 17 uri in v sredo, 23. 3., ob 16. uri. Murska Sobota - V soboto, 19. marca, organizira Planinsko društvo Matica Murska Sobota pohod v spomin na Marijo Vild. Udeleženci se dobijo na avtobusni postaji v Murski Soboti ob 7 JO ali na Startu pohoda pri Bukovniškem jezeru. Cankova - V soboto, 19. marca, bo v središču Cankove tradicionalni Jožefov sejem, ki ga organizira Turistično društvo Cankova. 1 Moravci v Slov. goricah-Drakovci-Bučkovci Dinozavri spet med nami Od sobote spet rjovijo dinozavri v Styrassic Parku v Bad Glei-. chenbergu v Avstriji, ki so ga že lani obiskali mnogi iz Pomurja, saj je od naših krajev oddaljen kakih 40 kilometrov in otrokom res ponuja veliko doživetij na sprehodu skozi prazgodovino. Najzanimivejša novost letošnje sezone je hotel na drevesu pri drzni opici, v katerem bo do 56 oseb na višini treh metrov doživelo nepozabno bivanje. Ponujajo pa rudi kakovostno hrano ter vrsto drugih novih in starih atrakcij. - J. Ga. Griči Slovenskih goric Bazeni v Biotermah Mala Nedelja v Moravcih čaka- Le tedkokatera vas ima v svojem simbolu kravo, kot je to v Drakovcih. Lično turistično urejeno avtobusno postajališče w vcih - poleg sta izvirna kažipota proti Ptuju in Delavnice domače obrti na Cankovi Na Cankovi so v okviru Jožefovih dnevov že osmič priredili delavnice in razstavo domače obrti, ročnih del in kulinarike. Tudi letos se je v tamkajšnjem vaško-gasilskem domu zbralo veliko sodelujočih. ki so pokazali svoje spretnosti. Poleg domačih društev, otrok iz osnovne šole in drugih obrtnikov iz občine so na delavnice povabili tudi zunanje sodelavce, med katerimi so bili nekateri tudi iz Porabja. Obiskovalci so si lahko ogledali pletenje košar, poslikavo sveč, poslikavo pirhov, obdelavo stekla, izdelavo lončenih izdelkov, izdelke iz slame in koruznega ličja, rože iz krep papirja, vezenine ipd. Na ogled je bila tudi kulinarična razstava, kjer je bilo prav tako mogoče videti več vrst jedi iz naše pokrajine. Prireditev je popestrila še domača tamburaška SKupma Odpisani. - C. K. jo konec zime in prihod prvih kopalcev. Ko se človek pozimi vozi po teh s soncem obsijanih gričih in grapah, se ga poloti želja po pomladi, po poletju. Kako lepo mora biti tukaj šele, ko je vse zeleno, ko vse cveti! Gre za kraje, ki se turistično vedno bolj razvijajo To je opaziti po številnih simpatičnih detajlih, urejenih tablah, klopeh, majhnih kapelicah, obnovljenih starih hišah in počitniških hišah, vinskoturi-stični cesti Srednje Slovenske gorice in kolesarski Grossmanov! poti, edino pri plakatih moramo biti včasih bolj pozorni, saj ni preveč aktualno, če marca 2005 na plakatni tabli naletimo na vabilo na prireditev, ki bo avgusta 2004. Dokler se Moravske Toplice niso imenovale tako kot danes, je marsikdo pomešal kraja Moravci v Prekmurju in Moravci v Slovenskih goricah. Danes kaže slednji podobo središča tega dela pokrajine in človek kar čuti, da se bodo Moravci čedalje bolj razvijali To so opazili tudi že drugi Slovenci, saj v tem kraju niso redkost registrske tablice MB, LJ, SG, NM in druge. Razloženo naselje leži v povirju potoka Bukovnica Starejše jedro je v grapi ob cesti Ljuto- mer- Ptuj. Zelo pomembno je tukaj vinogradništvo, še posebno na Moravskem Vrhu, še vedno lahko občudujemo nekatere velike kmetije, vidimo rudi ovce, purane in druge živali, kraj pa je najbolj znan po majhnem termalnem kopališču, ki je nastalo ob vrtini, narejeni leta 1973 v zaselku Pekel. Od lanskega avgusta se kopališče imenuje Bioterme Mala Nedelja (treba je poudariti, da so vsi ti kraji nekako prepleteni in med sabo povezani, op. p ), ima 1400 kvadratnih metrov površin, 9 bazenov, letos pa bo na voljo tudi avtokamp. Bodite pozorni tudi na izredno zanimivo turistično kmetijo Med jelšami, ki ponuja prenočišča ter domačo hrano in pijačo Bioterme Mala Nedelja pa ležijo tudi na t. i. Sončevi poti, ki jo v svojih zemljevidih propagira Turistična zveza Slove- nije. Kdor se bo odločil za krajši ali daljši dopust tukaj, bo doživel alternativne in osvežilne počitnice v naravnem okolju Če iščemo značilno slovensko-goriško vas z majhnimi hiškami in ličnimi vikendi ter razgledi, ki »pokajo na vse strani, jo bomo prav gotovo našli v Drakovcih. Tukaj živi nekaj manj kot 300 duš, gre pa za razloženo slemensko naselje, ki leži južno od potoka Turje. Vas sestavljajo zaselki z zanimivimi imeni, ki marsikaj razkrivajo: Vrhovnjak, Kamenščak, Zdole, Kopinovščak, Lipovščak, Piviči in Legmec. Do nedavna sta bili prevladujoči kmetijski dejavnosti sadjarstvo in živinoreja, nekaj pa je tudi vinogradništva. Za Drakovce je bila značilna razdrobljena zemljiška posest Moravci in Drakovci so povezani tako, da lahko naredimo kro- L . žno pot in se skozi Malo vrnemo v Bučkovce. večinoma slemensko nase 11 med potokoma Bukovnik. , rja H kraju spadajo zase®' KolmensČak in del Tudi tukaj so prevladovale nosti, kot so živinoreji stvo in vinogradništvo. Le'8 se je od Bučkovcev ločil postal novo samostojno Mala Nedelja, toda to je ■ ■ |( druga zgodba za drugi pal ■ Kljub temu omenimo .,ur', cerkev Sv. trojice, ki se nja v 15. stoletju. Tu jež^ val narodni buditelj in F nar Anton Krempl (1790' Zanimiv pa je tndi verski nik nedaleč od ceste I Ptuj, ki so ga aprila 2001 li vaščani »v spomin na k mor v 17 stoletju*. Hiša v Dobrovniku bo etnografski muzej Občni zbor Goričkega driijštva Odkriti in predstaviti še več značilnosti Goričkega Goričko drujštvo za lepše vii-tro je eno mlajših društev z raznolikim Članstvom, saj si je ob ustanovitvi zadalo nalogo, povezati čim več ljudi na Goričkem v nevladno organizacijo, ki bo s svojimi aktivnostmi podpirala namen ustanovitve krajinskega parka. Pred dnevi so opravili svoj drugi občni zbor, kjer so ob pregledu dela za lansko leto podali tudi plan dela za leto 2005- Ker se je društvo ustanovilo šele oktobra 2003, so imeli lansko leto še precej dela z organiziranjem in oblikovanjem programa društva. Nekatere sekcije, kot sta sekciji za sonaravno kmetijstvo in rokodelska sekcija, so oblikovale tudi lastne programe, vse druge pa so ostale le pn imenovanju. Priznavajo da se nekateri člani niso vključevali v dejavnosti, kot so pričakovali, zato so ostali predvsem pri organizacijskih zadevah So pa zato načrti za letos toliko obsežnejši. V prvi sklop načrtov spada promocija Goričkega, ki zajema skupno izdelavo promocijskega gradiva in ureditev informacijskih pisarn. Pri tem pa se želijo predstaviti tudi v prestolnici in še nekaterih večjih mestih. Prav tako si bodo prizadevali, da se to območje večkrat pojavi v medijih. V drugem sklopu so si zadali skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, kar bodo poskusili uresničiti s folkornimi prireditvami, s popestritvijo' že uveljavljenih ali novih prireditev ter razkritjem še neodkritih značilnosti Goričkega V tretjem sklopu pa naj bi se konkretno posvetili turizmu, saj bodo poskušali preurediti in vključiti v prenočitvene zmogljivosti stare tradicionalne hiše in vinske kleti. Različnim pohodom, med katerimi bi Mi nekateri tudi z mednarodno udeležbo, pa nameravajo dodati tudi več vsebin Vodna oaza Panonskih term TERME LENDAVA NOVI BAZENI S TERMALNO VODO OTROŠKI BAZENČEK Z DVEMA TOBOGANOMA NOČNO KOPANJE C. K. TISMELENDAni www.terme-fendava.si Terme Lendava nagrajujejo Vestnikov« naročnike Nagrada: dnevna vstopnica s kosilom. Nagrajenec: Ludvik Vutek, Kapca 124, Lendava. Nagrajenec dobi potrdilo o nagradi po pošti. Sončkov klub v RABCU J*-3* hoteli, bogata animacija in športna ratma, brezplačno do 7 let 234J2D/POL od7.900 Sončkov klub v PORTOROŽU 3* Lucija/Barba ra, bogata animacija, brezplačno ia otroka do 12 lot 224/3D/POL od 22.900 BAVARSKI GRADOVI 2-dnem avtobusni izlet odlično slovensko vodenje 2.4J2D/POL 29.900 Sončkov klub "Narodni parki' 3* Borovnik (otok Murter), obsk poglej in odpotuj! V Dobrovniku bodo hišo iz 19. stoletja preuredili v etnografski muzej. V Dobrovniku načrtujejo preureditev stare kmečke hiše v središču kra ja v etnografski muzej, v katerem bi shranjevali tudi vse predmete, ki so jih zbrali v okviru tabora Po sledeh naših prednikov, ki so potekali v krajih dobrovniške občine v preteklih letih. Projekt skupaj načrtujeta Kulturno društvo Sandor Petofi Dobrovnik in Madžarska samoupravna narodnostna skupnost. Predsednica kulturnega društva Anica Car pravi, da je hiša sedaj list Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti, ki ima z njo veliko načrtov, povezanih z ohranjanjem kulturne dediščine. V njej bodo tudi predmeti, ki so jih zbrali v okviru delavnic, pa tudi novi, ki jih bodo dobili od krajanov, ki jih hranijo na podstrešjih in v kleteh. Hiša je iz 19. stoletja, njen lastnik pa je bil nekdanji župan Dobrovnika Goncz. Najprej želijo obnoviti prvi del hiše, v kateri bi pripravili razstavo ohranjenih predmetov zgodovinske vrednosti, v njej pa bi tudi namenili prostor razstavi o znanem jezuitu, ki je bi! doma iz Dobrovnika. V zgradbi želijo urediti tudi krojaško in čevljarsko1' p-in kuhinjo s starim ognl Eno večjo sobo pa n81,1 , j urediti tudi za živ prikaz običajev in bo v njej pf°sl za večje število ljudi. V kazovali ljudske običaje- , pt ščenje semena, česanje 1) pgb ka perecev, koline, I1**1’ji i ogrevali s staro Za uresničitev teh potrebno se precej , pd' in aktivnosti. V kraju je * ; F Anica Car, veliko di, ki se vključujejo v tivnosti »Zato bom0^ tudi razpise Evropske za-te namene dobili čl® A štev in bi z delom Iah^° h nadaljevali. Ob hiši je velika parcela, ki ho 1 1^ tudi organizacijo deU dske obrti, kot je denin1 stvo, ki je bilo v našem koč zelo dobro razvita1 nje izdelkov iz lesa, tk')1 dobno Načrtujemo tu vo lanu na manjši pmy uporabili za izdelavo1 l A delkov Veseli pa me, °1 aktivnosti vključuje r mladih, okrog 25, ki rali stare predmete, P'' cino Dobrovnik zelo ° lujemo.« l TUNIZIJA, Port El KanUoui 3* Golf Residence, polet letala iz Ljubljane £140 od 77.000) maj.jur>iy?D/POL od 62.900 ŠPANIJA, Mallorca 2* Gracia, otroška cena do 15 let GRČIJA, Rodos 3* Sirene Beach, polet Fetala iz Ljubljane (14D od 115.900) jumJ/7D/POL od 84.400 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz polet iz LJ (14D od 107-300) 27.4JSD/POL+BUS 39.900 juntpCVPOL od 83.300 Izkoristite prednosti Sončkovega poletja 20051* - do 15% popust za rezervacije do 31. marca! ■ plačilo na 10 obrokov (do 31.3-)- 'SanfliavkitH^PatnjHOCCi TURČIJA, Ata n ija 3* Carreta Beach, all inclusive, polet iz Ljubljane (140 od 116,000) maj/7D/AI od 88« 3 00 i<| jH1 Murska Sobota, Slovenska 5Ž * _ ; TH prodiJa: 02/23 MO 33 www,fonch‘ “ vestnik -17. marec 2005 KRONIKA Nova prometna zakonodaja Novo za kmetijska vozila Starost za vožnjo, tehnični pregledi, registracija in traktorski priključki Napadel in zabodel paznika Pedofil poskusil pobegniti Premestili so ga v Maribor - aeii novega Zako- 1 na o varnosti cestnega pfO' nuna, iu je v uporabi od prve-sajasuarpi. veljajo tudi za I utettw kmetijskih vniUin 'Ml v । csincm prometu. Nekaj določb posega še na pojoči1' upravnih zadev pro-nm >. jaim W) opre- deljen.; starost za vožnjo, teh-| nični preidi za traktorje ih I '■■•Jnpnilu', registracija in 1 traktorski priključki. Starost za vožnjo ^81 kategorije F ' Vozniški izpit kategorije F (tra-| wntjiiniraktutAi priklopniki) * “'ugoče še naprej pridobit' z ginjenim 15 letom starosti. j Warn,- d0 ik |<-ta dovoljeno ^letnktutit ki imajo kon-i ^nkcjjij^j. določeno 1 "-r°st 4Našk6(,ara7ev-ti "i usposabljati po programu prostovoljnega Pluženje poteka še v treh vojašnicah po Sloveniji. H’ ’ kak/ S"!’K|L'ln^ 21 dek!et. Prostovoljcisevtreh^ rili/'"'Je boin1 J,nl' ‘,v°jsW. Slovenija je prostovoljno služenje vojs ’ ^/5^ roka ir/ 'eta 3001 prenehalo veljati obvezno sluzenje bngodb/ °^ila rt profesionalne oborožene sile. Obstaja p " ’ užbe v vojaški rezervi. - A. B., foto: J- Z- traktorjem in če ima dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij B, B+E, C, C+E, Dl, Dl +E, D in D+E Tehnični pregledi za traktorje V 211. členu ZVCP-1 (Zakon o varnosti cestnega prometa) je določeno, da se tehnični pregle di motornih in priklopnih vozil, razen delovnih strojev in moto-kultivatorjev, opravljajo najmanj enkrat na leto. Prvi tehnični pregled traktorja in traktorskega priklopnika se opravi tri leta po prvi registraciji traktorja, nato pa vsaki dve leti do sedmega leta starosti Vozila, ki so starejša od sedmih let, morajo na tehnični pregled vsako leto. Registracija Traktor in traktorski priklopnik se registrira na predlog lastnika. Lastnik mora pri registraciji predložiti dokaz o lastništvu in o lastništvu delov, ki so bili vgrajeni pozneje, ter dokument o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi in sklenjeno zavarovanje. Traktorja in priklopnika pa ni možno registrirati, če se ugotovi. da je določen tip, različica ali izvedba vozila nevarna za cestni Našli storilca ropa Casina v Termah 3000 iz leta 2002 Na Ivancih si je sodil sam Kriminalisti soboške policijske uprave so končali s preiskavo ropa igralnice Casina Maribor v Moravskih Toplicah, ki seje zgodil junija 2002. Takrat je ropar s pištolo prisilil blagajnika v igralnici, da mu je dal večjo količino denarja, šlo je za približno deset milijonov tolarjev, in je nato z denarjem pobegnil. Med preiskavo samomora, ki ga je 30 decembra lani na Ivancih naredil M. S., ki je pred tem še streljal na reševalce in tudi odvrgel ročno bombo, so s pomočjo forenzikov ugotovili, da je bil samomor storjen z istim orožjem, ki je bilo uporabljeno med ropom. Kot je dejal načelnik soboških kriminalistov Drago Ribaš, je bil omenjeni glavni osumljenec policije že takoj po ropu, vendar niso imeli dovolj dokaz. Sedaj bodo o celotni zadevi poslali poročilo na tožilstvo. A, B. promet. Registracijo takih vozil se lahko prepove. Traktorski priključki Zakon je na novo opredelil traktorske priključke. Med priključke je tako uvrščen tudi traktorski priklopnik, katerega največja dovoljena masa ne presega 5 ton, njegova konstrukcijska hitrost pa je omejena na 30 km/ h. Tako so želeli rešiti problematiko manjših in predvsem starejših priklopnikov, ki niso bili registrirani in ki se z vidika varnosti v cestnem prometu ne razlikujejo od drugih priključkov (primer so nakladalne prikolice, cisterne za gnojevko ipd.) Potrebne podatke o masi in hitrosti navede proizvajalec. Podatki se vpišejo v potrdilo o ugotavljanju skladnosti motornih in priklopnih vozil. Navedenih priklopnikov po 1. 1. 2005 ni treba več registrirati, zanje tudi ne velja obveza opravljanja tehničnega pregleda, kot to določa 211. člen Zavarovalno jamstvo za tak priklopnik je vključeno v zavarovanje traktorja Priklopniki morajo biti v prometu označeni z znakom, ki dovoljuje največjo dovoljeno hitrost (30 km/h). Za druge traktorske priklopnike pa velja, da morajo hiti tehnično pregledam in registrirani A. B. V noči med petkom in soboto je iz murskosoboških za-porov, kjer čaka na pravnomočnost sodbe, poskušal pobegniti 34-letni učitelj Goran Šubinski iz M. Sobote, ki je bil lani novembra zaradi pedofilije obsojen na 12 let zapora. Kot je znano, ga je tožilstvo bremenilo storitve dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebi, mlajši od 15 let, ter kaznivega dejanja izdelovanja in prikazovanja pornografskega gradiva, ker je med letoma 2001 in 2003 zlorabljal dva dečka. Sodišče mu je zaradi tega prisodilo 12-letno zaporno kazen, h kateri je prištelo še kazen dveh let zapora za podobna dejanja, ki |ih je storil prej Šubinski je v noči na soboto poklical paznika, ker je v njegovi sobi menda puščala vodovodna cev. Ko sta paznika vstopila v sobo, je enega poškropil s solzivcem, drugega pa s prirejenim koničastim predmetom oziroma žico zabodel v hrbet in ga lažje ranil. Kljub vsemu sta mu paznika pobeg preprečila. Paznika sta po ugotovitvah Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ravnala pravilno in strokovno, Šubinskega pa so premestili v mariborske zapore, kjer bo pod strožjim nadzorom. Sicer to ni bil njegov prvi poskus pobega, saj je enkrat že pobegnil, ko je policiste in preiskovalce med hišno preiskavo zaklenil v svoje stanovanje Med čakanjem na sojenje pa je dvakrat poskušal narediti samomor. A. B. ra kOTl VODIJO DO CILJA« Le da so nekatere krajše, druge zapletene, tretje polne ovir. Ne glede na to, kakšen cilj sre si izbrali, vam lahko pomagamo izbrati najkrajšo pot. V skladu z dogovorom med Banko Koper in družbo F in or leasing lahko občani, zasebniki in pravne osebe sklenejo pogodbo finančnega leasinga za nakup osebnih in komercialnih vozil ter opreme v vseh poslovnih enotah Banke Koper po Sloveniji. Pri odločitvi naj vam pomagajo številne prednosti leasinga: • hiter in enostaven postopek odobritve, • mesečni obroki se ne spreminjajo in so vezani na devizno klavzulo (EUR), plačljivi v tolarski protivrednosti, • investicijo lahko podjetje uveljavlja kot znižanje davčne osnove pri ugotavljanju davka od dobička, ■ ne vpliva na kreditno sposobnost in bančno boniteto ieasingojemalca, • dobrodošla rešitev za novoustanovljena podjetja, ki še ne izkazujejo rezultatov poslovanja, • znesek financiranja je lahko višji kot pri kreditu, ■ v primeru neplačevanja je običajni ukrep vračilo predmeta leasinga, pri kreditu pa banka ali zavarovalnica posežeta po sredstvih zavarovanja (hipoteka idr.). izberite cilj, mi poskrbimo za najkrajšo pot. I' e"a~š i n g Banka Koper Finer leasing d.o,o.T Pristaniška |4( 6000 Koper Banka Koper d.d,( Poslovna enota Munka Sobota, Slovenska ulica 27, tek; (05) 666 13 6 h e-mail: flnor@flnonii $000 Murska Sobota, tek: (02) 530 8 970» www.banka-koper.si 14 IZ NAŠIH KRAJEV 17. marec 2005-VEflU Geta in Limba sta že DobrovniČanki Jože Berta lanič iz Dobrovnika je velik ljubitelj živali. Njegova davna želja je bila, da bi imel doma tudi konja. Pred poldrugim letom, ko je praznoval abrahama, se mu je ta želja izpolnila. Kobili Geta in Limba sta popotovali z Brda pri Kranju, se hitro navadili na novo okolje in se obnašata, kot da bi bili že dolgo doma v Dobrovniku. Še posebej soju veseli otroci, saj se jim dasta pobožati. F. Bo. Ob dnevu žena v Veliki Polani Slovesnost ob dnevni žena, mater in deklet so pripravili tudi v domu krajanov v Veliki Polani v organizaciji Kulturnega društva Miška Kranjca Velika Polana in velikopolanske občine. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole velikopolanske občine, ki obiskujejo enoto lendavske glasbene šole v Črenšovcih, otroci iz veliko po lan skega vrtca, mlajša ritmična skupina velikopolanske osnovne šole, najmlajši iz Velike Polane, Člani Kulturnega društva Miška Kranjca z recitalom, ritmična skupina Magma, ki deluje v velikopolanskem kulturnem društvu, in mladi cimbalisti. Recital, ki ga je pripravil Damjan Hozjan, je spremljal na cimbalah Andi Sobočan. Po prireditvi so pripravili tudi pogostitev. J. Ga. Vasi Mota, Oven ter Zgornje in Spodnje Krapje v KS Cven Privarčevali za javno razsvetljavi Na Cvenu prvi zadružni dom, ki bi ga uredili za družabno življenje Krajevna skupnost je poskrbela za opremo avtobusnih postajališč z nadstreški, za večjo varnost otrok pa so v okolici šole uredili pločnike in s cestnimi ovirami omejili hitrost prometa. Osemdeset let Marije Vučko iz Žiberec Iz Prekmurja na Apaško polje Bila je nedelja in pritiskal je mraz, ko smo obiskali Marijo Vučko, ki je ta dan v krogu domačih praznovala 80. rojstni dan. Na njen dom nas je povabila in pripeljala predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Žiberci Hermina Šletner, ki je skupaj z aktivistko Štefko Sobočan in predsednico KS Stogovci Majdo Jerebic obiskala svojo sovaš-čanko, da bi ji čestitala za življenjski jubilej in ji izročila skromno darilo. Težko je opisati, kako se je Marija razveselila tega obiska •Čeprav sem se najbolj razveselila čestitk in obiskov mojih najdražjih, mi vaš obisk veliko pomeni. Vidim, da nisem pozabljena v naši okolici, kjer sem z družino preživela skoraj polovico svojega življenja,« je dejala. Lepo in prijetno je bilo v sobi, ki jo je grela lončena peč, poslušati življenjsko zgodbo slavljenke, ki preživlja jesen življenja pri sinu Karlu in snahi Majdi. Marija se je rodila v družini Sep (štela je šest otrok) 5 februarja 1925. leta v Dolgovaških Goricah. Do poroke 1950. leta v Lendavi, poročila se je z Jožetom Vučkom s Srednje Bistrice, ki je prav tako izhajal iz družine s šestimi otroki, je živela pri svojih starših. Po poroki sta si z možem našla zaposlitev v Lovrencu na Pohorju, kjer sta delala na kmetijskem posestvu. Po nekaj letih dela sta se preselila v Stogovce, kjer sta živela enajst let, nato pa v Žiber- Martja se je zelo veselila obiska. Foto: L. K. Krajevna skupnost Cven zajema štiri vasi Mota, Cven ter Zgornje in Spodnje Krapje in sodi z okoli štiristo hišnimi številkami in blizu 1200 prebivalci med večje krajevne skupnosti. Zaradi bližine Ljutomera, ki daje več možnosti za zaposlitev, demografsko ne usiha. Vitalnost krajev se obiskovalcu razodeva tako po naseljenosti hiš, njihovi urejenosti in številu novozgrajenih, mladost skupnosti pa je mogoče prepoznati Še po vrtcu in šoli na Cvenu, ki je s petimi razredi devetletke podružnica ljutomerske šole Ivana Cankarja. Krajevna skupnost Cven je sedaj na pragu velike investicije, ureditve javne razsvetl jave za vse štiri vasi, kar jih bo stalo po prvih izračunih okoli 20 milijonov tolarjev. Krajani so zanjo s samoprispevkom zbirali denar že. pred leti, toda zaradi pomanjkanja denarja pri novogradnji vrtca in več ce, kjer ona živi še danes. »Imela sem dobrega moža. Bil je delaven in skrben, zaposlen je bil v kmetijstvu in je s svojim zaslužkom skrbel za otroke: sina Karli ja ter hčerki Olgo in Marijo. Sama sem gospodinjila in skrbela za otroke, ki so me obdarovali s petimi vnuki in dve namenskega prostora ter zaradi pritiska občine so zbrana sredstva leta 1993 dali v ta namen. Javna razsvetljava je tako ostala le pri pripravljenih projektih »V treh letih pa smo privarčevali, da lahko začnemo z gradnjo javne razsvetljave, za katero sedaj vaščanom ne bo treba ničesar prispevati,« je o ponovnem zbiranju denarja povedal predsednik Krajevne skupnosti Branko Smodiš. Svet krajevne skupnosti je gradnjo glede na potrebna sredstva in možnost priključitve na električno omrežje razdelil na več sklopov, končali pa jo bodo predvidoma prihodnje leto O poteku gradnje in finanč nih virih so z dopisom podrobno seznanili tudi vse krajane. Večna tema krajevnih skupnosti je vzdrževanje in urejanje cest. Po novem je za to pristojna občina, vendar pa tudi v krajevni skupnosti Cven vedo povedati, da je sedaj slabše kot takrat, ko so sami organizirali vzdrževanje. Ker pa se ma pravnukoma. V mojem življenju so bili lepi in težki trenutki. Veliko sreče sem doživljala, ko so se mi rojevali otroci, ki me spoštujejo. S pomočjo otrok sva z možem, ki mi je pred dvema letoma umrl, prišla do lepega doma. Ne morem pozabiti dobrote hčerke Olge, ki je kot 20- Ijudje s svojimi pritožbami še vedno obračajo na krajevno skupnost, najslabše dele cestišč vendarle popravijo na svoje stroške. Krajevna skupnost je tudi poskrbela za opremo avtobusnih postajališč z nadstreški, za večjo varnost otrok pa so v okolici šole uredili pločnike in s cestnimi ovirami omejili hitrost prometa. Temeljite obnove je potrebna tudi cesta od Mote do Krapja, ki jo je občina tudi že uvrstila v načrt za prihodnje proračunsko leto, krajani pa upajo, da ne bo ostalo le pri obljubi. Ob skoraj dokončani centralni čistilni napravi v Krajevni skupnosti Cven pričakujejo, da jim bodo kmalu najavil gradnjo kanalizacijskega omrežja tudi pri njih. Sedaj namreč gospodinjstva problem odplak rešujejo vsaka po svoje. »Želja je veliko, možnosti pa so omejene,« je realen sogovornik. Na Cvenu imajo zadružni dom. ki bo čez dve leti praznoval šestde- letno dekle delala v Kraljeviči na Hrvaškem, kjer je bila negovalka bolnih otrok Ves denar, ki ga je zaslužila, je hranila in nam podarila, da smo prišli do svojega doma, ki smo ga uredili iz starih konjskih hlevov v Žibercih Za to ji je bila hvaležna vsa družina. Dom sta sedaj posodobila sin Karel in snaha Majda, ki skrbita, da mi je na jesen življenja lepo. Če ne bi imela tako dobre snahe, bi morala v dom, saj so me zapustile noge in sem na vozičku Moram reči, da me imajo vsi otroci in njihove družine radi, saj me pogosto obiskujejo. Za vse to sem jim zelo hvaležna.« Še veliko zanimivega nam je povedala iz časov, ko je bilo veliko pomanjkanje (življenjske dobrine so bile na karte in točke) in ko so bili kmetje zavezani obvezni oddaji. Na silo so jih »tlačili« v zadruge, ki so bile že ob začetku obsojene na propad in so tudi propadle. Z možem sta začela življenje v dvoje iz nič. Ko smo jo ob koncu pogovora povprašali o najtežjem njenem dogodku, je s solznimi očmi povedala: »Bilo je veliko težkih tre-nutkov. Toda najtežje mi je bilo, ko mi je umrl moj dobri mož in oče mojih otrok, s katerim sem v zakonu preživela dvainpetdeset let.« Ludvik Kramberger I Predsednik KS Cven Branko S’* setletnico in je sploh pr'^* zgrajen v Sloveniji črt "■ objekt, ki ima zgodovini nost in ki bi ga bilo že ji j treba obvarovati njem, povrh pa bi ga Liti1" stih za družabno in društvi1' Ijenje krajanov. V domu11 prav v središču krajevne M Sti, nasproti šole in ob Sp®; J, riščih, je namreč precej v£"_ izkoriščena dvorana, ki l|: '', namenili za športne in prireditve, rabila pa bi bam šole. Z večnami bo bi lahko zbrali tudi njeno vzdrževanje, je l1^ J Branko Smodiš. V obn^J domu bi namenili proS^J turističnemu in kultura^, štvu, ki slovita po zaflWJ izvirnih prireditvah, več pa bi imelo tudi športni ki ze sedaj vključuje športne panoge. Športa^ so lahko tudi priložnost^ nje krajanov Že Jani ju^ . Črtovali dan športa, veii^Lc morali potem zaradi shl^l mena in po dveh preloži^ povedati Izpeljali ga l*°®jl »Dan športa pomeni, ekipe, ki jih sestavijo P0 pomerile v nogometu, rali bomo tenis, organi^č šarjenje, torej za vsakega povedal sogovornik- / V obnovljenem dom11 , prostore lahko odprla razmišljajo krajani, čep(O da je to bolj pobožna ' pa bodo uspeli vsaj s bi bdi vsi pod skupno ^*1/ mer. Krapje namreč Še'r ,^l da pod Veržej, čeprav m teh vasi tam zelo mv .,,.' opravkov. Krajevna se je obrnila tudi na °' Jr opozorila, da izvajali P cije ni saniral cestišč moral, in zaradi tega m35"»d škoda, škoda pa je nt^1 ;■ plinsko ogrevanje malo gospodinjstev.1 j-j)1 in krajevne skupnosti ■ sti zalegla, zato pa "jr priključkov moral vajalec sam, je prepih nik Krajevne skup001 jjr Branko Smodiš. Kapda j V tem kraju že črto je jo nadgradnjo skega doma Ta di opredeljena vjW*'1 Črtu Krajevne Zanjo bi potreboval’ milijona tolarjev-bodo z deli začeli io 'l 1 Za vzdrževanje Pl1 Joj na Kapeli je pred^ kot 10,6 milijona večji delež, in sicer 3,1 odpade na razširitev pokopab^-n tega naj bi uredili tonske škarpe m ob°l ni objekt. J I VESTNIK - H, ma rec 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 15 kjer je doma sodarstvo i Tradicija gotovo nekaj zaleže! *° slišimo za Gančane, takoj pomislimo na sodarstvo, ki ima vtem kraju že bogato tradicijo i J u"r"' '''sta najbolj zna-Kurm Maučec in Anton Patudi ne’ klj^ * h “Trtnikov, kot so BPm . po tradicional-gahJH. Letos hSa,ij|''1111 s Približno 300 '^urclmznrkjjVtT ra™‘ne' ^ekin edlV1 na severu sta miški viščein^ ’ Privlačno lo-aervat Vv - naravenptičjire- u' 7’1 b°rec Štefan * Skrivajo bistva nad ^teki^?”1 je v Gančanih v ‘»stni urejenega »Za- Vr*I" odgovorno-' ft^rijo. Dokončati 111 nekaj n, ’1 aaeete investicije K** nam je ianske-a 1 kraievni samopri-,,Jrrtiii /dii financiramo iz na-Slavbno zemljišče, k .e nekaj manj, toda z ^rabo se da dosti nare- Štefan Žižek pred vaškim domom z vrtcem diti,« je prepričan Štefan Žižek, ki je predsednik sveta Krajevne skupnosti Bakovci šele drugo leto. Prej je vrsto let deloval v svetu KS. Večinoma se ljudje ukvarjajo s kmetijstvom, čistih« kmetov pa je zelo malo. * Le pri 14 hišah imajo še živino, njive pa obdelujejo tudi zaposleni. Za kraj je prav gotovo velika pridobitev kolesarska steza do Beltinec. za kar se moram zahvaliti 2^ ponos kraja. županu in občini V zadnjih dveh letih smo asfaltirali 500 metrov makadamskih cest. V vasi imamo urejene tudi koše in klopi.« Ob nogometnem igrišču je večnamenska dvorana, kjer najde svoje mesto vsak vaščan. V bližini so igrišča za košarko, rokomet in odbojko na mivki. Lani pa so v zaselku JI taščica začeli graditi novo kapelo. »Osebno sem zelo zadovoljen s tem, kar smo postorili v vasi. Zdaj imamo oamreč urejene vse javne zadeve.« »Ponosni na nov gasilski dom« Med večje dosežke spada lanski začetek gradnje novega gasilskega doma. »Ta bo nadomestil starega, ki ni bil več v ponos. Novi stoji na odličnem mestu, in sicer tam, kjer se iz smeri Lipovec pri kapeli pripeljemo v vas. Čeprav je nedokončan, smo že zdaj ponosni nanj. Gasilci so pred nekaj leti kupili visokotlačni avtomobil znamke Mercedes z rezervoarjem za tisoč litrov vode. S tem so posegi gasilcev mnogo hitrejši in učinkovitejši.« V vasi deluje pet društev. »V zadnjih letih je zelo dejaven nogometni klub, saj premore več selekcij mladih nogometašev, lani pa so se uvrstili v višjo ligo. Dobro dela tudi strelska družina, ki tekmuje v mednarodnem merilu. Kulturno društvo skrbi za kulturno dediščino in obujanje starih običajev, kot je luščenje koruze. Lani so prvič organizirali razstavo ročnih del, ki je bila dobro obiskana. Premoremo tudi moški pevski zbor in ljudske pevke.« V prihodnje si želijo, da bi razširili ulično razsvetljavo in asfaltirali parkirišče pri večnamenski dvorani. Zaradi novozgrajenih hiš bodo morali razširiti vaški vodovod. Največji problem je gotovo kanalizacija, ki je občinskega pomena. »Čaka nas uidi vzdrževanje pokopališča in krajevnih cest. Krajanom bi se zahvalil za prispevke in pomoč. Tako se je moje geslo, da s skupnimi močmi vedno zmoremo več, potrdilo v praksi.« Milan Jerše, foto: M. J. Kdo ima večjega in lepšega? Zadnji sneženi tedni so ponujali tako otrokom kot starejšim veliko možnosti, da svojo ustvarjalnost izrazijo tudi v snegu. Čeprav je bil pri izdelovanju sneženih mož poudarek na tem, kdo bo naredil večjega, so mnogi gledali tudi na to, da bi bil snežak tudi z estetskega vidika čim lepši. Še nekaj zimskih prizorov za pokušino in morda tudi nostalgijo! Štefan Cipot iz Sebeborcev je naredil snežaka za svoja vnuka Benjamina in Nikki. Snežna gospa iz Polic, katere fotografijo je poslala Anica Pajek, je na fotografiji žalostna, ker nas zaradi sončnih žarkov zapušča. Kljub trdoživemu hladu letošnje zime mu je sonce že začelo lizati obilne in napovedalo njegov skorajšnji konec, vsaj do naslednje zime. Devetmetrski velikan, ki stoji pri Vučkovih v Oren sovci h, so ustvarjali Jože Padar, Gregor Vučko, Roman Kolenno, Dejan Tibaut, Alen Vučko, svoj prispevek k njegovi podobi pa je dodal še Bojan Vučko. J. Ga. prelim zagotoviti kakovostno življenje y .11 Prejšnji teden nnt^Vai v lokalnih «L-iinnv°i stranskih poganjkov uravna-sktm z ^u^ikom. V spomladan- elemein U risL4 ’° razvoja žit je dušik tisti prideš' . vP^va na količino in kakovost žitih so f u Pomanjkanje dušika pri stoja v ra7raščanja, kolenčenja in klala) >n iv 'preverimo preskrbljenost 1 ^)v z dušikom in dognojujemo. dušiku v tem obdobju so pte$ej , K N/ha. Enkratni odmerek ne sme ? ^8 N/ha, kar bi povzročilo pole- rWa^ odpornost rastlin in po- izpiranja v podtalje. Gno-sPomladi razdelimo na dva oke. Za prvo dognojevanje pripo-kg N/ha za ozimno pšenico in ''Win? 7:1 r7 In ječmen. Enako kot k pomemben tudi čas dognojevanja. Prvo dognojevanje opravimo čimprej in z višjimi odmerki dušika na posevkih, ki so slabo prezimili in so redki (manj kot 400 rastlin/m2). Z zgodnjim dognojevanjem pohitimo na slabše rodovitnih in na slabo strukturnih tleh. Zelo zgodaj do- gnojujemo tudi tam, kjer so zaorani rastlinski ostanki brez dodatki dušika ob setvi, da preprečimo dušično depresijo, in tam, kjer v kolobarju ne gnojimo z organskimi gnojili, še zlasti, če sta bila predposevka strnina ali skladkorna pesa pospra vljena prepozno ali v premokrem (uničena struku-ra tal pri kombajniranju). Z dognojevanjem lahko malo počakamo tam, kjer so posevki dobro prezimili ter so bujni ih gosti. Tudi na dobro strukturnih in rodovitnih tleh z dušikom ni treba hiteti in pretiravati. Počakamo tudi na površinah, kjer obilno gnojimo z organskimi gnojili, in ko je zima suha in mrzla ali suha in blaga Pregosti in bujni posevki niso zaželeni, ker je v tem primeru večja možnost širjenja nožnih in listnih bolezni žit ter zmanjšana odpornost proti poleganju. Ta navodila naj upoštevajo pridelovalci, ki so vključeni v SKOP, kjer je osnovno načelo utrditi posevke in preprečiti pojav bolezni. Potrebne odmerke dušičnih gnojil lahko natančno določimo na podlagi analize dušika v tleh, ki jo opravimo tik pred dognojevanjem, kar morajo izvajati pridelovalci, vključeni v integrirano pridelavo. V poljedelsko prakso smo na našem zavodu že leta 1990 uvedli talni nitratni test, s katerim izmerimo količino nitratnega dušika do globine 90 cm. Natančnejša je laboratorijska analiza, s katero se določijo vse oblike mineralnega dušika v tleh. Dobljene vsebnosti dušika iz analize odštejemo od ciljne vrednosti, ki znaša za pšenico 120 kg N/ha, za rž in ječmen pa 100 kg N7ha. Količino dušika in čas dognojevanja torej določimo na podlagi gostote posevka in zalog dušika v tleh, nakar izberemo Še ustrezno gnojilo. Na dobro založenih tleh (stopnja preskrbljenosti C ali D) uporabimo za dognojevanje KAN v količini 150-250 kg/ha, na slabše založenih tleh (stopnja preskrbljenosti A ali B) in tam, kjer ni bilo opravljeno predsetveno gnojenje z NPK-jem ali organskimi gnojili uporabimo za prvo dognojevanje NPK-starterje: NPK 15-15-15, NPK 20-8-8 v količini 300-400 kg/ha. V kmetijsko razvitih deželah uporabljajo za dognojevanje žit tudi gnojevko v količini 15-20 m3/ha, aplikacija je z uporabo vlečnih cevi, da je bolj enakomerno razporejena in ne razpršena, temveč polita čim bližje tlem. Žita Flisar Novak, univ. dipl. inž. agr. Pomladanska priprava tal za setev globljo obdelavo moramo spomladi opuščati ^manjšajmo delovne operacije Se VoMladi uporablja le redko, ker z njim napake, prekinja-ni^f ^aml sistem, zapravljamo vlago iz or na površje plevelno seme in J’4*')0 tla- iz teh razlogov se omeju-8^1 tni Plitvejšo obdelavo spomladi. M. 'L| P°ti,di lu 12 delovnih operacij, ki so >v. nekoč, zmanjšamo na 2-3 alt cel° hot,a vključeni priprava tal in setev. ( J| ,<0 obdelovanje je omejeno na zelo ve jt Snovni namen spomladanske obdela-Površine tal, priprava tal za setev, -o orn'1^’ 7jyrJnir plevela in osušitev gornjega °bde|Ce ' f hočemo prihraniti spomladan-^i ori avr' moramo zelo skrbno opraviti jesen-''okoy Je N® težkih tleh, kjer zmrzal ne seže glo-b' Studit’!! 'razdo bolje zravnati že jeseni, sicer usUnej0 ? a r v jarkih, na grebenih pa v naših pedoklimatskih razmerah ^Žnnsj' 'e'la Prav>lo, da njivo za setev jarin po ^btia za(V-re°riemo jeseni. Zorana zemlja je spo-^i.o Sporni'Ve^ z'mske vlage in tla se bolje skle-ni$tih in ,e " -nkm ito le oranje težkih gli-p°časi osiit.'. 'enih tal> se P°časi segrevajo in 11,1 ut l'1"'1 °ranjem povečamo volumen s,t>la ““ sc je m našem območju zelo raz-^tnaiij*"11' 11,1 s Prez'mnimi dosevki, ki se kit P1 ni najbolj ugodno Tri ri®*ci dosevkovv kolobar si mo- i ta| • .* ' nekoliko sodobnejši pristop k ob-'Snr>vnega , ' ‘ tem primeru se moramo držati ''''1L| d:l globoko obdelavo spomladi ' Mamo rn možnosti. Globoko ob-^Poletj .°bfavimo prrd setvijo dosevka poz-ali nakar sPomladi posevek poko-, ‘Jelav0 Cri'*n 7 orodji za konzervirajočo n ^kihdeiTu^111 “>arin-' nekaterih ' ^erbicid na " ‘ P°8°sto uporabljajo total-"snnvi gifosata. Vse, kar je zeleno, se v nekaj dneh posuši in tako dobijo čisto poljino za direktno setev. Direktna setev je primerna le na lahkih in humusnih tleh in tam, kjer so predhodne kulture s koreninskim sistemom dobro dreni-rale in zrahljale tla. Na hladnih in težkih tleh je s plitvo obdelavo spomladi treba vnesti nekaj zraka, da se tla hitreje segrejejo. Če je bilo globoko oranje opravljeno pred setvijo prezimnega dosevka, je dovolj, da po desikaciji posevka uporabimo le orodja za konzervirajočo obdelavo, kot so plini grebači v kombinaciji z rotacijskimi ali diskastimi branami. Spomladi preoravamo le zelo težka in hladna tla, ki so se Čez zimo sesedla, in če zaorava-mo poleg dosevka Še hlevski gnoj. V tem primeru pa moramo paziti, da se brazda ne izsuši, kar se spomladi zelo hitro zgodi. Z oranjem prekinemo kapilarni vzpon vode, zato moramo po spomladanskem oranju opraviti zgoščevanje tal z zgošče-valnimi valji ali kar s krožno brano. Na kakršen koli način bomo obdelali zemljo, se moramo pri pripravi tal za setev držati še vedno veljavnega načela, da seme potrebuje trdo posteljico in mehko pokrivalo. Površinska obdelava ne sme biti pregloboka in ne preveč fina. Za setev jarih žit morajo biti tla dobro sklenjena, zato se izogibajmo spomladanskemu oranju. S konvencionalnimi orodji ali z orodji za konzervirajočo obdelavo tal obdelamo brazdo 4- 5 cm globoko in zgoščujemo v globini 2-3 cm. Pri pripravi tal za setev koruze zrahljamo tla 5-8 cm globoko m zgoščujemo pri 3-5 cm globine Koru- zi ustreza mrvičasta struktura s premerom talnih agregatov 0,5-2,5 cm. Za krompir obdelamo tla z brano 10-12 cm globoko in zgoščujemo ph globi- ni 3-5 cm Na srednje težkih tleh lahko uporabimo vrtavkasto brano, ki naj dela 12-14 cm globoko. Za sladkorno peso naj bo globoka zimska brazda grobo poravnana. Predsetveno obdelavo opravimo neposredno pred setvijo s predsetve-nikom v kombinaciji klinaste brane z žličastimi zobmi in valjaste brane s celorobimi letvami Na zoranih tleh se spomladi lahko uporabi vlača, ki ima trojni pomen, izravna jesensko brazdo, uniči plevel, ki je vzklil jeseni in pozimi ni po-zebel, razbije skorjo in pripravi plitvo 3-centime-trsko mrvino - pozemljino, ki preprečuje izgubo vode iz spodnjih plasti. Zaradi prevodnosti toplote proti površini spodbudi plevelno seme, da zgo daj vzkali in ga pozneje z brano Še lahko uničimo. Ker pa se za vlačo zemlja po nalivih rada zamaže, je za vlačo primerno uporabiti še brano ali name sto vlače samo brano. Lahke brane imajo isti pomen kot vlače, to je, da se zemlja zgoraj hitro osuši in je možna zgodnja setev. Žita Flisar Novak, univ. dipl. Inž. agr. 18 KMETIJSKA PANORAMA 17. marec 2005-VESTM Zakaj je to za vas najboljša j zbira - več kot 100 poskusov v Sloveniji - ker so hibridi preizkušeni v več letih in dokazani v naših razmerah - edini v Sloveniji z rezultati o kakovosti silaže - zagotovljena kakovost in količina pridelka - agronomsko stabilni - dodaten servis s pomočjo naših predstavnikov - Široka paleta glede na namembnost, in ker žlahtnimo hibride - Zaradi preprečevanja širjenja