Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
98.
kos.
V LJUBLJANI, dne 5. decembra 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
738. I. Uredba o prirastkarini v mestni občini ljubljanski.
II. Pravilnik za izvrševanje določb uredbe o prirastkarini v mestni občini ljubljanski.
Razne obče veljavne odredbe.
738.
Razglas.
Mestni svet ljubljanski je na svoji prvi redni javni seji dne 2. oktobra 1934 sklenil na osnovi §§ 90. in 116. zakona o mestnih občinah nastopno uredbo in nastopni pravilnik o pobiranju občinske davščine od vrednostnega prirastka nepremičnin v območju mestne občine ljubljanske;
I.
Uredba o prirastkarini
v mestni občini ljubljanski.
Mestna občina ljubljanska pobira davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin po tehle določilih:
§ 1.
Prirastkarina je javna realna mestna davščina in uživa enako prednostno pravico kakor druge realne davščine. Pobira se ob knjižnem ali izvenknjižnem prenosu obdelane ali neobdelane nepremičnine ali deleža nepremičnine, ležeče v okolišu mestne občine ljubljanske.
Prenosu nepremičnine (deleža nepremičnine) sta enaka izročitev take nepremičnine (dela nepremičnine) po družabniku v družabno imovino in prenos iz družabne imovine v imovino družabnikovo.
Preinembo v družabnikih javnih trgovskih družb, družb z omejeno zavezo ali družb po državljanskem Pravu in premembo v osebah osebno zavezanih družabnikov komanditnih družb in komanditnih družb na delnice, ki posedujejo nepremičnine, je smatrati za enako Prenosu idealnega deleža teh nepremičnin v izmeri, kakršna ustreza deležnemu razmerju izstopajočega, odnosno pristopajočega družabnika pri družabni imovini. Slično je ravnati s premembo v deležnem razmerju družabnikov brez premembe v osebah,
Oprostitve.
Osebne.
§ 2.
Plačevanja občinske prirastkarine so kot otujitelji nepremičnin ali deležev nepremičnin oproščeni:
1. kralj;
2. država in zakladi, ki jih država upravlja ali
zalaga;
3. dravska banovinska uprava in zakladi, ki jih leta upravlja ali zalaga;
4. mestna občina ljubljanska in po njej upravljani in zalagani zakladi;
5. cerkve in samostani zakonsko priznanih veroizpovedi glede prenosov nepremičnin zakonsko ustanovljenih nadarbin, njih zakladov in zavodov, ki izvršujejo obligatno dušno pastirstvo in ki imajo zbog tega zakonite dolžnosti vodstva cerkvenih uradov, matrik itd., temu nasproti pa tudi zakonsko zajamčene pravice obremenitve svojih vernikov s prispevki v cerkvene namene in prisilnega izterjevanja teh prispevkov s pomočjo državnih oblastev, a le glede prenosov onih nepremičnin, ki služijo neposredno in izključno cerkvi in beneficiju, ki leži v okolišu mesta Ljubljane, ali katerih dohodki so namenjeni in se dejanski in izključno uporabljajo le v njihov prid;
6. osebe, katerim gre ta oprostitev po meddržavnih pogodbah ali sicer po načelih mednarodnega prava.
7. Mestni svet ljubljanski sme zadrugam in društvom za nabavo cenenih stanovanj za njih člane dovoliti oprostitev, če se deleži članov po pravilih ne obrestujejo z višjo nego s 4%no obrestno mero.
8. Otujitelju, ki odstopi v last Sokolu kraljevine Jugoslavije nepremičnino za sokolsko telovadišče, sokolski dom ali za druge to društvo pospešujoče naprave, istotako ako odstopi nepremičnino v last društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, sme mestni svet ljubljanski odpadajočo prirastkarino primerno znižati ali odpisati.
Osebe, navedene pod točkami 1. do 7., so tudi kot pridobiteljice nepremičnin (deležev nepremičnin) oproščene jamstva za občinsko davščino od prirastka na
vrednosti. Istotako sta oproščena jamstva pod točko 8. navedena pridobitelja.
Stvarne.	®
§ 3.
Plačevanja občinske davščine oa prirastka na vrednosti so nadalje oproščeni prenosi, če prirastek, na vrednosti ne preseza 10°/o pridobitne vrednosti.
Prenosi, ki niso zavezani prirastkarini.
§ 4.
Občinski davščini od prirastka na vrednosti niso zavezani:
1. prenosi na dediče ali volilojemnike zbog smrti ali po neodplačnih pravnih opravilih med živimi;
2. prenosi zapuščinskih zemljišč na dediče, volilojemnike in one, ki imajo pravico do dolžnega deleža, v teku razločitve zapuščine;
3. odplačni prenosi od ascendentov na descendente, ne pa obratno, in prenosi med zakonci;
4. zamena zemljišč, ki služijo kmetijstvu, radi zaokrožitve, kolikor uživa zamena oprostitev, odnosno znižanje pristojbin po določilih tarifne postavke 17. zakona o taksah;
5. prostovoljna zamena zemljišč v dosego primernejše uravnave stavbišča, če je to dejstvo potrjeno po pristojnem stavbnem oblastvu in če vrhu tega morebitno izplačilo ne preseza Din 10.000-—.
Ob poznejših prenosih je s prenosi, navedenimi pod točkami 1. do 5., ravnati pri izračunavanju prirastka na vrednosti in posestne dobe tako, kakor bi se po njih 6ploh ne bila izvršila nobena prememba posesti.
Prirastek na vrednosti.
§ 5.
Za prirastek na vrednosti velja razlika med otujilno vrednostjo nepremičnine (deleža nepremičnine), t. j. vrednostjo ob prenosu, ki daje povod za odmero občinske davščine, in pa pridobitno vrednostjo; za pridobitno vrednost je smatrati vrednost ob zadnjem prenosu, zavezanem občinski davščini ali pa vrednost ob prenosu, ki je bil po §§ 2. in 3. oproščen plačila občinske davščine. Potemtakem je ob otujitvi, ki nastopi za enim izmed prenosov, označenih v § 4., točkah 4. in 5., odločilna vrednost zemljišča v njegovi prvotni obliki.
Za otujilne in pridobitne vrednosti veljajo načeloma ugotovljene otujilne in pridobitne cene, katerim je prišteti užitke, pridržane po otujitelju, in bremena, prevzeta po pridobitelju, nadalje vrednost drugih, razen cene pogojenih postranskih dajatev (storitev), zlasti občinsko davščino od prirastka na vrednosti, če je prevzel nje plačilo pridobitelj.
Na mesto teh cen morajo v primerih, ki so navedeni v tej uredbi posebej, stopiti občne vrednosti (§ 305. o. d. z.) ob otujitvi, odnosno pridobitvi.
Pri izračunavanju prirastka na vreduosti je vraču-niti te ceno (vrednost) nepremičnine same; pridobitna in otujilna cena (vrednost) pritikline (§ 296. obč. drž. zak.) se ne upoštevata.
Razliko v vrednosti denarja ob pridobitvi in otujitvi Je radi ugotovitve dejanskega vrednostnega prirastka upoštevati tako, da se vzamejo vse vrednosti in vsi
zneski, izraženi v tuzemski veljavi (1K = 0‘25 Din), kolikor vplivajo po §§ 5. do 11. na izračun vštevnega vrednostnega prirastka, najprej z mnogokratniki, ki so za dobo do 31. VIII. 1934 razvidni iz naslednje tabele; za poznejšo dobo pa se upoštevajo z onim mnogokratnikom, ki ga določi za vsak mesec komisija, sestoječa iz zastopnika mestne občine ljubljanske in zastopnika podružnice Narodne banke v Ljubljani.
Znesek, izračunjen na tej osnovi kot prirastek, je potem razdeliti s številom, ki ga določi kot mnogokratnik za vrednosti (zneske) iz časa otujitve komisija v smislu prejšnjega odstavka.
Od tega končnega zneska je po odbitku 10°/o v smislu § 12., drugega odstavka, izračuniti davščino po določilih § 13.
Za prenose nepremičnin po prisilni dražbi veljajo določila § 13., zadnji odstavek.
Podrobnejša določila kakor tudi predpisi za postopek, če so izražene odločilne cene v zlati veljavi ali v inozemski valuti, se pridržujejo pravilniku.
£
"S
4-1
C3 h
M
o &D
a >
— 0) S? c
o>
>N
kj
u
N
ta
0 c
TS
01 ->
03
N
	S OS	t>	t>	t>		t>	i>							
	co co o													
	Ol CO os	os	»o o os	O os	cO 05 00	I	05 00	9 00	9 00	05 D-	00 to	J i>	J 1>	cp 00
	CO OS	co OS	co os	co os	CO 05	co 05	05	9-10	i> 0 05	-t» O 05	os	s 05	90-6	s 05
	O co os													co T—i bt
•n	os 01 OS													.*o H b>
G	X Ol o:													co »—\ h
•S	t'- Ol OS													00 05
	CO Ol OS	to os	.00' os	rti os	Ol OS	£	(M 05	CO Os	(M v-4 05	-rt 05	Tt 05	os	CO 05	70 05
	•O Ol OS	“t 00	Ol 7* 00	o 9 X	»o co 00	do	CO oo do	r»- O 05	■rt Ol 05	9 05	S 05	05 05	Os r—i 05	"M OO 00
	'rti Ol OS	-+ o o	»o 9 t>	r^» r»	s i>	co 9 do	lO «- CO	s ZD	O •O ČO	05 ZO	CO T* t>	(M »O L-	05 9 l>	05 do
	a os	os	co 9 •o	»O •h	‘ lO 1p h)	s ih	o CO (o	S do	£ »h	610|	cc •0 to	(M p do	os to	.1 do
c 5	Ol	00	oo ZO	00 o	00 ČO	go CO	70 CO	00 tb	00 to	CO	9 00	01 CO do	(M 00 ZD	8 i>
2« 2°	OS	r-	!>•	i>		r- r-i	r» rH	p- vH	01 ‘P	C- tH	3^1 CM	1	00 »p	0 c*
Din	i—<													Zp ČO
2 « * c	os													"t* ČO
a 5		oo												00 vH
o •£	Si	«p	ll ..											•p h*
Za	mesec	januar	februar	marec	april	cčT 6	*§ s •n	f •r-t	■4J CO a s	september	oktober	november	j december	povpr. po
Menjalne pogodbe, delitev skupnih zemljišč.
§ 6.
Pri menjalnih pogodbah o nepremičninah (deležih nepremičnin), če ležita obe nepremičnini v mestni občini
ljubljanski, s« izračuni prirastek na vrednosti vsake zamenjane nepremičnine (deleža nepremičnine) posebej ter vzame ob odmeri davščine za podstavo.
Prirastek na vrednosti nepremičnin, ki leže zunaj okoliša, za katerega velja ta uredba, se ne upošteva.
Ob prenosih radi delitve solastnik nepremičnin se uporablja, če ne velja § 4., smiselno določilo § 1., tretjega odstavka.
Vštevanje izgub.
§ 7.
Če se dčli kompleksa nepremičnin, ki so krajevno in gospodarsko v zvezi, preneso po različnih pravnih opravilih istega otujitelja ali pa njegovih dedičev, je od prirastka na vrednosti enega dela odračuniti dokazano izgubo vrednosti pri drugem ali drugih delih, če se je izvršila izgubna otujitev istočasno ali v dobi treh let pred prenosom, ki je zavezan občinski davščini od prirastka na vrednosti.
Pridobitna vrednost.
§ 8.
Če se svoječasna pridobitna cena ne more zanesljivo ugotoviti ali če nastanejo pomisleki, ali ustreza ugotovljena pridobitna cena občni vrednosti nepremičnine (deleža nepremičnine) ob pridobitvi, mora odmerjajoče oblastvo pri preračunu prirastka na vrednosti vzeti za podstavo občno vrednost ob pridobitvi.
Če je bila nepremičnina pridobljena na prisilni dražbi, velja za pridobitno ceno dosežena največja ponudba; če pa ostane zdražitelj knjižni upnik, velja za pridobitno ceno (vrednost) oni višji znesek, s katerim bi bil on dosegel pokritje ob času prisilne dražbe, kolikor ne preseza občne vrednosti v tem času.
Ob prvem prenosu nepremičnine, ki se izvrši po pričetku veljavnosti te uredbe, velja za pridobitno ceno (vrednost) cena (vrednost) ob zadnjem prenosu, ki se je izvršil pred pričetkom veljavnosti te uredbe in ki ne spada v vrsto prenosov, omenjenih v § 4.; če se je izvršil ta prenos pred dnem 1. januarja 1920, velja za pridobitno vrednost občna vrednost z dne 1. januarja 1920.
§ 9.
Pridobitni ceni (vrednosti) je prišteti radi ugotovitve prirastka na vrednosti, zavezanega občinski davščini:
1.	Vse dokazane izdatke, ki so jih imeli otujitelj ali pa njegovi pravni predniki v dobi, ki jo je vzeti pri odmeri davščine za podstavo trajnemu povišku vrednosti nepremičnine, torej zlasti stroške za nove gradnje, prizidave in prezidave in dokazane stroške za bistveno zboljšanje nepremičnine, ki presega obseg sprotnih običajnih popravil za vzdrževanje, za napravo, ne pa za vzdrževanje kulturnega stanja kmetijskih in gozdarskih zemljišč, in za druge kmetijske melioracije, prikupnine za vodovode, stroške ali prispevke k stroškom cestnih, trotoarskih, kanalskih in vodnih zgradb, prispevke za vodne zadruge, kolikor služijo ti prispevki za napravo, n« pa za vzdrževanje vodnih zgradb itd.
Taki izdatki se ne prištejejo pridobitni vrednosti tedaj, če so se pokrili iz podpor.
Po najemnikih nepremičnine izvršene investicije je pa upoštevati samo tedaj, če je z listinami izkazano, katere vrste investicij je izvršil in v katerem znesku mu jih je otujitelj povrnil (ali v gotovini, ali s popustom na najemnini itd.), in če so se te okoliščine radi' odmere zgradarine davčni upravi prijavile.
Izpolnitev obeh pogojev mora otujitelj dokazati.
Izdatke je smatrati za dokazane, Če je izdatek za že izvršene investicije označen v listini (računu, fakturi itd.), na podlagi katere ima dobavitelj pravico zahtevati plačilo, neglede na to, ali je račun ob otujitvi dejanski že plačan ali ne. V ostalem, osobito v spornih zadevah, je izdatek upošteven z dnem dejanskega plačila.
2. Pridobitni ceni je prišteti dalje posebne izdatke ob pridobitvi, kakor pristojbine za prenose in prepise, plačilo zastopniku za sestavo pogodbe in intervencije ob pridobitvi, za zemljemerske meritve, napravo katastrskega načrta in slično v pavšalnem znesku 8% pridobitne cene (vrednosti).
