POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE MIKLAVŽ ZAGOŽEN Ljubenskim ribičem delajo sive lase naravni ribji in PUH 3000 CELJE SN00032 SAMO LUBEJ Vzajemni skladi predstavljajo varčevalno alternativo prihodnosti B/motoiM! a 2@©ti sOkit'i USODA EVNIH URADOV E IN REČICA ZAPEČATENA (stran 6) s Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. PEJO TRADING se predstavlja - Od 13.11. do 25.11. 2001 . 1 Life, nekoncentriran mehčalec, 2 litra 599,00 SIT ■ 3.899,00 SIT i LJUBLJANA se predstavlja - Od 13.11. do 18.11.2001 tieštte SIT ■ 294,00 SIT Francoska salama l kg Navadna salama 1 kg Pizza šunka l kg 929.90 SIT 929.90 SIT 899.90 SIT ZADRUŽNE TRGOVINE - VEDNO Z VAMI Vabimo vas tudi v naš ZAKLJUČKI LETA - obvezne rezervacije | - igra ansambel ČRNA MAČKA FITNES w SAVNO Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03 838 10 30, 03 584 15 11 GSM 041 752 111,031 752 111 - obvezne rezervacije - igra ansambel ČRNA MAČKA Posojilo za vse namene in vse letne čase Jesen je tu in zima bo dolga. Si želite kupiti ozimnico, se zaviti v toplo obleko, hladne dni izrabiti za izobraževanje ali si zagotoviti dovolj denarja za drobne užitke ali vrednejše nakupe? Želja je veliko, a kako vse to plačati? Preprosto. Z osebnim posojilom, ki Vam ga nudi Nova Ljubljanska banka. 0 podrobnostih se pozanimajte tam, kjer so za to strokovnjaki: v katerikoli poslovalnici Nove Ljubljanske banke ali pa na internetu http:// www.nlb.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana ® Internetni iskalnik išče po vseh SLO dokumentih (več kot 1.000*000 strani) ® Internetni imenik omogoča iskanje po več kot 20.000 slovenskih in 2.000.000 tujih vpisih © Katalog avtomobilov v njem so predstavljeni vsi modeli s slovenskega trga (več kot 1.850 modelov) <3> Vici 10.000 vicev za vsako priložnost ® Citati 7.000 citatov domačih in svetovnih modrijanov ® Poslovni register "osebne izkaznice" vseh SLO poslovnih subjektov (več kot 170.000 organizacij) © e-pošta imenik slovenskih e-mail naslovov (več kot 130.000 naslovov) © e-razglednice brezplačno pošiljanje elektronskih razglednic (več kot 400 motivov) “srednja TOPlŽIttC/fe do včeraj tj^&đfbško zelo neokrnjeno Zgornjo Savinjsko dolino so se zgrnili temni oblaki. Kmetijski minister Franci Butin direktor državne veterinarske uprave Zoran Kovač sta na ponedeljkovi tiskovni konferenci obelodanila sum, da je bil na območju, kjer se zadnje čase radi ponašamo z ekološkim kmetovanjem, odkrit prvi primer bolezni BSE. Novica se je kajpak kot orkan razširila po celi Sloveniji in v Zgornji Savinjski dolini povzročila razburjenje in negotovost. Kako tudi ne, kajti kmetov, ki se ukvarjajo z govedorejo, je veliko, še več pajejedcev govejega mesa. Po prvi osuplosti seje začelo »iskanje potencialnega krivca« oziroma lastnika okužene živali, kajti slednjega sta oba akterja tiskovne konference zamolčala s pojasnilom, da sum še ni dokončno potrjen. Rezultati dodatnih preiskav in analiz v švicarskem Bernu naj bi bili znani šele konec tega oziroma v začetku prihodnjega tedna, med ljudmi pa so se že pojavila ugibanja: Tirosek, Podvolovljek... Niti na zadrugi niti na veterinarski službi do zaključka redakcije niso vedeli nič bolj konkretnega, ali pa so samo trdili, da ne vedo!? Kakšno škodo bo ta dogodek imel za prihodnji kmetijski in turistični razvoj doline, je v tem trenutku težko napovedovati. V najblažji obliki bo pomenil nadvse resno opozorilo za slovenske in zgornjesavinjske kmetovalce, da še zdaleč niso varni pred negativnimi vplivi globalizacije, kar seveda tudi potrošniki nismo. Podobna ugotovitev velja za turizem. Če so trenutno najbolj v krizi medcelinska potovanja, še nikjer ne piše, da se tudi podeželskemu turizmu ne more ničesar pripetiti. Vse je povezano - na žalost ali pa na srečo - kakor za koga. Če je sežiganje živalskih odpadkov v nazorski tovarni ivernih plošč po začetnem valu ogorčenja med krajani dobilo tihi »blagoslov«, z »norimi kravami« zagotovo ne bo tako. Ljudje bodo odslej veliko bolj previdni pri kupovanju mesa, še posebej prizakolih »na črno« in še posebej pri drobovini, preko katere se človek pravzaprav lahko okuži. Hja, vsaka stvar je za nekaj dobra, čeprav je na prvi pogled popolnoma zanič, vsekakor pa si ne želim biti v koži tistega, na katerega bodo v končni fazi pokazali s prstom. Morda bi lahko postal celo zgornjesavinjska osebnost leta?! No, tole zadnje nisem mislil čisto resno, čisto zares pa se s to številko začenja glasovanje za osebnost leta 2001. Kandidati so predstavljeni, izberite svojega! OUA "Darilni bon za brezplačno čestitko v Savinjskih novicah i- k BON JE VNOVČUIV DO 31.12. 2002 Darilni bon za brezplačno skodelico kave v Caffe Tropicu v Žalcu. vr°P/'c cafie BON JE VNOVČLJIV DO 31.12. 2002 POSVET 0 PRIHODNOSTI REGIONALNEGA RAZVOJA Kakšen regionalni razvoj želimo? Izvajanje Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Slovenije ne daje takšnih rezultatov, kot so bili pričakovani. Razvojne razlike med regijami se tudi po vladnih ocenah po osamosvojitvi povečujejo. Regionalne razvojne agencije in predstavniki lokalnih skupnosti za takšno stanje krivijo državo oziroma vlado, ki da ne izpolnjuje svojih z zakonom prevzetih obveznosti in upočasnjuje/ovira regionalni razvoj. Da bi osvetlili nejasnosti v zvezi s financiranjem re- Na okrogli mizi je bilo izraženo precejšnje nezado-gionalnega razvoja s strani države in ugotovili, kaj bi voljslvozodnosomdižavedoregijinregionalnegaraz- Od leve proti desni: Igor Strmšnik, državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, Jože Volfand, Fitmedia, Srečko Meh, župan MO Velenje, in Boris Klančnik, direktor RRA Celje (foto: V. Petkovšek) programi začeli tudi v praksi izvajati, je bil v Velenju 5. tojnosti za izvajanje regionalnega razvoja z državne novembra delovni posvet pod naslovom Kakšen re- ravni na regije. Srečko Meh, župan mestne občine Ve- gionalni razvoj želimo? lenje in gostitelj srečanja, je dejal, da naj vlada, če ne potrebuje RRA, to institucijo ukine, saj nima smisla, da obstaja zgolj kotupravnoadministrativna