koruznega hrošča in odločb glede tega imamo za vas rešitev, cenil’3 ne morete zagotoviti kolobarja: za doplačilo vam ponujamo seme, tretirano z insekticidom PONCHO ima posebno dovoljenje za ta namen. PIONEER. A Dupont company PIONEER KLUB 2005 Pioneer družinski paket Ob nakupu vsaj 8 vreč 25 mk koruze Pioneer prejmete Pioneer družinski paket. Pioneer vetrovka Kako do bonitete. Vprašajte v trgovini ah na našem naslovu, Pioneer nahrbtruK Pioneer nakupovalna torba KOLIČINSKI RABAT Ob nakupu 16 vreč in veC pa dobite še poseben rabat in sicer 250 SIT za vsako vrečo' 4.000 s‘' Z3 '6 © Ji o © 55 LJk Šampioni PR38H20 FAO 320* nova zvezda PR37H24 FAO 370 najbolj razširjen PR37D25 FAO 400 rekorder v silažl I PR34G13 FAO 500 stabilen, samo za silažo Elitni hibridi PR39G12 FAO 240 poltrdinka PR38F10 FAO 300 zmagovalec v 2004 Kakovost Pioneer ELITA FAO 210 poltrdinka PR39K38 FAO 290 najnižja vlaga MONALISA FAO 325 ekonomična PR38P05 FAO 360 nova EVA PR38F70 FAO 330 poltrdinka PR38A24 FAO 380 zmagovalec PR37M34 FAO 410 brez konkurence PR39D81 FAO 270 rani zmagovalec STIRA FAO 390 odlična silaža Pioneer Hi-Bred Services Gun L H j'amtlorf Podružnica za niio PR39K24 FAO 280 za polento CLARICA FAO 315 rte pozna suše RAISSA FAO 345 univerzalni hibrid PR37M81 FAO 400 odlična si laza PIONEER, IME, KI POMEN’ KAKOVOST Za več informacij in za ali letak se obrnite na vas^1' govca ali našega predsta^ PIONEER A DuPont Compaq ■ ■ । - Vsako leto prizadenejo pridelavo koruze različne vremenske nevšečnosti, tako da la^ rečemo, da je vsaka pridelovalna sezona komze poglavje zase. Leta 2003 je bila izrazita sii^ lansko leto pa nam je prineslo v začetnem razvoju koruze precej nizke temperature, jesenskem spravilu pa velike količine padavin. S povečanjem poskusne mreže v Pomurju i11’ zadnjih letih s testiranjem hibridov Pioneer na različnih zemljiščih so prav hibridi Pion^ dokazali izjemno stabilnost in dajali konstantno dobre rezultate tako za zrnje kot siO^ KORUZA ZA SlLAZO KORUZA ZA ZRNJE Silaža cele rastline je v Sloveniji in Pomurju zelo razširjena. Na kakovost silaže pa vpliva več dejavnikov, med drugim uporaba silir-nih dodatkov zvišuje kakovost osnovne krme. Veliki pridelki sveže mase še zdaleč ne pomenijo kakovosti, če je hibrid siliran ob nepravi zrelosti. Če je suhe snovi manj kot 28 odstotkov, je hibrid prezelen oziroma absolutno prezgodaj siliran. Normalna zrelost je takrat, ko vsebuje zrnje od 34 do 38 odstotkov suhe snovi. Silaže z več kot 40 odstotki suhe snovi zahtevajo zelo kakovostno tlačenje, ker pride lahko v vročih poletnih mesecih zelo hitro do fermentacije. V sušnih razmerah je pridelek suhe snovi in s tem kakovost silaže slabša, zato je pomembno, da hibrid ohranja tako imenovani »staygreen efekt« - dolgozelenost, ker se taka silaža lažje stlači. Znano je. da Pioneerjevi hibridi, predvsem novi, tako imenovani hibridi prihodnosti, imajo to lastnost. Glede na velike površine, namenjene prav silaži, pri Pioneer ju vsako leto analizirajo več kot 350 vzorcev po analizi NIRS. To omogoča vrednotenje, koliko litrov mleka lahko teoretično pridobimo s hektarja površine, posejane z določenim hibridom. Poleg tega so na voljo tudi drugi parametri, ki jih lahko dobite pri predstavnikih Pioneerja, to pa sta: Robert Matja-šec, univ. dipl. ing. kmet., za vzhodno Pomurje, 031 329 093, in Marko Fašalek, ing. kmet., za zahodno Pomurje, 031 857 454. V lanski sezoni je bil odstotek vlage ob žetvi bistveno večji kot v predlanski sezoni. Seveda je razumljivo. da je sušenje zrnja ob veliki vlagi za kmeta velik strošek. Pioneer dela v Sloveniji večletne primerjave med posameznimi hibridi, in sicer v enakih rastnih razmerah in v podobnih zrelostnih skupinah, kar nam je v veliko pomoč, da lahko za pomurskega kmeta izberemo hibride, ki imajo odlične pridelke in nizko vlago ob žetvi. V končni fazi rekordni pridelek zrnja z visoko vlago ob velikih stroških sušenja ni ekonomičen. Predvsem hibridi z veliko trdega endosperma niso primerni za sušenje, ampak za siliranje vlažnega zrna oziroma za spravilo v CO2-silos. Primerna i M vlaga za sušenje zrna je ' ■ in 26 odstotki, za mletje p3 £ bi vsebovalo koruzno zrno o° do 32 odstotkov vlage, v’ silos pa bi morali skladiščih koruzno zrnje z od 25 do 3° odstotki vlage. Koruzno zrl121 in vpliva na tvorbo kosti 0W manjkanju tega vitamina, p<” no še, če kalcij in fosfor^ pravilnem razmerju, rahitične bolezni pri 011*^ Na paši dobijo govedo. koze dovolj tega vitam’1” sonca. Zelena krma ga nevseW zato pri hlevskem ji prežvekovalcev lahko pomanjkanja tega vitainina poleti. Vitamin E - veliko ieP^ mina je v zeleni krmii® zit. Živali ga potrebujejo25 ? snovo in ima močan vpil*l* produkcijo. Obdobriin#fJJ prehrani se redko pei-1'^ manjkanje vitamina E- -kravam, ki dajejo veliko^ mladi živini in brejim P^^ cam moramo posebno'^ kem času dodajati vitar*11 * dodatke. V primeru, da11 krmila iz mešalnic, bujejo manjše količin^J nov, zato ni treba pol®® j dajati vitaminskih doda^, se zanesemo na analizo^j ki je običajne napisana i*1 univ, dipl- Kmetljsko-gozdats^j Murski syngenta Grovit prašek GravU brez »scepta v Pomoti,, kmetijskih zodrugori in drugih specioHziFonlh ptodojomah. Za nadaljnje informacije se obrnite na: Syngenta Agro d.o.o., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana Tel.: (01)436 12 03,faks: (01)436 12 14 e-pošta: n asvet i@sy ng en ta- a g ro. s i vftominsko-mineralhi dodatek krmi za vse vrste in kategorije domačih živali Syngenta Agro d.o.o., Podružnica Maribor, Tržnika cesta 65, ret: 02/333 86 70 fax- 02 / 333 86 M NK JE BLAGOVNA ZNAMKA DRUŽBE SYNGENTA Krka. d. d. Novo mesta Šmarješka cesta 6 8501 Novo mesto wwwkrkasi Pravo veselje je imeti zdrave živali Spoštovani pridelovalci koruze ! V okviru semenskega programa NK družbe Syngenta ponujamo na slovenskem tržišču 15 različnih koruznih hibridov različnih zrelostnih razredov, ki so. primerni za pridelavo v Sloveniji. Za pridelavo . i sušenje priporočamo nekatere od naših zgodnejših fubrido'v, kot so NK Kanada (FAO 295), NK Debi™ VI FAO 280) ter NK Mucho (PT, FAO 300). Za te hibrid* je značilen dober priHck z izrerlwt nizko vlago oh žetvi. Rastline so nizke, zato relo racionalno izrabljajo hranilne snovi mi vodo in ■■ zelo dobro obnesejo v stresnih pogojih in suši. Priporočamo jih v pridelavi vsem pridelovalcem) ki bodo koruzo sušili,^Jato je izbira ustreznega hibrida za sušenje zrnja Jekakopomemru Za kombinirano rabo za zrnje Ali silažo iz cele rastline pripotočmo širši asornman naših hibridov iz zrelostnega razreda JOO.Si^jtemernejši NK hibridi iz re skupine so NK Dior (FAO 350), NK Thermo (FAO 370), NK Occitan $FAO 380) in NK Cisko (FAO 390) Za vse naštete hibride je značilen izjemno visok potencial za pridelavo zrnja. Vlaga ob spravilu je-ielo primerna tudi sušenje zrnja. V kolikor pa uporabite katerega od teh hibridov zi silažo iz cele rastline, vam zagotavljamo zelo visok pridelek silaže z visokim deležem sušine in energije v silažni masi. Pridelovalcem, ki pridelujejo koruzo izključno za silažo iz cele rastline, pa priporočamo naše »lažne hibride NK Celest (FAO 420). NK Geyser (FAO 4.30) m NK Maverik (FAO 490). Zanje je značilen izjemno visok pridelek si lažne mase z visokim deležem suhe snovi m izjemno visoki® deležem energije v silažni masi. Želeli bi izpostaviti tudi, da je prebavljivost NK silažnih hibridov na najvifjem nivoju, zaradi česar jih z zadovoljstvom sejejo največji slovenski govedorejci in pr1' delovatci < - Poleg NK-koruznili hibridov ponujamo v letošnjem letu tudi novost na slovenskem trgu - KRMNI SIREK hibrid NK Sucrosotgo 506. Krmni sirek je zelo primerna rastliuu za pridelavo silažne mase v kolobarju s koruzo in je tudi zelo priporotjiv v pridelavi na vsehwcnzivnib živinorejskih kmetijah. Pridelek krmnega sirka je primerljiv s pridelkom sibižne koruze, pojaanilm vrednosti je . zelo kakovosten, saj dosega do 80 % energetske vrednosti dobre silažne koruze. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na našem naslovu. NK se že 120 let skrbno posveča svojim kupcem, $ katerimi sodeluje kot zanesljiv in zaupanji vreden partner. Ker verjamemo v prihodnost kmetijstva, se na spreminjajoče se razmere odzivamo z razvojem novih proizvodov, ki jih odlikujejo izjemne lastnosti. Žlahtnimo od leta VESTNIK-17. marec 2005 KMETIJSKA PANORAMA 21 Smernice za opravila v vinogradu S primerno tehnologijo do ustreznih rezultatov je še čas tudi za dognojevanje “Kil ViooirttdniU smo komaj čakali otoplitev, da se poda-m,)' '“lORTiidv ih začnemo z opravili. Nekateri so izkoristili dne«! a n / vinske trte že v decembru in januarju. ziimfce temperature v drugi polovici januarja, fe-in prvi dekadi marca pa so vzbujale strah, ali niso te nizke temperature povzročile pozebe v vinogra- odvisna od dozore-ni. V primeru, da je 7/ 'nv' lanskem letu močno napadla peronospora, je trta shrani-'' "/^l rezervnih hranil, kar pomeni, da ji je mraz lahko Škodo-1 PUHlrju je bila najnižja temperatura v M Soboti minus 14,1 ®p,n' Celzija, v februarju pa je bilo »sibirsko obdobje« od 5. do (glejte tabelo,vir meteorološka postaja Rakičan). MjUntutau temp, Minimalna temp. Povprečna dnevna temp. dolge Šparone in ne upoštevamo značilnosti posameznih sort Dolžino Šparonov, ki je odvisna od premera rozge (letos optimalna 8-10 mm) in sorte ter razdalje med členki in medtrsne razdalje, podajam v spodnji tabeli. , Odpornost trte proti nizkim temperaturam je n...1 131 nakoniČPnih r^7^rvrtih «’I _____-17,1_______ -10,4 -20,0 -13,9 -9.il -20,6 -15,1 _-V _ -22,6 -15,2 lg^—-23,6 -16,2 _-l,2 -24,1 -9,9 Sorta Dolžina - število očes Rizvanec 6-8 Muškat otonel 7-9 Zeleni silvanec 6-8 Beli pinot 7-9 Chardonnay 7-9 Sivi pinot 6-8 Kerner 7-9 Sauvignon 7-9 Traminec 8-10 Rumeni muškat 6-8 Renski rizling 8-10 Laski rizling 7-8 Šipon 5-7 Zweigelt 8-10 Modra frankinja 8-10 Modri pinot 7-9 posan>, ' 2aradi mraza so vidne na prerezu starega lesa in tudi '' ’'ii. 11 1S1 lahko pozebejo. Bo pa na kritičnih, nizkih in slab-J|h'. ^'l1 v fazi vegetacije verjetno več »delnih kapi trt« "■ posameznih trt v celoti. V primeru sušnega leta bodo ti 111, ^razitejši. Na podlagi podatkov o padavinah v novembru, Mnuarju in februarju ugotavljamo pribl. 150 litrov manj j lc dolgoletno povprečje. (ujeu0 retlutnih ukrepov za zmanjšanje morebitne škode ni, sve-'4 lSe rane po rezi premažemo. Večja obremenitev a Cahkopa pustimo na najnižjem delu debla kakšen čep Orebitno pomlajevanje trte. Ugotavljam, da puščamo pre- Odločitev, ali bomo obremenili trto z enim ali dvema šparonoma, je odvisna od bujnosti posamezne trte, življenjskega prostora trte in potreb po določeni kakovosti vina. Pri zelo bujni trti ne bi bilo priporočljivo, da bi že letos pustili le en šparon, saj bi njeno bujnost še povečali. Bujnost lahko zmanjšamo s pozno rezjo in tudi s strmo navpično vezjo šparonov, ki pa je pri sorti renski rizling in šipon ne priporočam. Za optimalno in enakomerno odganjanje in rast mladik bi bila najbolj zaželena ravna vez na glavno žico. Med posameznimi šparoni med trtami naj bi bil presledek pri vodoravni vezi 10-15 cm. V spodnji tabeli lahko vidite potreben čas za delovno opravilo glede na število trt na hektar in obremenitev. podeželskih žena Gornja Radgona ospredju druženje usposabljanje $enskiz občine Gornja Radgona, ki so vč-n’At™ podcieKih žena Gornia Radgona, je za-'^'Pi So , ' v letu 2004. V ospredju njihovega delo- ^Uja druženje ter dodatna strokovna izobra- 'Usposabljanja. Razdalje v m 1,6x1,0 2,0x1 2,3x1 2,5x1,0 l,6xl,0 2,0x1 2,3x1 2,5 x 1,0 trtnaha 6250 5000 4350 4000 6250 5000 4350 4000 delovno en en en en dva dva dva dva opravilo šparon šparon šparon šparon špara n a špara na špara na špara na (UR) 70 55 48 44 122 97 ' 85 78 VEZ(UR) 35 28 24 22 52 42 36 33 V povprečju potrebujemo za rez in čiščenje trte, ki je bila obremenjena z enim šparonom, pribl, 40 sekund po trti, kar pomeni pribl. 90 trt na uro. Pri dveh šparonih je to pribl. 70 sekund in storilnost 52 trt na uro. Za vez šparonov s papirnato žico potrebujemo pribl. 20 sekund pri obremenitvi z enim šparonom in 30 sekund pri dveh šparonih. To pomeni v prvem primeru storilnost 180, v drugem pa 120 trt na uro.Zdaj je še čas, da si preštejemo manjkajoče trte in označimo sadilna mesta ter naročimo cepljenke za do-sajevanje, saj je prazno mesto v vinogradu kar velik strošek. V starejših vinogradih že lahko pripravimo grobanice od sosednje trte Tam, kjer nam analize zemlje izkazujejo pomanjkanje osnovnih hranil, lahko gnojimo Za morebitno dognojevanje z dušikom pa lahko počakamo še do meseca maja. Tam, kjer ni potrebno osnovno gnojenje, ali v primeru, da se odločimo, da to opravimo skupaj z dognojevanjem, lahko do začetka vegetacije še apnimo, če analiza zemlje kaže, da je ph-vrednost na lahkih tleh pod 6,0. Glede varstva pred boleznimi in škodljivci ni nobene potrebe do meseca maja, čeprav nekateri že razmišljajo o tem. Je pa zdaj še čas, da realno in samokritično analiziramo uspešnost varstva pred pero-nosporo v lanskem letu, in sicer da primerjamo bujnost v lanskem letu glede na gostoto sajenja, padavine in presledke med posameznimi Škropljenji ter n^podlagi zapisov zadnjih nekaj let primerjamo, katera škropiva smo uporabili in predvsem ugotovimo aktivne snovi, ki so bile uporabljene. Ernest Novak, univ, dipl, inž. kmet., KGZ Murska Sobota Izkoristimo spomladansko vlago Pridelovanje krmnega graha Agrotehnika pridelovanja ni prezahtevna, zato dobiva v pomurskem kolobarju vedno večji pomen Za rast potrebuje rodovitna tla, bogata s humusom in hranilnimi snovmi. Najbolje uspeva na srednje težkih tleh s pH-vrednostjo med 5-5 in 6.5. Če je pH-vrednost tal nižja od 5-5, se bakterije, ki se razvijejo v kvržicah na koreninskem sistemu krmnega graha, ne bodo razvile v optimalnem obsegu. Biološka vezava dušika iz zraka se bo zmanjšala, kar bo posledično vplivalo na gospodarnost pridelovanja krmnega graha. Bakterije Rhisobium leguminosarium lahko letno vežejo iz zraka do 400 kg/ha dušika, ki bistveno pripomore k oskrbi naslednje poljščine s tem neobhodno pomembnim hranilom. Med vegetacijo potrebuje krmni grah pribl. 80 kg ha fosforja in 150 kg/ha kalija. Pri gnojenju z dušikom ne smemo pretiravati, saj preveliko razpoložljivega dušika v tleh ob vzniku negativno vpliva na razvoj bakterij Rhisobium. 40-kilogramski obrok je ob vzniku zadosten, potrebe po dognojevanju z dušikovimi gnojili pa se pokažejo med vegetacijo pri videzu posevka. V praksi bomo izvajali osnovno gnojenje s 500 kg/ha NPK 7-20-30, ob trošenju organskih gnojil (hlevski gnoj in gnojevka) pa lahko uporabo mineralnih gnojil zmanjšamo za 30 odstotkov. Sejemo z žitno sejalnico v medvrstnem razmaku 12 cm. Po setvi sledi obvezno valjanje posevka zaradi enakomernega vznika. Setev je treba opraviti čim prej, da posevek čim bolje izkoristi spomladansko vlago. Na hektar ga posejemo od 180 do 220 kg Setev krmnega graha naj bo na razpleveljeni njivi. Najbolj mu škodujejo predvsem enoletni ozkolistni in Širokolistni pleveli, ki ga lahko ob vzniku zadušijo. Pleveli lahko bistveno vplivajo na pridelek zrnja in njegovo vsebnost hranljivih snovi. V praksi uporabljamo pri zatiranju plevelov herbicide: ■ Po setvi in pred vznikom posevka ■ Prohelan 1.5 do 3.0 kg/ha (zatira enoletne širokolistne plevele in nekatere ozkolistne plevele) - Promepin 500 tekoči 1.5 do 3.01/ha (zatira enoletne Širokolistne plevele) < ■ Po vzniku posevka ■ Focus ultra 1.0 do 1.5 l/ha (zatira enoletne ozkolistne alt travne plevele, najprimernejši čas zatiranja je, ko pleveli razvijejo 3 do 5 listov) - Focus ultra 3Odo 4.0 l/ha (zatira trajne koreninske plevele - pirnico, ko je visoka okoli 20 cm) - Basagran forte 2.0 l/ha (tretiramo takrat, ko rastlina krmnega graha razvije en par pravih listov) - Basagran 600 2.5 l/ha (tretiramo takrat, ko rastlina krmnega graha razvije en par pravih listov) Basagran forte in basagran 600 lahko uporabljamo na isti njivski površini v istem letu samo enkrat. Na tržišču se je možno oskrbeti s sortama sponzor in faktor. KGZS - Zavod Murska Sobota Dr. Stanko Kapun ''^tedu /^'""tu ,■ a Angela Rakuša, ki ji je v veliko pomoč h a.S°bota v „ ' Malnič, sicer kmetijska svetovalka na KGZ Mur-. '' ^J1 Radgoni, je z zadovoljstvom poročala, da so m - * VSe svo5a r//, ne mine tudi nobena odmevnejša in po-povah i'ltev 1 dogodek na radgonskem območju. Ob ■, ' * er u-j11 "-‘“na Kmetijsko šolo v avstrijskem Halben-11 Pernic'' ' ■'1 pripravo, izdelavo in peko štajerske giba- POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE TER TRGOVINA NA OPORNO IN VELIKO ■ts^ Trgovine PE M. S Vučja vas 29a Cankarjeva 60 9242 Križevci pri 9000 M. Sc beta Ljutomeru Tel.; 02/521 1318 Tel/ 02/589 8'1 77 »apr. M. □. C. ZADRAVEC, d. o. o. REZERVNI DELI PRODAJA ZAp,. N ZA 9ALIRKE SIPMA TRAKTORJEV ^i Besedllo in foto: O. B. FARMA KRACHER vam ponuja plemenske merjasce pasme pietrain in svinje pasme edelschwein. Živali imajo rodovnik in spadajo med najboljše v Avstriji. Stroški dostave v Slovenijo so vklju- čeni v ceno, prodajalec pa priskrbi tudi vse potrebne dokumente. Informacije v slovenščini po telefonu številka 0043 664 4244969, v nemščini pa po telefonu Številka 0043 3382 71255. HERDBUCHZUCHT KRACHER, A7572 DEUTSCH KALTENBRUNN 22 FUCHS in JOHN DEERE nagrajujeta: 1x traktor JOHN DEERE* 1 x vrtna kosilnica / 10 x motorno olje FUCHS TITAN UNIVERSAL HD 15W40 - 10L v so x kapa fuchs JANEZ POŽEN' John Deere CVADW, I* r.invENu ‘ V mnogih primerih niso bik , ni vsi potrebni podatki oiK° bili nečitljivi. Agencija obvešča pozivov, da morebitna 1« v obrazložim nepopo10^^. ge pomeni, da določena Tako kot v govedoreji, izvajamo program preskrbe z lastnim plemenskim materialom tudi v prašičereji. Ob 17 vzrejnih središčih za plemenske svinje smo v lanskem letu usposobili prvo vzrejno središče za plemenske merjasce. Naš cilj je, da rejce oziroma kmete oskrbimo z domačim plemenskim materialom. V letošnjem letu je osnovna naloga kmetov in naših služb, da člmveč kmetij ali celo vse izpolnijo pogoje navzkrižne skladnosti. Kaj je to, bo Nalog imamo v letošnjem letu veliko. Uspeli bomo, če bo naredil vsak svoje, zato moramo biti natančni in ne čakati na zadnji trenutek in računati, da bo nekdo drug naredil tisto, kar znamo in moramo sami. Upoštevajmo rek Sam si pomagaj in še bog ti bo pomagal. Vendar upamo, da bomo uspeli in uspešno kmetovali naprej. Direktor mag. Janez Slavič, univ. dipl. inž. agr. Predavanja kmetijske svetovalne službe Datum Kraj Predavanja Lokacija Predavanja Ura Ukrep Področ|e 18. mar. 2005 Murska Sobota predavalnica KGZS - zavod MS 9.00 EK Ekološko 18. mar. 2005 Dobrovnik vinotoč Varga 14.00 Ocenjevanje^ 18. mar. 2005 Boreči gostišče Zorko 10.00 Občni zbon^* Ocenje^aoi6^' 19. mar, 2005 Čentiba Vaško-gasilski dom 9.00 21. mar. 2005 Velika Polana Vaško-gasilski dom 14.00 Ocenjevanj' 22. mar. 2005 Murska Sobota predavalnica KGZS - zavod MS 9.00 SKOP-OSN Osnovni izobraževanj^.- 22. mar. 2005 Gornja Radgona gasilski dom 9.00 FES 24. mar. 2005 Lendava sejna soba KS S 10.00 SKOPOST Osnovni pf'‘ izobraževanj? 