3. Pri kmetijskih in gozdarskih zemljiščih razliko med vrednostjo donosa (pridelka), ki je ostal ob otujitvi na njih in donosa, ki je stal ob pridobitvi na njih. Toda v tem primeru se ne smejo vrhu tega računiti še stroški za dosego tega donosa.
Če se je v času, ki je odločilen za preračun prirastka na vrednosti, brezplačno odstopil svet za javne ceste in trge, se vračuni vsa svoječasna pridobitna cena na ostali del sveta. Isto velja tudi v primeru, če se otuji deloma ali celotno zunaj stavbne črte ležeče poslopje z namenom, da se poruši, vendar je vso svoje-časno pridobitno ceno (vrednost) vračuniti le, če se izvrši sprememba (porušenje) poslopja tekom šestih mesecev po sklenjeni pogodbi, odnosno v primeru zadevno obstoječih najemnih pogodb v roku šestih mesecev po preteku dotičnih najemnih razmerij.
Otujilna vrednost.
§ 10.
Če se otujilna cena ne more zanesljivo ugotoviti ali če nastanejo pomisleki, da li ustreza ugotovljena otujilna cena občni vrednosti nepremičnine (deleža nepremičnine), sme odmerjajoče oblastvo pri preračunu vrednostnega prirastka vzeti za podstavo občno vrednost ob otujitvi.
Pri razlastitvah velja kot otujilna vrednost v razlastitveni razsodbi določena odškodnina.
Delna otujitev enotno pridobljenih nepremičnin in enotna otujitev v delih pridobljenih nepremičnin.
§ 11.
Če se otuji del enotno pridobljenega kompleksa nepremičnin, se izračuni pridobitna cena (vrednost), ki odpade na ta del, po razmerju njegove površine do površine vsega kompleksa. Enako se izračuni ob otujitvi idealnega lastninskega deleža pridobitna cena (vrednost) po razmerni višini lastninskega deleža iz pridobitne cene (vrednosti) vse nepremičnine. Prištevki, dovoljeni v § 9.. veljajo v razmerju, ki se je vzelo za podstavo pri izračunu pridobitne cene.
Če se enotno otuji nepremičnina, katere realni ali idealni deleži so bili pridobljeni ob različnih časih, se mora prirastek na vrednosti, zavezan občinski davščini, izračuniti in davščina odmeriti za vsak del posebej tako,
da se porazdeli otujilna cena (vrednost) vse nepremičnine na posamezne dele po izmeri površine, pri idealnih deležih pa po deležnem razmerju ter primerja s svoje-časno pridobitno ceno (vrednostjo) posameznih deležev.
Slično je postopati, če otuji nepremičnino družba in če se je davščina za posamezne deleže nepremičnine že prej odmerila ob premenibi v osebah ali v deležnem razmerju družabnikov (§ 1., tretji odstavek).
Če so deli kompleksa nepremičnin raznovrstne kakovosti, je izračuniti vrednost posameznih deležev namesto po površini (prvi in drugi odstavek) s poizvedbo njih občne vrednosti.
Odmerna podstava.
§ 12.
Za izračun prirastka na vrednosti (§§ 5. do 11.) in za to odločilne posestne dobe sta odločilna vsebina in čas otujilnega opravila (razlastilnega razsodila, razsodbe), na katerem sloni prenos.
Od prirastka na vrednosti, izračunjenega po prednjih določilih, se odračuni 10% pridobitne cene (vrednosti) kot davš.čine prosti del (§§ 8. in 9.). Ostanek se vzame potem za podstavo pri odmeri davščine.
Izmera občinske davščine.
§ 13.
Občinska davščina od prirastka na vrednosti znaša v odstotkih zneska, ki ga je vzeti pri odmeri davščine za
podstavo: 5% ob povišku vrednosti				za	več	ko	10	do	vštetih	15%
6%	pridobitne vrednosti; ob povišku vrednosti			za	več	ko	15	do	vštetih	20%
7°/o	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	20	do	vštetih	25%
8%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	25	do	vštetih	30%
9%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	30	do	vštetih	35%
10%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	35	do	vštetih	40%
11%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	40	do	vštetih	45«/o
12%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	45	do	vštetih	50%
13%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	50	do	vštetih	55%
14%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	55	do	vštetih	60%
15%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	60	do	vštetih	65%
16%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	65	do	vštetih	70%
17%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	70	do	vštetih	75o/o
18%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	75	do	vštetih	80°/o
19%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	80	do	vštetih	85%
20%	ob	povišku	vrednosti	za	več	ko	85	odstotkov.		
Za		izbero odstotne postavke				občinske			davščine j<	
odločilen ves prirastek na vrednosti, vštevši davščine prosti del 10 odstotkov (§ 12.).
Po odbitku občinske davščine od prirastka na vrednosti po višji stopnji ne sme onemu, ki je zavezan davščini, ostati od prirastka na vrednosti nikdar manj, nego bi mu ostalo od prirastka na' vrednosti, ki bi ne prekoračil najvišjega zneska, še dopustnega za prvo nižjo stopnjo.
Znesek davščine, izračunjen po prvem in drugem odstavku, se znižuje za:
5% ob	posestni	dobi	nad	5	do	10	let;
10°/o ob	posestni	dobi	nad	10	do	15	let;
20®/o ob	posestni	dobi	nad	15	do	20	let;
80#/o ob	posestni	dobi	nad	20	do	25	let;
40% ob	posestni	dobi	nad	25	do	30	let;
50% ob	posestni	dobi	nad	30	let.
Ob prenosu nepremičnin po prisilni dražbi je odločilna za odmero prirastkarine razlika med cenilno vrednostjo, ugotovljeno v tem dražbenem postopanju, in največjim ponudkom. Če je največji ponudek manjši od cenilne vrednosti, znaša prirastkarina 5 % omenjene razlike; če je pa največji ponudek višji od cenilne vrednosti, pa 2 °/o od omenjene razlike.
Prirastkarino plača zdražitelj v 15 dneh po pravnomočnosti domika pri davčni upravi za mesto LjubljanOj, ki odvaja pobrane zneske mesečno mestni blagajni.
Izvenknjižni prenosi.
§ 14.
Če se izvrši knjižni prenos lastništva nepremičnine (deleža nepremičnine) na podstavi več zaporednih izven-knjižnih prenosov (§ 22. zakona o zemljiških knjigah) neposredno od prvega otujitelja na zadnjega pridobitelja, je izračuniti občinsko davščino od vsakega prenosa posebej. Tako izračunjene davščine je sešteti.
Pri tem pa je ravnati z onimi izvenknjižnimi prenosi, ki so po § 3. prosti davščine, tako, kakor bi se po njih sploh ne bila izvršila nobena prememba posesti (§ 4., zadnji odstavek).
Plačilna in jamstvena dolžnost.
§ 15.
Občinsko davščino od prirastka na vrednosti plača o t u j i t e 1 j, če pa je nepremičnina (delež nepremičnine), ki se otuji, solastnina, plačajo davščino solidarno vsi solastniki.
Če se davščina ne more izterjati od otujitelja, jamči zanjo pridobitelj. Ta pa sme zahtevati, naj odmerjajoče oblastvo po najkrajši poti in brez obveznosti proti oluji-telju izračuni in mu naznani znesek davščine; za višji znesek se od njega ne sme zahtevati jamstvo.
V primeru § 14., prvega odstavka, se smatra za otujitelja prvi otujitelj in za pridobitelja zadnji pridobitelj; toda z zadnjim vred jamčijo nerazdelno tudi vmesni pri-dobitelji po razmerju nanje odpadajočega deleža vse dolžne davščine; enako jamči, kdor prenese pravice, pridobljene po otujilnem opravilu, na koga drugega ali pa izjavi naknadno, da je pridobil te pravice za koga drugega.
Jamstvo pridobitelja nepremičnine preneha, čim je davščina zavarovana in zavarovanje priznano kot zadostno po odinernem oblastvu.
t
1* r i r e tl b e n o p o s t o p a n j e. Oblastva.
§ 16.
Občinsko davščino od prirastka na vrednosti odmerja mestno poglavarstvo.
Naznanilna in pojasuilna dolžnost.
§ 17.
Vsakdo, ki je zavezan plačevanju te davščine, nadalje vsak otujitelj v primerih § 14. in otujitelj v primerih § 3., točke 1., mora odmerjajočemu oblastvu v 14 dueli pismeno ali na zapisnik naznaniti prenos z na-
vedbo vseh okolnosti, bistvenih za odmero davščine, in s privitkom upoštevnih listin, v izvirniku ali v overjenem prepisu, ter na zahtevo odmerjajočega oblastva v primerni dobi pojasniti določena dejstva, važna za priredbo.
Enako naznanilno in pojasnilno dolžnost imajo družbe, navedene v § 1., tretjem odstavku, glede prememb v osebah in v deležnem razmerju družabnikov.
Tudi pridobitelj nepremičnine je dolžan, dajati pojasnila o določenih dejstvih, ki so v zvezi s pridobitvijo nepremičnin.
Ugotovitev vrednosti.
§ 18.
A.
Če se ni držati pri odmeri občinske prirastkarine po stranki napovedanih cen, je postopati takole:
Ugotovitev vrednosti.
1. Če v naznanilu o prenosu nepremičnine in v izjavi stranke niso navedene vrednosti, ki so pri odmeri upoštevne, mora odmerno oblastvo najprej stranko pozvati, naj napove v roku 14 dni od dneva vročitve poziva občne vrednosti, ki se ji zde primerne.
Odmera po napovedbi stranke.
2. Če odmerno oblastvo smatra navedbe stranke (točka 1.) za pravilne, izvrši odmero v smislu teh na-povedb.
Pomisleki.
3. Če pa odmerno oblastvo teh napovedb ne smatra za pravilne, mora stranki pismeno sporočiti, katera občna vrednost bi bila po njegovem mnenju primerna in jo pozvati, da se o njej izjavi v roku 14 dni ter jo opozoriti na posledice opustitve izjave (kontumac). Pomisleke proti navedbam stranke (točka 1.) mora oblastvo z navedbo konkretnih dejstev tudi primerno utemeljiti.
Kontumac.
4. Če stranka na pomisleke v določenem roku ne odgovori in mnenju odmernega oblastva ne ugovarja, je odmeriti davščino na podstavi uradnih pripomočkov in uradno ugotovljenih vrednosti. Posledica tega je, da stranka v pritožbi proti odmeri prirastkarine v smislu te točke ne more izpodbijati določitve vrednosti po odmer-nem oblastvu.
Sporazum.
5. Če pa stranka v določenem roku na pomisleke in uradno ugotovljenim vrednostim ugovarja, je poskusiti doseči sporazum o občni vrednosti. Dogovor o občni vrednosti je skleniti pismeno in se morata sprejeti v zapisnik bistvena vsebina in namen ustne razprave ter se morajo navesti izjave stranke kar najtočneje, če treba, z njenimi lastnimi besedami. Poleg označbe nepremičnine morajo biti označene v zapisniku sporazumno določene občne vrednosti in dogovor, da jih ne bosta ospo-ravala. Zapisnik podpišeta stranka in odmerno oblastvo, zbog česar je dogovor tako za stranko kakor za odmerno
oblastvo obvezen. Le v primeru, oe se naknadno pojavijo dejstva, ki bistveno spremene podlago, na kateri je bil v neprilog odmernega oblastva po zapisniku dosežen sporazum, odmerno oblastvo ni več vezano na sporazum. Če pa se ne more doseči sporazum v prednjem smislu, je radi ugotovitve spornih občnih vrednosti uvesti razsodiščno postopanje.
B.
Razsodiščno postopanje.
Izvedenci.
1. K razsodiščnemu postopanju pošlje tako stranka kakor odmerno oblastvo po enega sodno zapriseženega cenilca iz imenika sodnih cenilcev.
2. Odmerno oblastvo pozove stranko, da imenuje v 8 dneh svojega izvedenca in da navede pismeno vse okoliščine, katere smatra za važne za pravilno cenitev vrednosti nepremičnine. Ako se stranka pozivu v določenem roku ne odzove ali če imenuje kako drugo osebo, ki ni sodno zapriseženi cenilec po imeniku sodišča, je izvršiti cenitev samo po cenilcu, ki ga je imenovalo od-merno oblastvo.
3. Stranka se more z odmernim oblastvom sporazumeti, da izvrši cenitev samo eden cenilec.
4. V tem primeru cenitve ni mogoče izpodbijati.
Cenilno mnenje.
5. Odmerno oblastvo pozove oba cenilca, da v roku 14 dni predložita svoje cenilno mnenje in jima sporoči vse uradne podatke in navedbe stranke, da jih eventualno upoštevata pri cenitvi. Cenitev izvršita uvažujd posebno prodajne cene, ki so se dosegle v upoštevni dobi, in lego nepremičnine enake ali podobne kakovosti.
6. Če izvršujeta cenitev dva cenilca, cenita vzajemno in se njuno soglasno cenilno mnenje ne more izpodbijati.
7. Če se pa cenilni mnenji razlikujeta, izroči odmerno oblastvo mnenji inženjerju, ki ga imenuje inže« njerska zbornica v Ljubljani, da odloči v 14 dneh v mejah cenilnih mnenj obeh cenilcev. Odločba je dokončna in neizpodbitna. O vsebini dokončne odločbe je stranko obvestiti in ji na prošnjo dovoliti vpogled v cenilno mnenje.
Ceniti je v denarni vrednosti (kronah, dinarjih), ki je bila v veljavi v dobi, za katero se vrši cenitev.
Povračilo stroškov.
8. Stroške razsodiščnega postopanja, vštevši cenilne stroške, nosi oni, ki je dolžan plačati prirastkarino ter jih plača potem odmernega oblastva; jamčita pa za te stroške otujitelj in pridobitelj nerazdelno.
Ukinitev postopanja.
9. Že uvedeno razsodiščno postopanje se more vsak čas ukiniti, ako se doseže sporazum v smislu § 18., točke A., 5. odst.
C.
Sodna cenitev se za odmero prirastkarine ne uvaja.
Plačilni nalog, jamstveni plačilni nalog, vročba, pravna sredstva.
§ 19.
O odmeri občinske davščine je otujitelja obvestiti s plačilnim nalogom, iz katerega morajo biti razvidne odmerne podstave (pridobitna vrednost, otujilna vrednost, prištevki, porazdelitve, ugotovljeni prirastek na vrednosti, razmerje prirastka na vrednosti do pridobitne vrednosti, posestna doba) in preračun davščine.
Enako je obvestiti one, ki jih veže jamstvo, da se uveljavlja njih jamstvo.
Vročba plačilnih (jamstvenih plačilnih) nalogov se mora vršiti po določbah IV. poglavja zakona o občnem upravnem postopku (z. u. p.) z dne 9. XI. 1930, Sl. 1. 26/4 iz 1. 1931.