institucija. Mag. Igor Strmšnik je povedal, daje na pristojnih ministrstvih okoli 100 milijard tolarjev potencialnih vi-rovza izvajanje konkretnih primerov razvoja v regijah, glede evropskih sredstev pa je dejal, da prihaja do težav pri črpanju le-teh. Strmšnik seje zavzel za gradnjo tesnejšega partnerstva med predstavniki regij in resornimi ministrstvi pri odločanju o regionalnem razvoju in poudaril, da so regionalne razvojne agencije zgolj simulacija in prehodna faza pokrajin, kijih bo prinesel zakon o pokrajinah v naslednjem letu. Po besedah Strmčnika potrebujemo za dostop do strukturnih skladov Evropske unije zakon o pokrajinah ter zak-Ijučitev reforme državne uprave in državnih financ. Na drugi sirani zbuja zgodba o pokrajinah skrb, da bo oblikovanje in utrjevanjeteh novih institucij zahtevalo še nadaljnjih nekaj let, kar pomeni ponovno zavlačevanje pri zagotavljanju denarnih sredstev. Zato se je potrebno, dokler pokrajine še niso realnost, znolraj regij organizirati in pritisniti na državo, da bo realizirala zakonsko določene obveznosti. Vesna Petkovšek UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Usoda krajevnih uradov Nazarje in Rečica zapečatena Informatizacija krajevnih uradov in oblikovanje t. i. sprejemno-informacijskih pisarn (SIP) naj bi prispevali pomemben korak k približevanju upravnih storitev občanov. Pri tem je ministrstvo za notranje zadeve naložilo upravnim enotam, da morajo upoštevati načela racionalne organiziranosti, kar pomeni, da ne bi smeli dodatno obremenjevati državnega proračuna. Po merilih, ki jih je izdal ministerza nolranje zadeve, naj bi krajevni uradi oziroma SIP v svq'e delovno območje zajemali najmanj 3.000 prebivalcev, oddaljenost leteh od sedeža upravne enote pa naj bo najmanj 15 kilometrov. Na hribovskih in demografsko ogroženih območij lahko oddaljenost znaša najmanj 25 kilometrov, število prebivalcev pa je lahko manjše od 3.000. Poleg tega gre za edinstven primer v državi, da so na razdalji 6 kilomelravsedež upravnega organa in dva krajevna urada. Strokovna javnostje namreč sprejela merilo, po katerem naj bi bil krajevni urad oddaljen najmanj deset kilometrov. Zaradi teh razlogov se je načelnik UE Mozirje DartoRepenšekžepredčasomodločilzaukinitevkrajevnih uradov (KU) v Nazarjah in na Rečici ob Savinji. Toje izzvalo precejšnje nasprotovanje vRečici.Krajev-niuradRečicaobSavinjijedokoncaleta 1994polegmat-ičnih zadev opravljal tudi tajniške storitve za tamkajšnjo krajevnoskupnost, karnaj bi predstavljalo večino dela na krajevnem uradu. Po razmejitvi pristojnosti med lokalno skupnostjo in državo,je to pomenilotadi bistveno zmanjšanje obsega del na krajevnih uradih. "Leta 1995 smo se na UE po razgovoru z župani odločili, da krajevnih uradovzaenkrat ne bomo ukinjali. Ob doslednem spremljanju števila obiskovstrank na posameznih KU seje sčasoma ugotovilo, da KU Rečica, kije odprt enkrattedensko, ne upravičuje svojega obstoja," zagotavlja načelnik Darko Repenšek. Z beleženjem števila strank je bilo ugotovljeno, da mesečno ureja upravnezadevevpovprečjul6strank, i n da kar 77% Rečičanov raje koristi storitve neposredno na sedežu UE v Mozirju. Za primerjavo poglejmo podatke o razmerjih med strankami po drugih krajevnih uradih. V Gornjem Gradu in Lučahje razmerje izenačeno, 52 odstotkov Ljubencev raje kot v Mozirju opravi potrebno na domačem krajevnem uradu, vSolčavisejih na izpostavi' upravneenote zglasi 40 odstotkov, v Nazarjah pa vsega 27 odstotkov. "Pred štirimi leti sem z vsemi dokazi in argumenti poslal občini Mozirje dopis z analizo rezultatov poslovanja na KU Rečica,kiso kazali popolnomaupravičenoukinitev, saj smo beležili na eni strani povečanje stroškov s poslovanjem urada in na drugi povečan obseg del na sedežu UE. Podatki dovojjzgovomo kažejo,da so potrebe za ohranitev KU Rečica ob Savinji premajhne. Eden odvzrokovjepravgotovotudi neposredna bližina Mozirja.Voddelkuza upravne notranjezadevesesooča-mozdejstvom,da so delavci nasedežu UEpreobremen-jenizdelom,nadrugis!ranipaje naša delavka, kioprav-Ija dete na treh krajevnih uradih, nezadovoljna, saj na Rečici nima dovojj dela," pojasnjuje Repenšek. "V informatizacijo so nas silili novi predpisi. SprejetZa-konoprijavi prebivališča,jeopredelil, da se register prebivalcev vodi računalniško. Se pravi, da ročno vodenje registra in izdaja potrdil, kar je glavno delo KU odpade. Breztefunkcije bi lahko ocenili, da so vsi KU nepotrebni. Enako velja za matične službe," je načelnika dopolnila Nada Fužir,vodja oddelkaza upravne nolranje zadeve. Na mozirski UE trdijo, daje njihova odločitev korektna. Je odraz poslovanja v zadnjih letih, na podlagi katerega bi bili dolžni krajevni urad na Rečici ob Savinji ukiniti že pred letom 1995. "Strinjam se, da je treba slediti interesom kraja, vendar sije potrebno naliti čistega vina tudi v smislu ekonomičnosti poslovanja. Večkrat sem opozarjal, da seje treba pogovarjati s trezno glavo, brez čustev, politične in strankarske obremenjenosti. Vteh okoljihjih je še nekaj, ki tega ne znajo upoštevati in nikdar ne bodo znali, zato predvidevam, da bo ukinitev KU Rečica dvignila še precej prahu," brez dlake na jeziku razmišlja Repenšek, prepričan, da vodi upravni organ na način, kot se za upravnega menedžerja spodobi. "Drugače," pravi, "lahkotudi njega kdo vpraša 'za zdravje'. Rečiča-ninajposkušajodelatitako,da KUostane,vendamene tu zraven ne bo. Upravna enota je svoje povedala!" Savinjčan GLIN IPP NAZARJE Sprememba na krmilu podjetja Na nedavni skupščini družbe z omejeno odgovornostjo Glin IPP Nazarje je bil namesto Tonija Bor-šnaka na funkcijo direktorja imenovan Dobrinko Danojevič, ki je doslej v omenjenem podjetju vodil komercialo. Dosedanji direktor Toni Boršnak odhaja v pokoj, kljub temu, da izpolnjuje pogoje, pa je njegova odločitev o umiku v poslovnih krogih odjeknila kot presenečenje. KF Dobrinko Danojevič (foto: Ciril M. Sem) UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Državni sekretar podprl delo državne izpostave Pred tednom dni je mozirsko Upravno enoto obiskal dr. Bojan