24, mar. 2005 Gornja Radgona Plzzerija 9.00 OcenjevajV®' ■M MSB™ NEMŠKA Razpoka NASILEN STAR SLOVAN TOVARNA VCEUU ANTON JANŠA GRŠKI BOG VOJNE žlezni ' ^WA SKLEP MONDENO v BELGIJI LAHKA ŠAHOVSKA FIGURA 1---------- JXlKI PISATELJICA (EL$A. AICHI NGER NELTMATEKT (BERNHARD) Audi TONE ZAKOVICA KANOM DELUJOČI FILIPINSKI VULKAN SNOV ZA NETVUE RADUSKI UREDNIK (MARJAN) UDEIO-VALEC OSTREŠIJ AŠKERČEVA PESEM DOBA, VEČNOST (PESNIŠKO) MLEČNI IZDELEK STEPSKA ŽIVAL NAS NAJ LEPŠA REKA HMonersi KLUB SLOVENSKI KANTAVTOR (JANI) STAN CK JUDOVSKI KRALJ KRAJŠE BESEDILO, POJASNILO NA OGLASNI TABLI SPODNJI DEL PRAŠIČJE NOGE NATRIJ MERJENJE TANTAL darilo PESNITEV PLAZILEC Z OKLEPOM DELOVNO PODROČJE italijanska PISATELJICA MESTO V INDIJI, AJMER GRŠKI TIRAN V MILETU GLASBENIK GARFUNKEL LESENA OPAŽNA PLOŠČA KAMNFT POMOL POTOK NA RAVENSKEM BRANKO ŽUNEC AMERIŠKI SMUČAR (TOMMY) VETER V ZAPRTEM PROSTORU NEH. ASTRO. (JOHANN) SORODNIK ŽIRAFE ZBIRALEC MNENJ RIMSKA ŠT1R1CA RADIOAKTIVEN PLIN (Rn) KČNEC POLOTOKA GOSTIJA, POJEDINA RIMSKA BOGINJA JEZE PRINOS DIVJADI K LOVCU PREBIVALKA BOSNE MOJZESOV BRAT ODTOČNA CEV RADIJSKA NAPOVEDOVALKA ROMAN E.. RUŽIČA SLOVENSKI Pl SATE U (VITAN} TERENSKI AVTO GOREČ POJAV_____ STAfflOČE V GORENJSKEM OKOLJU MOČENJE POSTELJE PLIN ZA KUHANJE IN OGREVANJE PISATELJ SVETINA ČAS KRISTUSOVE SODBE DEL STOPALA SLOVENSKI BIOLOG (JOŽE) SLOVENSKI PISATELJ (FRAN) KHER TEK PLITVA VDOLBINA V SKALOVJU PLEMIŠKI NASLOV JED IZ JEŠPRENJA NALEZLJIVA ČREVESNA BOLEZEN KRAJ V SEVERNI BOSNI J^P. PiŠK (KOBU) LETOVIŠČE RONALD V ČRNI GORI (KRAJŠE) SLADKOVODNI RAK POGLED NA POKRAJINO MORSKA RIBA PASTIRSKA IGRA MARINA DRŽIČA ČUFAR KUHINJSKA TONE NAPRAVA KRLEŽEVA DRAMA Stefan HMOINIAK KOHICA 0RDOBA, PORE0HEŽ MADŽARSKO ŽENSKO IME KRAU ŽIVALI OLAOILNI STROJ IZ valjev STARO IME ZA OUŠIK NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA । brezplačno čestitko v Vestniku 1 ----------------------------------- Nagrajenci Vestnlkove križanke Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z One 03. „ g MARCA 2005 - Jernej Damjan, Rok Benko- « g vič, Matjaž Zupan 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT: Gregor = g PUKŠlC, Zg. KonjišČe 17, 9253 Apače o o 2. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: s S Cilka KOSIČ, Svetinova 17, 4270 Koroška Bela 3. - 7. nagrada - Vestnikova majica: ™ Andrej Zemljič, Kidričeva 6, 5270 Ajdovščina g g Rudi Rožman, Mota 39, 9240 Ljutomer Tibor Godina, Mačkovci 22, 9202 Mačkovci ® 7 Jožef Toplak, Dobrovnik 272, 9223 Dobrovnik Valerija Gavez, Kraljevci 32, 9244 S. Jurij ob Ščav. f Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Uiica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 25. marca 2005. Rešitev: - > Ime In priimek: _ N asi«: _ ______________________________________________________ _____________ Davčna Številka: ____________________________________________________ \ O? ONA: Narobe je žeto, da velikokrat nezau ■ jj Pme samemu sebi Storite vendar kaj, _ da i? Ernste popravili. Skrajni čas je - dru-vas i.mp prehiteli tudi tisti. ki so nekoč za vami ^■"•aaainii ON: Primeren teden za začetek dolgo "j "danega koraka. Ne čakajte na partnerkin na-Unwei r&fdM r^e pivu potezo kar sami. Ure-■ ■ ■ -i -njenn|ho -a naložba za P^odnosii J" BIK ONA: Nikar se ne pustite zmesti osebi, 1 ve veliko manj kot vi. Je že res, da ste 7""^ ar^.i problemov in težav, a je najhujše že i^arn’- izziv vam bo naložil prijetno halogo, ki boste, k*.T,eih opravili. ON: JeziK vas bo tokrat Oustii na ., nnpfln Ogovor vam ne bo kaj phda °rnagai tOi haratf ji skuhali, boste morali tudi pa nnj i.hk-, vroče. Prijetno presene-kujet kdS ^aku prav tam’ ^er priaa ITT^ ONA: Privoščili si boste pošteno zabavo s L svojimi prijatelji in se ji m s tem oddolžili za v , Pomot pti nekem pomembnem projektu, ki pJ' Precejšnje finančne koristi. Sodite 1011 neznančeve poglede. ON: Ljubezen, toliko tMd zatajevali, bo postala nevarna za raln to najbotje. da jo nemudoma Wjc. da ima kakšna stvar še cel kup Pot*. nezaželenih stranskih učinkov. ste na prelomnici v ljubezenskem življenju, saj se bo pojavil neznanec, ki bo 'm* • In časa osvojil vaše srce. Izkori- nadarnl0ŽrtOa b0 v3"1 žaL 0N: Poskušal'boste ; ° 5 Podobnim tempom, čeprav ne bo lah- 'K ' Precenjujte svojih sposobnosti, saj bo m ' P0’-*"'•u Raje bodite malce pesimistič- 'IDSte toliko bolj .potrudili. ' ona: V ljubezni boste igrali na karto presedi J nečenja in stem tudi dosegli tisto, kar se vam je tako dolgo izmikalo. Vaš novi partner bo sicer nad takšnim pristopom precej presenečen, vendar ne bo imel prav nič proti. ON; Sprejeli boste prijateljevo ponudbo glede nekega posla, ki si ga že kar nekaj časa prizadevate izpeljati. Sedaj bodo razmere več kot ugodne, kar boste tudi dodobra izkoristili. ^■"*1 ONA; Povsem nepričakovano se boste zna-1 šli v prijetni družbi, ki jo boste kar nekako 11 očarali s svojimi domislicami in komen-tarji. Bodite pozorni na neznanca, ki se bo kot po naključju venomer znova znašel v vaši bližini. ON: Deležni boste malce več pozornosti in prijaznih prijateljičinih besed, vendar bo za kaj konkretnega potrebno Še kaj več tudi z vaše strani. Na vsak način imate več kot dobro priložnost za precej resno zvezo. M M ONA: Doživeli boste prijetno presene-čenje, ki bo popestrilo dolgočasen teden. A/ V Odpočijte si, privoščite si sprehod v naravo in si naberite svežih moči za nove podvige, ki so pred vami. Koristilo vam bo! ON; Za kaj konkretnejšega se bo treba še zelo potruditi. To velja predvsem za vaše ljubezensko življenje, kjer ste trenutno sicer v zadregi, ki pa jo lahko povsem enostavno razrešite v svoj prid, 5 ONA: Bodite nekoliko odločnejši. Ne iščite le na površini. Tudi pri ljudeh je značilno, da najboljše stvari niso opazne na prvi pogled, ampak seje za popolnost treba kar precej potruditi. ON: Zaradi nepomembne avanture ste izgubili partnerkino zaupanje, sedaj pa vam je žal. Poskusite se odkrito pogovoriti z njo in z majhno zvijačo vam bo morda uspelo rešiti neljubo situacijo, Prihodnjič pa raje dvakrat premislite! ■ral ONA: Obiskali boste nekoga, ki vas že pa-F 23 steno pogreša in se vas bo več kot odkrito * Bb razveselil. Pogovor bo nanesel na prijatelja, ki vam je nekoč veliko pomenil in se bo kaj hitro ponovno pojavil v vašem življenju. ON: Vaša predvidevanja na poslovnem področju se bodo izkazala za povsem pravilna, to pa vam bo omogočilo precejšnje napredovanje v službi, in to v najkrajšem možnem času, Očitno ste na pravi poti. * ONA: Zadovoljstvo, ki ga boste občutili, a vam bo nadomestilo vsa odrekanja, ki ste jih vložili v dosego želenega cilja. Toda nikar se ne uspavajte, saj ni nič večno, predvsem velja to za čustva vašega partnerja. ON; Kljub menjavi okolja boste spoznali, da niste ničesar pridobili. Vseeno pa se boste prav prijetno zabavali. Povabite svojo partnerko na krajši oddih, saj že dolgo nista bila sama. Odpočijte sil ONA: če boste na celotno zadevo gledali s M smešne plati, vam bo vsekakor veliko laž-■ je, saj boste pozabili na manjši spodrsljaj, ki sevam je pripetil. Za nameček pa boste spoznali tudi osebo, ki vam bo še veliko pomenila, ON: Ni-kakorvam ne bo uspelo urediti vaših čustev do nekoga, ki vam že dalj časa roji po glavi. Zberite se in trezno premislite, kaj v resnici želite, šele nato naredite kakšen usoden korak. f" T; ONA: Še žal vam bo, da ste zamudili ugod-[fVj no priložnost, saj seje izkazalo, dajete uspelo nekomu, ki vam ne seže niti do kolen. Skrajni čas je, da se kaj naučite iz dosedanjih napak, saj bo kasneje prepozno! ON: Pazite se skrajnosti, v katero vas sili sedanja situacija. Zmernejši pristop vam bo samo koristil, zato se nikar ne zaletavajte, da vam kasneje ne bo žal. Kdor z majhnim ni zadovoljen, velikega vreden ni! Brat Džouži Sto dni je že lejpi čas. V takšon časi se že lejko dosta kaj napravi. Lejko se dela Pijta nje je pa, ka se dela, kelko se dela pa kakši je od toga dela hasek Bela cilje pa šte po sefele medijaj, ka se je v tej stou dnevaj dosta delalo, dosta seje se pa ta vozilo, k a bi pa od toga mnougoga dela kaj haska bilou.jepa nej v pamet zbu. Od tistoga pa, ka so tej delavni, zdaj vodilni Udje pred volitvami obečavali, pa ešče nikšoga diinsta nega. Mogoče se v tej drujgi stou dnevaj tou kaj vo popravi, zdaj gda so te stare avtoje pa eroplan zoudali. Na vse tou sije Bela tak spopejvo: Bila je vlada tu pri nas, malo le, en krajši Čas, en dan z nami so bili, po tem pa zopet smo sami. Kaj hoteli so od nas? Njim je bil to kratek Špas, enodnevni le izlet, vse po starem zdaj bo spet. Obiske te poznamo vsi, že takšni so nekoč bili, obljubljali so vedno to, da v prihodnje boljše bo Vedno tak je rezultat, kot da vse pobral je tat, a nam ostalo je le to, kar ni v vladni Žakelj šlo. 24 KMETIJSKA PANORAMA 17. mec 2005 VEM Kateri vrt vOtl najcenejši in V *®3 naj lepši? ' Človek je sestavni del narave, je zelo tesno povezan z rastlinami že ves čas svojega obstoja. Najprej so mu ras« dajale hrano, zavetje in ta tesna povezava je bila zelo pomembna za njegov obstoj. Ta povezanost človeka z je pomembna še danes, še posebno je pomembna tam, kjer se človek oddaljuje od nje. Sodoben način življenji tak, da človeka oddaljuje od narave. Vse vec časa preživimo v utesnjenih poslovnih prostorih, v avtu, s telefon^ roki, prosti čas preživljamo v zaprtih nakupovalnih centrih, kjer ni svežega zraka in sonca. To se dogaja zl^ urbanih naseljih v mestih, kjer so ljudje najbolj odtrgani od narave in kjer se sploh ne zavedamo, da brez rastlini3 življenja, da nam rastline dajejo sveži zrak, energijo, ponujajo nam zavetje pred soncem, vetrovi, nas ščitijo hrupom, pogledi ... Vse vec ljudi išče ponovni stik z naravo s koščkom vrta, z zelenjem v hiši, z zeleno teraso3 balkonom, z zelenim poslovnim prostorom ... Najcenejši In najlepši je tisti vrt, ki je narejen po načrtu skupine, ki se je za urejanje vrtov izšolala V našem prostoru in med našimi ljudmi je še vedno zakoreninjena misel, da vrt lahko pač vsak sam načrtuje m zasadi, prav tako ni nič posebnega posejati travo. Vse to je videti zelo enostavno, preprosto, dokler ne mine leto ali dve, stanovalci prelepe hiše pa imajo še vedno težave z vrtom. Namesto da bi sedeli v poletni dnevni sobi v naslonjaču na prelepi sveže zelem tratr v prijetni hladni senci pod prelepim drevesom, ki stoji v intimnem kotičku, ki je zakrit pred neprijetnimi pogledi, kjer bi ob koncu tedna popili prijetno kavico ali prebrali časopis ob poslušanju ptičjega petja, žuborenja vode, se naužili svežega zraka, se umirili po napornem dnevu, si okrepili duha se kar naprej ukvarjajo s košnjo, z zaletavanjem ob ovire, grm tu, grm tam ... Namesto zelene travne preproge je še vedno vse rjavo, luknjasto, vmes pa cvetijo bele marjetice, da o širokolistnem plevelu ne izgubljamo besed, potem pa še drevo ne rase, grm se posuši, skratka zavlada velika zmeda. Sledi hitro seštevanje, koliko denarja je že bilo porabljenega za prvi nakup vseh rastlin potem je bilo treba zamenjati ta grm pa ta japonski javor, ono drevo se je posušilo, trava je bilo dosejana trikrat in še zmeraj ni travnate preproge in sanjskega vrta tudi ne. Če ne prej, se šele po tej grenki izkušnji začnemo spraševati, kako do najlepšega in najcenejšega vrta? Odgovor je po vsem povedanem več kot jasen, najcenejši in najlepši je tisti vrt, ki je narejen po načrtu, ki ga nariše človek, ki se je zato izšolal oz. si izoblikoval skupino strokovnjakov za urejanje vrtov. Vrt pac mora imeti svoj osnovni namen, svojo podobo, svoj značaj, ki je povezan z arhitekturo hiše, s širšim okoljem, s stanovalci hiše ... potem je treba upoštevati še zakonitosti vrtnega oblikovanja. Da bi vse to dosegli, je najprej potreben ogled parcele, kjer bo vrt, potem sledijo pogovor z lastniki, zamisel, izdelava načrta in nazadnje tudi ponudba oz. predračun o izvedbi. Tako kot ni mogoče do potankosti posnemati narave, tudi ni možno kopirati vrta, ker je vrt živ organizem in k vsaki hiši, k njenim prebivalcem sodi drugačen vrt, zaradi drugačnega načina življenja, potreb. Posnemanje se nikakor ne obnese. Vrt je živ in se nenehno spreminja Najpomembnejša prvina vrta so rastline, ki so žive. Ker so žive, se spreminjajo, rasejo, se razvijajo, dozorevajo in tudi odmirajo. Prav zaradi tega velja, da ureditev vrta ni enkratna stvaritev, ker m mrtev kot skala, ampak se vrt s spreminjanjem rastlin skozi njihovo rastno dobo spreminja vsak dan, spreminja se vsak mesec, spreminja se vse leto in sovpada z letnimi časi, spreminja se več let. Ta življenjski ritem spreminjanja rastlin in s tem vrta moramo upoštevati že pri načrtovanju. Ko rastline načrtujemo in zasajujemo, je treba imeti pred očmi, kakšna bo ta rastlina oziroma vrt čez pet, deset let. Nekatere rastline so ob sajenju majhne, neugledne in šele po določenih letih rasti postanejo lepe, dragocene žive skulpture v našem vrtu, druge so zopet lepše v svoji mladosti m jih je treba po določenem času nadomestiti z novimi. Vse to si mora urejevalec vrtov zamisliti oz. predviditi tako imenovano četrto dimenzijo, ki je mnogim drugim strokam nedoumljiva. Tudi zato ne more vsakdo načrtovati in urejati vrta. Oskrba vrta Vrt zahteva redno oskrbo, ker je živ in ker so rastline v njem podrejene človekovim potrebam oz. njegovemu načinu življenja, in če želimo, da vrt pripeljemo do načrtovane oblike, je treba to razrast rastlin nekoliko usmerjati ravno zaradi tega, ker so rastline žive in ker se veš čas spreminjajo. Se tako skrbno načrtovan in urejen vrt bo brez oskrbe 'podivjal’, enostavno nam bo ušel iz zastavljenih okvirjev in bo videti še bolj neurejen. To še ne pomeni, da morajo biti j, vse rastline obrezane, oblikovane, formirane ... ampak jim z majhnimi triki pomaga'n naravne oblike, da se razbohotijo v vsej svoji lepoti. Tako ga z oskrbo nenehno dopol11^ in soustvarjamo. Vrt je ustvaril človek, je izdelek človeškega uma in njegove kulture- Za oskrbo vrta potrebujemo nekaj znanja in pridnosti. Rastline, ki jih zasadimo v vrtu,-začnemo spoznavati, ker smo ves čas z njimi, in z malo veselja in volje se lahko osnovnih opravil oskrbe. Opravljamo tista preprosta dela, ki so skozi več let enaka ic^ s pomočjo pisanih navodil ali s pomočjo strokovnjakov naučimo. Taka dela so npr. košnja trave, rez odmrlih delov rastlin, zahtevnejša opravila, kot so rez žive meje, obre^j oblikovanje dreves, dognojevanje pa raje prepustimo strokovnjaku. To so opravila-potrebnih že kar nekaj izkušenj in znanja, pa še ceneje je, če nam strokovnjak vsa) letno naredi veliki tako imenovani vrtnarski servis. Tisti manj spretni in tisti, ki imamo oz. želimo imeti vrt za sprostitev in ne garanje, lahko vse delo prepustimo strokovnjaku-' t koliko časa imamo za vrt, moramo razmišljati že ob ureditvi vrta, ker od tega je tudi kakšen vrt si bo načrtovalec zamislil. To je tudi dejavnik, ki vpliva na to, na kakšen nač'11 j uredili vrt oz. kakšne rastline bomo izbrali za tak vrt. V manj zahtevnem vrtu bod0 rt zahtevne rastline, manj bo cvetočih gredic, vse to bomo nadomestili z raznimi cvetoč in drevesi, ki bodo ravno tako prinašala v različnih letnih časih svežino v naš vrt. Oblika vrta Tako kot vsepovsod drugod, je tudi pri oblikovanju vrta dobro upoštevati določena Pomembno je tudi, za kakšen slog oblikovanja se odločimo. V vrtni kulturi oblikovani3' .. zmeraj uveljavljeni obe načeli - arhitektonsko in krajinsko. Za prvo je značilno al^-oblikovanje, ki prevladuje tam, kjer si človek naravo podreja in so rastline razvršc S človekovi volji. Pri krajinskem oblikovanju pa gre za posnemanje narave in !e ' jr oblikovanja asimetrija. Danes sta v uporabi oba sloga. Vrt mora delovati kot skladna celota posameznih grajenih elementov. Simetrija je nujno potrebna na prostoru, kjer mu s simetrijo dodamo njegovo privlačnost, je pa simetrija povsem " v večjem sonaravnem vrtu. Odločati se moramo torej med simetrijo in asimetrijo, vodoravnim ali navpični površina izraža mir, vse pokončno deluje vzvišeno in opozarja nase), enotnim ali|J' ]f - raznolrkosi rastlin ne sme biti prevelika, ker če je na vrtu preveč raznolikih rast''11'.^ učinkuje nemirno in ne dosežemo harmonije, ki naj bi jo vrt izžareval - mirno ahraZ svetlo ali temno, ozadje ali ospredje. I Če je tudi v vašem vrt nastala zmeda, če ste porabili že ogromno denarja in dela, pot do vašega sanjskega vrta pa je še zmeraj daleč, stopite korak naprej- Namig: Kateri vrt je najlepši in najcenejši? - vzgoja in nega rastlin • drevnine in grmovnice ■ ožete njeva nje • urejanje okolice *•••• narave VRTNARSTVO MURSKA SOBOTA Telefon 02 530 02 22 info@vrtnarstvo.si www.vrt vestnik-17. marec 2005 MULARIJA/NA SCENI Harina salaic ? LE? Zdrava prehrana Vsak dan poslušamo, kako pomembno je, da skrbimo za zdravje. Tudi mama ali ata se stalno oglašata: Ali sl si umil zobe? Ne jej toliko sladkarij! Na sliki v ambulanti sem videl piramido zdrave prehrane. Na njej zavzemata pomembno mesto tudi sadje in zelenjava. Oboje bi moralo biti stalno na mizi ali pri roki. Jaz imam sadje in zelenjavo rad. Včasih skupaj s sestro po- jeva polno skledo mandarin. Tudi jabolka imam zelo rad. Nekdo je rekel: Eno jabolko na dan, odžene zdravnika vstran. Jabolko ima veliko vitaminov. Pri tem moramo paziti, dajemo takšna jabolka, ki niso prevečkrat škropljena. Nekateri sadjarji namreč še vedno upora bljajo preveč škropiv, kar pa ni dobra za naše zdravje. Moj dedek jabolka suši in potem pozimi z veseljem segamo '5vnv met . giba, , buba, baja * na'< le jrlftla Silva Edry oddaje Biba, buba, aia. Nestrpno smo jo čakali. aPeli srn0 pesmice in odigrali t Rok.adčka. Vprašala nas * a' "am je 13k.i zima. sedaj. Rekli smo, ।b' imeli sneg. Priklicali *pesmicami. Blaž je j, J^eta hitro naštel imena • aRalcev, smučarjev in smu- smo tudi, kaj vse Na koncu nam je ^banbone. it? šestih smo doma Poslušali oddajo Biba, Starši so ram rvkb. »^^lo lepo nastopali. Ne-^dajo tudi posneli, ^enci 1. in 2. razreda OŠ Ša lovci po sladkih jabolčnih krhljih, dedek pa je zadovoljen, ker nam teknejo. Pri zdravi prehrani je pomembno še marsikaj Preveč mastne hrane in prenajedanje z njo nam prav tako škodujeta. K našemu dobremu počutju veliko prispeva tudi gibanje na svežem zraku. Jakob Fras, • 4. a, OŠ Veržej V -So^rtrij -•L-čcdi ' 2. ci i.t«! 05 CANtO-M .4 k Potoval sem na sončnem žarku Bilo je jutro, ko sem naenkrat na licu začutila sončkovo toploto, kot če bi me poljubil sončkov žarek. Odprla sem oči m jih hitro zaprla, ker sem videla sončkov zelo močan žarek. Žarek mi je rekel, naj se ga ne bojim, ker me je hotel le povabiti na brezplačno potovanje. Zimsko veselje Na novo zapadel sneg je pošteno razveselil Nejca in Aljaža iz Veržeja, ki sta s svojim velikim snežakom pomagala očistiti tudi domače dvorišče. Rekla sem mu, da lahko greva na potovanje le, če pritisne tipko, da ne bo vroč. Sončni žarek se mi je zasmejal in mi rekel, da nima nobene takšne tipke, razen če si bom držala ventilator. S tem sem se strinjala rade volje, saj me je zanimalo, kako se bom peljala na sončnem žarku. Potem pa mi je rekel, naj zlezem nanj in držim ventilator. Zlezla sem nanj in prižgala ventilator. Komaj sva se začela peljati, že mi je bilo lepo. Peljala sva se nad morjem, nad gorami, nad hišami, vsepovsod. Vozila sva se noč in dan in spotoma opazovala naravo. Naenkrat sem postala lačna in žarek mi je dal lep zlat cekin, da sem si šla v bliž- njo trgovino po hrano in pijačo. Ko sem si to kupita, sva se z žarkom odpeljala dalje. Prevozila sva Še en kilometer, nato pa sem žarku-povedala, da bi šla domov, ker sem že pogrešala babico, starše in sestrico. Ko sva se peljala domov, sem se mu zahvalila za vožnjo. Žarek mi je za spomin dal zlat cekin, jaz pa njemu sončna očala. Ko sva prispela do doma, sva se poslovila. Žarek Je s solzami odšel, jaz pa sem skočila v hišo. Objela sem domače. Vsi so jokali, ker so mislili, da sem mrtva, ker me tako dolgo ni bilo. Povedala sem jim, da sem potovala na sončnem žarku. Bilo je kot v pravljici. , Nina Horvat, 4. r„ OŠ Bistrica ^nazija proti gimnaziji Dober je tisti, ki je samozavesten 1Ur ' " ze'° dobre, ude-debatnih tur' e UsPche vx™ ^'^i'' zavidlji-’"k pa se gimnaziji v debaterstvu pomerita tudi med seboj, čeprav bolj za šalo kot zares. Pred kratkim sta torej ekipa Gimnazije M. Sobota, ki so jo sestavljali Dušin Kozic, Samanta Malok in Iztok Štefanec, in ekipa Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki so jo sestavljali Jan Geder, Rok Dominko in Anja Sraka, debatirali o tezi Uvedba evra je za našo državo pre- dnost. Z mladimi debaterji smo se pogovarjali o tem, kakšen mora biti govorec, kje in kako se pripravljajo na debato ter zakaj je ta tako koristna V. P. in I. S. č^Bbato -^la Murska Sobo- nititeiJnu. ti„ pa v za-nbmm ^^tivnth ta’i0 P«zi tiv--v* smo se Sr^31' za dodatgLlfflentov in nam UCIS retorike, po- »a JJ w Tema ° uve- Se m,''a 56 kar teTa?. lenost, bL ČnS Pre,Snja ~ Na' s.; %nnejasn^E"^3- Pri F°to:l.