§ 20.
Zoper plačilni (jamstveni plačilni) nalog je v osemdnevnem roku po vročbi dopusten ugovor na mestni svet ljubljanski, zoper odločbo mestnega sveta pa v petnajstdnevnem roku pritožba na kraljevsko bansko upravo.
V ostalem je smiselno uporabljati določbe zakona o občnem upravnem postopku.
Plačevanje.
§ 21.
Občinsko davščino je plačati v 30 dneh po vročbi plačilnega (jamstvenega plačilnega) naloga pri mestni blagajni ali neposredno, ali po pošti ali po Poštni hranilnici.
Če se davščina ne plača v tem roku, se pobirajo 6%>ne zamudne obresti od dne dospelosti.
Povračila.
§ 22.
Če se ugodi pritožbi zoper odmero občinske davščine od prirastka na vrednosti, se povrne neupravičeno pobrani znesek davščine s povračilnimi obrestmi vred od dne plačila do dne, ko se je stranka obvestila o rešitvi pritožbe. Odstotek povračilnih obresti je enak odstotku zamudnih obresti.
Povlšba občinske davščine.
§ 23.
če oseba, zavezana občinski davščini, ali po njej pooblaščeni zastopnik opusti naznanitev, predpisano v § 17., ali če v teku priredbenega postopanja navede kaj, kar utegne povzročiti prikrajšbo davščine, ali če pri pojasnjevanju zamolči bistvena dejstva, se sme brez uvedbe kazenskega postopanja predpisati povišek davščine v izmeri 100 odstotkov prikrajšanega ali pa pri-krajšbi izpostavljenega zneska davščine.
Če pa oseba, zavezana davščini, dokaže, da je opustila predpisano naznanitev, da je kaj napačno povedala ali zamolčala v opravičljivi zmoti ali vsaj brez namena, prikrajšati davščino, ji je namesto 100 odstotnega poviška davščine naložiti manjši povišek davščine, ki ne sme presezati 10% davščine.
Povišek občinske davščine je predpisati samo oni osebi, zavezani davščini, ki ga je povzročila, če ga je
povzročil pooblaščenec več pooblastiteljev, nerazdelno zavezanih plačilu, pa nerazdelno vsem pooblastiteljem.
Določila §§ 19. do 22. je smiselno uporabljati za postopanje pri povišbi davščine.
Kazensko postopanje.
§ 24.
Če oseba, zavezana občinski davščini, noče dati pojasnil ali če kdo drugi, ki ima po določbah te uredbe naznanilno ali pojasnilno dolžnost, to opusti ali pa kaj napačno naznani ali pojasni, se sme kaznovati v denarju do 500 Din, v primeru neizterljivosti globe v določenem roku pa z zaporom do 10 dni.
Kazensko postopanje izvede mestno poglavarstvo. Zoper kazensko odločbo mestnega poglavarstva je dopustna v 15 dneh pritožba na kraljevsko bansko upravo, ki odloči dokončno.
Prisilno izterjevanje.
§ 25.
Če se občinska davščina ne plača v roku, označenem v § 21., jo je izterjati kakor državne neposredne davke, t. j. prvenstveno iz premične, potem pa iz nepremične imovine zavezanca. Med vsako stopnjo izvršilnega postopanja (opomin, rubežen in prodaja) mora poteči najmanj 8 dni.
Za izterjavo prirastkarine se kmetovalcu ne sme zarubiti ali prodati hiša s hišnim okolišem 20 arov zemljišča. Prav tako se ne smejo kmetovalcu zarubiti in prodati za izterjavo prirastkarine en par vprežne živine, en voz in en plug, dokler ima druge premičnine in nepremičnine, iz katerih se da davščina pobrati.
Zastaranje.
§ 26.
Pravica, odmeriti občinsko davščino od vrednostnega prirastka za določeni prenos, zastara v petih letih. Zastaranje se prične po preteku upravnega leta, v katerem je davčna obveznost nastala. Pravica mestne občine do izterjave odmerjenega davka zastara v 5 letih od dne, ko je po predpisih te uredbe izvršena odmera postala pravnomočna. Isti določili veljata tudi za kazen iz § 24. uredbe.
Zastaranje se prekine v vseh gorenjih primerih z vsakim službenim aktom o dotičnem predmetu, ki je bil priobčen davčnemu zavezancu, odnosno plačniku.
Za povišbe davščine, omenjene v § 23. uredbe, veljajo ista določila o zastaranju, kakor za davščino samo.
Pravica naknadno odmeriti zneske, za katere se je zaradi napačne odmere premalo predpisalo na davščini, zastara v 3 letih po preteku upravnega leta, v katerem je prvotno odmerjena davščina dospela v plačilo. Obnova pravnomočne odmere v omenjeni dobi 3 let pred zastaranjem je dovoljena, četudi ni nikakih novih dejstev; za zastaranje je odločilna samo dospelost davščine.
Poraba donosa občinsko davščine, poviška davščino in denarnih kazni.
§ 27.
Donos občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin in od poviškov te davščine ter denarne
kazni se stekajo v mestno blagajno za pokrivanje proračunskih potrebščin mestne občine.
§ 28.
Za izvrševanje te uredbe velja pravilnik.
§ 29.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«. Z istim dnevom prestane veljati naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922, »Uradni list« št. 365/113.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1934.
Predsednik mestne občine; dr. Dinko Puc s. r.
^ ^ ■-  —
II.
Pravilnik
za izvrševanje določb uredbe o prirastkarini v mestni občini ljubljanski.
1.	poglavje.
Predmet občinske davščine.
Oprostitve in izjeme.
Člen 1.
(K § 1. uredbe.)
Primeri, v katerih se pobira prirastkarina, so določeni v § 1. v zvezi s §§ 2. do 4. uredbe.
Občinska davščina se nanaša na prenose obdelanih in neobdelanih nepremičnin in na prenose deležev nepremičnin; ali se je prenos vknjižil ali ne, je brez pomena.
Prirastkarina se sme vedno in zlasti tudi pri sklepih menjalnih pogodb o nepremičninah, ki leže v mestni občini ljubljanski in zunaj nje, nanašati samo na nepremičnine in na deleže nepremičnin, ki leže v mestni občini ljubljanski.
Povod, da se pobere ta občinska davščina, daje tudi prenos nepremičnine iz imovine posameznega družabnika v imovino družbe in prenos iz imovine družbe na posameznega družabnika, nadalje prememba v osebnem stanu družbe, v katere posesti so nepremičnine ali deleži nepremičnin, ki leže v mestni občini ljubljanski, naposled premembe v deležnem razmerju družabnikov, ne da bi se premenil osebni stan.
Dolžnost, plačati prirastkarino, nastane z otujit-vijo nepremičnine; plačilna dolžnost je pa vezana na formalno otujilno pogodbo, katere se pa more davčni zavezanec odvezati le na posebno prošnjo na podstavi pravnomočne sodbe, s katero se je pogodba proglasila za neveljavno.
Kot čas prenosa je smatrati dan dokončno sklenjene pogodbe, predhodne pogodbe, punktacij, sprejetja obvezne prodajne ponudbe (opcije), odnosno dan pravnomočnosti domika ali razlastitvenega razsodila ali razsodbe. Ako je pogodba vezana na oblastveno odobritev, se smatra dan oblastvene privolitve kot čas prenosa. V tem primeru se prične naznanilna dolžnost (§ 17. uredbe) z dnem, ki sledi vročitvi oblastvenega odobrila. Dan vročitve mora dokazati stranka.
Prenosi, s katerimi se celotna nepremičnina ali njeni deli dele med solastniki, niso predmet prirast-karine, ako pri tem dobi vsak deležnik samo toliko, kolikor ustreza vrednosti njegovega deleža pri nepremičnini ali pri delu nepremičnine.
Ako pa prejme solastnik pri delitvi več kakor znaša občna vrednost njegovega deleža, je odmeriti prirastka-riuo od presežka nad vrednostjo njegovega deleža.
Clen 2.
(K §§ 2. do 4. uredbe.)
Vzroki osebne ali stvarne oprostitve od prirastkarine so v §§ 2. do 3. uredbe taksativno našteti.
Oprostitev od občinske davščine v smislu §§ 2. in 3. uredbe se razlikuje od izjemnih določb § 4. v tem smislu, da se za izmero občinske davščine ob prvem prihodnjem prenosu, zavezanem občinski davščini, vzameta za podstavo posestna doba od časa oproščenega prenosa dalje in pridobitna vrednost ob času tega prenosa.
V primerih § 4. uredbe pa se smatra ob prvi prihodnji otujitvi, zavezani prirastkarini, prejšnji (od občinske davščine ne zadeti) prenos sploh za neobstoječega ; posestna doba in vrednostni prirastek se računita torej od časa, ko je pridobil nepremičnino prejšnji posestnik (pri otujitvah po dedičih torej od časa, ko je pridobil nepremičnino zapustnik).
Stranke, ki se poganjajo za priznanje oprostilnega naslova po §§ 2. in 3. uredbe ali izjemnega primera po § 4. uredbe v svojo korist, morajo dokazati, da so izpolnjeni pogoji, določeni v uredbi.
Člen 3.
(K § 2. uredbe.)
Osebna oprostitev otujiteljev, navedenih v § 2., povzroči, da osebe, navedene v točkah 1. do 7., niso samo popolnoma oproščene plačilne dolžnosti, če se nepremičnina (delež nepremičnine) otuji (§ 15. uredbe), marveč da so kot pridobitelji nepremičnin ali deležev nepremičnin popolnoma oproščene tudi jamstva za občinsko davščino (§ 15. uredbe).
Ako se izvrši prenos nepremičnine, ki je solastnina davščini zavezanih in davščine po tej točki oproščenih oseb, je po splošnih priredbenih načelih odmeriti prirastkarino le od dela nepremičnine, ki odpade na davščini zavezane otujitelje.
Člen 4.
(K § 4. uredbe.)
Prenosi nepremičnin ali deležev nepremičnin po neodplačnih pravnih opravilih (§ 4. uredbe) niso zavezani občinski davščini.
Prenos se v smislu uredbe ne sme smatrati za neodplačnega, če prejme otujitelj v zvezi z njim ali zaradi
njega povratno odplačilo. (N. pr. pogojeni dosmrtni užitek, pogojeno izplačilo določenega zneska na tretjo osebo, prevzeto dolžnost plačila na nepremičnini obstoječega dolga.) Mešanih odplačnih in neodplačnih pravnih opravil uredba ne pozna kot naslove za oprostitev od občinske davščine. Zlasti se kaže iz § 10. uredbe, da nima prenos proti odplačilu, ki ne doseza vrednosti predmeta, morebiti za nasledek oprostitve vrednostne razlike od občinske davščine, temveč preračunu vrednostnega prirastka je v takih primerih vzeti za podstavo preračunjeno občno vrednost ob otujitvi.
Prenosi zapuščinskih zemljišč na dediče, volilojem-nike in one, ki imajo pravico do dolžnega deleža, po vzajemni razločitvi (po sporazumu med dediči, poravnavi itd.) med zapuščinsko razpravo, to je pred prisojilom zapuščine (§ 819. obč. drž. zak.), niso predmet davščine.
Izvzeti so od zavezanosti, plačati občinsko davščino, odplačni prenosi ascendentov na descendente, ne pa obratno, in med zakonci. Otujitve nepremičnine pre-zadolženca po upravitelju konkurzne mase na ženo pre-zadolženca pri odmeri prirastkarine n i smatrati za prenos med zakonci.
Pod imenom »ascendenti« se uinejo brez razlike sorodstvenega kolena vsi sorodniki v navzgornji vrsti, pod »descendenti« vsi sorodniki v navzdolnji vrsti (§ 42. obč. drž. zak.). Med zakonskim in nezakonskim zarodom uredba ne razlikuje, zato tudi prenosi ascendentov na nezakonske descendente niso zavezani davščini.
Ugodnost uživajo nadalje nekateri (pod točkama 4. In 5. v § 4. uredbe navedeni) odplačni prenosi po zameni ob pogojih, navedenih v uredbi.
Da so dani pogoji § 4., točke 4., mora dokazati stranka s tem, da predloži razsodbo finančnega oblastva, da pa so dani pogoji točke 5., s tem, da predloži potrdilo stavbnega oblastva.
2.	poglavje.
Odmerna podstava. Izmera občinske davščine.
Člen 5.
(K § 5. uredbe.)
Občinska davščina zadeva vrednostni prirastek, t. j. razliko med pridobitno vrednostjo in med otujilno vrednostjo (§ 5. uredbe).
Za take vrednosti veljajo načeloma cene (pridobitne !n otujilne cene), kolikor se dado ugotoviti in kolikor ni utemeljenega pomisleka, ali so ugotovljene cene primerne občni vrednosti nepremičnine ob pridobitvi, odnosno otujitvi. Pri izračunavanju pridobitne in otujilne cene ni jemali v račun samo namestka, danega v denarju, marveč tudi v drugačni obliki dani namestek (užitki, ki si jih pridrži otujitelj, bremena, ki jih prevzame pridobitelj, torej pri vknjiženih postavkah, če ni dotične določbe v listini, vse vknjižene postavke, postranske dajatve itd.). Kot vračunljiva postranska dajatev se jemlje v poštev vsaka dajatev v denarni vrednosti, izvršena ob prenosu, tako zlasti:
a) poleg cene v obliki posredovalnih pristojbin ali obrestovanja odloženih zneskov cene itd. dano odplačilo;
b) naposled morebiti v izplačilo prevzeta občinska prirastka rina sama v izmeri, kakor bi jo moral otujitelj sam plačati.
c) Posredovalna pristojbina in obrestovanje odloženih zneskov cene pa se upoštevata samo toliko, kolikor prva presega navadno posredovalno provizijo, drugo pa zakonito obrestno mero.
č) Otujilni ceni je kot postransko dajatev (storitev) prišteti tudi plačilo, katero je prejel otujitelj osebno ali po drugi osebi v dobi enega leta pred dnevom otujitve za prepustitev opcijske ali predkupne pravice ali za prikritje dejanske otujilne cene, neglede na naslov, pod katerim se je nepremičnina otujila.
d) Ako ima pogodbenik pravico, da sam določi v določnih mejah obseg protidajatev, je za odmero davščine odločilna najvišja vrednost nepremičnine. Vrednost dajatev in užitkov, ki se ponavljajo, je ugotavljati po določilih Člena 20. zakona o taksah.
e) Pri izračunavanju prirastka na vrednosti je vra-čuniti ceno (vrednost) nepremičnine skupno s pritiklino v smislu § 297. obč. drž. zak., po katerem spadajo med nepremičnine tudi stvari, ki so bile na nepremičnini napravljene z namenom, da ostanejo trajno na njej, t. j. poslopja, nadalje vse, kar je pritrjeno na zemljo ali zidovje (vzidani kotli, omare itd.), tudi stvari, ki se trajno uporabljajo z nepremičnino, t. j. vrči za vodnjake, vrvi, verige, gasilne priprave itd. Temu nasproti se pa cena (vrednost) pritiklin po § 296. obč. drž. zak. ne upošteva, t. j. žito, les, krma za živino, živina, poljsko orodje itd. Istotako se ne upošteva vrednost industrijskim in obrtnim namenom služečih strojev.