Bugar-ič, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve, odgovoren za upravno notranje zadeve. Njegov obisk sodi v sklop projekta obiskov državnih izpostav, v prvi vrsti oddelkov za upravne in notranje zadeve. Državnega sekretarja so v Mozirju zanimale predvsem vsebinske usmeritve omenjenega oddelka, kadrovski potencial, izobrazbena stopnja, vodenje in sistematizacija oddelka za upravne in notranje zadeve. Ob dejstvu, daje kar dve tretjini dela upravnih enot vezanih na upravno notranje postopke, je razumljivo, da želi pristojno ministrstvo temeljite podpore s sredin, ki predstavljajo prvo linijo sodelovanja z državo. Državni sekretarje podprl razloge za ukinitev krajevnih uradov na Rečici in Nazarjah in poudaril nujnost racionalizacije povsod tam, kjer ni pričakovanih rezultatov in smiselnosti poslovanja. Po uradnem delu obiska sije dr. Bojan Bugarič ogledal še nazorsko poročno dvorano, tudi zato, ker je bil načelnik upravne enote Darko Repenšek s strani ministrstva zadolžen za pripravo delovnega osnutka pravilnika o sklepanju zakonske zveze. Savinjčan GLIN K&M NAZARJE Obetavni posli na ljubljanskem pohištvenem sejmu Na ljubljanskem sejmišču je prejšnji teden potekal 12. pohištveni sejem, na katerem se je predstavilo 225 razstavljalcev iz Slovenije in desetih tujih držav, med njimi iz Avstrije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Turčije, Indije, Hrvaške, BiH in ZRJ. Sejem predstavlja celovito in kakovostno predstavitev pohištva za dom in poslovne prostore ter notranje opreme, zato je na njem skladno s prakso zadnjih let nastopilo tudi nazorsko podjetje Glin K&M. Po besedah direktorja Marjana Dobrovca je bilo znaimanje obiskovalcev za njihove izdelke veliko, navezali pa so tudi nekaj novih poslovnih stikov. Glin K&M je postavil na ogled pretežno liste noveoziroma prenovljene programe, za katere vlada povpraševanje zlasti na bivšem jugoslovanskem tržišču. Program vario naj bi bil ludi v novi preobleki prodajna uspešnica za najširški krog kupcev.Zarazlikood varia predstavlja program apart ponudbo za zahtevnejše kupce, ki so pripravljeni za pohištvo odšteli nekaj več denarja. Zanje so v nazorskem podjetju pripravili posebnost - atraktiven elemertzverlikalnopomičnimivrali,kipa ima svojo ceno. Za hrvaški in črnogorski obalni trg so po naročilu tamkajšnjihtrgovcevs po-hišlvom izdelali opremo za apartmaje in poželi izjemno povpraševanje. Omenjeni program odlikujeta tako oblika kotfunkcionalnost. Kot novost na slovenskem trgu so predstavili program komod v moderni izvedbi, ki ga že nekaj časa uspešno prodajajo v Nemčiji, sedaj pa je na voljo tudi domačim kupcem. Zadnja v paleti novosti je družina predsob, ki nudi različne možne kombinacije postavitve. NaosnovidogovorovnasejmujeGlin K&M sklenil nekaj konkrelnih poslov za leto2002,skupcem iz Rancjje paza leto 2003. Se torej napovedana recesija na pohišlvenem trgu še nečuti?0, pač, zagotavlja Marjan Dobrovc in dodaja, da so letošnji izpad prodaje v Nemčiji nadomestili s prodajo na nekaterih drugih trgih. Eden izmed obetavnejših je zagotovo srbski trg, zatovtem tednu razstavljajo na sejmu pohištva v Beogradu. V glavnem mestu ZRJ so sicer že prisotni vnovem salonu slovenskega pohištva, kjer poleg njih ponujajo svoje izdelke še Svea Zagorje, Garant Polzela, Tom Mokronog in Stilles Sevnica. Prve analize kažejo, da se trenutno v Srbiji proda ja predvsem pohištvo višjega cenovnega razreda, kar je nekoliko presenetljivo. Glin K&M v teh tednih za čenjazdobavo ivemih plošč tovarni pa hištva v Vranju, z vključitvijo v prodajno verigo Mercatorja pasenadeja uspešne prodaje tudi v BIH. V nazorskem podjetju imajo v jesenskem obdobju več naročil, kot jih lahko izpolnijo v običajnem delovnem procesu, zato so proizvodnjo organizirali v podaljšanem delovnem času. Večino pošiljk morajo v izvoz odpremiti do 15. decembra, saj se potem v večini evropskih državžezačnejobožičncHiovoletne počitnice. Franci Kotnik Na Ljubljanskem pohištvenem sejmu je nastopilo tudi podjetje Glin K&M (foto: Igor Pečnik) Okrepil ministrski zbor Prometni minister Jakob Presečnik (SLS + SKD) je 6. novembra po daljši odsotnosti zaradi operacije hrbtenice ponovno sedel za svojo ministrsko mizo in tako dopolnil ministrski zbor. Prometnega ministra je približno dva meseca nadomeščal minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar (LDS). Ker je vlada cestni proračun za naslednji dve leti potrdila v času Gantarja, Presečnika zdaj čaka izbira med petnajstimi kandidati za upravo Darsa. Družba za avtoceste ima začasno vodstvo od spomladi. Celotna reorganizacija družbe, ki zajema tudi imenovanje tričlanske uprave, naj bi se končala najkasneje v letu dni od imenovanja začasne uprave. ■ -___________, . ■ ■___________ Savinjčan ZADRUGA MOZIRJE Nova podoba restavracije Gaj Restavracija Gaj v Lokah pri Mozirju je bila zgrajena zaradi nogometa. Kakor se sliši nenavadno, je leta 1978 Nogometni klub Elkroj potreboval prostore s slačilnicami, v njihovem sklopu pa naj bi bil tudi bife. Po dogovoru z vodstvom takratne občine Mozirje se je poleg klubskih prostorov zgradil bife s kegljiščem, izgradnjo je prevzela Zadruga, nazorski Elkroj pa je kot sponzor nogometnega kluba nastopil kot sovlagatelj. Z zatonom nogometa je zamrlo tudi kegljišče, tako da je bila dvorana ob bifeju precej let zaprta. Ob številnih obiskovalcih sosednjega Mozirskega gaja in ob dejstvu, da Mozirje nima spodobne dvorane za večje gostinske prireditve, se je Zadruga odločila za temeljito prenovo prostora, ki dejansko pomeni temeljito razširitev gostinske ponudbe. Najprej so uredili teraso pred restavracijo, z željo, da bi razširili gostinsko ponudbo, pa so izvedli obširna obnovitvena dela v sami restavraciji. Ce- lotna investicija je vredna okoli 20 milijonov, naložba pa seje že izkazala za upravičeno, saj so prve skupine gostov sprejeli še pred uradno otvoritvijo. S 180 sedeži bodo lahko gostili tudi večje zaključene družbe, gostom, ki bodo to želeli, pa bodo organizirali tudi prenočišča, zagotavljajo na Zadrugi. Savinjčan Anton Vrhovnik in Jože Ivanuša sta simbolično otvorila prenovljeno