TURIZEM 
IN ZAKONODAJA
Skrajni čas je že, da se strategija turističnega razvoja mesta Ljubljane v bodoče usmerja mnogo bolj intenzivno kot do sedaj, tudi v njeno zaledje in to na podlagi novih pogojev, ki jih narekujejo standardi razvoja ekološko in socialo sprejemljivega turizma na podeželju. Ljubljanča-ni potrebujemo vsak dan več rekreacije na podlagi iastne presoje, ne pa po programu organizatorjev množičnega (nekdaj sindikalnega) tuhzma, ki so praviloma izbirah atraktivne toike obiskov le tam, kjer so jim to dovoljeva-li nekateri dosedanji »skrbniki« naše skupne naravne in kulturne dediščine.
Razvojnih možnosti n. p. r. samo na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik sploh ni malo. Svojevrstna pro-storska celota od Barja do Khma, Rakitne v povezavi s Polhograjskimi Dolomiti in nadalje z mejnimi področji sosednjih občin, se povezuje v poseben segment nove turistične ponudbe. ne samo Ljubljane, ampak nedvom-no v celoto, to jc turistično promocijo Slovenije.
Razvoj tuhzma pod novimi pogoji, ki jih riiorajo priče-ti izpolnjevati vsi, tako na strani ponudbe kot povpraše-vanja pa teija. da se na zakonski podlagi odpravijo čimpreje vsi tisti neugodni pojavi, kt so sedaj vplivali na obstoj naravnega okolja in varovanja naravne in kulturne dediščine. Teh pojavov pa ne gre iskati samo na strani organizatorjev množičnega tuhzma, ki so praviloma usmerjali zaintcrcsirane le na v naprej določene lokacije, ostala neokrnjena območja pa so bila kot rezervati le v posesti raznovrstnih clit in lobijev. Iskati jih je treba tudi šc v celi vrsti drugih sooblikovalcev obstoječe turi-stične ponudbe na nivoju zaledja mesta Ljubljane, pa se jih nikoli ni obravnavalo kol glavne povzročitelje nekon-trotiranih posegov v prostor, ker se je pač razvoj urbaniz-
ma,  komunalne  infrastrukture, podeželja  nasploh  itd. obravnaval popblnoma ločeno od razvoja turizma na podezelju in njegove promocije v okviru nacionalne po-nudbe.
Pri tem pa se niso zapirala ali omejevala za rekreacijo samo določena območja, ampak tudi informacije. Orien-tacijskih oznak in turističnih kart ter drugih oblik grafič-no obdelanih turističnih informacij, po vzoru sosednjih dcžcl s podobno geografsko in klimatsko ter kulturno zgodovinsko opcijo, zato sploh nimamo. Različne speci-alizirane ponudbe n. pr. za sprehode, lov, fotolov, ribo-lov itd. pa so sploh še vedno tabu tema za katero so »pooblaščena« raztična društva, družine in zavodi. Posle-dica takšnga stanja pa niso samo v neinformiranosti prebivalstva o svojevrstnih atraktivnostih zaledja Ljub-ljane, ampak predvsem v ohranjanju monopola informa-cije s strani vseh tistih struktur, ki nikoli do sedaj niso pokazale volje, da bi na pragmatičen način poiskale skupaj z drugače mislečimi, ki so v večini, nove rešitve. Rajši vztrajajo Se v naprej pri svojih ekstrcmnih zahte-vah, ki jih je možno reševati le skozi proračun, ne pa skozi trženje prostora ob v najprej določenih omejitvah glede varovanja naravne in kultume dediščine. Izsiiiti rešitev na podlagi proračunske logike in si pri tem poiz-kušati nabrati 5e celo volilne toike, je dejansko preživet pristop. Poiskati rešitve v več variantah, obvezno na podlagi dokazov o donosnosti naložbe v varovanje nara-vc, objekte kulturne dediščine in turistične kapacitete, pa je seveda za marsikoga nova metoda dela.
Demokratska stranka sc zavzema, da bi se vsi procesi v okviru turistične promocije naravnega zaledja Ljublja-ne postavili čimpreje na temelje novih odnosov in obna-šanja in to s pomočjo vseh vrst informiranja ter oblik vzgoje in izobraževanja celotne populacije, predvsem pa s pospešenim pristopom k renoveladji obstoječe zakono-daje. To pa ni samo paket zakonodaje s podrofja varova-nja naravnc in kulturne dediščine, ampak je poleg vrste spremljajočih aktov potrebno uvesti pravni red s pomoč-jo prostorske zakonodaje n. pr. tudi na področju črnih gradenj odnosno vseh vrst nedovoljenih posegov v pro-stor, ki v kali preprečujejo razvoj ekološko in socialno nadzorovanega turizma, s tem pa tudi preprečujejo, da bi se pripravila strategija razvoja Mesta Ljubljane, tudi v luči razvoja turizma na njenem podeželju na realnih osnovah.
mag. MARKO ERCE član odbora DS