Stoječe drevje ne spada med pritikline in tvori z zemljiščem nepremičnino.
Pri odmeri prirastkarine ni upoštevati vrednosti realnih pravic, t. j. vodne, lovske, ribiške pravice itd., istotako ne zgradb, katere je smatrati kot premakljive (sejmske in vrtne lope, barake), ki se morejo odstraniti, in zgradb, ki so določene za začasno uporabo.
f) Če prevzame kupec v svojo plačilno obvezo »davke, pristojbine, doklade in dajatve kateregakoli imenac, je smatrati, da je prevzel nase tudi plačilo prirastkarine, katero je prišteti k otujilni ceni.
g) Odškodnino, katero plača pridobitelj otujitelju ali stanovanjskemu najemniku za odstop od najemne pogodbe, je prišteti otujilni ceni, odnosno je ni odšteti od otujilne cene, navedene v pogodbi.
h) K pridobitni ceni (vrednosti) je prišteti izdatke, navedene v § 9.
Kot občna vrednost se smatra objektivno določena splošna vrednost nepremičnine, t. j. cena, katero bi mogel lastnik nepremičnine pri neprisiljeni, prostovoljni prodaji doseči, kupec pa pridobiti, če bi jo kupoval, ne da bi nepremičnino neobhodno potreboval.
Občno vrednost vzame odmerjajoče oblastvo odmeri prirastkarine za podlago:
1. če se svoječasna pridobitna, odnosno otujilna vrednost ne more ugotoviti;
2. če se pokažejo pomisleki, je li ugotovljena cena primerna občni vrednosti nepremičnine ob odločilnem času (ob pridobitvi, otujitvi). Torej se zlasti, če obstoji sumnja, da so podale stranke o ceni napačne podatke ali vzele za podstavo izmišljene cene, vzame za podstavo izračunu vrednostnega prirastka občna vrednost, ne krateč pri tem pravnih nasledkov, predpisanih v §§ 23. in 24. uredbe;
3. če se pri kompleksu nepremičnin zneski vrednostnega prirastka, ki spadajo na posamezne deleže, ne morejo v smislu § 11., 1. in 2. odstavka, uredbe določiti po površini;
4. če je ob prvih prenosih po § 8. uredbe za pridobitno vrednost vzeti občno vrednost z dne 1. januarja 1920.
Ako je stranka navedla pridobitno, odnosno otujil-no ceno, tedaj je le odmerno oblastvo upravičeno namesto te cene določiti in vzeti v odmerno podlago občno vrednost. Stranka pa nima pravice zahtevati od odmernega oblastva, da mora namesto cene ob pridobitvi ali otujitvi vzeti odmeri za podlago občno vrednost.
Če ni primernih cen, se določijo po § 18. uredbe.
Glede na menjavanje denarne vrednosti v letih po vojni kaže razlika med pridobitno in otujilno ceno (vrednostjo) pač samo računski vrednostni prirastek, ne pa dejanskega. Zaradi tega je treba vzeti za dejanski prirastek vrednosti samo tisti znesek, za katerega je nepremičnina res več vredna in izločiti oni c^el, ki ga je pripisovati edinole zmanjšani vrednosti našega denarja. Dejanski vrednostni prirastek se izračuni tako, da se posamezne upoštevne vrednosti (zneski) najprej po-množe z določenim mnogokratnikom, potem pa znesek, izračunjen na tej osnovi kot vrednostni prirastek, razdeli s številom (deliteljem), ki je enako mnogokratniku, določenemu za vrednosti (cene) iz časa o t u j i t v e. Ta mnogokratnik je razviden iz tabele v § 5. uredbe za dobo do 31. avgusta 1934.
Za vrednosti (zneske) iz poznejše dobe, in sicer za vsak mesec posebej, določi mnogokratnik, upoštevaje vsakokratne valutarne razmere, kakor so razvidne iz uradnih tečajev ljubljanske borze, posebna komisija, sestoječa iz zastopnika mestne občine ljubljanske in zastopnika podružnice Narodne banke v Ljubljani. Mnogokratniki, določeni po komisiji, se objavljajo v >Službenem listu« in v dnevnikih.
Recimo, da je bila nepremičnina kupljena dne 29. maja 1920 za 100.000'— K, dne 15. julija 1922 pa prodana za 300.000 kron. Neglede na padanje vrednosti našega denarja znaša vrednostni prirastek K 200.000'—. To pa ni dejanski vrednostni prirastek! L. 1920. je bilo 100.000'— kron vrednih toliko, kolikor meseca julija 1922 znesek 264.705 K 88 v (100.000 krat 4'5 : 1'7). Dejanski vrednostni prirastek znaša torej samo 35.294 K 12 v. Na enak način, kakor pridobitno ceno (vrednost), je treba prevesti tudi prištevke (§ 9.), porazdelitve (§ 11.) in izgube (§ 7. uredbe) v dejansko vrednost ob otujitvi nepremičnine.
Odmerjajoče oblastvo mora stranko obvestiti, kako je izračunilo dejanski vrednostni prirastek in dotični preračun priložiti plačilnemu (jamstvenemu plačilnemu) nalogu.
Primer:
Pridobitna cena dne 1. aprila 1920, 30.000 K, stroški adaptacije 1. 1921. 10.000 K, nepremičnina prodana dne 20. oktobra 1922 za 120.000 K. Mnogokratnik za 1. 1920. je 4-5, za 1. 1931. je 3-4, za mesec oktober 1922 je 2-0
Kolikšen je dejanski vrednostni prirastek? Koliko ie plačati davščine?
a)	Preračun prirastka na vrednosti:
1. Pridobitna cena: 30.000 X 4'5 . . K 135.000'—;
2. 8% ni prištevek po § 9. uredbe:
2.400 X 4'5................................  10.800'—;
3. Adaptacija 1. 1921.: 10.000 X 3'4 . „	34.000'—;
Skupaj .	. K	179.800'—;
4. Otujilna cena: 120.000'— X 2'0 .	• 9»	240.000'—.
Razlika .	. K	60.200'—
se razdeli s številom (deliteljem) 2'0, kar	da d	e j a n s k i
vrednostni prirastek			30.100'—.
Isti rezultat se dobi, če se vsota pridobitne vrednosti in drugih prištevkov, pomnožena z mnogokratniki, deli s številom (deliteljem) 2'0, (t. j. z mnogokratnikom ob otujitvi) in ta znesek potem odšteje od otujilne cene, torej: 120.000'— (179.800:2'0) = 30.100'—.
b)	Odmera davščine:
1. Svoječasna pridobitna
cena (30.000 K X 45) = R
2. Prištevki po § 9. uredbe:
a) 8% pridobitne vrednosti
/2400 X 4'5\
^^	. K 5.400'—,
b) stroški adaptacije:
(10.000^X 34^ ..K 17.000'—, K 22.400'—,
skupaj pridobitna vrednost . . K 89.900'—,
3. Otujilna cena	K	120.000'—.
Izračunjeni vrednostni prirastek . . K 30.100'—,
ali 33-4% pridobitne vrednosti.
4. Odštevši 10% pridobitne vrednosti K 8.990'—.
Davščini zavezani vrednostni prirastek ..................................K	21.110'—.
Od tega je glede na povišbo vrednosti za 33'4°/o pridobitne vrednosti plačati davščine 9% ... K 1.900*—.
Ce so odločilne cene izražene v zlatu ali pa v inozemski valuti, je treba predvsem dotične zneske po povprečnem tečaju prevesti v našo veljavo, potem pa s tako dobljenim zneskom ravnati po zgoraj navedenih določilih. Povprečni tečaj zlatega denarja, odnosno inozemske valute določi za vsak konkretni primer posebej v tem členu poprej omenjena komisija.
Za prenose nepremičnin po prisilni dražbi je odmeriti prirastkarino po določbah § 13., zadnji odstavek, uredbe.
Clen 6.
(K § 7. uredbe.)
Od vrednostnega prirastka, izračunjenega po določbah § 5. uredbe, je najprej odračuniti izgubo vrednosti, kolikor se da po določbah § 7. odračuniti.
Za izračunavanje take izgube vrednosti veljajo ista načela kakor za izračunavanje prirastka vrednosti; izgubo vrednosti, ki bi se mogla všteti, je torej izračuniti, uvaževaje porazdelilna določila § 11. uredbe, po primerjanju pridobitne in otujilne cene in uvaževaje prištev-
ke, dovoljene v § 9. uredbe; namesto pridobitnih in otu-jilnih cen je ob pogojih, določenih v uredbi, vzeti občno vrednost. Izguba vrednosti se sme upoštevati ie enkrat; če se more ob delni otujitvi vračuniti le del prejšnje izgube, se sme ob poznejši delni otujitvi vračuniti le del izgube, ki se prej ni upošteval.
Podrobnejši izračun, po katerem upošteva odmerjajoče oblastvo izgubo vrednosti pri odmeri davščine od vrednostnega prirastka kot odštevni postavek, je priložiti plačilnemu (jamstvenemu plačilnemu) nalogu; ta izračun tvori del plačilnega naloga.
Ce se ni upoštevala izguba vrednosti, ali če se je iz-računila drugače nego je napovedala stranka, je pritožba dopustna le obenem s pritožbo zoper odmero občinske davščine od prirastka vrednosti za delno otujitev, pri kateri se je pokazal tak prirastek. '
Clen 7.
(K § 8. uredbe.)
Stranka ni upravičena zahtevati, da se pri odmeri prirastkarine upošteva občna pridobitna vrednost namesto kupne cene (glej člen 5.); temu nasproti pa sme od-merno oblastvo vzeti za podlago odmeri občno vrednost ob pridobitvi.
Glede pridobitne vrednosti nepremičnine, ki je bila pridobljena na prisilni dražbi po izdraž.itelju, ki je knjižni upnik, velja naslednje:
Pridobitna cena je v vsakem primeru najvišji ponu-dek; k tej pa je prišteti še knjižno terjatev izdražitelja, vendar le do višine cenilne vrednosti, ki se je ugotovila v dražbenem postopanju.
Ce presega torej najvišji ponudek zgoraj ugotovljeno cenilno vrednost, se ne more upoštevati propadla terjatev; če pa je najvišji ponudek pod to cenilno vrednostjo, potem je prišteti terjatev najvišjemu ponudku le do višine cenilne vrednosti.
Clen 8.
(K § 9. uredbe.)
V §-u 9., odstavku 1., omenjene izdatke je prišteti pridobitni vrednosti (ceni):
a) če so vrednost otujene nepremičnine trajno zvišali in torej povišek vrednosti ob otujitvi še obstoji;
b) če so izdatki na primeren način tudi dokazani, kajti občna vrednost se po prednjih določbah pri teh ev. prištevkih (napravah) ne ugotavlja.
Kateri po stranki uveljavljeni izdatki so trajno zvišali vrednost nepremičnine, je treba presoditi v vsakem posameznem primeru posebej, ev. z ogledom na mestu samem.
Vštevni so zlasti: stroški za zgradbe (nove, pri- ali prezidave); za trajno zboljšanje in povečanje imovine, kakor adaptacija stanovanjskih prostorov v trgovski lokal z napravo novih izložb, obratnih prostorov, pri čemer se je velikost odstranjenih oken s prezidavo bistveno povečala in spremenila. Naprava nove ograje iz materiala, ki je bistveno boljši in druge vrste, nego je bila odstranjena, h. pr. Če se je napravila namesto lesene ograje nova iz betona in žice ali iz železa. Stroški za zboljšanje kulturnega stanja kmetijskih in gospodarskih zemljišč in za druge kmetijske melioracije; nadalje stroški za prikupnine za vodo-
vode, prispevki k stroškom cestnih, trotoarskih, kanalskih in vodnih zgradb, za vodne zadruge, vendar le v izmeri, kolikor služijo izdatki in prispevki za napravo in zgraditev.
Upoštevajo se le dejanski stroški za gradnje.
Vštevni pa niso n. pr. stroški za preskrbo denarnih sredstev za zgradbo; obresti tega kapitala, ki so izpadle med zidanjem, kakor tudi ne izguba na eventualni najemnini; nadalje stroški za gradbeno dovoljenje in pravdni stroški v gradbenih zadevah.
Upoštevajo se le stroški za investicije, izvršene po tujih ljudeh; vrednost dela, ki ga je otujitelj osebno izvršil, se ne upošteva. V tem primeru se upoštevajo eventualno le efektivni izdatki za material.
Vštevni niso nadalje izdatki za običajno vzdrževanje nepremičnine, n. pr. popravila strehe in poslopja v notranjem, zbog katerih se zidovje ne spremeni, kakor popravila oken, tal, peči, beljenje, slikanje, snaženje dimnikov itd.
Tudi novih naprav že obstoječih delov nepremičnine ni upoštevati, če se vrednost teh le začasno zviša in če se s tem ne doseže večji donos, n. pr. prekritje strehe z drugovfstno opeko od sedanje, ali s pločevino, ali naprava nove v enaki površini, stroški za nadomestitev starih oken z novimi.
Upoštevati ni stroškov za obnovo nepremičnine, ki je bila potrebna zaradi zanemarjenega dosedanjega vzdrževanja, zbog česar se z obnovo izenači le nastalo razvrednotenje nepremičnine; nadalje stroškov za adaptacijo hiše, ki je pogorela. V 8% pavšalnem odbitku (§ 9., 2.) so upoštete tudi že gradbene obresti; zategadelj jih ni posebej upoštevati.
Posredovalna provizija pa je vštevna v toliko, kolikor je dovoljeno po členu 5., t. j. v presežku nad 2%.
Po zadnjem odstavku § 9. uredbe je upoštevati brezplačni odštop dela nepremičnine za javne ceste in parke tudi v primeru, če se odstopljeni svet kot javna lastnina v zemljiški knjigi sicer še ni prepisal, vendar pa je iz parcelacijskega ali delitvenega načrta ter drugih spisov mestnega gradbenega urada dokončno ugotovljeno, koliko m8 in kateri del sveta se mora za ceste brezplačno odstopiti in z njim pogodbeni stranki nikakor ne moreta več svobodno razpolagati.
Clen 9.
(K § 10. uredbe.)
Stranka nima pravice zahtevati, da se pri odmeri davščine vzame za podstavo občna vrednost ob otujitvi namesto otujilne cene po pogodbi.