in razširjeno restavracijo v Gaju (foto: Ciril M. Sem) RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Ob naravnih ribjih plenilcih jim dela sive lase PUH Ob ribnikih in domu, ki so si ga pred leti postavili ljubenski ribiči, se tedensko oglasi okoli tristo do štiristo ljudi. Veliko je takih, ki preprosto uživajo v mirnem naravnem okolju, tisti, ki pridejo z ribiško palico, pa vedo, da ne bodo ostalih praznih rok. Za pristnejše vzdušje si lahko ribe sami spečejo, seveda pa je pri roki vedno gospodar družine Janez Podkrižnik - Matic, ki poskrbi, da je ribji ulov pravilno in mamljivo pečen. Janez Podkrižnik (levo) in Miklavž Zagožen uspešno vodita RD Ljubno (foto: Ciril M. Sem) Ljubenska ribiška družina je s 147 člani med večjimi vSIoveniji. Na Savinji od Kolenčevega jezu v Grušovl-jah navzgor vse do izvira gospodarijo s 54 hektari športno ribolovnih in 20 hektari gojitvenih voda. "Hudourniške vode so vse večji problem," ugotavljata gospodar Matic in predsednik ribiške druščine Miklavž Zagožen. Posegi v vodotoke se vršijo brez vednosti ribičev, odvzem gramoza je resno ogrozil obstoj rečne postrvi, ki potrebuje za svoj obstoj mirne vode s skrivališči. Samo petnajst odstotkov vodne površine, ki jo imajo v upravljanju, še nudi postrvem primeren življenjski prostor, medtem ko lahko šarenke in lipani živijo tudi v hudourniških vodah. Ob sivih čapljah in kormoranih, ki so naravni ribji plenilci,jim dela sive lase Podjetje za urejanje hudournikov. Enaindvajsetdni je tekla kalna Savinja, rezultat tega početja je pogin 4000 mladic šarenk in preko pol milijona tolarjev finančnega minusa. Vložili so tožbo, pravi gospodar Matic, čeprav niso povsem prepričani, da jim bo uspelo iztožiti povračilo škode. Tudi hidroelektrarne vzamejo preveč vode, še posebej v sušnem obdobju. Divji kopalci so vse prej kot uvidevni do narave. Skupaj z lučko osnovno šolo poskušajo vsako leto očistiti brežine voda. Kulturna zavest ljudi se izboljšuje, raznih odpadkov pa je še vedno občutno preveč. Predsednik družine Miklavž Zagožen je sprejel vajeti po smrti Albina Zamernika. Pravi, da ima dobro moštvo, zato ni problemov. Nekakšen ribiški Srečko Katanec. Vse ribe, ki jih vlagajo vSavinjo in pritoke, vzgojijo v lastni ribogojnici v Podvolovljeku. Povprečni letni vložek je preko 100.000 mladic do 5 centimetrov. Veliko ob podatku, da iz gojitvenih voda odlovijo vsega 10 odstotkov. In vendar se zdijo Savinja in pritoki vse bolj brez življenja. Problem, ki greni življenje tudi ribičem, zato bodo tudi v prihodnje večino svoje dejavnosti posvečali vlaganju ribjega zaroda v vodotoke. Minuli mesec so organizirali že sedmo tradicionalno srečanje ribičev treh družin. Z Velenčani in Mozirjani so veliki prijatelji. Ne nazadnje pomenijo nekaj tudi izmenjave izkušenj in prehodni pokal, ki so ga osvojili, dvigne krvni pritisk obema sogovornikoma. Na "domačem" tekmovanju članov in mladincev je bila sreča naklonjena gospodarju Maticu in mladincu Jerneju Jakopu. Za Matica bi človek misli, da pozna sleherno ribo v ribniku, sumim celo, da jim je dal imena. Predsedniški "pripravnik" Miklavž in vsi ostali ribiči, bodite trdni in idilično jezerce v skrajnem kotu ljubenskega kraja bo še naprej privabljalo ribiče in vse, ki prepoznavajo v naravnem sobivanju način življenja! Savinjčan SNICKE Huda ura Je kakor hudobna ženska -kamor se obrne, je vse najlepše na tleh. Savinjčan PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Z izkupičkom veselice obnovili streho gasilskega doma V začetku oktobra so mozirski gasilci izvedli delovno akcijo, katere namen je bil prekritje dotrajane strehe na starem delu gasilskega doma. Da streha pušča na nekaterih mestih, so vedeli že nekaj časa, ker pa seje zatikalo pri finančnih sredstvih, so konec julija organizirali gasilsko veselico »z namenom«. Celoten izkupiček so namenili obnovi strehe na društvenem domu. Poletna veselica je uspela, čeprav je večino obiskovaicevže pred polnočjo pregnal dež. Kljub temu je bil končni obračun pozitiven. Mozirski gasilci so hvaležni vsem, ki so omogočili izvedbo bogatega srečolova in vsem tistim, ki so na tak ali drugačen način priskočili na pomoč. Po poletnih dopustih so člani PGD Mozirje v gasilskem domu znova staknili glave in z malo dobre volje v kratkem času organizirali ter uspešno izvedli omenjeno delovno akcijo. Izkazalo se je, da pregovor »v slogi je moč« še vedno drži, saj je gasilski dom v manj kot dveh dneh dobil obnovljeno streho. Roman Čretnik ml. PODVOLOVLJEK DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LJUBNO OB SAVINJI Veselje mladih Ljubencev na jesenskem pikniku Člani Društva prijateljev mladine Ljubno ob Savinji so letos že četrtič zapored pripravili jesenski piknik za otroke do 4. razreda osnovne šole. Zbrali so se v petek, 19. oktobra, v Vrbju in z veseljem posegli po dobrotah, ki jih v obilju ponuja jesen: jabolkih, hruškah, grozdju, celo slastne domače marmelade različnih okusov ni manjkalo. Tako otroci kot starši so uživali ob sveže pečenem kostanju in kokicah. Društvo prijateljev mladine je pripravilo ustvarjalne delavnice. Otroci so lahko sami ali skupaj s starši izdelovali različne predmete iz papirja in naravnih materialov, risali so s kredo po ploščadi, zaplesali ob glasbi in se razgibali v različnih igrah. Vsega tega seveda ne bi bilo brez pridnih rok nekaterih staršev, delavk vrtca, posameznih prostovoljcev, aktivnih članov društva prijateljev mladine, občine in osnovne šole Ljubno. Pri zbiranju sadja so priskočili na pomoč tudi otroci. Udeleženci jesenskega piknika so se domov vračali zadovoljni. Po prepričanju Vande Atelšek, predsednice ljubenskega društva prijateljev mladine, si Ljubenci, ki imajo mlajše otroke, želijo, da bi se na podobnih prireditvah srečevali tudi v prihodnje. VA Tudi otroci so sodelovali pri pripravi jesenskega piknika na Ljubnem (foto: NN) Ko oživijo spomini učiteljev... Komaj kakšen je med nami, ki se ne spominja rad šolskih dni in let, še posebej tistih, najzgodnejših, ko je bila na prvem mestu razposajenost in šele na drugem osvajanje predpisanega