Š. inv. P. Samatnha Malok, Gimnazija Murska Sobota: -Aktivneje smo se pripravljali v zadnjem tednu, z iskanjem informacij, ki so pri debatiranju osnova, pa smo pričeli že prej. Pripravljali smo se tako, da smo iskali vire, literaturo in razjasnjevali težke ekonomske pojme. Zelo so nam pomagali Internet, mentorica Melita Franko in nekaj ljudi, ki jim je ekonomija bližje kot nam dijakom. Zanimivo je bilo, da so strokovnjaki lažje našli argumente za uvedbo evra kot proti zato smo imeli pri iskanju negativnih posledic malo več težav Vseeno smo se trudili najti pri argumentih šibke točke in tako skušali ugotoviti, kako Jih bo nasprotna ekipa skušala spodbijati oziroma zavračati. Tako smo morali predelati kar nekaj literature In se vanjo poglobiti, pojme pa razčlenjevati. Ta debata se mi Je zato zdela precej težavna, saj mi ekonomija ni blizu. Največja korist od debatiranja se mizdi,da se veliko naučiš o aktualnih temah, predvsem pa se naučiš nanje gledati z dveh plati. Vidiš, da m nič čmo-belo in da se da povsod najti kaj negativnega in pozitivnega. Tako nehaš stvari dojemati enostransko, enosmerno in pomisliš tudi na drugo plat zgodbe, kar prav gotovo koristi pri boljšem razumevanju drugih ljudi Na naši soli deluje debatni krožek tri leta In v njem sodelujem že od začetka,- Rok Dominko, Gimnazija Franca Miklo-šiča Ljutomer: -Debata se mi zdi pomembna zato, ker pridobiš govorniške sposobnosti in veliko znanja, saj debatiramo o številnih stvareh, kijih mogoče pri pouku ne bi spoznal. Tukaj dobiš dodatno znanje, Tako smo recimo že debatirali o trditvah, da je pozitivna diskriminacija upravičena, o uvedbi verouka v šole, in sicer za ali proti. Današnja debata je bila težka, zato ker mogoče vsi, ki smo bili v negacljski ekipi, nismo ravno proti uvedbi evra. Pa tudi sama tema je bila dokaj težka. Pri debati me najbolj privlači, da lahko povem svoje mnenje in ga tudi zagovarjam, Ko zagovarjam stališče, s katerim se ne strinjam, pač moram dati svoja osebna stališča na stran in po najboljših močeh zagovarjati stališče, ki ga moram. Vendar moraš za to biti tudi dober igralec. Med raziskovanjem spoznavaš tudi druge argumente in o temi dobiš celovitejši pogled, saj jo gledaš tako s pozitivne kot tudi negativne strani. Drugače pa ponavadi dobimo teze za debato dva meseca prej in se tako lahko vsak četrtek zadnji dve uri pripravljamo nanje. Zbiramo podatke, iščemo argumente. Seveda pa je najhujše zadnji teden pred debatnim turnirjem, ko za priprave izkoristimo tudi kakšno uro ali dve več,« Anja Sraka, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: »Na naši šoli Je debatni krožek zelo razširjen In zato sem želela poskusiti tudi sama, saj debata prinese veliko dobrega. Veliko pozitivnih stvari glede javnega nastopanja. Izgubiš strah pred občinstvom, mislim, da pridobiš pri logičnem povezovanju, hkrati pa postane razgledanost dosti večja zato, ker so trditve z zelo različnih področij, Ko se pozanimaš o teh trditvah, o teh področjih, se naučiš marsikaj novega. Mislim, daje dober govorec tisti, ki je samozavesten, ki verjame to, kar govori, mora biti prepričljiv. Imeti pa mora tudi smisel za logično povezovanje, da ne govori nekaj, kar je popolnoma v nasprotju s trditvijo, pa seveda pogum, da sploh lahko stopi pred publiko. To, da zagovarjaš trditev, s katero se ne strinjaš, se zgodi pogosto, predvsem na debatnih turnirjih, ko si enkrat na pozitivni; drugič negativni strani. Pri debati je pomembno tudi to. da znaš zagovarjati nekaj, s čimer se ne strinjaš. Moraš biti prepričljiv, ampak to se da naučiti. Današnja debata se mi je zdela izjemno zanimiva, Mogoče je imela negacijska ekipa malo težje delo zaradi tega, ker je več argumentov, ki so bili v prid pozitivni ekipi, ampak tudi mi smo se skušali čim bolje pripraviti.« AGRANTA, d. o. o., v stečaju Lendavska 9, 9000 Murska Sobota objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo deležev in premičnin 1. Poslovni deleži Inventurna št. Naziv premičnin Količina Izklicna cena 1.1. Delnice v Kmetijstvu Črnci, d, d. 28.000 28.000.000,00 SIT 1.2. Članski delež v Zelenjadarski zadrugi GredeTešanovci, z, o. 0. 1 200.000,00 SIT 2. Premičnine Inventurna št. Naziv premičnin Količina izklicna cena 2.1. 700067 Silosi in silosna oprema v razstavljenem stanju 6 3.809.280,00 2.2. 700020 Kontrolna oprema za kompostiranje DRAGEF? 1 573.440,00 2.3, 700052 Stroj za razkuževanje GUSTAVSON, 2001 1 319.488,00 2.4. 700062 Tov. vozilo TAM 260T22BL 1 143.360,00 POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba za poslovne deleže in premičnine stečajnega dolžnika bo 21. 03. 2005 s pričetkom ob 10.00 v razpravni dvorani št. 12 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe ob pogoju, da vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun Stečajnega dolžnika št. 02340-0253852390 oziroma zagotovijo varščino s predložitvijo nepreklicne bančne garancije domače banke, unovčljive na prvi poziv. Kupec je dolžan skleniti pogodbo najkasneje v 15 dneh od dneva javne dražbe, kupnino pa plačati v 15 dneh oziroma v 3 mesecih od dneva sklenitve pogodbe, če ob tem predloži nepreklicno bančno garancijo domače banke, unovčljivo na prvi poziv za znesek kupnine. Prodaja oziroma nakup poslovnih deležev in premičnin poteka po principu »videno - kupljeno« Vse stroške v zvezi s pogodbo in morebitne davščine plača kupec. Izročitev oz. prenos prodanih stvari se izvrši po plačilu celotne kupnine. Ogled poslovnih deležev in premičnin je mogoč po dogovoru s Francem Lepošo, telefon 031691282, od 7. do 15. ure. ŠPORT 17. marec 2005 - VESTW 26 Karate klub Radenci V nedeljo je bil v Nedelišču na Hrvaškem prvi turnir v slovensko-hrvaški karate ligi. Na tekmovanju je sodelovalo 227 tekmovalcev iz 16 klubov. Lepe uspehe so dosegli tudi tekmovalci radenskega karate kluba, saj je zasedla prvo mesto v kategoriji mlajših deklic do 35 kg Veronika Klemenčič. Klemenčičeva je zasedla še drugo mesto med starejšimi deklicami do 40 kg. Dobro so se odrezali tudi fantje. Tako je bil Uroš Žurman drugi med mlajšimi dečki do 32 kg; tretja pa sta bila Marko Tkaučič v kategoriji mlajši dečki do 27 kg in Gregor Petek med kadeti nad 64 kg. A. B. Invalidski šport Sobočani državni prvaki V Ljubljani je bil finalni turnir v igri z zvenečo žogo. Državni prvaki so postali Sobočani, za katere so nastopili Dejan Pirc, Erlend More, Boštjan Vogrinčič in Štefan Maučec V finalu so z 11 : 3 premagali Peking 2008 iz Ljubljane. Pred tem so v 3- krogu z 2:1 ugnali ljubljansko Tarantelo. A. T. Koa S turnirja najboljših slovenskih mladink. Foto: J. 2. Košarka Ježičankam državni naslov Namizni tenis Drugo mesto Škrabana Na 3 odprtem državnem turnirju za kadete in kadetinje v Ljubljani je nastopno 115 igralcev in igralk iz 29 klubov, med njimi tudi 13 Po-murcev, ki so dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Pri kadetih je Pucončan Dominik Skraban zasedel zelo dobro drugo mesto, ko je v finalu z 1 3 izgubil s Slodejem z Mute. Sobočan Jan Žibrat se je uvrstil med osmerico, v četrtfinalu pa je z 0 : 3 klonil pred zmagovalcem Slodejem. Med najboljših 16 sta se uvrstila Dominik Maček in Luka Ma-tavž, v finalno skupino Gorazd Horvat, Tomaž Pelcar, Matic Matavž in Grega Nerat Pri dekletih je dosegla lep uspeh Pucončanka Maja Železen, ki se je uvrstila med osmerico, Sobočanka Ula Vukan pa med 24 najboljših. M U Dvorana OŠ I v Murski Soboti je bila prizorišče tridnevnega finalnega turnirja v ženski košarki za mladinke, ki so se borile za državni naslov. Tega je osvojila ljubljanska Ježica, ki je v odločil nem srečanju premagala celjski Merkur s 67:60 Prvi dan so pre- Namizni tenis Kerna premočna v derbiju Odigran je 16. in 17. krog v 1. SNTL za člane, v katerem so Pu-cončani in Lendavčani dosegli po dve prepričljivi zmagi, Sobočani pa so dvakrat ostali praznih rok. V sosedskem derbiju so Pucončani v Murski Soboti prepričljivo premagali Sobočane, ki so - kot že ves spomladanski del - zaigrali slabo, brez pravega žara in volje. Ta dvoboj je bil v primerjavi z jesenskim v Puconcih, ki se je po ogorčenem spopadu končal brez zmagovalca, pravo nasprotje od prvega srečanja. Sobočani pa so doživeli prepričljiv poraz tudi v gosteh s Krko, ker sta bila Karkovič in Petrovčič premočna za Sobočane. V zadnjem krogu igrajo v gosteh z Lendavo. Pucončani pa so deklamirali rudi Ptujčane, ki so jim prepustili le en set, njihov prvi igralec Pavič pa je ostal brez dobljenega seta z Unge-rjem in Horvatom. Tudi Lendavčani ljubljanski Olimpiji niso prepustili niti seta, čeprav so nastopili brez Plohla, ki ga je uspešno nadomestil Rosič. Na Ptuju pa so vodilni Lendavčani zanesljivo slavili, čeprav so izgubili dve partiji, saj je Pavič premagal Plohla in Lasana. Najboljši igralec srečanja, reprezentant Ignjatovič, pa ni dovolil presenečenja in je s tremi zmagami Lendavčane pripeljal do zanesljive zmage. Pucončani bodo v zadnjem krogu gostili Mariborčane 16. krog: Kenta Puconci ■ Ptuj 6 0 (Unger - Pavič 3 :0, Horvat -Ovčar 3 :0, Nišavič - Piljak 3 : 0, Horvat - Pavič 3 : 0, Unger - Pil jak 3 : 1, Nišavič - Ovčar 3 0); Krka - Sobota 6 : 2 (Kralj - Kocuvan 2 : 3, Karkovič - Koščak 3:1, Petrovčič - Ropoša 3 : Oj Karkovič - Kocuvan 3 1, Kralj - Ropoša 0.3, Petrovčič - Koščak 3:0, Karkovič -Petrovčič - Ropoša - Kocuvan 3 :1, Karkovič - Ropoša 3 :0); IM-KO Lendava - Olimpija 6 : 0 (Lasan - Sterle 3 :0, Rošič - Prijatelj 3 - 0, Ignjatovič - Lenarčič 3:0, Rošič - Sterle 3'0, Lasan - Lenarčič 3.0, Ignjatovič - Prijatelj 3:0); 17. krog: Sobota - Kerna Puconci 1:6 (Koščak - Horvat 0; 3, Ropoša - Nišavič 3:2, Kocuvan - Unger 2:3-Ropoša - Horvat 0: 3. Koščak - Unger 0 :3, Kocuvan - Nišavič 2 :3, Koščak - Kocuvan - Unger - Horvat 1: 3); Ptuj - LM-KO Lendava 2 : 6 (Ovčar - Lasan 0: 3, Pavič - Plohl 3 :2, Piljak - Ignjatovič 0 : 3, Pavič - Lasan 3 : 0, Ovčar - Ignjatovič 0 3, Piljak - Plohl 13, Piljak -Ovčar - Ignjatovič - Plohl 0:3, Pavič - Ignjatovič 0 3). Sobota II tretja Končano je tekmovanje v 2. ligi, kjer so Ljutomerčani presenetili mlade Sobočane, ki so jih premagali v pomurskem derbiju, čeprav je dobil Roudi vse tri partije Sobočani so tako zasedli tretje mesto, Ljutomerčani peto in druga ekipa Kerne deveto mesto, s čimer bo svoj drugoligaški status reševala v dodatnih kvalifikacijah z drugo ekipo Vegrada. Pri dekletih so Ljutomerčanke osme in PuconČanke devete. Kerna II - Sobota II1:6 (Skraban; Roudi 2, T. Ropoša 2, Žibrat, Roudi - Žibrat); Kerna II - Prevent 0:6; Krov. Rakuša - Prevent 3: 6 (Solar 2, Solar - Puhan), Krov. Rakuša - Sobota II6:4 (Solar 2, Puhan 2, Tkalec, Solar - Puhan; Roudi 3, T Ropoša); ženske: Kerna -Iskra AE 2:6 (Železen 2); Kap. Broker - Elektronika 1:6 (Gider); Kerna - Elektronika 1 :6 (Železen); Kap. Broker - Iskra AE 1 :6 (Gider). M Poraz z mladimi Ljubljančani V 21 kolu 1 B SKL za moške je Radenska Creativ Sobota na gostovanju v Ljubljani pri Union Olimpiji ml. izgubila s 66:74 (47 :61, 28.43, 10 : 22). Strelci: Dominko 23, Pungartnik 16, Karlo in Šuran po 7, Bratkovič 6, Maje 4 in T. Novak 3- Vrstni red. Nova Gorica 39, Loka kava TCG in Hopsi Polzela po 38, Parklji Bežigrad 35, Rudar 34, Banex, Radenska Creativ Sobota in GD Hrastnik po 32 itd. M. J. Badminton Lendavčanki in Ljubljančana V Lendavi je bil 3. pozivni turnir A-skupine, na katerem je nastopilo 20 igralcev in igralk, a v dokaj okrnjeni sestavi, saj so manjkali nekateri najboljši. Pri ženskah sta vrh krojili Lendavčanki: zmagovalka Nika Koncut in druga Iva Lukač, pri moških pa Ljubljančana Aleš Forjan (BK Lju- Kegljanje Radenska na pragu prve lige V17. krogu 1. slovenske B-lige za moške je Radenska v derbiju za prvo mesto zabeležila zelo pomembno zmago v gosteh. Ekipo Ljubelja so premagali s 6 : 2 in se pred zadnjim krogom, v katerem se bodo v soboto ob 14. uri doma pomerili s Calcitom, zavihteli na prvo mesto. Za Radensko so zmagali: J. Horvat (551), Emeršič (559), Harc (593) in Kovačič (564). Vrstni red: Radenska 26 točk, Brest in Ljubelj, ki se bosta pomerila med sabo, po 25, Hidro 23 itd. Ženska ekipa Radenske, vodilna do tega kroga, pa je nepričakovano izgubila v Šoštanju z 2 : 6 in prvo mesto prepustila Impolu kijev 13. krogu 2. državne lige vzhod v gosteh premagal Lendavčanke s 5: 3. Zmagale so. Stanič (527), Varga (535) in Gomzi (503). V 17. krogu 2. državne lige vzhod za moške je Nafta z 2 : 6 izgubila z Rudnikom iz Hrastnika. Karate Na mednarodnem turnirju v Žalcu so nastopili tudi predstavniki Karate kluba Rdfix iz M. Sobote. Zmagali sta Jasmina in Damjana Hajdinjak v športnih borbah, Suzana Zekovič in Sara Horvat pa sta bili tretji Predstavnik Društva borilnih veščin Rogašovci Danijel Horvat je zasedel drugo mesto Luka Prelog je bil prvi, David Raiter (Ljutomer) je bil drugi in tretji, Gregor Ješovnik drugi in Dejan Halec (G. Radg.J tretja v katah, v kumitah je bil Aleš Preglej drugi, Luka Prelog (Ljutomer), Boštjan Halec in Darja Žnidarič (G Radg.) so bili tretji. M. J. magale domačo ekipo Pomurje Skiny s 66 : 55, nato pa še ekipo Panter Ilirija s 79 : 69 Še drugi izidi: Merkur Celje - Panter Ilirija 76 : 48, Pomurje Skiny - Merkur Celje 51:72 in Pomurje Skiny -Panter Ilirija 52 : 55. Končni vrstni red: l Ježica 6 točk, 2. Me bljana) injure Kelher (BK BIT). Pri moških dvojicah sta slavila Danijel Novak ■ Jernej Novak (Mladost Lendava), D. Žalik -Činč pa sta bila četrta. Na državnem prvenstvu v Kungoti pa je sodelovalo v starostni kategoriji U-13 35 fantov in 24 deklet. Med mladimi Lendavčani Zmagala sta Radakovič (547) in L. Horvat (520). V dvoboju 1. mariborske lige je Radenska II s 5 : 3 Državno prvenstvo v krosu Izkazali so Atletski klub Pomurje -PDU iz Murske Sobote je pripravil v nedeljo v mestnem parku odprto prvenstvo Slovenije v krosu 2005. Udeležilo se ga je 120 tekmovalcev iz 17 slovenskih Idubov. Med moškimi ekipami je zmagalo AD MASS Ljubljana pred AK Pomurje - PDU in AK Velenje, pri ženskah ‘f>a AK Domžale pred celjskim Kladivarjem Cetis in ŠD Nanos, AK Pomurje -PDLT pa je bil peti V dolgem krosu na 10 km je pri članih slavil Borut Veber (AK Sevnica) s časom 34:49:00, domači tekmovalec Endre Gon-ter pa je bil peti (43:58:00), pri mlajših članih do 23 let je zmagal Peter Kastelic (AK Domžale), pri članicah na 4 km je bila prva Špela Križan (Domžale) s časom 16:40:00, Jožica Šiftar (Pomurje - PDU) pa je zasedla četrto mesto (22:01:00), pri mlajših članicah na enako dolgi progi pa Celjanka Naraks (15:53:00). Med člani na 4 km dolgem kratkem krosu je bil prvi Ljubljančan Cene Šubic (13:25:00), pri starejših mladinkah Velenjčanka Nastja Kramer (16:42:00), pri starejših mladin- rkur 4, 3- Panter Ilirija 2, 4. Pomurje Skiny 0. Na otvoritveni slovesnosti je spregovori! župan Anton Štihec, dobro organizirano prireditev pa so s svojim nastopom popestrile Članice plesne skupine Urška. M. L je bila najuspešnejša Tina Šen-dlinger, ki je bila s Turkovo (TOM Mirna) druga v mešanih dvojicah in tretja s klubsko kolegico Desire Gal pri ženskih dvojicah. Slednja je bil posamezno peta do osma, kar je uspelo tudi dvojici D. Kiraly ■ K. Kevrič med dekleti. F. B. premagala Radensko III, Nafta II pa je z 1,5:7,5 klonila proti Elektrarni Fala. M. J., F. B. se tudi domačini cih na 6 km pa je slavil Miha Robnik (Kladivar Celje) s časom 21:37:00. Pri mlajših mladincih na 4 km je bil najboljši Mitja Krevs (Novo mesto) s časom 14:13 00, domačin Primož Sreš pa je zasedel 9. mesto (15:47:00). V konkurenci mlajših mladink na 3 km je bila prva Lucija Krkoč (Nanos) s časom 11:40:00. Pri pionirjih je na 2 km zmagal Celjan Brešan (06:52:45), odličen drugi pa je bil Matej Fujs (Pomurje - PDU) s časom 06:52:75). Klubski kolega Rok Pucko je bil 13 (08:49:00). Tina Berčič (MASS) je zmagala pri pionirkah na 2 km (08:19:00), najmlajša v tej n Najzanimivejše so bile članske kategorije. Foto: J, Z. Poraz Arconta Začela se je končnicah za uvrstitev od L do6 Arčon t Radgona je gosiil^ govalno ekipo 2. DRI Istrabenz plini iz Izole bil s 26:33. Na začetku^' tekma izenačena, nato sredi prvega polčasa pT mačinih poškodoval lfri" nanji igralec Petraš. voda na mlin gostujoči*' ki je od tega trenutka rd' začela večati razliko i"Di mor odšla s šestimi prednosti Radgončani51111 skušali z več menjanj! pravo rešitev za poškodo’ ga Petraša, a jim to Sredi drugega polčasa nili svoje vrste, bolje zatg • obrambi in se gosto« JT približati na samo dva 3 zaostanka. Natopaso^1', nekaj nepotrebnih napak in Izolani so zopdP šali razliko ter na luženo slavili pomembno-go na poti v 1. B-ligo 1 < dnjem krogu gosti Aro®® gona trenutno tretje®1'^ ekipo Grče iz Kočevja 1 bo v soboto, 19 športni dvorani OŠ ' N« . n Judo , ■ Na 39. mednarodni lu Murske Sobote j® 'J' 250 tekmovalcev iz 3' in 4 držav. Uvrstitve preds^ KBV Lendava: Sara^ bila prva pri mlajših do 29 kg, drugi je bil\ . ko Alen Šernek tretja mesta pa so zas^ stjan Prendl, Jan Jerebici ra Prendl. Peti so bik Liji Kavaš, Denis Oznii Skledar, Boris Ruda-5 i” Brda. Prvo medaljo je 'j O Š Prose n jako vc i, id' Jakuša, ki je bil 1 dečki do 40 kg 1 tf j' Horvat in .Aleks Veg1 sta zasedla peto mest0' . konkurenci Urška Pomurje - PDU) p® lf " mesto (08:54:00) Tak™ bila Menka Horvat ' ' pa med mlajšimi pic"1'' j i^1 800 m slavila Jelenovec (00:03:16) p[l’ legica Anja Benko je (00:03:41), Sara Bezfl^^j^ (00:03:53). Izkazal se F' kola GerŠanov z 2-1 ' ^(l mlajših pionirjih p/ (OO-O3 23) Zmagal je (OŠ Rešica ob Saving . p' kund boljšim časom 1',, j p' ša je bil peti (00:033°)’ pa šesti (00:0337). (0(1 Iff KSTHlK - H. marec 2005 ŠPORT 27 3) J Nogomet Bakovci v boj za obstanek! Zakraj s takšno nogometno 'radkiju je lull jesen zares ka-usttolalna, saj so BakovČani v pomurski nogometni ligi kon-čah Jtxiski del na zadnjem antuB«: »eirih ekip pred sa-Bo *-.) n sum točk, a je v itn »r ekku krogov in pre-Pričam ? ,,iia titulo z ukrep-'A 'ktpo uspeli obdržati sta-pomurske ligaške ekipe predsednik kluba Štefan Ti-hn. vi p. Ive^, klubu, v '" 'fen in slabem, še posebno Fudirji, da zelo dobro in na-(trm dej- p., ;, z Zadimi nogo ki pu vodita trenerja m vinjm Buzeti cgipj |C okrepljen a zginil igralci Igralski kader sttie 21 nogometašev, novi pa So; Mr, Horvat, Balažič, Mli-(vsi Muta), Mertuk (V er-in dva vratarja, Maučec i«ma Puconci) in Vuzem - Mub) nihče ni za’ (7 I'm trener je est.il Jož« pripravljalnem ob-7'! odigrali več priia‘ Wsrečanj F- B- SNI vzhod Id ' in nedeljo se s 14, prvenstvo v Pari Črenšovci - V1' Ormož, Železničar i^’Kobe v soboto ). Kri-Tišina - Pohorce . j 1 Meljo), Kovinar Što-ŠmJ Šoštanj - Paloma, - Stojnci, Tiskovna konferenca ŠD NK Mura Nezrela početja Romana Obilinoviča Glede Romana Obilinoviča je bilo v preteklosti precej spornih trenutkov Že aprila lani je bi! Obilinovič suspendiran, ko je bil športni direktor NK Mura Željko Fundak. Vzrok je bil v tem, ker je samovoljno zapustil soigralce Obilinovič je bil suspendiran tudi lanskega julija, ko je bil trener Bojan Prašnikar. Tudi takrat je samovoljno zapustil ekipo. Tudi po prihodu Alfreda JermaniŠa za športnega direktorja kluba od januarja letos so nastale v zvezi z Obtlinovičem določene težave. Jermaniš pojasnjuje: »Očitna je bila njegova vinjenost na treningih v Murski Soboti in Turčiji. V tej zvezi je strokovni štab podal izjavo, v kateri piše: Romano Obilinovič je bil 27 januarja pijan na treningu, 1. februarja v večernih urah je bil pijan na pripravah v Turčiji ter je z gostjo do treh ponoči plesal karaoke. 