Ce je prejel otujitelj v odločilni dobi odškodnino za zmanjšanje vrednosti nepremičnine in odškodnine ni uporabil za popravo škode, kar je treba dokazati, je prišteti znesek odškodnine otujilni ceni.
Istotako je prišteti otujilni ceni vrednost nepremičnini v odločilni dobi odvzete tvarine (kakor n. pr. vrednost izkopanega peska iz gramozne jame, ali ilovice za izdelovanje opeke itd.).
Clen 10.
(K § 11. uredbe.)
Odmernn podlaga pri delnih otujitvah enotno pridobljenih nepremičnin in enotna otujitev v delih pridobijo-
 	•'	111	        ‘ay
nega prirastka (Din 5.020'— manj Din 522'60) še dinarjev 4.497'40. Ko bi bil pa namesto vrednostnega prirastka v znesku Din 5.020'— nastal vrednostni prirastek v znesku samo Din 5.000, t. j. 50% pridobitne cene (dinarjev 10.000), torej v najvišjem znesku prve nižje davčne stopnje, bi bilo davščino odmeriti samo z 12% (od dinarjev 5000-—, manj 10°/o pridobitne cene od Din 10.000, torej) od Din 4.000'—, t. j. z zneskom Din 480'—; od prirastka bi ostal potemtakem po odšteti davščini še znesek dinarjev 4.520'—. Dasi znaša pri pridobitni ceni dinarjev 10.000'— prirastek Din 5.020'—, vendar ne sme ostati po § 13., drugem odstavku, uredbe po odšteti davščini manj, nego ostane pri prirastku v znesku Din 5.000'—. Davščino bi bilo torej v tem primeru odmeriti z dinarjev 5.020'— manj Din 4.520'—, t. j. z Din 500'—. Z drugimi besedami: davščini v znesku Din 480'—, ki se je izraču-nila po najvišjem znesku prve nižje stopnje, je prišteti tisti znesek, za katerega vrednostni prirastek preseza omenjeni najvišji znesek, v tem primeru torej znesek Din 20'—.
Po § 12., drugi odstavek, uredbe je odšteti kot davščine prosti del 10% od pridobitne vrednosti (cene) v š t e v š i izdatke, odn. stroške po § 9.
V § 13. uredbe omenjeni povišek vrednosti je iz< računiti po proporciji, n. pr.
Pridobitna vrednost.......................Din	5.000'—v
prištevki po § 9., točka 1.,...............„	1.000'—!,
prištevki po § 9., točka 2., 8% (od dinarjev 5.000'—)...............................„	400'—
skupaj . , . Din 6.4001— otujilna cena........ ...	„	10.000*—
vrednostni prirastek znaša torej .... Din 3.600'-r.
Odstotek poviška vrednosti je 3600 X 100  6400“ =66K'
3.	p o g 1 a v j c.
Plačilna in jamstvena dolžnost.
Clen 12.
(K § 15. uredbe.)'
Občinska davščina od vrednostnega prirastka se
predpiše otujitelju (odnosno več otujiteljem nerazdelno) in plača jo tudi otujitelj. Pridobitelj jamči za davščino, toda samo, če se ne da izterjati od otujitelja. Skladno z nerazdelno plačilno dolžnostjo več otujiteljev (§ 15., prvi odstavek, uredbe) jamči več pridobiteljev nerazdelno. Pridobitelju daje uredba (§ 15.) možnost, da zahteva omejitev svojega jamstva, preden se ugotovi znesek davščine, in da se s tem zavaruje pred dalje sezajočimi terjatvami, zlasti tudi, če se izvrše dodatne odmere.
Pridobitelj sme namreč, ko se pravnoveljavno izvrši prenos, zahtevati od odmerjajočega oblastva, naj mu naznani znesek občinske davščine, preko katerega odmerjajoče oblastvo njegovega jamstva nikakor ne sme zahtevati; če je taka prošnja za začasni izračun davščine opremljena s potrebnimi pomagali, mora odmerjajoče oblastvo tej prošnji ugoditi najkesneje v štirih tednih
nih nepremičnin se preračunita na naslednje načine, n. pr.:
1.	A je kupil travnik s površino 25.000 m2 za 5000 K; prodal pa je od te površine 2000 m2, ki je enake kakovosti kakor ostali del travnika.
Na prodani del travnika 2000 m2 odpade torej od pridobitne cene 5000 K sorazmerni znesek po proporciji: 25.000 : 5.000 — 2.000 : x
5.000	X 2.000
x —
25.000
x.= pridobitna cena prodanega dela travnika s površino
2000 m2.
V primeru, da je prodani del travnika druge kakovosti nego ostali del, je določiti občno vrednost.
2. Če je otujitelj pridobil nepremičnino na prisilni javni dražbi, je izračuniti pridobitno vrednost po proporciji: Sodna cenilna vrednost celotnega posestva, ugotovljena v dražbenem postopanju : najvišjemu skupnemu ponudku — cenilna vrednost cele parcele : x. Ako je bil potem prodan le del parcele, je izračuniti pridobitno ceno tega dela, kakor je zgoraj pod 1. pojasnjeno.
3. B je prodal celotno svoje posestvo, katero je pridobil posamezno in v različni^ dobah:
Po § 13. uredbe je pri odmeri davščine upoštevati posamezne posestne dobe, za katere veljajo različni odstotki popusta. Zaradi tega je porazdeliti otujilno ceno na dele posestva, za katere je treba radi popusta pri-rastkarine uporabiti eden in isti odstotek.
Vštevke po § 9. uredbe je upoštevati v razmerju, kakor je izračunjeno glede pridobitne vrednosti.
Člen 11.
(K §§ 12. in 13. uredbe.)
Vrednost prirastka, ki se izračuni po določbah členov 5. in 6. tega pravilnika, se po odbitku 10 odstotkov pridobitne vrednosti vzame pri odmeri za podstavo.
Izmera se ravna po višini vrednostnega prirastka in po posestni dobi. Po odstotkih stopnjevana izmera je določena v § 13. uredbe.
Za prenose nepremičnin po prisilni dražbi je odmeriti prirastkarino po določbah § 13., zadnji odstavek, uredbe le od navedene razlike z 2%, odn. 5%.
Da se prepreči previsoka davščina, ki bi utegnila nastati s tem, da se je vrednostna stopnja, odločilna za odstotni postavek davščine, prekoračila samo za neznaten znesek, je določeno, da ne sme z odštetvijo davščine od vrednostnega prirastka po višji stopnji za osebo, zavezano davščini, od vrednostnega prirastka (brez odštetja lOodstotnega zneska, omenjenega v § 12. uredbe) nikoli ostati manj, nego bi bilo preostalo od vrednostnega prirastka, ki bi ne bil presegel najvišjega, za prvo nižjo stopnjo še dopustnega zneska.
Če znaša n. pr. pridobitna vrednost Din 10.000’—, otujilna vrednost Din 15.020'—, vrednostni prirastek Din 5.020'—, davščini zavezani prirastek Din 4.020'— (Din 15.020'— manj Din 10.000'— manj 10% od dinarjev 10.000'— = Din 1.000'—), bi bilo davščino, ker se je vrednost zvišala za več ko 50% pridobitne vrednosti, pravilno izračuniti s 13%, t. j. z zneskom Din 522 60. Davčnemu zavezancu bi ostalo pri taki odmeri od vrednost-
po nje dospetku, drugače pa tudi v enakem roku, ki se računi po dospetku teh pomagal.
Odmerjajoče oblastvo mora občinsko davščino od vrednostnega prirastka odmeriti in od otujitelja izterjati brez odloga, da se kolikor mogoče prepreči uveljavitev pridobiteljevega subsidiarnega jamstva za davščino.
Davčni zavezanec je prodajalec (otujitelj), ker se realizira vrednostni prirastek v njegovih rokah. (Razsodba upravnega sodišča v Celju z dne 3. decembra 1929, A 20/29—5.) Prirastkarino je torej predpisati po uredbi vedno otujitelju (otujiteljem) in jo je dolžan plačati otujitelj, četudi je prevzel po sklenjeni pogodbi pridobitelj (kupec) plačilo prirastkarine nase.
Ako otujitelj davščine ne plača in se od njega tudi z izvršbo ne more izterjati, se predpiše in vroči potem šele posebni jamstveni plačilni nalog pridobitelju, ki v smislu uredbe jamči za davščino. To velja po uredbi vobče za vsak primer.
Ako sta pa pogodbenika v pogodbi sklenila dogovor v tem smislu, da prevzame plačilo prirastkarine nase pridobitelj, je dogovor zasebna pogodba, katera veže le pogodbenika (ne pa odmerno oblastvo) in ki uredita tudi plačilo prirastkarine sama med seboj. Glede na to naj otujitelj plačilni nalog izroči pridobitelju s pozivom, da plača v roku 30 dni predpisano prirastkarino, kakor se je v kupni pogodbi zavezal. Ako bi pridobitelj ne hotel izpolniti obveznosti iz kupne pogodbe, ima otujitelj potem proti njemu pot civilne pravde.
Več otujiteljem se predpiše davščina nerazdelno, t. j. cela prirastkarina vsem skupaj ter se more prisilno izterjati od kateregakoli med njimi. Ta pa more zahtevati civilno pravdnim potem povračilo od ostalih. Ugovor pridobitelja, da bi bilo moglo odmerno oblastvo prirastkarino izterjati od otujitelja, če bi bilo ostreje proti njemu postopalo, je pravno brez pomena, ker je uveljavljenje jamstva proti pridobiteljem nepremičnine za-visno od dokazila neizterljivosti prirastkarine pri otujitelju. Odmerno oblastvo more zaostanek na prirastka-rini vsak čas tudi zemljeknjižno zavarovati na nepremičnini, od katere prenosa se je davščina predpisala, zlasti v primerih, če je po pogodbi prevzel prirastkarino nase pridobitelj in bi utegnila pred plačilom prirastkarine preiti nepremičnina v tretje roke.
4.	poglavje.
Prlrcdbeno postopanje. Pobiranje občinske davščine.
Clen 13.
(K § 16. uredbe.)
Odmerjajoče oblastvo.
Davščino od vrednostnega prirastka odmerja mestno poglavarstvo.
Clen 14.
(K § 17. uredbe.)
Naznanilna in pojasnilna dolžnost.
Vsakdo, ki je po § 15. uredbe zavezan plačati občinsko davščino, kakor tudi vsak otujitelj v primerih § 14. (izvenknjižni prenosi) in § 3. uredbe (oproščeni prenosi zaradi neznatnega prirastka na vrednosti) mora
prenos naznaniti mestnemu poglavarstvu v 14 dneh, ki se računijo od dne po sklepu pravnega opravila, če pa je zadnji dan roka nedelja ali praznik, najkesneje prvi prihodnji delavnik.
Istočasno z naznanitvijo, ki se lahko izvrši pismeno ali dd na zapisnik, je predložiti vse upoštevne listine v izvirniku ali overjenem prepisu in v naznanilo je sprejeti vse okolnosti, bistvene za odmero.
Razen navedenih oseb morajo v enakem roku družbe, navedene v § 1., tretjem odstavku, uredbe, naznaniti mestnemu poglavarstvu premembe v osebnem stanu in v deležnem razmerju družabnikov.
Na zahtevo odmerjajočega oblastva morajo ne samo zgoraj navedene osebe, ampak tudi pridobitelj upoštev-nih nepremičnin v primernem roku dati pojasnila o določenih dejstvih, ki so odločilna za priredbo.
Zgoraj označena riaznanila, vloge o pojasnilih ali na njih mesto stopajoči zapisniki so po členu 6. zakona o taksah prosti kolka. Prav tako so za odmero davščine in vrednostnega prirastka potrebni prepisi in overitve listin po tarifnih postavkah 102, lit. d), odnosno 117, lit. m), zakona z dne 9. februarja 1850, drž. zak. št. 50, kolkovine prosti ob pogoju, da se na prostoru, kamor je prilepiti kolek, navedeta namen listine in oseba, kateri naj listina služi v ta namen.
Prenos nepremičnine mora naznaniti v 14 dneh otujitelj sam neposredno mestnemu poglavarstvu. Če se prenos kje drugje naznani, smatra oblastvo za odmero prirastkarine, kakor da bi se naznanitev pri njem sploh ne bila izvršila. Obvestitev odmernega oblastva pfltem zemljeknjižnega sodišča ne more nadomestiti predpisane naznanitve po davčnem zavezancu.
Rok za naznanitev prenosa se prične z dnem sklenjene pogodbe, odnosno z dnem pravnomočnosti razlastitvenega razsodila ali razsodbe. Ako pa je pogodba vezana na oblastveno odobritev, se prične rok za naznanitev z dnem po vročitvi oblastvene odobritve stranki.
Zamuda naznanilnegd -roka ima za posledico predpis poviška davščine po § 23. uredbe.
V izjavi, kateri je priložiti overovljene prepise pogodb in listin, je navesti vse okoliščine, ki so upoštevne po § 9. uredbe (kakor stroške za trajno zboljšanje vrednosti nepremičnin, melioracije itd.).
Ako stranka na vprašanja odmernega oblastva v določanem roku 14 dni sploh ne ali nepopolno odgovori in ne predloži dokazil, se odmera davščine izvrši uradoma brez sodelovanja stranke, in zoper to odmero stranka zbog kouiumačnik posledic nima pravice ugovarjati.
Clen 15.
(K § 19. uredbe.)
Naznanitev odmere s plačilnim nalogom.
Odmero občinske davščine od vrednostnega prirastka je naznaniti tistemu, ki jo je dolžan plačati (otujitelju), nemudoma po dospetju odmernih pomagal s plačilnim paiogom — vzorec A — odnosno kadar se od tega ne more izterjati, tistemu, ki ga veže jamstvo, z jamstvenim plačilnim nalogom — vzorec B (glej člen 12.).
Vročba
pozivov, odlokov in razsodb, zlasti pa plačilnih nalogov, ki se izdajajo po tej uredbi, še izvrši neposredno po organih mestnega poglavarstva ali po pošti. V ostalem pa po §§ 44. do 57. cit. zakona o občnem upravnem postopku (z. u. p.), ki se glase:
(§ 44.) V kraju, kjer je treba opraviti vročitev, se opravljajo vročitve redoma v naslovljenčevem stanovanju, poslovnem prostoru, delavnici ali pisarni; vendar pa je vročitev pravnoveljavna, kjerkoli in kadarkoli se je opravila naslovljencu, razen če jo je odklonil po pravici, ki mu jo daje naslednji odstavek. Kadar naslovljenec nima navedenih prostorov, se mu sme opraviti vročitev, kjerkoli ga najdejo.