znanja. Podobno je z učitelji in ni jih bilo malo, ki so se odzvali in prišli v Podvolovljek, kraj svojega prvega ali poznejšega delovnega mesta. Nekateri se niso videli že leta, zato je bila skromna pozornost še bolj prisrčna. Po skupni maši so Pri Liziki ob sproščenem vzdušju oživeli spomini. Prvi učitelj Janez Turza iz Prekmurja je pričel deliti otrokom učenost septembra 1939 v prenovljeni cerkveni hiši. Pol leta v Podvolovljeku, poi leta v gornjegrajskem Šokatu. Zasilna šola seje nadaljevala spet povojni, učitelji in učiteljice so prihajali in odhajali. Temu primerna so bila dolga šolska leta; prenekatero je tra- jajo komaj kakšen mesec. Vzroki so bili različni, ukaželjnih olrok pa je bilo v Podvolovljeku vedno nekje od 20 do 28. Zadnje dejanje šole v Podvolovljeku seje odvilo v šolskem letu 1964/65. Drugi razred je obiskovalo 9 učencev, četrti pa 13. Z ustanovitvijo popolne osem- ietkespredmetnimpoukomvLučahsosevnovhram učenosti preselili tudi učenci iz Podvolovljeka. 'Tudi po zaslugi staršev, ki sojim kupili avtobus z 20 sedeži in šoferjem," nam je delček zgodovine šole v Podvolovljeku zaupala ravnateljica lučke šole Valči Robnik. Savinjčan V Podvolovljeku so se srečali nekdanji učitelji in obujali spomine na čase učiteljevanja (foto: Peter Resnik) 3*=c?/' .O 5? "A Slavku Alešu iz Lok prt Mozirju želimo ob osebnem prazniku veliko zdravja, sreče, uspehov, veselja pri delu z rožicami, in da bi imel lepe spomine na nas sodelavci Nata, Silva, Marja, Magda, Stanka, Dobert in Ivica <§>onji Burger iz Cvetlične 16 želimo ob- njenem rojstnem «dnevu veliko sreče, uspehov, ljubezni in veliko časa za stvari ki so ji v veselje. vsi iz Cvetlične 14 Draga Petra iz Vologa Ko upihnila boé 5. svečk ti želimo zdravja, sreče, otroškega smeha ter veselji s sestrico Mojco. Vsi tvoji najdražjil V Za vse stare in nove naročnike ^ bomo v mesecu novembru in decembru* V objavili čestitko brezplačno. S4VL_ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 NUDIMO VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA PO IZREDNO UGODNIH CENAH IZKORISTITE PRILOŽNOST STREŠNIK BRAMAC ŠE PO STARIH CENAH 1.644 sit/m2 z DDV in dostavo ŠIROK ASORTIMAN: OKEN GLIN ŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, IVERNIH, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. TRGOVINA KRIM CENTER Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA Tel. št.: 58-41-441 DRAGI MIKLAVŽ! V KRI M CENITRUsotiže pripravili lepa darila: kape, šale, rokavice, termof lis nogavice, pul(je, polpute GET, PAMP ali BARBI, žametne elastične hlače, športne ali elegantne1 za otroke.ženske in moške LEN'Y JEANS ali STEPH, trenerke, mikice, podložene hlače NES RI VON NI MAN Sabina Čož s.p. Sp. Rečica 8, 3332 Rečica ob Savinji Izdelovanje in prodaja tekstilnih izdelkov TAKOJ zaposlim kvalificirano šiviljo za izdelavo modne konfekcije POGOJ - znanje šivanja in krojenja iz okolice REČICE OB SAVINJI tel. št. 03-8-390-390 Jesen prinaša veliko dobrot. Tudi prihranke! Avtocenter Meh d.o.o. rJfi\ Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Polo Že od 15.650 DEM (1.768.450 SIT*). Prihranki do 244.000 SIT*. Izjemno ugodno posojilo, tudi na 72 mesecev! Passat limuzina Že od 32.577 DEM (3.681.207 SIT*). Passat Variant Že od 34.805 DEM (3.932.936 SIT*). Prihranek: 316.400 SIT*. Bora Že od 27.818 DEM (3.143.408 SIT*) z brezplačno elektronsko klimatsko napravo! Prihranek: 312.000 SIT*. MOZIRJE Veselo na Martinovo pot Ljubitelji dobre kapljice iz Mozirja in okolice so se tudi letos podali na tradicionalno Martinovo pot. Že tretje leto zapored je v organizaciji Ive-ka Dajčerja pot prehodilo zadovoljivo število ljudi, ki so pridno zbirali žige lokalov. Na željo udeležencev seje obseg letošnje poti malce zmanjšat tako da je bilo potrebno obiskati samo devet lokalov. Kljub temu že tretje leto zapored dobre volje ni manjkalo, prav tako kot ni manjkalo žlahtne kapljice. Udeleženci, ki so obiskali vseh devet martinovih postojank, od gostilne Vid preko mozirskih lokalov do gostišča Na klancu, bodo sodelovali vžrebanju za lepe nagrade. Žrebanje bo ob prihodu božička na mozirski trg, v prazničnih dnevih pred koncem leta. Benjamin Kanjir DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV Zabava in izmenjava izkušenj Člani Društva zgornjesavinjskih diabetikov se srečujejo štirikrat letno. Na srečanjih se seznanijo z različnimi spoznanji o drugačnem načinu življenja. To so predvsem novosti na področju prehrane in rekreacije ter vsega, kar morajo bolniki vedeti, da si olajšajo vsakdanjik. Enkrat letno društvo priredi tudi družabno srečanje, ki se ga udeležujejo člani in njihovi spremljevalci. Prav takšno srečanje je bilo tudi 25. oktobra v Šport centru Prodnik v Juvanju, kjer so se udeleženci srečanja lahko zavrteli ob prijetnih zvokih, ali pa se pomenkovali in si izmenjali izkušnje. Zbraneje pozdravil predsednik društva Ivan Zupan, kije v nekaj stavkih orisal delodruštva terga tako predstaviltudi novim članom oziroma njihovim spremljevalcem. V nazorskem zdravstvenem domu enkrat na teden deluje ambulanta za potrebe diabetikov, z zdraviliščem Topolšica pa imajo sklenjeno pogodbo o strokovnem sodelovanju in storitvah s področja di-abetologije. Srečanja diabetikov bodo v bodoče organizirali tudi po posameznih občinah. Na srečanja so povabili zdravstvene delavce in predstavnike posameznih občin, ki lahko pripomorejo k izboljšanju življenjskih razmer sladkornih bolnikov. Marija Sukalo BOČNA Srečanje starejših krajanov Zadnjo oktobrsko soboto so se v Bočni zbrali starejši krajani na svojem vsakoletnem srečanju, ki sta ga pripravila tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa in krajevna skupnost. S priložnostnim darilom so se spomnili tudi najstarejših krajanov, 82-ietne Marije Poznič in 91-letnega Antona Zagožna. Udeležence srečanja sta pozdravila predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Bočna Ivanka Zagožen in gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki je starostnikom spregovoril o delu občine v preteklem obdobju in jih seznanil z načrti v prihodnjem