2 februarja je na treningu žalil in preklinjal soigralca Mejača, s katerim je želel tudi fizično obračunati. 15. februarja 2005 je po odigrani tekmi v Turčiji brez dovoljenja trenerja zapustil ekipo in se ni vrnil v Mursko Soboto. 24. februarja je po telefonu poklical pomočnika trenerja in mu v pijanem stanju prepeval, mu posla! več SMS-spo-ročil, eno celo z ustaško vsebino Po pričevanju soigralcev se je več treningov udeležil pod vplivom alkohola. Da ne omenimo, kolikokrat je bil pijan po lokalih v Murski Soboti. Na prijateljskih tekmah ni pokazal niti kančka volje za delo in interesa za treniranje, kajti ves čas je godrnjal ob trenerjevih napotkih. Prav tako na treningih nenehno žali in grozi soigralcem« »Glavo ima nekje drugje!?« Kako pa je s podpisom Obilinovič e ve pogodbe’Jermaniš odgovarja: »Podpis nove pogodbe je Obilinovič odklonil, kar ni problematično, ker se nekaterim igralcem izteče pogodba meseca junija Problematično pa je to, da sem izgubil zaradi neigranja v prvi članski ekipi« Zanimalo nas je seveda tudi vzdušje v ekipi. O tem pravi Denis Žilavec naslednje: »Glede vzdušja v ekipi ne bi smelo biti panike, kajti v ekipi smo res pravi profesionalci, prijatelji Če tega ne bi bilo, bi že zdavnaj vse skupaj razpadlo. Dobro trenira- vicem delalo v rokavicah,« še zvemo od JermaniŠa Da situacija v klubu ni rožnata, je potrdil tudi trener Milan Miklavič.. »Situacija ni bila dobra že jeseni, na kar sem ves čas opozarjal. Smo v veliko slabši situaciji, kot smo bili predlani. Tudi v klubu niso določene stvari urejene kot bi morale biti To se od- neurejene finančne zadeve. Čas je, di se pogleda v oči pravi resnici in da nima smisla skrivati resnice. Ni naključje, da že več let ni normalnih razmer za delo Sedaj so zelo slabi pogoji za delo; ne mislim na terenu, ampak to, kar se dogaja okrog kluba. V takem ozračju je težko pričakovati zelo dobre rezultate Situacija ni dobra! Igralci in trener nismo dobili določenega denarja. Situacija ni rožnata!« Milan Jerše, foto: N. Juhnov 1' ujuh mnbiL mohji ligi 9 Nogometna liga Si.mobll Vodafone imobK irnobii '^obil O H ‘motil je že takrat izjavil, da »se njemu v Murski Soboti ne ostaja«. Ta igralec mma več velike volje pomagati tej ekipi To pomeni, da ima glavo nekje drugje. Zato je za ekipo škodljivo, če se Obilinovič udeležuje treningov. Zaradi tega je nekaj časa treniral z mladinsko ekipo.« In kaj pravi Obilinovič? »Vrnili so me v ekipo in z njo normalno treniram Ves čas sem dobro treniral, vendar ne vem, kokko mo in smo fizično dobro pripravljeni.« »Vsi trenerji so imeli z njim dober odnos. Vedeti je treba, da Obilinovič ni pokvarjen fant. Je Še zmeraj v puberteti Vseh prekrškov se zaveda, toda v njegovih očeh to ni problematično. Zato s temi prekrški živi normalno in ne vidi problema. Njegova okolica pa te prekrške čuti in se delovna vnema na ta način poslabšuje. Ker ni pokvarjen, se je z Obilino- raža tudi na terenu s številnimi kartoni Fantje namreč mentalno niso toliko močni, da bi določene stvari na igrišču reševali brez vsakršnih reakcij. Drugače pa so fantje dobro fizično pripravljeni, toda marsikdo nima v glavi urejenih stvari. Potem je nemogoče pričakovati kaj več. Žal se morajo fantje ubadati z velikimi stvarmi. Če bo 15 marca klub dobil licenco ali ne, ali bo klub še obstajal ali ne? Vplivajo pa seveda tudi H o"bc ui.uiuuii Kuumuiic ^dna barka se vse bolj potaplja 1 Hi ^azanenja, gle- so gledalci pričakovali skorajšnje no, vendar je Shopov zamudil za lige Sl.mobil Vodafone <1 " Kos (u SDvni sodnik Dra-*trolct h r.r" na Koroškem) ^(57) ] ^ukič(54),0:2Ju-%mailA ^^enovf-S), 1; L ^rič ^Clnovič, Žilavec, Fri-Abilinn?pov’ Najdenov, Ka-' Božic ^'50mladie (Kulčar, 56), BulajiČ; vodstvo domačih igralcev. Še po- sebej, ko je v 8. minuti BulajiČ iz neposredne bližine z glavo poslal žogo v prečko, Božič pa ni izkoristil lepe priložnosti. V prvem polčasu je bil zlasti agilen Obilino-vič, ki je z desne strani pošiljal uporabne žoge v kazenski prostor gostov, vendar so bili do- delček sekunde. Tudi gostje iz Kopra so nekajkrat resno zagrozili s streli Djukiča. Takoj na začetku drugega polčasa se Kapič in Obilinovič nista znašla pred vrati Kopra. Kmalu je sledila kazen, ko je Djukič po napaki Najdenova z desne strani s približno 20 m »lobal« Marinega mrežo Čeprav so črno-beli tedaj vse sile usmerili v napad, je v 3. minuti sodnikovega podaljška Kuzmanovič iz prostega strela na robu kazenskega prostora zapečatil usodo Mure. Izjavi po tekmi: »Bila je težka tekma na težkem igrišču, čeprav so ga gostitelji pripravili zelo vzorno. Sicer pa se z vremenskimi razmerami ne moremo spoprijeti na drugačen način. Čestitam naši ekipi, ki je vzdržala psihično vojno in vojno na igrišču. Moramo pa takoj povedati, da je to že zgodovina, kajti čaka nas že naslednja prvenstvena tekma na domačem igrišču,« je povedal Borut Jarc, trener Kopra. Trener Mure Milan Miklavič pa: »Najprej bi čestital Kopru za zmago. Videli smo, da bi v prvem polčasu lahko rešili zadeve v svojo korist. Zato smo v drugem polčasu dobili določeno kazen. Rekel bi, da ta tekma ni odločilna, čeprav mi ni vseeno, predvsem zaradi te publike Fantom ne morem ničesar očitati, saj so imeli tudi obilo športne nesreče.« Milan Jerše Gorica še povečala naskok Rezultati 19. kroga: Mura - Koper 1:3 (0:0), KD Olimpija - Hit Gorica 2 : 3(1:2), Bela krajina - CMC Publikum 2 :1(1:0), Maribor PL -Ljubljana 0 : 2 (0 : 0), Primorje -Domžale 3 : 1 (1 : 0), Zagorje -Drava 0 :1 (0:0). Hit Gorica Publikum Maribor Primorje Olimpija Ljubljana Drava Domžale Ntura 0. krajina Koper Zagorje 19 13 19 10 19 19 19 19 18 18 19 19 19 19 8 8 8 7 7 6 5 5 3 2 4 2 5 5 5 7 5 6 7 2 7 6 6 6 5 6 6 7 410 610 611 31 :17 43 27:1532 28 23 29 23:18 29 24.22 29 28:26 28 23 : 23 26 27:23 24 24 : 24 22 17:3419 16:27 15 10 :26 12 Tekme 20. kroga so odigrali včeraj, v sobotnem 21. krogu pa bodo igrali: Mura - Domžale, Zagorje -CMC Publikum, Bela krajina - Ljubljana, Hit Gorica - Drava, KD Olimpija - Koper, Maribor PL- Primorje M. J, Nogomet Prijateljske tekme Črenšovci - Polana 4 :1 (D. Horvat 3, Kavaš; Lackovič); Beltinci -Črenšovci 5 :5 (Forjan 2, Kutoš 2, Gruškovnjak; Matjašec 2, KulČar, D. Horvat, Kustec); Ankaran ■ Hrvatini - Križevci 0 : 4 fBencik 2, Preininger, Šlihthuber); Piran -Portorož - Križevci 1 1 (ŠUhthu-ber); Grad - Tišina 1 : 5 (Kovač 2, Kuzma 2, Horvat); Nafta ml -Dobrovnik O : 4 (Laszlo 2, Ratko, Car); Redics - Turnišče 3 : 2 (P. Zver, Denša); Kobilje - Nafta U-16 2 : 4 (Nemec, PožonecjVass 3, S. Vinko); mednarodni turnir U-10 v Zalaegerszegu: I, Sombotel, 2. prime ra Lendavi,Medžimurje Čakovec. F, B. ^INI. ■ J ■ h nepriJeten Poraz- Foto: J. Z. Diuk^G^1 Kuil< ’ ^Pdič, Vučko-afe,"al«u Murinih Vrati na ,e bilo pred ko-razburljivo, mači napadalci zelo nespretni, še najbolj Shopov, od katerega se je žoga dobesedno odbijala V 24 minuti bi Obilinovič po pravem slalomu med gostujočo obrambo lahko sam streljal proti vratom, vendar je žogo raje podal v sredino in priložnost je splavala po vodi. Dve minuti kasneje je Kanč po lepem prodoru z leve strani poslal odličen predložek v sredi- vratarja Mujčinoviča, ki je stal preveč spredaj. Že tri minute kasneje so Koprčani izkoristili hiter nasprotni napad in zadeli v polno, ko je rezervist J umič pobegnil prepočasni domači obrambi, V 65. minuti je BulajiČ že drugič zadel prečko, po strelu Kapiča v levo vratnico pa se je pred nasprotnimi vrati najbolje znašel Najden o v in žogo poslal v prazno Nogomet Zmaga Črenšovec V prijateljskem srečanju v okviru priprav za nadaljevanje prvenstvene sezone je tretje! i-gaška ekipa Črenšovec na svojem igrišču s 4 : 1 (2 : 1) premagala Polano, člana pomurske nogometne lige. Za Čren-šovce je dosegel tri zadetke D Horvat, enega pa Kavaš, edini zadetek za Polano pa je dosegel Lackovič. F. B. Nogomet V Beltince se vrača nogometno vzdušje Po slabem startu so se Beltinčani postavili na noge in jesenski del tekmovanja v pomurski nogometni ligi končali na tretjem mescu, le dve točki zaostanka za vodilno ekipo. Cilj je osvojitev prvega mesta in uvrstitev v 3 SNL. V nekdanjo nogometno meko, k prepoznavni prvoligaški ekipi v slovenskem prostoru, ki je bila ponos kraja in okolice, se znova vrača nogometno vzdušje, ki ga, resnici na ljubo, prekrasen objekt v beltinskem športnem parku tudi zasluži. Priprave za nadaljevanje sezone so začeli 20. februarja, niso pa počivali niti v zimskem času, ko so redno vadili in igrali v dvorani. Trener Stanko Maučec, ki je svojčas vodil vse tri pomurske prvoligaške ekipe (Muro, Potrošnik Beltinci in Nafto iz Lendave), ima igralski kader 18 nogometašev, ki zadovoljuje potrebe. H klubu je pristopil Kovačič iz Rakičana, Beltinčane pa so zapustili Zadravec in Zlatar (nadaljujeta v Avstriji) ter Zver (prestopil k NK Lipa). V delo s prvo ekipo sta vključena tudi dva obetavna mladinca. F. B. Tesen poraz Nafte s Haladasem V glavni preizkušnji pred startom tekmovanja v 2 državni ligi so Lendavčani z 0:1 izgubili s Haladasem iz Sombotela. Srečanje dveh dtugoligaških ekip je bilo izredno nervozno in polno prekrškov. V prvem delu so bili Lendavčani boljši nasprotnik, toda igralci Halada-sa so v 39- minuti iz hitrega protinapada dosegli zadetek prek Komana. V nadaljevanju je bil Haladas boljši, vendar ni izkoristil dveh lepih priložnosti za zvišanje rezultata. Po menjavi nekaterih igralcev pa je Nafta zapravila dve priložnosti, ki sta ju imela Bunc in Baranja Prva postava Nafte: Luk, Zemljič, Cifer, Suljič, Cekar, Ristič, Erni- ša, Bukovec, Bunc, Dominko, Benko. F, H. M, 28 MALI OGLASI 17. marec 2004-VESffl* । izhePLSi Mali oglasi poste] (udi na apietnun portalu Ijbert.sir - Ugodne cene oglasov ha rumeni strani - 20 % popusta za naročnike Vestnika Male oglase *pr«jtrnamn v«ak od B. do 14< ur«, v pon«d«U«k do 15.30, ra Objavo ¥ naslednji iltvrlkl VeslnFKa, Oglate lahke oddat« p* telefonu: 03 531 19 »0 ali po HMfli: oglavJ.^tlnik^p-lnr.ai ali na ^ptetnem mestu lzb«ri.»i. I jplKMrMl agl*fi, označeni s to ikono^ *o objavil«**! tudi ni maslu wwwdzberLsl, kj«r sl lahko ogiK^rt® daljši opis oglašava nega predmet« flll Prispevki za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek motorna vozila Družina Lenarčič namesto cvetja za pok. Jasno Go-stonj - 5 000: družina Žilavec. Gerlinci 50, namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj - 7.000; Stanko Vnuk. Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj - 7.000; družina Svetina, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj - 10.000; Ema Zrim, Mo-tovilci 20, za opremo porodnišnice - 10.000; družina Gubic. Martjanci 58d, namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj - 5.000; Marija Šandor namesto cvetja za pok Viljema Cera iz Rakičana - 10.000; Manja Horvat namesto cvetja za pok. Ludvika Titana iz Černelavec -10 000; Sodelavci internega oddelka namesto cvetja za pok. mamo Mirka Šeruge - 15.000; sodelavci internega oddelka namesto cvetja za pok. Alico Štivan iz Murske Sobote - 15.000; sodelavci dializne enote Splošne bolnišnice Murska Sobota namesto cvetja za pok Alico Štivan - 15 000; stanovalci bloka iz Razlagove ulice 18a v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Mihaela Kuzmiča iz Slomškove 68 - “'.000; Mihael Kuplen, Lendavska ulica 13, Rakičan, namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj iz Murske Sobote - 5 000: družina Zdenke Poštrak iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. jasno Gostonj - 5 000: Majda Uršič z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Jolanko Lipič iz Tesano-vec - 10.000: A OP center Radenci namesto cvetja za pok. Jožefo Baša iz Belttnec - 13 500: družina Le narčič iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Jasno Gostonj - 5 000; družina Uršič - Klement iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Ludvika Rajbarja iz Murske Sobote - 10 000; sodelavci SGP Pomgrad, ABI Li-jzovci namesto cvetja za pok. Mihaela Kuzmiča iz Murske Sobote - 9 600: sosedje iz Finžgarjeve ulice v Radencih namesto cvetja za pok. Jožeta Bašo iz Beltinec - 9.000; Janez in Hermina Grah, Rogaška Slatina, namesto cvetja za pok. Ludvika Titana iz Černelavec -20.000; Kuplenovi iz Ljubljane namesto cvetja za pok Ludvika Titana - 30.000; Suzana z družino iz Ljubljane namesto cvetja za pok. Ludvika Titana - 15.000; Viktor Vlaj namesto cvetja za pok. Alico Štivan - 10.000; kolektiv maloprodaje Kerne Puconci namesto cvetja za pok mamo Marte Kos iz Polic - 12.000 namesto cvetja za pok. Marijo Joha iz Strehovec so darovali soseda Mimika - 3 000, zet Nedelko - 5.000, družina Kovač iz Turnišča - 3 000 družina Kranjec iz Gomilice -2.000, družina Irene Nerad iz Žižkov - 3 000 ter Ana in vnuk Andrej iz Turnišča - 3.000; Nataša in Tonček Vehab namesto cvetja za pok Ivana Horvata iz Žižkov - 5 000; Stanko in Regina Ozmec namesto cvetja za pok Jožeta Horvata jz Melinec - 5 000; Petra Fridrich, Markišavci. namesto cvetja za pok. Kolomana Mikoliča, očeta Jožice Fišer - 5 000, sodelavci podjetja Fisa nepremičnine Murska Sobota namesto cvetja za pok. Kolomana Miheliča, dedka Stojana Fišerja - 10.000; Franc Bencak, Južna ulica 14, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Kolomana Mikoliča - 5 000; družina Jožefa Škafarja namesto cvetja za pok. Ivana Horvata iz Žižkov - 3 000: družina Glišič iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Terezijo Šeruga iz Murske Sobote -10,000; ABC Pomurka International Murska Sobota namesto cvetja za pok Mico Štivan - 20.000: družina Slave Horvat iz Nemčavec namesto cvetja za pok. Jolanko Lipič iz Tešanovec - 5 000; Furstovi iz Murskih Črnec namesto cvetja za pok. Štefana Makovca iz Murskih Črnec - 10.000: sodelavci NLB Trezor Pomurje namesto cvetja za pok očeta Štefana Činča - 11.000, Štefan Lutar namesto cvetja za pok. Lacija Vereša - 15.000; Pomurka, d. d., Murska Sobota namesto cvetja za pok upokojenca Stanka Ritonjo - 10 000; Sindikat Carinskega urada Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta sodelavke Ane Časar iz Martjanec - 15.000; Ana Kerčmar, Tomšičeva 30, namesto cvetja za pok. Klaro Žižek iz Murske Sobote - 10.000; Šarika Sočič, Vaneča 82, namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj iz Murske Sobote - 5.000; Ludvik Horvat. Dankovci 21, namesto cvetja za pok. Karolino Novak iz Kušta-novec - 5 000; Lovska družina Tišina namesto cvetja za pok Jožeta Štiblarja s Petanjec - 15.000; Imre Šandor, Cvetkova 19, Murska Sobota namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj - 5.000; Franc Kous, Grajska 18, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Mico Štivan - 10.000; družine Kavčič, Kerec, Počič, Lajn-šček in Rituper iz Jakobovega naselja namesto cvetja za pok. Jasno Goston j - 10 000; Sindikat Mli-nopeka Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta Štefke Tkalec - 10.000; Marija Sijarto. Puconci 347, namesto cvetja za pok. Marijo Bertalanič - 10.000, Franc Pertoci, Ulica Staneta Rozmana, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Marijo Pertoci - 5.000; družina Jonas s Hodoša namesto cvetja za pok. Si-diko Škodnik s Hodoša - 5.000; družina Jonaš s Hodoša namesto cvetja za pok. Marto Žoldoš s Hodoša - 5 000; družini Jelen - Pirher, Lukavci 26a, namesto cvetja za pok. Viktorijo Dajčer - 8 000; družina Daniela Copota iz Rakičana namesto cvetja za pok. očeta Marte Stepanovič Deutsch - 5.000; hčerka Nada Gubic z družino namesto cvetja za pok. očeta Jožefa Deutscha s Suhega Vrha - 7.200; namesto cvetja za pok. očeta Stanka Ritonje iz Šercerjevega naselja v Murski Soboti so darovali: družina Olas -3.000, družina Lepoša - 3-000, družina Jambor -3.000, družina Horvat - 3 000 družina Maček -3 000, družina Hari - 3 000, družina Špilak - 10.000 in družina Karba ■ Bakan - 5.000; Andrej Virag z družino iz Beltinec namesto cvetja za pok Ladislava Voroša iz Beltinec - 3 000; Kavranovi iz Čakovca namesto cvetja za pok. Ladislava Voroša iz Beltinec -5.000; sosedje Zadravčevi namesto cvetja za pok. Ladislava Voroša iz Beltinec - 5 000; Kristina in Adi Erjavec iz Beltinec namesto cvetja za pok. Ladislava Voroša iz Beltinec - 10.000; kolektiv farme Jezera namesto cvetja za pok. Klaro Žižek iz Murske Sobote - 14.000, družina Lipič namesto cvetja za pok. očeta Stanka Ritonje iz Murske Sobote - 10.000; Rudi Kovač z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Mico Štivan iz Murske Sobote - 5.000; Franc Hakl z družino iz Bodonec namesto cvetja za pok. Mico Štivan - 5-000, družina Poredoš iz Bodonec namesto cvetja za pok. Alico Štivan - 5.000, družina Horvat iz Srednje Bistrice namesto cvetja za pok. Štefana Kreslina iz Srednje Bistrice - 10.000: družina Kuplen iz Razlagove ulice v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj - 15.000; družine Husar, Dobravec in Lukač namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj - 15.000; družine Kalamar, Huber, Škraban. Kamila Kerčmar in Marija Kerčmar namesto cvetja za pok. Klaro Žižek iz Murske Sobote 25 000; družina Gider, Cvetkova 84, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jasno Gostonj -10.000; Reflex Gornja Radgona namesto cvetja za pok. očeta Branka Gorze - 20.000; Štefanovi in Jožijevi prijatelji iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. mamo Klaro Žižek - 17.000, družina Vladimirja Uilena, Martjanci 79, namesto cvetja za pok Rudolfa Šavla iz Martjanec - 5.000 sit, Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel.: 040 256 963. m21746 PEUGEOT 405, odlično ohranjen, prodam. Tel: 546 14 38,041 539 202. m21974 SUBARU VIVfO, 4 x 4, letnik 1994,32 KW, 650 ccm, bele barve, petvratni, 350.000 SIT, prodam. Tel.: 041804 776. m21976 RENAULT 5, letnik 1993, registriran do marca 2006, prodam. Tel.: 041 346 548. m21991 1 HA NJIVE, gozd v Kupšincih in ječmen prodam. Tel.: 525 10 65. m21972 GOZD v k, o. Vidonci prodam Tel,; 041 539 202. m21975 DVE SOBI v M.Soboti dam v najem, TeL: 041 641 769. m21993 PREKLICUJEM VEUAVNOST spričevala, letnik 1983/84, Srednies tijske šole v Rakičanu, na ImeET J lljaševci 2, Križevci pri Ljutomer- živali MESNICE. MLADE, Hf SEX, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, pred nesnostjo. prodaja Farma pri Mostu, Vzre-jališče vseh vrst riesnic. Naročila sprejemajo: Gostilna Horvat Nemčavci, tel,: 528 11 90, Franc Movrin Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Čeh Nedelica, tel: 573 51 53. m21829 N ES NICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnosnostjo. Vzreja nesnicTibaut, Ba binci 49, tel.: 582 1401, m21842 NESNICE. grahaste, rjave, cepljene, stare 14 tednov, prodam, 600 S it/kos. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71, m21985 PUJSKE IN TELETA kupim. Tel,: 041 726 697. m21987 kmetijska mehanizacija 4-REDNO SEJALNICO ZA KORUZO znamke Becker z dozerji umetnega gnojila ter mulčer Hmezad, delovne širine 210 cm - kladivar, prodam. TeL: 070 811 106,m21994 DVA PLUGA, 10- in 12-colna. prodam. Tel.: 548 1184. m21934 kmetijski pridelki KORUZO, suho v zrnju, prodam 310 748. m21980 posesti BELTINCI - CENTER stanovanjska hiša, I. 1975, neto površine 133 m2, garaža 30 m2, celotna posest 2142 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, prodamo za 16 mio, SIT, ROKADA, d, o. o,, C. na Brdo 49, Ljubljana, tel; 01 256 02 88, 031 835 156. m21924 DVOSOBNO STANOVANJE v G Petrovcih, 63 m2, centralno ogrevano, prodam, Tel.: 556 14 14. m21943 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 71,71 m2, v Slovenski ul. 5, renovirano, pro dam. Tel.: 041971 151. m21952 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti vzamemo v najem. Tel.: 041354 950. m21961 V FILOVCIH, Filovski vrij, prodam 15-arsko parcelo: 5 arov vinograda (300 trsov), drugo sadovnjak. Možna gradnja manjšega objekta na gradbenem delu parce's, ali dam v najem. Tet.: 02 522 14 56 ali 051 360 862. mtu STARO HIŠO z 12 arsko parcelo, komunalno urejeno, v Čemelavcih, Gederovska 30. prodam.Tel.: 031 518 273. m21963 ENOSOBNO STANOVANJE ugodno pro dam. Tel.: 040 899 200. m21964 ENOSOBNO STANOVANJE, nekomfortno v centru M, Sobote, z opremo ali brez nje, prodam. Tel.: 521 13 53.m21995 SADILEC KROMPIRJA prodam Gomilica 89, m21941 DV00SN0 TRAKTORSKO PRIKOLICO, 5 do 8 ton, prodam. Tel.: 719 40 11. m21960 MOTOKULTIVATOR, 8 konjskih sil, s priključki, manjši motorni žagi, 4 originalna platišča z gumami za Opel in Peugeot 106, suhe hrastove in borove deske, 3,5 in 5,5 cm, prodam. Tel.' 031 548 925. m21966 TRIBRAZDNI PLUG VOGELNOT, peresasti, krajnik, prodam. Tel.: 041 647 079. m21967 ŽITNI KOMBAJN CLAS 80 prodam. Tel.: 574 18 17. m21969 DV0BRA2DNI OBRAČALNI PLUG KVERNE-LAND VD 95 prodam. Krog, Murska 43. m21973 MEŠALNiCOza krmilo z mlinom, pocinkano cisterno, 30001, in dvobrazdni 14-col-ni plug 1MT prodam. Te' : 041 328 353. m21988 TRAKTOR, BALIRKO, cisterno za gnojevko, kosilnico BCS, zadnji traktorski nakladalec, preklicno prikolico in drugo mehanizacijo kupim. Plačilo takoj. Tel.: 040 676 557, m21990 razno delo PONUJAMO INFORMACIJO c ročnih del pri vas doma. Radovan šev, s. p., Šercerjeva ZO.VeMI* 041 747 121.1021818 -- Jn Iščemo izkušeno osebo zn 1 (MS), gibljiv delavnik. Pogoj: S$L * _ Inost, izkušnje v organizaciji,^ voz, znanje računalništva (Word.-Možnost redne zaposlitve. SamD ponudbe v 8 dneh na naslov- i' * Obrežna 95, MB ali b®siol.m4^. Na območju Murske Sobotes^ co iščemo nove sodelavce na ptw G bančnega svetovanja in rnobll"^' ništva. Pogoji: SSL lasten prevez. Inost, urejenost. Možnost tve Samo resne ponudbe v • j, naslov BF: d. o. o., Obrežna bf@siol.net m21997 srečanja Upokojenec iz Ptuja, vdovec, s želim spoznati upokojeno ‘ morja, staro do 61 let. skupno življenje pri meni. 031 631 449. m21953 38-letni fant, čustven, simpet^ išče dekle za resno zvezo Tek-j 746. m21977 storitve NEMŠČINO USPEŠNO INŠT^ vse šole in prevajam. Tei ■ 031 NOVO PEČ FERROTERM, 30.000 kalorij, prodam. Tel: 548 15 86, m21957 6 OKEN, novih, lesenih, prodam. Tel : 541 14 56. m21983 -------------------- ■'. PRODAJA IN SERVIS PARNIH L1^ ČISTILNIH NAPRAV. ElektrO a Lajh, s. p,. Borovci 47a, Svet šole GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA, Ulica Staneta Rozmana 1,9000 Murska Sobota razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - Z0FV1 (Uradni list RS št. 115/2003 - uradno prečiščeno besedilo) ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbran: kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 21. 7.2005 oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja in dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov; Svet šole Glasbena šola Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 1, 9000 Murska Sobota, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«, Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku. KOMUNALA Javno ppdjetjer d- o. o, Kopalka ul. 2. Mu reka Sabate KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA IZDGPi.6i Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. Tel,:O2/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. Ribiška pot la, 9231 Beltinci Ni več trpljenja ne bolečine, : življenje je trudno končalo sl'°J D. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02/521 37 00 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041/631 443 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 pbrUl malih &gia«ov Oditej’ teh Ko n« »ptetu oocJeT« »voj mali ogla? za «»d»m «lov«n*kFh prtgtedujete tam objavljeno ponudbo, pr«brskate rumen« »Jraab, ter pmtrte, da vbb presenetijo n«jncv«jtl Kadrovski oglasi. DrakanJ« po m«llh Oglatih i* nikoli ni bite teko udobno. SODELUJEJO: DELO ZAHVALA V 82, letu nas je po težki bolezni zapustil naš dr^1 oče, dedek, pradedek, brat in sorodnik Štefan Kreslin iz Dolnje Bistrice 94 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete in za obnovo kapele, nam pa izrekli sožalje Lepa hvala sosedi gospe Žabot za pomoč v naj^*l trenutkih in sinovim sodelavcem kolektiva Ponigr* c Mehanizacija za udeležbo na pogrebu in podarjenv Zahvala velja g kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalost ink e, govorniku Stefanu -za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak- Žalujoči: sin Štefan in hčerka Agica Z drtiz^ ter bratje in sestre z družinami toV/CEj K0V1 nBRIK, 29 . marec 2004 • 4 dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. Težko seje bilo posloviti, a ves jok je bii zaman. V SPOMIN 7. marca je minilo boleče in žalostno leto od takrat ko si nas za večno zapustil, naš dragi Jože Lanšček iz Fokovec Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi, ki smo te imeli radi Radost nekoga nikoli ne umre! Ledalečje... V SPOMIN 20 marca minevajo tri leta od takrat, ko naju je tragično zapustil dragi sin in brat Boštjan Rogač s Petanjec Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem preranem grobu in mislijo počastite spomin nanj ter prinašate cvetje in prižigate sveče Tvoji najdražji Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš član Kapelskega kvarteta Jože Miki iz Očeslavec Dobrega prijatelja in pevca baritonista bomo ohranili v najlepšem spominu! Zelo ga bomo pogrešali! Njegovi pevski prijatelji - Tonček, Ludvik in Milan Kapela, 16. marca 2005 V SPOMIN l 7 Boleč je spomin na noč 20 marca 2004, ko je ugasnilo mlado življenje in nas je mnogo prekmalu zapustil I Silvo Poredoš iz Brezovec Za vso podporo in tolažbo velja vsa zahvala družini Poredoš, kolektivoma Term Banovci >n Slovenike Ljutomer, domačim in vsem, ki me imajo radi ter prižigajo sveče na njegovem zadnjem domu. Silvo, pogrešamo te! Renata Nešteto sveč ti je zagorelo, nešteto solz priteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, da te več ni SPOMIN Boleč je spomin na 30. marec 2004, ko te je kruta usoda iztrgala od nas, dragi mož, oče in dedek Jožef Perkič Iz Beznovec 50 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, prižigate svečke m prinašate cvetje. Vsr njegovi Tam v dolini hišica sameva, otožna, prazna, tiha se nam zdi, ko tebe, draga sestra in teta, v njej več ni. V SPOMIN 13. marca so minila tri leta od takrat, ko nas je zapustila Miroslava Kosi iz Kuršincev 22 Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu Sestra Ida z domačimi Odšla si tiho v zimski dan, v mir, pokoj, tja daleč stran. ZAHVALA V 77. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama in babici Amalija Kous roj. Šoštarec, s Krajne 48 °b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo n brodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, 11° pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Terezije Toplak iz Kobilščaka 21 1 čeno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ln sv. maše, nam pa izrekli sožalje. ’'osebej hvala duhovnikom za darovano w mašo, pogrebništvu Vrbnjak Za organizacijo pogreba. Občini Radenci, Radenski, Zavodu za zaposlovanje, društvu invalidov, zvezi borcev NOV kr zdravstvenemu osebju bolnišnice v Mariboru in osebju Doma oskrbovancev Rakičan. Vsem še enkrat iskrena hvala! žalujoči vsi njeni Mama, iskrena je naša molitev -večnosti zvezde naj tebi žare! V SPOMIN 16. marca je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica Terezija Petek iz Filovec 135 Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njenem grobu, se je spomnite v molitvi, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Njeni naj dražji V tihem grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rožice ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 19. marca bo minilo 10 let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Franc Kikec pek iz Rogašovec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj Vsi tvoji najdražji In nikjer; nikjer tolažbe duši ni potrti. (Župančič) ZAHVALA Dragica Bencak iz Bodoncev 137 Njeno komaj 33-letno življenje se je v trenutku izlilo v morje mrtvih. Življenje ji ni bilo naklonjeno, kajti mnoge želje in hrepenenja so ostala neizpolnjena; toda vseeno je rada živela in se veselila slehernega dne V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mi v težkih trenutkih bili v pomoč in mi izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za dobrodelne namene. Zahvala velja g. duhovnikoma za besede slovesa, tovarišici Miji Roudi za besede tolažbe, pevcem za odpete žalostinke iti pogrebništvu Banfi. Žalujoča: mama Irma, botra Ema z možem ter strica Bela in Ernest V SPOMIN Te dni minevajo štiri leta od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja Šarika Železen iz Beznovec Vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji poklonite cvet ali prižgete svečko in ji namenite lepo misel - iskrena hvala. Nikoli te ne bomo pozabili. Njeni najdražji Srce je onemoglo, dih je zastal, spomin nate bo vedno ostal. V SPOMIN 21 marca bodo minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, sestra in sorodnica Marija Črnko izŠalovec 216 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in prižgete svečo spomina. Žalujoči: mož, sestri in sorodniki Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast ZAHVALA Štefan Forjan iz Serdice 88 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za ureditev pokopališča. Hvala g. dekanu Martinu Vorošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Kisilaku za besede slovesa in gospe Koler za molitev. Hvala dr. Benko - Šbullovi za lajšanje bolečin, sestri Marici in pogrebništvu Banfi Žalujoči vsi tvoji najdražji! 30 OGLASI / DOBRO JE VEDETI 17. marec 2005 - VESTW Najbližje je najnižje! Z našega Štedilnika Boštjan Režonja, kuhar v lendavskem hotelu Lipa 10.990 SIT Univerzalni pekač, EMO, Bio 15.900 SIT- Mikrovalovna pečica, GORENJE, MO 170 DW 45.990 SIT Mikro stolp, SONY, CMT-GPX7 79.900 SIT Vgradna pečica in kuhalna plošča, ZANUSSI, ZOB 654 X + ZXL 66 TIX Norveška ribja juha 500 g filejev - čistega mesa različnih morskih rib, 200 g jušne zelenjave, 20 cl mleka, lovorjev list, klinčki, sol, poper, 20 g masla, 20 g moke, 50 g paradižnikove mezge, 20 d sladke smetane, 1 rumenjak Dekoracija: nekoliko goste kisle smetane, vejice kopra Za to jed bo najprimerneje, če vzamemo cele ribe, ki jih sami filiramo, iz kosti, plavuti in glav pa skuhamo ribjo osnovo, ki bistveno izboljša okus juhe. Jušno zelenjavo očistimo, narežemo na lističe in na maslu prepražimo. Dodamo moko, ki jo prav tako prepražimo. Dodamo paradižnikovo mezgo in vse skupaj zalijemo z ribjo osnovo ali vodo, mlekom in začinimo Juho nato pretlačimo Juho ponovno zavremo, vanjo vložimo na kose narezano ribje meso in po nekaj minutah odstavimo. Pazljivo prilijemo še razmešano sladko smetano z rumenjakom. Pri serviranju bodimo pozorni, da ribje kose enakomerno razdelimo. Juho dekoriramo z žličko kisle smetane in vejicami svežega kopra. Gratinlrani peresniki s cukiniji in rdečo papriko 300 g cukinijev, 150 g sveže rdeče paprike, strok česna, rožmarin, sol, poper, 80 g masla, 10 cl oljčnega olja, 250 g peresnikov, 150 g različnih sirov (parmezan, ementalec, mocarela, feta V slanem kropu, ki smo mu prilili olje, skuhamo peresnike. Zelenjavo operemo, očistimo in narežemo: cukinije na kolobarje, papriko na rezine. Na maslu na hitro prepražimo narezano zelenjavo, dodamo strt česen m začimbe. Odcejene peresnike naložimo v namaščeno ognjevarno stekleno posodo, nanje nadevamo praženo zelenjavo in vse skupaj potresemo z različnimi siri (.naribanim parmezanom, na drobne kocke narezanim ementalcem, feto, na lističe narezano mocare-lo . ). Vse skupaj postavimo v ogreto pečico in gratiniramo. Vroče serviramo, zraven pa lahko po želji ponudimo paradižnikovo ali smetanovo omako. Svinjski zvitki s perutnino in žajbljem 4 svinjski zrezki po 120 do 140 g, 4 tanke rezine prekajene šunke, 8 špinačnih listov, 80 g jetrne paštete, 200 g piščančjih prsi, šopek svežih žajbljevih listov, sol, poper, 10 cl olja, 100 g čebule, 20 cl jušne osnove, moka za zgostitev omake, 10 cl sladke smetane za kuhanje, 15 d belega vina Piščančje prsi solimo, popramo in skuhamo v jušni osnovi. Kuhane ohladimo in narežemo na 1 cm krat 1 cm velike koščke. Špinačne liste blanširamo v ostanku jušne osnove, odcedimo in ohladimo. Svinjske zrezke potolčemo, rahlo začinimo in na vsakega položimo rezino prekajene šunke in nanjo blanširane špinačne liste. Žajbljeve liste pomešamo s pašteto, jo razdelimo na štiri dele in namažemo na špinačne liste. Sedaj vzamemo pripravljene koščke piščančjih prsi in jih nadevamo na zrezke. Vsak zrezek pazljivo tesno zvijemo. Povežemo jih z vrvico, da med toplotno obdelavo zvitki obdržijo obliko. Na segretem olju zvitke z vseh strani lepo opečemo in preložimo v drugo posodo. Na ostanku maščobe prepražimo sesekljano čebulo, pomokamo, prepražimo in zalijemo z jušno osnovo. Ko omaka zavre, dodamo svinjske zvitke, ki jih počasi dušimo približno 20 minut. Ko se zvitki zmehčajo, jih vzamemo iz omake, odstranimo vrvice in zvitke shranimo na toplem. Omaki dodamo vino in smetano ter prevremo. Zvitke lahko serviramo v celem ali jih poševno narežemo na rezine in podlijemo z omako Kot prilogo ponudimo testenine ali kakšne cmoke in zelenjavo, pripravljeno na poljubni način. Zimska solata 3 manjše glavice vitlofa, 1 stebelna zelena, 200 g krompirja, 1 paradižnik, šopek peteršilja, polovica limone, 6 cl oljčnega olja, 6 cl balzamičnega kisa, sol, poper Krompir operemo in v slanem kropu skuhamo. Olupljenega narežemo na lističe in ohladimo. Vi-tlof in stebelno zeleno očistimo, operemo in narežemo na 1 cm Široke rezine. Paradižnik prav tako operemo in narežemo na rezine. Oprano peteršiljevo zelenje grobo sesekljamo. V solatni skledi vse pripravljene sestavine pomešamo z oljem, kisom in limoninim sokom ter začinimo. Pijana hruška 4 hruške, 100 g sladkorja, 1 pomaranča, 1 limona Krema: 40 d mleka, 1 vanilin, 150 g čokolade, 120 g sladkorja, 4 jajca, 6 cl sadnega likerja (hruškov, pomarančni), 25 g Škrobne moke, cimet, klinčki Hruške olupimo in s spodnje pazljivo strani odstranimo pe-ščevje, tako da hruška ostane cela in s pecljem. Pristavimo vodo, dodamo sladkor, začimbe, sok pomaranče in limone ter nekaj tankih rezin pomarančne in limonine lupine (to bomo uporabili na koncu za dekoracijo). Ko voda zavre, dodamo hruške in jih počasi skuhamo do mehkega. Nato jih ohladimo. Za kremo pristavimo mleko, dodamo vanilin, koščke čokolade in dve tretjini sladkorja. Posebej si pustimo malo hladnega mleka, v katerem razmešamo škrobno moko in rumenjake. Ko mleko zavre in se Čokolada stopi, primešamo maso s škrobno moko in kuhamo nekaj minut, da se krema lepo zgosti. Dodamo tudi sadni liker Iz beljakov in ostanka sladkorja stepemo trd sneg, iz katerega oblikujemo male žličnike, ki jih na hitro skuhamo v vodi, ki nam je ostala od kuhanja hrušk. Žličnike takoj zložimo v kozarce. Na sredino v vsak kozarec postavimo hruško, vse skupaj pa prelijemo s čokoladno kremo. Dober tek! Združenje potrošnikov Pomurja svetuj! Katalizator m garancija Ker je imel potrošnik težave z izpuhom, se je odp^* ! mehaniku. Ta je ugotovil, da katalizator, čeprav je šev; ciji, ne dela kot bi moral in ga je treba zamenjati. Kata®* Ul JV 11 V M« Z.C1111VUJ«**’ ! podlagi garancije dobil novega- da ni* hn dnhi! nOVC 2^^ je reklamiral ter na p__--------_____________„ pa mu je prodajalec pojasnil, da ne bo dobil nove ga^ saj mu ta žal ne pripada več. Ker se s prodajalčevim pojasnilom ni strinjal, nas jePr® pomoč in sprašuje, kaj o tem pravi zakon? Obligacijski določa, da če je bila stvar zaradi nepravilnega delovanja2^ na ali bistveno popravljena, začne teči garancijski rok zn®’* od zamenjave oziroma vrnitve popravljene stvari. ' tudi določa, da se pri manjšem popravilu garancijski rok I’ le za toliko, kolikor časa kupec ni mogel uporabljati stv*< i stvari. ■ lek^1 meru, da pa je bil zamenjan ali bistveno popravljen stvari, pa začne garancijski rok znova teči samo za ta del- Obratovalni čas pisarne v M. Soboti: telefonsko in ' svetovanje v ponedeljek in sredo od 10 do 13. ure, vto^ tek in petek osebno svetovanje po predhodnem naro^ _ (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. P M. Sobota. VE DEŽE \ČA.N J E ^^4'67 090142 Andrej Čimer, vodja GEO-VRTINA d. o. o., Obrtno ulico 40,9000 Mursko I teL/fuks:02 530 06 70, GSM:041 741 809 Izdelavo vrlin in vodnjakov za zajem podzemnih vo^ piezomelritnih in pomkovolnih vrtin, geomehanika, Čiščenje vodnjakov Ko je hudo, me pokliči! _ telefon 080)113 naj naj cene za vse ROLERJE Iz sezone 2004 Kila J« 6r«kp|>6n. ca POMURSKO PROitVO ŽA proatovolfne prlapovk® -*^0" 02496-00923^ s iniiiumi laj^c sevi do du prori««< .15 log. y "20% 5 za vsa KOLESA iz sezon« 2004 TekaJkl ujemi po a/ 73 «kaie k' udobno sistenM^1 । Motke«- Bjdu pil Ponudba velja od 17. 3. do 6. 4. 2005, oziroma do odprodaje MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana 1 r 1 MERKUR Jv^dovohslvo ti JWVdbfr R*KU* 5EJDNE JtCiš Mii*1 »m* JtrHike, kb |,h tyrtffiKiia z u^orfikn Ho? 1> •rti]'* 1,1 'it**^* * Ptmuvli K «1« RurUit« ren* |« MnWOCDIVA kEORYFjMA CEM dohjkilelj* na intern?^ ww.vestn’* Podjetje m Infomlrtnje. *d" J 10DAV lat- Flamin MS dM, S^3^6-6Q. Fndu siri iška la. «000 Murak. Sob^. UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV FE LENDAVA: 031 797 715.031 589 448 Renato Ritlop, s. p Markovci 4. 9204 Šalovci RAZVOZ KURILNEGA OLJA PO UGODNIH CENAH Tel.: 02 556 91 50, GSM: 041 366 700 AHCOHT Ugodni zimski popust za okna in garažna vrata ARCONT Prodaja in montair RoMrt KOZAH *,p HerceflfikS-fak W 9.250 Gornja Radgona tel : OZ 563 10 46 GSM 041 539 204 KURIM*0 PREMOG možnosti F11 Gornja Bistrica 5 h VESTNIK ' 17. marec 2005 NAPOVEDNIK 31 f Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz * 1 »L i? f K-f IH, marti-. 