Vročitve zunaj prostorov, navedenih v odstavku 1., prav tako tudi vročitve ob nedeljah in praznikih ali ponoči se smejo opravljati samo po izrečnem dovoljenju oblastva, ki je odredilo vročitev. To se daje samo iz posebno važnih razlogov. Dovoljenje mora biti zabeleženo na spisu samem, ki ga je treba vročiti, kakor tudi na omotu, če se vroča spis v omotu. Ce takega dovoljenja ni, naslovljenec ni dolžan sprejeti spisa. Omejitev vročanja ob nedeljah in praznikih ne velja za vročanje po pošti.
Če je naslovljenec samo začasno opustil svoje domovališče in navedel naslov svojega novega stanovanja, ki §e nahaja v kraljevini, se sme poslati spis za njim.
(§ 45.)	Če je naslovljenec pooblastil osebo, da spre-'
jema na pošti njegove pošiljke, velja vročitev, opravljena tej osebi po pošti, kakor bi bila opravljena naslovljencu samemu.
Posredno vročanje.
(§ 46.)	Kadar onega, ki mu je kaj vročiti, ni najti
v stanovanju, se sme opraviti vročitev pravno-veljavno vsakemu odraslemu domačinu, ki se tam najde in o katerem vročevalec ve, da spada k rodbini, hišnemu gospodarstvu ali da tam služi.
Kadar ni najti niti takih oseb, se sme opraviti vročitev zakupodavcu (najemodavcu) ali čuvarju hiše, ki tam stanuje, ako pristane na to.
Kadar je treba opraviti vročitev v delavnici, poslovnem prostoru ali v pisarni, pa naslovljenca ni tamkaj, se sme opraviti vročitev kateri izmed navzočnih odraslih oseb, o kateri vročevalec ve, da spada k rodbini ali da je tam nameščena.
(§ 47.) Kadar se vročitev ne da opraviti niti neposredno osebi, ki ji je treba kaj vročiti, niti po § 46., položi vročevalec spis, če je bilo treba opraviti vročitev po pošti, pri poštnem uradu v kraju vročitve (§ 44., odstavek 1.), v ostalih primerih pa pri občini v kraju vročitve. Pismeno naznanilo o tem nabije vročevalec na vrata stanovanja, poslovnega prostora, delavnice ali pisarne vpričo polnoletne osebe, ki se mora na naznanilu podpisati.
Vročevalec mora označiti na naznanilu dan, ko je naznanilo nabil.
Vročitev velja za opravljeno, če se je naznanilo po predpisih nabilo in spis položil.
O tem, da se je opravila vročitev na ta način, se mora poročati oblastvu, ki je odredilo vročitev.
Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči.
Osebno vročanje.
(§ 48.) Vročitev se mora opraviti v naslovljenčeve roke:
1. če to določa poedini upravni predpis;
2. če je dan vročitve odločilen za računanje neodložnih rokov;
3. če to odredi oblastvo zaradi posebnih razlogov.
Tak način vročanja označi oblastvo na spisu samem, kadar se ,pa spis vroči v omotu, tudi na omotu.
Kadar se vročitev ne da izvršiti na ta način, se pozove oseba, ki ji je spis vročiti, s pismenim naznanilom, naj bo radi sprejema spisa v svojem stanovanju, obrtnem ali poslovnem prostoru, v delavnici ali pisarni na določeni dan in ob določeni uri, ki se ji morata obenem navesti. To naznanilo se pusti v tem prostoru; če pa so ti prostori zaprti, se nabije naznanilo na vhodna vrata vpričo dveh polnoletnih oseb, ki se morata podpisati na njem. Če se stranka temu pozivu ne odzove, je postopati po § 47,
Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči.
Vročitev osebam, navedenim v §§ 49. in 50., velja za opravljeno stranki sami.
Posebni primeri.
Pooblaščenec in zakoniti zastopnik.
(§ 49.) Kadar zastopa stranko pooblaščenec (§ 21.)' z domovališčem (§ 5., točka 3.) v kraljevini, je opravljati vročitve, dokler pooblastilo ne prestane, temu pooblaščencu.
Kadar ima več strank za isti predmet skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, velja vročitev za opravljeno vsem, če se je vročil njemu en izvod onega, kar je bilo treba vročiti.
Kadar ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, velja vročitev za opravljeno, če se izroči enemu izmed njih izvod onega, kar je bilo treba vročiti.
Pooblaščenec za sprejemanje vročitev.
(§ 50.) Kadar je bila oseba, ki stanuje v kraju oblastva, pooblaščena, da sprejema vročitve za drugo osebo, se opravljajo vročitve temu pooblaščencu.
Kadar bi se z neposrednim vročanjem stranki ali njenemu zastopniku-pooblaščencu znatno zavlačevalo postopanje, sme oblastvo naročiti
stranki, naj navede za kakšen predmet v določenem roku pooblaščenca za sprejemanje vročitev, ki stanuje na sedežu tega oblastva. Ce stranka ne ugodi temu naročilu, sme oblastvo postopati po § 25.
Več strank, ki nastopajo skupno z istovetnimi interesi, a nimajo skupnega pooblaščenca, mora prijaviti ob prvem pravdnem dejanju obla-stvu skupnega pooblaščenca za sprejemanje vročitev, ki stanuje na sedežu oblastva. Če postavijo enega izmed sebe za skupnega pooblaščenca za sprejemanje vročitev, ni treba, da bi ta stanoval v kraju oblastva, kolikor to ne nasprotuje
2.	odstavku tega paragrafa. Sicer pa velja za pooblaščenca tisti izmed njih, ki je na prvi skupni vlogi podpisan ali naveden. Kadar se ta mogoče ne da tako določiti ali kadar je treba uporabljati 2. odstavek tega paragrafa, sme oblastvo določiti za pooblaščenca katerokoli izmed teh strank, ki jo ima za najpripravnejšo, ali pa postopati po 2. odstavku. Če je število strank veliko ali če so iz raznih krajev, smejo stranke prijaviti, a oblastvo tudi samo določiti več takih pooblaščencev z navedbo, koga zastopajo.
Pooblaščenec za sprejemanje vročitev, postavljen za poedino osebo, ji mora vsakokrat brez odloga poslati vročeni spis. Prav tako mora obvestiti tudi skupni pooblaščenec nemudoma o tem posamezne osebe ter jim dovoliti, da vpo-gledajo, prepišejo in overovijo spis, ki ga mora praviloma čuvati on.
Določbe § 49., odstavka 2., veljajo tudi glede pooblaščenca za sprejemanje vročitev.
V spisu, ki se vroča, je treba navesti vse osebe, katerim se spis vroči in po katerem pooblaščencu.
Pravne osebe.
(§ 51.) Vročitve javnim organom, ki zastopajo državo, ali drugim oblastvom, občinam, korporacijam, zavodom in drugim pravnim osebam, ki niso fizične osebe, se opravljajo, kolikor ni predpisano za posamezne primere kaj drugega, uradniku ali uslužbencu, ki je določen za sprejemanje pisem, namenjenih kateremu izmed omenjenih naslovljencev.
Če vročevalec takega uradnika ali uslužbenca ne najde, sme opraviti vročitev vsakemu naslovljenčevemu nameščencu, ki ga najde v do-tičnem uradu, pisarni ali poslovnem prostoru.
Odklonitev sprejema.
(§ 52.)	Kadar oseba, ki se ji moro izročiti spis, od-
kloni sprejem, je postopati v smislu § 47.
Preme m ba stanovanja.
($ 53.)	Če stranka med postopanjem premeni svoje
domovališče ali stanovanje, mora o tem obvestiti oblastvo. Prav to velja za strankinega zastop-
nika-pooblaščenca, kakor tudi za pooblaščenca za sprejemanje vročitev.
Če tega ne store in če teh oseb ni moči najti, ker so premenile stanovanje, se opravljajo vse nadaljnje vročitve, ki se tičejo istega predmeta, na dosedanjem kraju vročitve po predpisih § 47., toda tako, da se nadomesti pismeno naznanilo, določeno po § 47., odst. 1., z ustnim obvestilom najemodajavcu, ki stanuje v isti hiši ali hišnemu čuvarju, ki stanuje v njej.
Neposredna predaja.
(§ 54.)	Kadar je spis, ki se naj vroči, še v pisarni
oblastva ali urada, po katerem ga je vročiti, ga sme naslovljenec neposredno prevzeti tam, če dokaže svojo istovetnost kakor je treba.
Tudi oblastvo saino sme pozvati iz važnih razlogov naslovljenca, naj prevzame spis osebno pri njem.
Vročanje z javno objavo.
(§ 55.)	Če je ostalo bivališče osebe, ki ji je vročiti
kakšen spis, vzlic poizvedbam neznano ali če gre sploh za osebe, ki oblastvu niso znane, niti jim ni postavljen zastopnik ali pooblaščenec, pa tudi ni posebne potrebe postaviti skrbnika v smislu § 25., se sme opraviti vročitev z javno objavo na oglasni deski oblastva, ki je odredilo vročitev.
Če ne določi oblastvo daljšega roka ali če se oseba, ki naj se ji. opravi vročitev, ne javi radi sprejema spisa, velja vročitev za opravljeno po poteku 30 dni od dne, ko je bila objava nabita. Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če je bila objava še pred tem časom sneta z oglasne deske ali poškodovana.
Oblastvo sme vrhu tega to objavo oklicati v občini z javnim razglasom, kakor tudi na drug način, ki je v dotičnem kraju običajen, po potrebi tudi v službenih listih, eventualno tudi v drugih časopisih.
Vojaške in podobne osebe.
i
(§ 56.) Osebi, ki je v aktivni službi vojske, mornarice, orožništva, finančne kontrole, obmejne straže in straže za vzdrževanje javne varnosti, se opravlja vročanje po neposredno nadrejenem starešini. Samostojnim poveljnikom (komandantom) se opravljajo vročitve neposredno.
Če je sicer treba opraviti vročanje v vojaških objektih ali v objektih, ki jih je zasedla vojska, se opravlja vročitev neposredno po predhodnem obvestilu vojaškega zapovednika te zgradbe.
Vročanje v inozemstvu.
(8 57.) Vročanje osebam v inozemstvu se opravlja po ministrstvu za zunanje posle.
Clen 16.
(K § 20. uredbe.)
Pravna sredstva.
Zoper plačilni nalog (jamstveni plačilni nalog mestnega poglavarstva) pristoji stranki pravica ugovora na mestni svet in proti odločbi mestnega sveta pravica pritožbe na kraljevsko bansko upravo.
Ugovor je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani v 8 dneh, ki se štejejo od dneva, ki sledi dnevu vročbe. Ce se pa konča rok na nedeljo ali praznik, se šteje za zadnji dan roka prvi prihodnji delavnik. Ugovor velja za pravočasno vložen, ako je bil v roku 8 dni priporočeno oddan na pošto.
Pritožbo proti odločbi (sklepu) mestnega sveta je vložiti pri mestnem poglavarstvu v 15 dneh. V ostalem velja zanjo isto kakor za ugovor.
Ugovori in pritožbe so po tarif, postavki 6. zakona o taksah zavezani taksi 20 Din, priloge po tarif. post. 2. pa taksi po 2 Din (če niso morebiti po drugem zakonskem predpisu kolkovane že s posebno večjo takso.)
Proti plačilnemu nalogu more vložiti ugovor, odnosno pritožbo le otujitelj. Pridobitelj, ki sicer jamči za davščino po § 15. uredbe, pa ni legitimiran izpodbijati otujitelju vročeni plačilni nalog niti v primeru, če je prevzel v smislu pogodbe plačilo prirastkarine nase. Nasprotno pa ima pridobitelj sam pravico ugovora, odnosno pritožbe proti njemu vročenemu jamstvenemu plačilnemu nalogu; izpodbijati more ne samo uveljavljenje jamstva proti njemu, temveč tudi pravilnost odmere. V tem primeru nova priredba ni potrebna.
Prepozno vloženo ali sploh nedopustno pritožbo, odnosno ugovor zavrne v smislu § 120. z. u. p. mestno poglavarstvo, proti čigar odločbi je dopustna posebna pritožba na kraljevsko bansko upravo. Pritožbena instanca more spremeniti odmero na pritožbo stranke v njeno škodo samo med dobo do zastaranja.
Odmerno oblastvo sme glede na navedbe v ugovoru, odnosno pritožbi izvršiti še naknadno poizvedbe in zahtevati naknadno dokazila itd., ako smatra za potrebno. Ce po izpopolnitvi priredbenega postopanja spozna oblastvo, ki je izdalo izpodbijano odločbo, pritožbo za umestno, sme po cit. § 120. z. u. p. spremeniti svojo odločbo, kolikor se ta tiče samo pritožilca, v nasprotnem primeru pa predloži pritožbeni spis višjemu oblastvu v odločitev.
Stranka nima pravice zahtevati popravo odmere, ki je postala pravnomočna, razen ako so dani pogoji za postavitev v prejšnji stan ali za obnovo postopka po §§ 124. do 132. z. u. p.
Clen 17.
(K § 21. uredbe.)
Plačevanje.
Občinsko davščino je plačati pri mestni blagajni v 30 dneh, ki se štejejo od dne po vročbi plačilnega naloga (jamstvenega plačilnega naloga), in če je zadnji dan roka nedelja ali praznik, najkesneje prvi delavnik potem.
Ce se plača davščina s poštno nakaznico ali po Poštni hranilnici, se smatra za plačilni dan dan položbe pri
poštnem uradu, odnosno (pri vpisih v imetek v klirinškem prometu) dan vknjižbe pri Poštni hranilnici.
Ce se davščina ne plača v omenjenem roku, tedaj je plačati izza prvega dne po poteklem roku 6% zamudne obresti.
Na prošnjo stranke, kolkovano s 5 Din, sme mestno poglavarstvo v primerih, ki so vredni posebnega obzira, če je za stranko, zavezano plačilu ali jamstvu, plačilo vse davščine naenkrat združeno z znatno škodo ali težavo, če je nadalje za davščino dana popolna varnost in je torej, kolikor gre pri prošnjah za podaljšanje roka tistim, ki so najprej zavezani plačati davščino, izključena uveljavitev jamstva, dovoliti odlog plačila ali plačevanje davščine v obrokih.
Ce se dovoli odlog za plačevanje, se morajo kljub temu plačati zamudne obresti.
Ob prijavi prenosa nepremičnine radi odmere prirastkarine (§ 17. uredbe in čl. 14. pravilnika) mora otujitelj na račun svojčas odmerjene prirastkarine založiti pri mestni blagajni 5%, odnosno po odmernem uradu določeni del otujilne cene kot varščino. Če se predpis ne izvrši v teku 3 mesecev od dneva po vročitvi prijave, se varščina obrestuje, pričenši z 91. dnevom po vročitvi, z odstotkom, ki je določen za zamudne obresti od zaostanka na mestnih davščinah.
Člen 18.
(K § 22. uredbe.)
Povračilo.