letu. Krajani bodo vsekakor najbolj veseli lekarne, ki bo končno začela obratovati nekje v novembru. Za zbraneje bila zelo pomembna tudi informacija o izgradnji doma za starejše krajane, za katerega bo kmalu pridobljena licenca ministrstva. Z izgradnjo centra naj bi začeli v prvi polovici naslednjega leta. Kmalu bodo začeli obnavljati bočko šolo, predvidena jetudi rekonstrukcija cesteskozi Za drečko dolino. Popoldne so zaključili v prijetnem druženju in sproščenem pogovoru. Slišati paje bilo kakšno ljudsko tudi iz ust ljudi, kijimjesen življenja mineva vdru-gačnem življenjskem ritmu. Dnevi, ko so aktivno delali in sooblikovali utrip kraja, ostajajo za njih le bled spomin. Marija Šukalo Naša anketa Usoda graščine na Brdcih V Savinjskih novicah že dlje časa spremljamo dogajanja in nasprotujoče si argumente o prihodnosti graščine na Brdcah. Kaj pa o najprimernejši namembnosti graščine menijo krajani sami? Martin Aubreht, urar Vkolikorsmovstanju Brdcev kulturne namene urediti, bi bilo idealno, vendarjazvto močno dvomim, saj dobro poznam gospodarsko moč cele doline.V Mozirju tudi ni nikogar, ki bi bil sposoben Brdce narediti takšne, kakršne so bile. Imamo le približno sliko o tem. Nekaterim Mozirjanom gotovo stanovanjsko poslopje ne bi bilo všeč, ker bi novi ljudje prišli sem. Vemo, kdo bi iz Velenja prihajal. Jaz, ki sem obrtnik imam sicer rad, daje več ljudi in menim, da bi to bila pridobitev za Mozirje. Druga platmedaljeje,daje lastnik pravzamprav Cerkev in iz izkušenj vem, da Cerkev ne da niti metra brez denaija. Zato se sprašujem, kje bomo sploh dobili denar najprej za odkup in nato še preureditev. Jelka Repenšek, učiteljica: V Mozirju stoji nekaj hiš, ki jih je Občina že odkupila, na primer Urhova in Supovčeva, sedaj sejima bo pridružila še graščina na Brdcah. Sprašujem se, čemu so namenjene te stavbe, ki so že dolgo prazne? Mozirjani se moramo najprej vprašati, česa imamo dovolj, in česa nam primanjkuje, nato pa se zaganjajmo v investicije. Mislim, da določene objekte še premalo izkoristimo, na primer kulturni dom. Najbolj pa mije žal, da so še tiste prireditve, ki so v njem, tako slabo obiskane, da nam je včasih nerodno, ko dobimo pomembne izvajalce programa in jim ni izkazana primerna pozornost. Matjaž Pungartnik, varnostnik: Vsekakor je bolje da se uredijo stanovanja. Vse večje mladih družin, ki nimajo k|e bivati,zato bi morala občina najprej zato poskrbeti. Ludvik Es, upokojenec: Na eni strani potrebujemo stanovanja, predvsem za mlade, na drugi pa Mozirje potrebuje javne, kulturne prostore. Vprašanje paje, kaj od tega je realno. Ali bodo sfinančnega vidika sposobni zgraditi in nato vzdrževati kultumidom?Negledenato,v katere namenejih bodo preuredili, bi morali vsaj zunanji videz stavbe prilagodili tako, da ne bo motil okolice. Modema zgradba tam nebiodgovaijala. Ivan Škoflek, upokojenec: Brdce same že imajo nek zgodovinski pomen, ljudje so navezani nanje. Stroški podiranja bi bili tako visoki, da bi se izplačalo še enkrat toliko vložiti in urediti kulturni objekt.To kar imamo sedaj v Mozirju je namreč daleč premalo. Stanovanjski objektna Brdcah pa si sploh ne morem predstavljati. Vera Cajner, upokojenka: Dobro bi bilo, da bi bil dom za starejše, za katerega se je najprej govorilo, da bi bil v Gornjem Gradu. Vsi domovi so namreč tako zasedeni. Če bi bil dom tukaj, bi imeli vse blizu: trgovino, pošto, zdravnika,... Vesna Petkovšek, Foto: Ciril M. Sem ANDREJ PECIGA, DRŽAVNI PRVAK V OFF ROADU Ko je avto le centimeter pred prepadom... O tekmovanjih off road smo v Savinjskih novicah pisali že nekajkrat, nazadnje konec oktobra, ko smo objavili novico, da je Janez Marolt iz Mozirja v tej zvrsti avtomobilskega športa postal državni prvak. No, v dolini imamo še enega državnega prvaka v off roadu, to pa je Maroltov sokrajan Andrej Peciga, ki je zmagal v ekstremnem off roadu. Omenjeno športno panogo namreč delimo na dva dela, ekstremni in soft off road. V ekstremni verziji je treba vozilo dodatno opremiti z vitlo, povišanim sesalcem zraka za motor, večjimi blažilniki, bolj grobimi gumami, zaščitno kletko iz cevi, posebno dvigalko itd., pri soft off roadu pa je dovolj natakniti na avto malo boljše terenske gume, saj je tovrstno tekmovanje namenjeno predvsem serijsko opremljenim avtomobilom. Vožnja v ekstremnih pogojih zahteva od voznika znanje, maksimalno koncentracijo in predvsem dobro mero poguma (foto: NN) - Andrej Peciga, od kdaj želja po tem športu? Že od nekdaj sem si želel terenski avto. Ko sem ga končno kupil, sem začel razmišljati tudi o tekmovanju. Včlanil sem se v Off road klub Mamut, kije kot eden najaktivnejših tovrstnih klubov v Sloveniji organizator večine tekmovanj te vrste pri nas. - Kdo je tvoj sovoznik in kakšna je njegova vloga? V ekstremnem off roadu tekmuje posadka, ki jo sestavljata voznik in sovoznik. Moj sovoznik je Stanko Filčič iz Nazarij, s katerim sva že dolgo prijatelja. Dobro se poznava in to je tudi velika prednost pri tovrstnih tekmovanjih. Marsikaj je odvisno od razumevanja voznika in sovoznika, še posebej v kriznih situacijah, koje avto le centimeter pred prepadom. Andrej Peciga - Katerih tekmovanj si se doslej že udeležil? Lansko sezono sem tekmoval v soft trialu za državno prvenstvo Slovenije. Tekmovanje je sestavljeno iz spretnostne vožnje med količki, ki so postavljeni dva do tri metre narazen in med katerimi je potrebno odpeljati brez dotika oziroma padca kroglice, kije na vrhu količka. Drugi del predstavlja hitrostna preizkušnja, ki je podob- na rallyju, le da je speljana po terenu in ne po cesti. Lani jeseni sem bil tudi na mednarodnem tekmovanju Alpe 2000. Vozili smo od Chamonixa do Monaka prek Alp po vojaških poteh prve in druge svetovne vojne. Letošnjo sezono pa sem tekmoval v ekstremnem off roadu za državno prvenstvo Slovenije. -Kje potekajo ta tekmovanja? Po vsej Sloveniji. Največkrat so to steze za motokros ali pa glinokopi, peskokopi in podobno. -Tvoji največji dosedanji uspehi? Lansko sezono sem v soft trialu dosegel tretje mesto, drugo mesto na mednarodnem tekmovanju Alpe 2000, letos pa sem