00.00 SNOP-05 00 Vedro v "K” :";r- Sah^ in Marjan . 07 40 Mariborsko pi-snlrt 3 laMiipj - 08.15 Petkov pogovor - 09.00 - »M. Hl TV As Relax - 09.45 Kultura in kunca tedna - 10.00 Poročila - 10.30 Mali ° ,1 -11 ng poro^ia _ j] 15 Zamurjenci, kabaret Radii:] Berte in Marka - 12.00 Po Bet? HBr'12 05 Obvestila - 1215 Od petka do - 13 15 1. oseba ednine -.■^Obiskujemo pomurske domačije -14.00 Po-r°1'11 Obvestila - 1430 Romskih 60 minut -p m in °dmevi -16.15 Napoved sporeda -Mu ' Poročila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 d/ 1 rugrill||e _ lg Radijski knjižni sejem , . , > ■ Ul I 5 Mladi val - glasba za mlade, snit Staša in Timotej) - 20 00 L'ga- >n večno zelene - 24.00 A’-05.00 Dobro jutro - 09-15 j.ot " ''' 10 °0 Poročila - 10.05 Obvestila - 1030 nami it J100 Pačila - 11.15 Potepajte se z ‘ Prilil BRC - 12 05 Obvestila - 1230 id nagrada , "’■*»« "m. - lius obvestita - 12.30 13.151 'Jakega sponzorja - 13 00 Poročila -stih, edn*ne -14.00 Poročila - 14 05 Obve-i^kpotnu .' Odčai2 tedna: Gyorgy Tomka, predsed- 1( 15 'skil! Madžarov 15 30 Dogodki in odmevi I D30 M sporeda -17 00 Osrednja poročila -pWili p V1'n^rajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 1- iii.^ J 15 Najlepše želje s čestitkami in pozdra- i kl|a| lepote tvoje, Bojan Rajk - I tro1.57^p ' niarec - 05.00 Vedro v nedeljsko ju- A (S’b odmevi, oddaja o porabskih Slo-'<■. p0[J)' $bri. - os qo Misel in čas, duhovna mi-duhovnikov - 08,30 Zamurjenci -’Ittnvjju 'r Pl,,:ni tedna - 09 30 Srečanje na Mur-sl'lat in fe J'J Nedeljska kuhinja: Robert Černelč, ^riUi ,e tvww.radiomurskival.com, gumb ^tila j" iri 5 17 10- 12.30 Poročila - 12.35 1J-30 r. 00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - ' ''"iip?1 f’ Naj domačija, sport, Na narodni farmi ' 1 '2(1 ®1 Furjanek (Kdo je Jože Činč?) 4444/ 'Urski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz I Narodnozabavne glasbe 1 Megasrca °«h Pogum ka| ljubezen najina - Kresničke 'C prižSimo Franc Žerdoner ?bMURSKE 'i' “ Marina Huber Z Samo o„ /bčutek za veter c^Pain^ ' Hal8at0 Band * Ah&j ravnine - Kontrabant - Mkr Ukar kaluri - Torpedo Band ‘v _ 7 metra pomladi Nagrado glasbene založbe Man-datlna iz Ljubljane prejme Ervin Po ( Člkečka vas 16, Prosenjakovci. kupum- pod lite Ji. ponedeljka, H. '«t7 rul,',v Mutt,d val, Ulica arhitekta Novaka Murska Sobota, za glasbene lestvice. št. 11 - glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Letos je dobila oskarja za glavno žensko vlogo Hilary Swank. Našo nagrado prejme Svetlana Luthar, Puconci 312,9201 Puconci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo Je letos dobil oskarja za režijo? iti, "U11^ "»Slov L PONEDELJEK, 21. marec - 05 00 Vedro v dobro jutro, Irma in Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 0915 Začenjamo novi delovni teden in internetna anketa - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 15 Vaš sosed znanstvenik, Branko Žunec - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zluf-to, A NAŠ BROD TONE, TONE ... - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17,30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski -21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 22. marec - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Uni-chem - 11.00 Poročila - 11.15 - Kratki stik -11 30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila ■ 19 15 Eti ta je muzika -20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 23. marec - 05 00 Vedro v dobro jutro, Gabriela in Dušan - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 1100 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC -12.05Obvestila - 12.15 Piitra-12 30 Intervju - 1300 Poročila - 13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 1530 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila -1915 Panonski odmevi, ponovitev - 20 00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 24. marec - 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11 00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19,00 Poročila - 19-15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade . 24,00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 17. marca-, ob 18.00 ameriška znanstvenofantastična komedija Lemony Snicket; Zaporedje nesrečnih dogodkov, ob 20.00 ameriški zgodovinski spektakel Aleksander Petek, 18. marca: ob 17.00 Aleksander, ob 20.00 Lemony Snicket: Zaporedje nesrečnih dogodkov Sobota, 19. marca: ob 18.00 Lemony Snicket: Zaporedje nesrečnih dogodkov, ob 20.00 Aleksander Nedelja, 20. marca: ob 17.00 Aleksander, ob 20.00 Lemony Snicket: Zaporedje nesrečnih dogodkov Sreda, 23. marca: ob 18.00 in 20.00 slovenska drama Tu pa tam Ljutomer Nedelja, 20. marca: ob 17.30 in 19.30 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Rezilo. Tfbjica Gornja Radgona Petek. 18. marca.- ob 18.00 ameriška komična drama Alfie, ob 20.00 ameriška družinska komedija Zaplešiva Nedelja, 20. marca: ob 17.30 Alfie, ob 19.30 Zaplešiva Napoved prireditev Napoved prireditev OTVORITEV BELTINCI V petek, 18. marca, ob 18.30 bo v gradu otvoritev razstave likovnih del Slikarske kolonije Izlake ■ Zagorje KOBILJE V soboto in nedeljo. 19 in 20. marca, med 11. in 18 uro bo v gasilskem domu na ogled razstava pirhov in ročnih del. Ogled je možen Še od 21. do 23 marca po predhodni telefonski najavi na številko 579 92 20 RADENCI V soboto in nedeljo, 19 in 20. marca, bo v cerkvi sv Cirila m Metoda na ogled velikonočna likovna razstava, ki jo prireja likovna sekcija pri KUD-u Bubla Radenci MORAVSKE TOPLICE V nedeljo, 20 marca, ob 14. uri bo v prostorih hotela Vivat otvoritev razstave Diteči vtizen. V kulturnem programu bodo nastopdi otroci iz Vrtca Mora vske Toplice, Glasbene šole Murska Sobota ter OŠ Bogojina in Tešanovec. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V sredo, 23- marca, ob 9. uri bo v grajski dvorani območno srečanje lutkovnih skupin. CERKVENJAK V petek, 18. marca, ob 9. uri bo v kulturnem domu območna revija lutkovnih skupin iz občin Benedikt, Sveta Ana in Lenart ter otroških gledaliških skupin iz občin Benedikt in Cerkvenjak PUCONCI V petek in soboto, 18 in 19. marca, ob 19. uri bo v večnamenski dvorani veseli večer Kozlovska sodba v Pužincih, ki ga pripravlja KTD Puconci. LJUTOMER V petek in soboto, 18. in 19. marca, ob 19 30 bo v kulturnem domu gledališka komedija Šoferji v politiki avtorja Mica Gavrana v izvedbi gledališke skupine KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. VERŽEJ V ponedeljek, 21. marca, ob 9 uri bo v kulturnem domu območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin. PLES/FOLKLORA MURSKA SOBOTA V petek, 18 marca, ob 14. uri bo v grajski dvorani območno srečanje otroških folklornih skupin. APAČE V soboto, 19 marca, ob 17. uri bo v kulturnem domu območna revija folklornih skupin. LENDAVA V torek, 22. marca, ob 10. uri bo v novi gledališki dvorani območno srečanje otroških folklornih skupin. DOGODEK MURSKA SOBOTA Galerija Murska Sobota sporoča, da je likovna delavnica s 17. marca prestavljena na 24. marec. Prijave osebno, po tel.: 522 38 34 ali na e-naslov: info.galerijams@siol.net. DOBROVNIK V soboto, 19. marca, ob 19 uri bo v kulturnem domu osrednja prireditev občine Dobrovnik ob madžarskem nacionalnem prazniku DOMANJŠEVCI V nedeljo, 20. marca, ob 13-30 bo v vaškem domu osrednja prireditev občine Šalovci ob madžarskem nacionalnem prazniku. BRATONCI V soboto, 19 marca, bo proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu. KUZMA V nedeljo, 20. marca, ob 15. uri bo v kulturni dvorani prireditev ob materinskem dne™. Nastopili bodo: Kulturno društvo Rozika, učenci OŠ Kuzma, KUD Vučja Gomila, Matej Bunderla in Srečko Kalamar. RADENCI V sredo, 23. marca, ob 19. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin proslava ob materinskem dne™. V kulturnem programu bodo sodelovali otroci iz Vrtca Radenci, učenci OŠ Radenci in Glasbene šole Gornja Radgona ter sekcije KUD-a Bubla. LIPOVCI, DOKLEŽOVJE V marcu potekajo delavnice in razstave velikonočnih izdelkov. Kupon št. 11 - odgovore pošljite do torka, 22. marca, na naš naslov; Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek. 18 marca, ob 21 uri bo v Prireditvenem centru Mešič koncert, kjer bodo nastopili Omar Naber in band, Alya in band ter Yogurt. - V soboto 19. marca, bo v grajski dvorani 4. Flavti-Stični dan, ki se bo zaključil v prostorih PAC-a s koncertom predavateljice in flavtistke Ive Miloševič ter dua Sensibile. - V soboto, 19 marca, ob 21 uri bo nastopila v Fado Irish pubu skupina Vasko Atanasovski Quartet. CANKOVA - V petek, 18. marca, ob 19 uri bo koncert tatnbu-raške skupine Odpisani in pevskega zbora. - V soboto, 20. marca, ob 18.30 bo v cerkvi koncert pevskega zbora. RADENCI V petek, 18 marca, ob 19.30 bo v kongresni dvorani hotela Radin koncert harmonikarskega orkestra Holermus iz Ormoža. RAZKRIŽJE V soboto, 19. marca, ob 20. uri bo v kulturnem domu prvi celovečerni koncert Razkriškega okteta, ki bo posvečen ustanovitelju razkriškega zborovskega petja in prvemu povojnemu ravnatelju OS Razkrižje Otonu Žuncu Gost koncerta bo tenorist in solist mariborske opere Metod Žunec. ANDREJCI V soboto, 19- marca, ob 17. uri se bo začel v disku Night life 1. XXL Party, kjer bodo nastopili: Fredy Miler, Maja Šuput <1 Enjoy, Ivana Brkič, Vlado Ka-lember, Magnetic, Gorazd Ademovič in Bastino FIKŠINCI V soboto, 19 marca, ob 22 uri bodo nastopili v disku Sfing’s club na Pomladnem Megapartyju. Miran Rudam dance skupina Skuter, Rebeka Dremelj in Total Knockout. GORNJA RADGONA V ponedeljek, 21. marca, ob 18. uri bo v dvorani glasbene šole koncert skupine Stick Control. LITERATURA GORNJA RADGONA V petek, 18. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu recital poezije Vlada Kreslina Nekega jutra, ko se zdani. Nastopili bodo dijaki in dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera v režiji Cilke Jakelj. prof.. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V petek, 18. marca, ob l J. uri bo v MIKK-u delavnica Korak do zaposlitve VERŽEJ V petek, 18. marca, ob 18. uri bo v kulturnem domu tematski večer Slovenstvo in Kovačič. O Kovačiču bo govorila Milena Sabotin, izvajalec programa pa je OŠ Veržej. RAZKRITJE V petek, 18. marca, ob 16 uri in v soboto, 19. marca, ob 9 uri bo seminar na temo Vizija življenjske uspešnosti. Predaval bo Franjo Trojnar, dipl, ing., iz Maribora BELTINCI V soboto, 19 marca, ob 18 uri bo v gradu potopisno predavanje Peru ■ Bolivija. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V preddverju grajske dvorane je na ogled likovna razstava del avtorja Jožeta Osterca - V prostorih Kluba PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Roberta Černelča. r- V Galeriji je do 24. marca na ogled skupinska razstava del Članov Društva likovnih umetnikov Prek murja in Prlekije. - V trgovini Mass v BTC-ju je na ogled razstava Fotokluba Murska Sobota na temo Čevelj. LENDAVA V Galeriji - Muzeju je na ogled razstava likovne kolonije Ludvig iz Kendlimajota LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka je do 28. marca na ogled razstava del akademskega slikarja Janeza Pristavca z naslovom Karikatura! portreti. - V društvenih prostorih DU Ljutomer je na ogled likovna razstava, ki so jo pripravile kulturne sekcije DU Ljutomer KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V razstavnem prostoru pri župnišču je do 25. marca na ogled razstava pirhov MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Termah 3000 razstavlja do 27. marca svoja dela Mirko Vovšek. LJUBLJANA V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled pregledna razstava del Štefana Hauka, SZENTGOTHARD/MONOŠTER V razstavnem prostoru Slovenskega kulturnega in informativnega centra je na ogled razstava likovnega umetnika Klavdija Palčiča iz Trsta LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled potujoča razstava Zgodovina in zgodbe sosedstva ter razstava del slikarja Lojzeta Vebcriča. 32 ZADNJA STRAN 17. marec 2005-VB VESTNIKOV KOLEDAR 17. marec, četrtek JERICA 18. marec, petek EDVARD 19. marec, sobota JOŽEF 20. marec, nedelja SREČKO 21. marec, ponedeljek BENEDIKT 22. marec, torek VASILIJ 23. marec, sreda JOŽE 21. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 3 minutah, zašlo pa ob 18. uri in 16 minut. Dan bo tako dolg 12 ur in 13 minut. 17. marca ob 20. uri in 20 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 16. marca 2005 država o zn. val. Šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 239.0134 239,7326 240,4518 Hrvaška HRK 191 1 32,1665 32,2633 32,3601 Madž. HUE 348 1 0,9779 0,9808 0,9837 Švica CHF 756 1 154,1525 154,6163 155,0801 V. Brit GBP 826 1 343,1635 344,1961 345,2287 ZDA USD 840 • 178,6082 179,1456 179,6830 WNSIfaVICI Znana agencija 'J tje državljanovi , d za Koclja se je s turističnimi Elizejskih poljanah * * * Priznana donatorja voia, J opažena na snjM^ skega, sta bria ga gospodarskeg je srečal z vladno -r boški gjje Copija na10 ’ helped streho^ Čisto prava snežna hiša Štefan Čurman iz Vešcice pri M. Soboti je porabil kar 14 dni, da je zgradil tri metre dolgo, dva metra široko ter meter in pol visoko čisto pravo hišo iz snega. Pora bil je približno štiri kubične metre snega, pri delu pa sije pomagal le z lopato. Kot se za hišo spodobi, ima Štiri okna, predelno steno z vrati in obok z vhodnimi vrati. Žal pa hiša ne bo več dolgo na ogled, saj jo je dodobra načelo toplo vreme. Zato pa vam mi ponujamo tole fotografijo. - A. B., foto: N. J. V gostilni »Natakar, v moji juhi je črv!« »Kakšen Črv, to je hrenovka!« Prvi F tretjem razredu pravi učitelj: »Danes vam bom razložil, kako je nastal prvi človeka Janezek: »Nas bolj zanima, kako je nastal tretji.« Zgodba o fantu in dekletu Šla sta v gozd nabirat kostanj in streljat gozdne ptice. In ker sta bila mlada in vesela, sta se zgubila. Kmalu sta spoznala, da blodita v krogu. Tudi njuni klici na pomoč so ostali brez vsakega odziva. Na srečo pa se Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arti. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka; Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Zmagali mladi od Svetega Jurija ob Ščavnici Kmetijska svetovalca služba, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, z društvi podeželske mladine že vrsto let organizira regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Kviz ni le tekmovalnega značaja, ampak želijoz njim opozoriti predvsem na razmere v kmetijstvu danes, saj $0 prireditve namenjene širšemu občinstvu in ne le kmetijcem. Na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo, kije bil letos odvijal v Kuzmi, je tekmovalo 7 ekip iz celotnega Pomurja. Tako so se kviza udeležili: Društvo podeželske mladine Goričko Bodonci, Mladi občine Kuzma, Mladi iz Črenšovec, Društvo podeželske mladine Prlekija, Mladi iz Spodnje Ščavnice in dve ekipi iz Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici. Na vprašanja, ki so bila sestavljena iz treh sklopov, in sicer reje kokoši, požarne varnosti na kmetiji inzdravega življenja je najbolje odgovarjala ekipa Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici 2. Zmagovalce, Klavdijo See, Aleša Kolbla in Andrejo Kukovec, Čaka sedaj Še udeležba na državnem kvizu, ki bo drugega aprila v Moravčah. ■ Vanja Poljanec, foto: N, J. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): je dekle spomnilo in reklo: »Ustreli, pa naju bodo mogoče lažje našli.« Fant ustreli Čez 10 minut ni bilo ne duha ne sluha o reševalcih. Dekle: »Ustreli še enkrat!« Fant ustreli. Po 30 minutah je dekle zajela že prava panika. Dekle: »Ja, a ne bo nikogar, da bi naju rešil? To ni prav. Daj, ustreli še enkrat, kar bo pa bo« Fant: »Ne morem več. Ali ne vidiš, da nama je zmanjkalo puščic?« Razlika Kakšna je razlika med piknikom in paniko? 28 dni. Zgodilo se je Med 9. in 16. marcem se je zgodilo na pomurskih cestah 24 prometnih nesreč, v katerih se je ena oseba težje, tri pa so se lažje telesno poškodovale, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 33-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 19-krat na javnih krajih in 14-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 18, med njimi 10 tatvin, 4 vlomi, 2 ponarejanji, poškodovanje tuje stvari in grožnja. Na mejnih prehodih so zavrnili 79 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Nezgoda v Kerni Prejšnji četrtek zjutraj se je pripetila v Kerni v Puconcih delovna nesreča. Delavec, ki je bil odgovoren za polnjenje peska v Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK cj po položnici - trimesečno ■ ■ ■ polnilnici, je z roko segel pod trak kovinskega valja, ker je želel, da bi umaknil sneg. Pri tem mu je polnilni trak zagrabil zaščitno rokavico, tako da mu je podlahet desne roke stisnilo med kovinski valj in polnilni trak. Ker se je težje poškodoval, so ga odpeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico. Dragon, perilo, KC 728 CC, vročekrvna ženska, spalnica in avtomat V naslovu so primeri, s katerimi so se morali ukvarjati možje postave Dragona (mobilni telefon, op. p.), perilo, ne vemo niti kje in kakšno, in hrvaško registrsko tablico so ukradli nepridipravi Vročekrvna ženska je v Stanetincih v petek med prepirom z nožem zabodla moža. V Bakovcih so iz spalnice starejše ženske, tako policijsko poročilo, neznanci odnesli 70 tisočakov. Nekdo pa je namerno poškodoval avtomat za pripravo toplih napitkov v soboškem srednje šolskem centru in tako naredil za 300.000 tolarjev škode. Kje sta Marija in Jezus (III)? Že dve številki opažamo, da storilec, ki zaenkrat še nima identitete, vztrajno krade podobe Marije in Jezusa. Dvakrat je udaril na Goričkem, natančneje v D. Slavečih in pri Gradu, tokrat pa je pustošil po Ren-kovcili, kjer je z razpela snel in odnesel kip Marije. Ce gre za isto osebo, ima ta sedaj v svoji zbirki tri Marije in Jezusa. Gorelo v Lipi In Logarovcih V Lipi je prišlo v četrtek zaradi preobremenitve električnega vodnika v podometni dozi stenske obloge do požara. Le-ta se je razširil in uničil stenske obloge, omare in Še več drugih predmetov. Škode je bilo za dva milijona in pol tolarjev. V soboto pa je zagorelo v Logarovcih. Preiskovalci so ugotovili, da se je vnela maščoba na štedilniku in da se je požar nato razširil na kuhinjske elemente. Škode je za tristo tisoč sit. A. B. Diane. J Svetmk predstavnik srečanje ljubitelje* in vodnjakov na mačijh^u^a antipatiji pnrasia;^ ni referat bo ime govoril Franc Šli , k j specializaciji za za mali nogomet dobro obvladuj dročje. * * * V ponedeljek se je treh velikih m P° ,»» petostjov^mem^M in testiral nove biv prostor prinesi6^ [n medsebojne uri xo so test, tekli u ,,J iranskih «andan»’.j/'. le«!® ■ ko je sraka začela - pečene krapce. *** / Lendavski Armam^V še malo zeiskegagoovapade X znižajo cene. Tak.a naložil delavke, J( dbi z državo se / vljati posel, m ijOl drugo lokacijo- tiIHS zgodba podobna v Zaenkrat se m zna jak se bo tografiral z delavka * * * V Križevcih ph1 otvoritev prašičje ••'-X Organi za dobre> Z nem pr eno Ju ■ vedali znanje -z dvesto na sto t^ stopa meje odi ’ f0. samo kamen cez ** .t5X VsoboskH^^ daljnjegaodpo^^d1^ gometne tekm igralcev. Da P3 -poit^ / do prikrajšam^ , ke.se bodo vein pn^^^izp^i/ natombohM^A ga programa ' _ opvetr / Ski dobitkuP 'sta«’“fJn zervpn spod"'' V je zagotovljeno le trobentač^ * je zdaj lova nje ii,5tm' prepoznavni of- "* Kort beseda rt