Že plačana občinska davščina, o kateri se je izreklo v odločbi o ugovoru, odnosno pritožbi, da je nezakonito odmerjena, se povrne uradoma pri mestni blagajnici. Neupravičeno pobrani znesek je povrniti stranki s povračilnimi obrestmi in z zamudnimi obrestmi vred, ki jih je stranka morebiti že plačala. Povračilne obresti se računijo z enakim odstotkom kakor zamudne obresti, t. j. 6%, in pristoje samo, če se je prememba ali razveljavitev odmere odredila skladno s točkami ugovora, odnosno pritožbe, ne pa v onih primerih, v katerih je sicer povod za to dal ugovor, odnosno pritožba, a je bilo znižanje ali odpis odrejen iz razlogov primernosti ali milosti, ali vsaj ne zato, ker se je ugodilo pritožbi. Povračilne obresti ne pristoje stranki, če se je pogodba o prenosu razveljavila s pravnomočno razsodbo ali na drug način in če se je državna pristojbina od tega prenosa zbog razveljavljenja pogodbe odpisala.
Povračilne obresti se prično računiti z (vštevnim)' dnem, ko je bila davščina neupravičeno pobrana pri mestni blagajni (člen 13.) in se konča z (tudi vštevnim) dnem, ko se stranki vroči obvestilo o povračilu.
Ce vročilni dan v dobi zahtevanega povračila uradno ni znan in ga tudi stranka ne izkaže, se povračilne obresti izplačajo začasno do tistega dneva, ko dospe blagajni nakazani nalog.
Od prebitkov, ki so bili (po krivdi stranke) zmotno plačani, dalje od prostovoljno plačanih zneskov, kakor tudi od zneskov, ki so bili samo na prošnjo stranke ali brez prošnje uradoma nakazani v povračilo, dalje od zamudnih obresti se ne računijo povračilne obresti.
Člen 19.
(K § 23. uredbe.)
Povišba občinske davščine.
Če se občinska davščina poviša (§ 23.), je to povišbo predpisati stranki v plačilnem nalogu o davščini. Če okolnosti, ki povzroče po drugem odstavku § 23. uredbe znižbo povišane davščine, stranka dokaže med odmer-nim postopanjem, t. j. preden se izda plačilni nalog, je v plačilnem nalogu navesti, v koliko se je upošteval dokaz stranke.
Če stranka meni, da se ji z zahtevo popolne ali znižane povišbe občinske davščine godi krivica, sme plačilni nalog s pravnimi pripomočki (§ 20. uredbe), eventualno dokazujoč okolnosti, naštete v drugem odstavku § 23., izpodbijati ali pa prositi za popolni spregled ali za znižbo poviška.
Jamstvo pridobiteljevo se ne razteza na povišbo davščine (§ 23., tretji odstavek, uredbe).
Člen 20.
(K §§ 24. in 27. uredbe.)
Kazensko postopanje.
Kazensko postopanje v primerih, določenih v § 24. uredbe, izvrši v prvi stopnji mestno poglavarstvo v Ljubljani, v drugi in zadnji stopnji pa kraljevska banska uprava Dravske banovine.
5. poglavje. Sodelovanje državnih oblastev in uradov.
Člen 21.
Sodišča v Ljubljani morajo sklepe, s katerimi se odreja knjižna izvršitev prenosa lastninske pravice na nepremičnine ali na delež nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske, na podstavi odplačnega pravnega opravila, razsodbe domika ali razlastilnega razsodila, v enem primerku poslati mestnemu poglavarstvu v Ljubljani.
Naznanitev sklepov o knjižni izvršitvi odplačnih prenosov od ascendentov (sorodnikov v navzgornji vrsti) na descendente (sorodnike v navzdolnji vrsti) in med zakonci se sme opustiti.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani mora vsako premembo v stanu ali v deležnem razmerju družabnikov družbe z omejeno zavezo, za katero izve iz zglasil ali na podstavi naznanil, predpisanih v § 26. zakona z dne 6. marca 1906, drž. zak. št. 58, naznaniti mestnemu poglavarstvu v Ljubljani.
Člen 22.
Davčna uprava v Ljubljani mora o prenosih, navedenih v § 1., prvem in drugem odstavku, uredbe, v 80 dneh po vpisu v pristojbinski vpisnik obvestiti mestno poglavarstvo z dopisom po vzorcu C. Ta obvestitev sme Izostati, če je došel davčni upravi pred pretekom tega roka sodni sklep, da se je tak prenos v zemljiški knjigi ie izvršil. Nadalje se sme obvestitev opustiti, če gre za
odplačne prenose od sorodnikov v navzgornji vrsti na sorodnike v navzdolnji vrsti ali med zakonci (med možem in ženo).
Dalje mora davčna uprava v Ljubljani mestnemu poglavarstvu v Ljubljani na njegovo prošnjo glede nepremičnin, ki so predmet prenosa, naznaniti kupno ceno, pogojeno ob zadnjem prejšnjem kupnem prenosu s pri-padnimi dajatvami, in zadpjo ugotovljeno cenilno vrednost, kolikor se dado ti podatki posneti iz pripomočkov (likvidacijskih knjig, spisov o odmeri pristojbin), ki so davčni upravi na razpolago. Če spis o odmeri pristojbin, ki se tiče prenosa, zavezanega občinski davščini od prirastka na vrednosti, ne obseza napovedi, ki bi omogočile najti omenjene podatke, je dati pojasnitev samo, če naznani odmerjajoči organ davčni upravi leto, v katerem, in osebe, med katerimi se je izvršil prejšnji prenos. Na odmerne podstave, ki so se prijavile po dogovoru, se pojasnilna dolžnost ne razteza.
Na vprašanja mestnega poglavarstva o katastralnem čistem donosu, o površinski meri, zemljarini in o zgra-darini je odgovoriti pospešeno.
Po § 13., zadnji odstavek, uredbe plača zdražitelj pri davčni upravi za mesto Ljubljano ob priliki prisilne dražbe nepremičnin 2%no, odnosno 5%no pri-rastkarino od razlike med sodno cenilno vrednostjo in najvišjim ponudkom po pravnomočnosti domika hkratu z državno takso po tarif. post. 81. zakona o taksah. Če je najvišji ponudek manjši od sodne cenilne vrednosti, ki se je ugotovila v tem dražbenem postopanju, pobere davčna uprava od razlike 5%, če pa je najvišji ponudek večji od sodne cenilne vrednosti, pa pobere 2% od razlike kot prirastkarino in odvaja pobrarie zneske po preteku vsakega meseca mestni blagajni.
Člen 23.
Ta pravilnik stopi v veljavo istočasno z uredbo o prirastkarini z dnevom objave v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«. Z istim dnevom prestane veljati pravilnik za izvrševanje določil o uvedbi občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski z dne 11. novembra 1922, »Uradni list« št. 396/121.
Prenosi nepremičnin, za katere je prirastkarina že odmerjena po naredbi z dne 21. oktobra 1922 in pravilniku z dne 11. novembra 1922, a odmera še ni pravnomočna ali pravnomočno odmerjena davščina še ni plačana, se obravnavajo glede odmerne osnove in stopnje po prejšnjih predpisih, glede postopka (še neizvršenih pravnih dejanj) pa po novih.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1934.
Predsednik mestne občine: dr. Dinko Puc s. r.
II.	No. 23242/2.
Na osnovi odločbe ministrstva za finance z dne
7.	novembra 1934, VIL No. 8428, s katero je dalo svoj pristanek k zgoraj objavljeni uredbi in pravilniku o prirastkarini v mestni občini ljubljanski, ter na osnovi § 91. zakona o mestnih občinah ne zabranjujem izvrševanja omenjenih dveh občinskih uredb.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1934.
Ban:
dr. Marušič s. r.
Vzorec A k 81. 15.
Naznanilni vpisnik štev.   ______________
Oprav, štev  ____________ iz leta 193....
Plačilni nalog
štev.  ......... iz	leta	198.
Prejmi
y roke ..........................
v
Na osnovi §§ ...........................        uredbe	z dne
3.	oktobra	1934	o občinski	davščini	od	prirastka na
vrednosti nepremičnin (o prirastkarini) v okolišu mestne občine ljubljanske (»Službeni list« št. 738/98) in pravilnika, izdanega k tej uredbi, z dne 3. oktobra 1934, (»Službeni	list«	št. 738/98),	morate	od	prenosa	parcele št.  	 svoje	nepremičnine vi. št.
katastralne občine   _______  ....................,	sodni okraj
ljubljanski,	na __________________________________________na	podstavi	kupne, menjalne, izročilne, družabne	pogodbe z	dne
   _________________________________________ kot plačilu zavezani otujitelj
plačati občinsko davščino od vrednostnega prirastka po nastopnem preračunu:
1. Svoječasna pridobitna cena:
Pridobitna vrednost na podstavi kupne pogodbe, določena po Vaši napovedi, po dogovoru, po razsodiščnem
postopku za dan ....	      Din	    p
2. Vštevši po § 9. uredbe: a) 8% pridobitnih stroškov
b)
c)	.	_______________________ ________________________ Din__ p
daje po preračunu na dan
otujitve, to je dne  ...................
 ---------- 193______  po	valu-
tarnih razmerah (§ 5., točki 5. in 6., uredbe) skupaj ..............    Din    p
3.	Otujilna cena po pogodbi:
Vrednost, določena po dogovoru, po razsodiščnem
postopku __________________ Din,
po pridobitelju v plačilo prevzeta prirastkarina
 ............. Din	   Din	  p
Izračunjeni vrednostni prirastek ....................................       Din	   p
ali   % pridobitne vrednosti.
4. Odštevši 10% pridobitne vrednosti (§ 12., dru-
gi odstavek, uredbe) 				 P
Davščini zavezani vrednost-		
ni prirastek				 Din 			 P
5. Od tega je glede na		
povišbo vrednosti za nad		
	 odstotkov pridobitne		
vrednosti plačati 			 od-		
stotkov 			 Din 		...... p
6. Od tega je odšteti		
	odstotkov popusta pri		
dokazani 	letni posest-		
ni dobi otujitelja 				 P
7. Prirastkarina, ki jo		
je plačati, znaša .... 				 P
8. Zaradi opuščene na-		
znanitve (napačne napovedi), povišba za ................ odstotkov od............................................ ... Din     p
skupaj_____________________________________ Din _  p
reci  _...................................  Din________________ par.
Ta znesek morate plačati v 30 dneh, ki se štejejo od dne po vročitvi tega plačilnega naloga [nekvarno regresne pravice do nerazdelno z Vami plačilu zaveza-nega(ih) solastnikov, pridobitelja(ev) nepremičnine] pri mestni blagajni v Ljubljani, ker bi se drugače s 6 °/o zamudnih obresti po preteku zgoraj navedenega roka ob Vaših stroških nemudoma izterjal po izvršilni poti. (Plačilo se	lahko	izvrši	tudi	s	priloženo	položnico po
Poštni hranilnici	v	Ljubljani;	položnica,	ki ostane v
Vaših rokah, velja potem za prejemno potrdilo.)
Zoper ta plačilni nalog je dopusten ugovor na mestni svet ljubljanski; ugovor bi se moral vložiti pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani v 8 dneh, ki se štejejo od prvega dno po vročbi.
Mestno poglavarstvo mesta Ljubljane,
dne   _________________________________ 193______________________________
Po pooblastilu predsednika:
Mestni uradni direktor:
Vzorec B k čl. 15.
Naznanilni vpisnik štev..................
Oprav. štev.  ............ iz leta 193 ..
Jamstveni plačilni nalog
štev.  ........ iz	leta	193..
Prejmi
v roke
Na osnovi §§ ....................................... uredbe z dne
3.	oktobra 1934 o občinski davščini od prirastka na Vrednosti nepremičnin (o prirastkarini) v okolišu mestne občine ljubljanske (»Službeni list« št. 738/98) in pravilnika, izdanega k tej uredbi, z dne 3. oktobra 1934, (»Službeni list« št. 738/98), morate od prenosa parcel št.  ______________ nepremičnine vi. št.  ................
katastralne občine  ..........................., sodni okraj
ljubljanski, na ........................... na podstavi kup-
ne, menjalne, izročilne, družabne pogodbe z dne
............„.............. kot pridobitelj nepremičnine
in jamstvenik po § 15. navedene uredbe, ker je ostala
zoper otujitelja ..................................... izvršba
brezuspešna, plačati občinsko davščino od vrednostnega prirastka po nastopnem preračunu:
1. Svoječasna pridobitna cena:
Pridobitna vrednost na podstavi kupne pogodbe, določena po napovedi otujitelja, po sporazumu, po raz-
sodiščnem postopku za dan ..................... Din ........ p
2. Vštevši po § 9.uredbe:
a)	8% pridobitnih stroškov
b)
c) .......— ...................
daje po preračunu na dan
otujitve, to je dne .............
 ........... 193...,	po	valu-
tarnih razmerah (§ 5., točki 5. in 6., uredbe) skupaj
Din
Din
Din
... Din __________________________________________ p
  Din ________________ p
  Din    p
3. 0 tu ji I na cena po pogodbi:
Vrednost, določena po dogovoru, po razsodiščnem
postopku _________________ Din,
po pridobitelju v plačilo prevzeta prirastlcarina Din
skupaj . .
Izračunjeni vrednostni pri
rastek.......................
ali ....% pridobitne vred
nosti.
4. Odštevši 10% prido bitne vrednosti (§ 12., dru gi odstavek, uredbe) . .
Davščini zavezani vrednost ni prirastek.................
5. Od tega je glede na povišbo vrednosti za nad
  odstotkov pridobitne
vrednosti plačati   ............ odstotkov ........................
6. Od tega je odšteti
 odstotkov popusta pri
dokazani  letni posestni dobi otujitelja ................... ,...,
7. Prirastkarina, ki jo je plačati, znaša ..........................
reci ....................................  Din	  par.
Ta znesek morate plačati v 30 dneh, ki se štejejo od dne po vročitvi tega plačilnega naloga [nekvarno regresne pravice do otujitelja, do nerazdelno z Vami plačilu zavezane-ga(ih) solastnika(ov) nepremičnine], pri mestni blagajni v Ljubljani, ker bi se drugače s 6% zamudnih obresti po preteku zgoraj navedenega roka ob Vaših stroških nemudoma izterjal po izvršilni poti. (Plačilo se lahko izvrši tudi s priloženo položnico po Poštni hranilnici v Ljubljani; položnica, ki ostane v Vaših rokah, velja, potem za prejemno potrdilo.)
Zoper ta plačilni nalog je dopusten ugovor na mestni svet ljubljanski; ugovor bi se moral vložiti pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani v 8 dneh, ki se štejejo od prvega dne po vročbL
Mestno poglavarstvo mesta Ljubljane,
dne _________________________    193..,
Po pooblastilu predsednika:
Mestni uradni direktor:
................. D in .............. p
... Din —  p
Din __________________ p
kos.