postal državni prvak v ekstremnem off roadu inzmagovalecvpokaluSlovenije. - Kdo ti pri tem pomaga? Zagotovo vsega tega ne bi bilo brez staršev, ki me podpirajo in mi pomagajo, in pokroviteljev. Upam, da si bom zdoseženimi rezultati pridobil še kakšnega pokrovitelja in si s tem ustvaril pogoje za še bolj uspešno tekmovanje v naslednji sezoni. - Kakšni so torej tvoji cilji? Želim se udeležiti dveh najzahtevnejših off roadov v Evropi. Selektor za Slovenijo in Hrvaško meje povabil na Carpati Trophy v Romunijo, katerega še nihče ni prevozil z vozilom jeep wrangler, kakršnega imam jaz. Dvakratni zmagovalec tega tekmovanja je Slovenec Brane Kranjc, torej bomo skušali s skupnimi močmi doseči, da bi prvo mesto osvojila tri leta zapored ista država. Drugi cilj je Croatia Trophy, ki poteka v sosednji Hrvaški in se prav tako uvršča med najzahtevnejše preizkušnje. Seveda je moja ambicija tudi ohranitev naslova državnega prvaka Slovenije. - Kje je mogoče še kaj več izvedeti o off roadu? Ker je sezona že zaključena in tekem ni več, lahko tisti, ki jih to zanima, dodatne informacije dobijo na moji internetni strani www.whitetiaer.8k.com. naslednje leto pa na kakšni od tekem. Pogovarjal se je Igor Pečnik SOLČAVA Bodo prehiteli zimo? Pred letom dni je silna ujma, ki je divjala nad širšim območjem Solčave dobesedno odplavila skoraj celotno vodno infrastrukturo, ceste pa hudo poškodovala. Kljub številnim obljubam in zagotovilom države so z nujnimi sanacijskimi deli začeli šele pred kratkim, kar je pred pričakovanim deževjem in skorajšnjo zimo nujno potrebno. Razveseljiva novica je, da so začeli tudi z gradnjo mostu preko Savinje pri Rogovilcu. Prejšnjega je namreč odneslo lansko neurje, začasni pa ob večjih prometnih konicah ustvarja precejšen prometni zamašek. V Solčavi upajo, da bo vreme izvajalcem naklonjeno, v tem primeru naj bi bil most, ki povezuje Solčavo z Lučami, zgrajen do konca novembra. Savinjčan Začetki pošte d Ilcizcirjcih m Piše: Aleksander Videčnik Zelo zanimive podatke o poštni službi v okolici Nazarij je zbrala Fanika Kreti. Ker vse hitro tone v pozabo, smo iz njenega spisa povzeli dele, ki se nam zdijo pomembni za opis preteklosti poštnih storitev v omenjenem predelu Zgornje Savinjske doline. Nekoč je veljal pregovor: "Do- ber glas seže v deveto vas.' Ker je pa davno tega bilo veliko ljudi nepismenih je veljalo pravilo: "Iz ust do ušes." Za okoliš Nazarje je bila pošta v Mozirju, kjer je začela poslovati leta 1862 inje uvedla že leto kasneje tudi telegraf. Pošto je imel v zakupu Anton Goričar, ki je s svojim kolesljem prevažal pošto od železniške postaje Šmartno ob Paki. Tak način poslovanje je znan še nekaj časa po prvi svetovni vojni. Kreflova omenja svojega očeta, ki je prevažal za "graščino" les na železniško postajo. Za pošto Mozirje je večkrat pripeljal kosovno pošto v Nazarje (Marijingrad). Na Rečici je bila pošta pri Štepiški Ivanki, kije bila najemnica. Poš- to je vozila s kočijo. Mozirski poštni okoliš je bil zelo obsežen, zato so bile ponekod pomožne pošte. V Nazarjah je bila pri Bohaču (Turnšek). Takšna je bila tudi pri Goveku v Kokarjah. Na te pomožne pošte so prihajali časopisi in navadna pošta. Zelo redka so bila priporočena pisma in denarna nakazila. Po te je bilo treba v Mozirje, kadar je prejemnik dobil od poštarja obvestilo za dvig. Včasih je take pošiljke prinesel mozirski poštar tudi na dom. Prebivalci hribovskih predelov so pošto dvigovali le ob nedeljah ali pa sojo prinesli domov šolski otroci. Leta 1947 je bil sklep Sindikalnega sveta Nazarje, da posreduje na direkcijo pošte v Ljubljano za pošto v Nazarjah, saj se je kraj zaradi vse obsežnejše lesne industrije hitro širil. Končno so Nazarča-ni dobili svojo pošto decembra 1949. Poslovala je nad nekdanjo Bohačevo ledenico, njen up-ravnikje bil Avgust Križnik, pismonoša pa Anton Lenko. 17. novembra 1964 seje poštni urad preselil v nove prostore, kjer je pošta še sedaj. Seveda so sedanji prostori posodobljeni, saj so jih prenovili in otvorili 26. aprila 1991. Telefon seje pojavljal že po prvi svetovni vojni, tedaj so imeli induktorske telefonske aparate. Poljske telefone so uporabljali orožniki, graničarji in vojaštvo. Po drugi svetovni vojni seje telefonija hitro širila. Predvsem podjetja so kmalu opremili s centralami. Tudi med ljudmi je vse bolj prevladovalo mnenje, da telefon ni "luksus" ampak potreba razvoja in časa. Prva avtomatska telefonska centrala za Mozirje in Nazarje je bila postavljena leta 1970. Telefon je danes našel pot v domala vsak dom." VeroDanja d zitezi s kruhom Nadaljujemo s povzetki iz zapisov dr. Milana Dolenca. Od krapcev, bib, gibic, repnjač ali makovic mora vsakdo pustiti kra-jček prvega kosa, ki ga ne poje; gospodinja jih shrani in jih da na Štefanje na tešče živini vsak dan od svetega posta do svetih Treh kraljev. V Brezovici mečejo te kra-jčke med otrobe pod mizo. Pri Veliki Nedelji obrne neopazno domačin, če si nevede položil hleb kruha z odrezanim delom proti vratom, hleb z odrezanim delom proti oknu ali pa reče, ko ga obrne: "Utekel bo!" V Šentjurju pod Kumom in Loški dolini ne sme ležati hleb kruha na mizi z zgornjo stranjo, ampak vedno le na spodnji strani, kakor je ležal v peči. Kruh ima časten prostor na mizi In miza je v Rožu neločljiv del "hiše." V Korljah pa pazijo, da leži s kruhom na mizi le še nož. Domala povsod spoštujejo tudi krušne drobtine. Pri Veliki Nedelji ne sme nihče pohoditi drobtine, treba joje pobrati in spoštljivo poljubiti, preden jo daš živali. S poljubom drobtine zadržiš pri hiši blagoslov. Tudi drugod drobtine spoštljivo pobe-ro, v Zilski dolini vržejo pobrano drobtino v ogenj za verne duše. Vsakdo tudi skrbno pazi, da kru- ha ne odda. V Šentjurju pod Kumom kruh odneseš, če ti ga ponudijo pri hiši še toplega. V takem primeru odlomijo drobec toplega kruha in ga denejo v usta, potem šele ponudijo tebi kruh, v nasprotnem primeru pa je treba počakati, da se kruh ohladi. Če so imeli v okolici Litije nesrečo in so kruh oddali, ga dobijo nazaj, če prejmejo od berača nekaj krušnih drobtin, te pa pri peki zamesijo. V teh krajih velja pravilo, da ne smejo podati kruha preko praga. Pravijo, da verne duše v vicah jokajo, ako človek po kruhu tepta in smatrajo to za velik greh. Pripovedujejo, da je nekdo stopil na drobtino kruha dokaj ošabno, tedaj je tako kriknila, daje domišljavec oglušel. Ko so v Škofji Loki gospodinje dajale kruh v peč, so molile za verne duše. Še danes je ponekod na kmetih navada, da se hleb pokriža preden ga načnejo. Vzvezi s krstom je znana navada, da sta botra vzela seboj v cerkev kruh in ga darovala prvemu, ki sta ga na poti srečala. Botri so porodnico obdarovali prvenstveno s kruhom. O naših običajih v zvezi s tem smo že pisali. 