955
Vzorec C k členu 22.
Davčna uprava v Ljubljani dne .............  193___
Prist. vpisnika zap. štev ......  iz	leta 193.
Mestno poglavarstvo
 ---------- I
Ljubljani.
Pod zgoraj navedeno zap. štev. je urad zvedel o prenosu lastnine na nepremičnini (delu nepremičnine)
vi. št. od __________
h. št.
(katastralne občine ....
... iz _
na
h. št. z dne
iz
na podstavi (listine)
To se naznanja v smislu člena 22. pravilnika za izvrševanje določb uredbe o občinski davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin (prirastkarini) v mestni občini ljubljanski z dne 3. okt. 1934 (»Službeni list« št. 738/98).
izdaja krall-vaka banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, '{Uka In calaga; Uakarna Merkur d, d. * JLjubljanij njen predstavnik; Otmar Mibalsk t Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 98. kosu V. letnika z dne 5. decembra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1467 13/33—8.	2816
Objava.
Stupica Fran, javni notar pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je podal ostavko na položaj javnega notarja in preneha izvrševati notarsko službo 30. novembra 1934.
Za vršilca dolžnosti na izpraznjenem mestu javnega notarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je bil postavljen notarski pripravnik Golob Fran.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 27. novembra 1934.
$
S 171/34-1.	2814
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča Sv. Lenart v Slov. Gor. z dne 27. novembra 1934, opr. štev. Os 6/34—10, je bila Ješovnik Antonija, prej stanujoča v Zg. Velki št. 288, zaradi umobolmosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je postavljen Lorber Josip, tovarnar v Žalcu.
Sresko. sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, odd. I., dne 26. novembra 1934.
*
T Og 16/34-3.	2819
Amortizacija.
Na prošnjo Gruber Antonije, kočarice v Št. Janžu pri Dravogradu, se uvaja postopanje za amortizacijo hranijne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši od 10. septembra 1934, svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo:
Hranilna knjižica okrajne hranilnice v Slovenjgradcu št. 27.717.
Sresko sodišče v Celju, odd. I., dne 6. septembra 1934.
$
R 310/34.	#	2822
Amortizacija.
Na predlog društva Kuratorij slepcev v Ljubljani se je dovolilo z odlokom z dne 19. novembra 1934, da se uvede postopanje za amortizacijo terjatve Joy žefa Paschi iz Ljubljane, vknjižene pri zemljišču društva Kuratorij slepcev v Ljubljani pod vi. št. 209, k. o. Sv. Petra predmestje I. del, na podstavi kupne pogodbe z dne 4. junija 1859 in cesije z dne 9. decembra 1860 v znesku 315 fl ali 630 K ali 157 Din 50 p s pripadki.
Pozivljejo se torej oni, ki imajo kako
pravico do te terjatve, da to prijavijo temu sodišču najdalj do 20. decembra 1935, sicer se bo dovolila na predlog predlagatelja amortizacija terjatve in vknjižba izbrisa zastavne pravice za isto.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 19. novembra 1934.
*
I 377/34/13.	2810
JDražbeni oklic.
Dne 3. januarja 1935 d o p o 1 -d n e o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorenja vas, vi. št. 225.
Cenilna vrednost: Din 249.300'—.
Vrednost pritikline: Din 187.800'—.
Najmanjši ponudek: Din 124.650'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Višnji gori,
dne 24. novembra 1934,
*
I 449/34—7.	2797
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1935 dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Dol. Leskove, vi. št. 94, zemljiška knjiga Rožno, vi. št. 52.
Cenilna vrednost: Din 45.692-50.
Vrednost pritikline: Din 500-—.
Najmanjši ponudek: Din 30.462-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, dne 23. novembra 1934.
*!•
I 644/34—10.	2752
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koroška Bela, vi. št. 81.
Cenilna vrednost: Din 418.799-70.
Vrednost pritikline; Din 4.550-—.
Najmanjši ponudek: Din 228.886-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred- začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranjski gori,
dine 13. novembra 1934.
*
I 403/34.	2820
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sodražica, vi. št. 232. To zemljišče sestoji iz hiše, hleva, skednja in svinjaka, 9 njiv, 2 travnikov in enega gozda.
Cenilna vrednost: Din 33.938-75.
Najmanjši ponudek: Din 22.604-—.
Varščina,- Din 9.065-—.
Isto zemljišče se proda po parcelnih skupinah, odnosno posameznih parcelah, kakor je razvidno iz razglasa na sodni deski.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ribnici,
dne 27. novembra 1934.
*
I 261/34.	2734
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1935 d o p o 1 -dne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Podvrh, vi. št. 43 (kmečko posestvo).
Cenilna vrednost: Din 135.794-—.
Vrednost pritikline: Din 4.030-—.
Najmanjši ponudek: Din 90.529-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vranskem,
dne 20. novembra 1934.
*
I 365/34—k 7.	2756
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1935 dopoldne o b osmih bo pri podpisanem
sodišču v sobi št. 2 dražba nepremiČ-
n in: zemljiška knjiga Selo, vi. št. 415.
Cenilna vrednost: Din 9.409-80.
Najmanjši ponudek: Din 6.265-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 21. novembra 1934.
*
I 408/34—17.	2811
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sodji vrh, vi. št. 367.
Cenilna vrednost: Din 17.750'—.
Vrednost pritikline: Din 320'—.
Najmanjši ponudek: Din 12.048'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki, dne 27. novembra 1934.
I 448/34-7.	2798
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1935 dopoldne o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Šmarje, vi. št. 51.
Cenilna vrednost: Din 57.934-—.
Vrednost pritikline: Din 870-—.
Najmanjši ponudek: Din 38.623-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sioer hi se ne mogle več tiveliovlinti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, dne 23. novembra 1934.
$
IX I 2193/34-9.	2767
Dražbeni oklic.
Dne 21. januarja 1935 d o p o 1 -d n e o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenci, vložna štev. 238.
Cenilna vrednost: Din 60.378-—.
Vrednost pritikline: Din 640-—, kar je že upoštevano pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek; Din 30.189-—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 17. novembra 1934.
*
I 189/33-12,	2793
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1935 dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lukovica, vi. št. 49 do polovice.
Cenilna vrednost: Din 5.674-10.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 3.783-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 21. novembra 1934.
*
I 491/34-7.	2794
Dražbeni oklic.
Dne 24. j a n u a r j a 1935 o b p o 1 desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Moravče, vi. št. 323.
Cenilna vrednost: Din 25.421-—.
Vrednost pritikline: Din 300-—.
Najmanjši ponudek; Din 16.747-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit pa uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 15. novembra 1934.
*
I 491/34—8.	2783
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1935 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Moravče, vi. št. 323.
Cenilna vrednost: Din 25.121-—.
Vrednost pritikline: Din 300-—.
Najmanjši ponudek: Din 16.747-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 15. novembra 1934.
•j.
I 1182/34—7.	2818
Dražbeni oklic.
Dne 25. januarja 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje, vi. št. 226.
Cenilna vrednost: Din 64.440-—.
Vrednost pritikline; Din 1.135-—.
Najmanjši ponudek: Din 32.787-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 16. novembra 1934.
*
I 313/34-4.	2758
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: (zidana z opeko krita hiša, dvorišče, hlev, svinjak, sadni vrt in njiva): zemljiška knjiga k. o. Radeče, vložna štev. 196.
Cenilna vrednost: Din 65.808-—.
Najmanjši ponudek: Din 34.206-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radečah, dne 22. novembra 1934.
*
I 821/32.	2735
Dražbeni oklic.
Dne 8. februarja 1935 d o p o 1 -dne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dravograd, vložna štev. 120.
Cenilna vrednost: Din 177.926-—.
Vrednost pritiklino: Din 5.175-—.
Najmanjši ponudek: Din 99.550-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Prevalje, dno 19. novembra 1934.
tVpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
1278.
Sedež: Boh. Bistrica.
Dan vpisa: 23. novembra 1934.
Besedilo: Rudolf Stroj.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Rudolf Stroj, trgovec v Bohinjski Bistrici št. 157.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. novembra 1934.
Fi 966/34 — Rg A VII 151/1.
*
1279.
Sedež: Domžale.
Dan vpisa; 28. novembra 1934.
Besedilo: M. Sever in drug, mehanična tkalnica.
Obratni predmet: Izvrševanje tkalskega obrta izdelovanja raznega tekstilnega blaga.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 15. novembra 1934.
Družabnika: Sever Marijan, cand. ing. v Ljubljani, Gosposvetska cesta 12,
Zagorc Roza, soproga trg. poslovodje v Ljubljani, Vožarski pot 8.
Prokurist: Hafner Alojzij, trg. v Ljubljani, Černetova ulica 27.
Podpis firme: Družbeno firmo podpisujeta skupno ali oba družabnika, ali pa en družabnik skupno s prokuristom tako, da pod pisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita svoj lastnoročni podpis, prokurist s pristavkom označbe »pp.«.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. novembra 1934.
Firm 1011/34 — Rg A VII 152/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1280.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1934. Besedilo; Ivan Buzzolini.
Izbriše se družabnica Buzzolini Fani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. novembra 1934.
Fi 1009/34 — Rg A I 161/5.
*
1281.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1934. Besedilo: I. Marchiotti.
Zaradi smrti lastnika tvrdke Marchiotti Ivana se vpiše kot zastopnica tvrdke priglašena oporočna dedinja Lapajne Hela, roj. Marchiotti, soproga profesorja v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. novembra 1934.
Fi 996/34 — Rg A II 12/5.
1282.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1934.
Besedilo: Parna žaga Ljubljana, Glavni kolodvor, družba z o. z.
Po sklepu družabnikov z dne 10. novembra 1934 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Šiška Ivan, hišni posestnik in tovarnar v Ljubljani, Metelkova ulica 4.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Likvidatorju se naroča, da tekom enega meseca izkaže, da je pozval upnike v smislu § 91. zakona o družbah z o. z.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. novembra 1934.
Fi 992/34 — Rg C V 27/3.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1934.
Besedilo; Pražarna in kemična tovarna d. d. Celje.
Izbrišejo se člani upravnega sveta dr. Novak Fran, Strauss Josip in Wresch-ner Leo, vpišejo pa člani upravnega sveta: Nagy Ivan, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta 3; Eger Gustav, vele-industrialec v Ljubljani; dr. Ažman Josip, odvetnik v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. novembra 1934.
Fi 1000 — Rg B II 102/13.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1284.
Sedež: Konjice.
Dan vpisa: 27. novembra 1934. Besedilo: Hranilno in posojilno društvo Konjice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Zorko Martin, 'in vpiše novi član načelstva Klemen Viljem, posestnik v Konjicah. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 27. novembra 1934.
Zadr. I. 213/48.
*
1285.
Sedež: Šmartno ob Paki.
Dan vpisa: 27. novembra 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Paki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se zbog smrti dosedanji načelnik Klančnik Franc ter vpiše novi član načelstva Drev Ivan, posestnik v Slatinah št. 15.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 27. novembra 1934.
Zadr. I. 249/49.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
1286.
Sedež: Hrastnik.
Dan izbrisa: 9. oktobra 1934. Besedilo:	Dom	rudarskih	upokojen-
cev, obče koristna stavbena in kreditna zadruga.
Zaradi razdružitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., Zadr. III 237/8.
Konkurzni razglasi
1287.
St 1/33—50.	2809
Odprava konkurza.
V konkurzni zadevi Urbana Hrovata, trgovca v Novem mestu, se s sklepom z dne 20. junija 1933 otvorjeni konkurz v smislu § 151. k. z. odpravlja.
Okrožno sodišče v Novem incstu, odd. II.,
dne 29. novembra 1934v
*
1288
Por 19/34—6.	2808
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Zadravcem Viktorjem, trgovcem v Grlavi št. 25, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 23. oktobra 1934 sklenjena prisilna poravnava se potrjuje.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 29. novembra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No 1989/2—34.	2807
Razpis.
Rok za vlaganje prošenj po razpisu mesta delovodje-pripravnika pri tuk. občini, ki je bil objavljen v prilogi k 91. kosu »Službenega lista« z dne 10. novembra 1934, se podaljša do 15. decembra t. 1.
Občina Ivanjkovci, srez ptujski, dne 30. novembra 1934.
&
Štev. 2447.	2813
Razpis.
Občina Griže, srez Celje, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Pravilno kolkovane prošnjo, opremljene z listinami po 61. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Griže, srez Celje, dne 28. novembra 1934.
Stev. 2823.
Razpis.
2812
Občina Križe, srez Kranj, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Pogoji: zmožnost opravljanja zadevnih poslov, šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola. Varščina: Din 2500>—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v
>Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Križe,
dne 30 novembra 1934.
*
Štev. 5409.
2751 3—3
Razpis nabave drv in premoga.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje v smislu čl. 13. pravilnika za izvrševanje odredb iz od-
delka »B. Pogodbe i nabave« zak. o drž. računovodstvu ter čl. 89. istega zakona: I. pismeno ofertno licitacijo za dobavo bukovih drv in premoga v času od
I. januarja 1935 do 31. marca 1935, in sicer na dan 29. decembra 1934 ob
II. uri v upravni pisarni.
Če bi prva licitacija ne uspela, bo
II.	lieitacija dne 21. januarja 1935.
Vse informacije in pogoji se dobe pri upravi.
Državno zdravilišče za tuberkulozo v Topolšici,
dne 20. novembra 1934.
Razne objave
Objava.
2823
Izgubila se je šoferska legitimacija št. 44/V, izdana dne 4. oktobra 1930 od
uprave policije v Ljubljani, glaseča se na ime Miro Vovk, ter se proglaša za neveljavno.
Ljubljana, dne 4. decembra 1934.
Vovk Miro s. r.
*
2817
Objava.
Izgubil sem odhodno izpričevalo ke-ramiške šole na ime Papič Julij, izdano od tehniške srednje šole v Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno.
Novo mesto, 3. decembra 1934.
Papič Julij s. r.
*
Objava.
2821
Izgubil sem prometno knjižico od bi-cikla reg. št. 30.167 ter jo proglašam za neveljavno.
Videm-Dobrepolje, dne 23. nov. 1934. Novak Franc, poljedelec, s. r.
Za Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine
znaša naročnina: mesečno Din 16 —, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, letno Din 192'— in se mora plačevati vedno vnaprej.
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
i
list objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne obče veljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.; razen tega pa se vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave.
List Je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Uoravništvo »Službenega lista«. Ljubi iana. Gregorčičeva ul. št. 23, tel. št. 30-69. Uredništvo »Službenega lista«, isto tam, tel. št. 25-66.
Izdaj* krapevska banska uprava Dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merku: v Ljubljani, ojeu predstavnik. O. Mibalek v Ljubljani.