3ščemo e tace fotografije Napisna tabla trafike, ki je bila najdena pri Hrastelovih. Žal je del dvoglavega orla, grba Avstrije, poškodovan. Sliko je posnel V. Lamut. Sliko hrani zbirka A. Videčnika v Mozirju. Če se umirite in upočasnite ritem življenja, ne pomeni, da ste stopili z drvečega vlaka vsakdanjosti, ki bo brez vas odpeljal naprej in boste ostali nekje zadaj za vsemi. Ravno nasprotno se bo zgodilo. Če ste se sposobni umiriti, vam bo to izredno dobro delo. Vaše telo in duh se bosta napolnila z novimi močmi in lažje boste kos vsakdanjim problemom. Samo če smo umirjeni, zbrani in uravnoteženi, se lahko z vsemi silami posvetimo delu, družini, svojim nalogam. Današnji nori tempo življenja je prezahteven, da bi ga zdržali dan za dnem. Naučiti se moramo, da se vsaj enkrat na dan umirimo in posvetimo samemu sebi. To je za zdravje enako pomembno kot umivanje. Nekateri se umirijo z molitvijo, drugi s sprehodom Umirite svoje življenje v naravi, tretji opravljajo ročna dela, se ukvarjajo s svojim hobijem ali športom. Nobenega pravila ni, vsakemu človeku ustreza kaj drugega. Pomembno pa je, da za svoj mir zavestno skrbimo. Kadar smo v naravi in vidimo čudovit prizor, morda sončni zahod ali jesensko pokrajino z vencem gora v ozadju, si ga shranimo v spomin. Lahko si naredimo celo zbirko lepih mirnih prizorov, ki sijih prikličemo vspomintakrat, kadar smo napeti in začutimo potrebo, da se umirimo. Za svoj mir skrbimo tudi takrat, kadar se pred nami pojavi težava ali problem. Takrat se ne prepustimo skrbem, strahu in razburjenju. Treba se je ustaviti, se soočiti s težavo, mirno premisliti in potem zbrati pogum ter ukrepati. Če se mirno in pogumno lotevamo težav, pa naj bodo še tako majhne, si pridobimo samospoštovanje in mirnega duha. Vzhodne religije npr. budizem in hinduizem zelo poudarjajo pozitivne vplive meditacije. Kaj se skriva za to besedo? Preprosta tehnika meditacijeje, da si poiščete miren in udoben kotiček. Sede ali leže se počasi umirite, zaprete oči in pustite mislim, da prihajajo in odhajajo in jih samo opazujete. Potem počasi posvetite pozornost vsakemu delu svojega telesa posebej. Lahko začnete z glavo in se pomikate proti nogam. Pri sproščanju vam lahko zelo pomagajo kasete oziroma zgoščenke, na katerih je posneta glasba in glas, ki vas vodi pri sproščanju. Meni je najbolj všeč zgoščenka Globinska sprostitev Centra za duhovno kulturo (internetni naslov je www.cdk.si ), ki jo uporabljam že več let. S poslušanjem 20-minutnega programa poskrbim za temeljito telesno in duševno sprostitev, ki odpravlja posledice stresnega življenja. Sproščanja se lahko naučimo tudi iz knjig ali na tečaju. Posebej je to pomembno za ljudi, ki imajo napet dnevni urnik, se težko otresejo zaskrbljenosti in kar naprej mislijo, kaj je še treba narediti. Želim vam mirne dni! Vaša Veronika Preprečevanje odvisnosti od drog Ker je november mesec preprečevanja odvisnosti, je dobro nekaj spregovoriti o drogah tudi v Savinjskih novicah. Droge namreč predstavljajo vedno večji problem tudi na podeželju, le da smo se tega malo prepozno zavedli. Veliko mladih je že začelo uživati droge, mnogo jih je tudi že umrlo. Vsi vemo, da je odločitev za uživanje drog zavestna in odvisna od vsakega posameznika pa tudi vplivov okolice. Zaskrbljujoče je stanje zlorabe drog med mladoletniki. Podatki govorijo, da se že na osnovnih šolah in v neposredni bližini odvija trgovina s prepovedanimi drogami. Še hujeje na srednjih šolah, kjer je dostop do drog lažji in vpliv staršev manjši. Seveda je uživanje drog povezano tudi s kaznivimi dejanji in prekrški, katerih število vztrajno narašča; to so predvsem ropi, goljufije, prostitucija in tudi pranje denarja. KAJ SO DROGE? Droga je snov, ki vpliva na spremembo našega počutja, mišljenja in vedenja. Snov je lahko rastlinskega izvora ali umetno pridelana v laboratoriju. Strokovno poimenujemo drogo kot psihoak-tivno snov zaradi njenega delovanja in učinkov. Pogosto uporabljamo tudi besedo mamilo, ki pa ni ravno ustrezna beseda, saj vse droge nimajo omamnega učinka. V grobem delimo droge na dovoljene (tobak, alkohol, kava...) in nedovoljene (marihuana, LDS, ecstasy, heroin, kokain...). Najpomembnejše je, da se zavedamo nevarnosti telesne in psihične odvisnosti od drog. RAZŠIRJENOST DROG PRI NAS Razširjenost kajenja tobaka in uživanja nedovoljenih drog ter alkoholnih pijač je pri nas primerljiva s stanjem v nadpovprečno obremenjenih državah. Med glavne značilnosti tovrstne problematike sodijo naraščajoči zdravstveni, socialni in že prej omenjeni legalni problemi uživanja drog, predvsem heroina, kokaina in v zadnjem času ecstasya. Statistični podatki iz večje raziskave o razširjenosti uživanja nedovoljenih in dovoljenih drog v Ljubljani, ki so bili zbrani na osnovi anketiranja 1029 srednješolcev, starih od 15 do 18 let, na sedmih ljubljanskih šolah (1992), govorijo, da je 1,3 odstotka deklet in 1,7 odstotka fantov vsaj enkrat poskusilo heroin ali kokain. Najpopularnejša drogaje bil kana-bis- konoplja. Fantje so pogosteje posegali po alkoholu, tobaku in prepovedanih drogah kakor dekleta, ta pa so prednjačila pri uporabi psihoaktivnih snovi brez zdravniškega recepta. ZAKAJ MLADI UŽIVAJO DROGE? Razlogov za toje več in niso pri vseh enaki. Gre za splet različnih dejavnikov: uporništvo, radovednost, težave pri vključevanju v družbo, bežanje pred slabim počutjem, povodi in pritiski vrstnikov in ponujene priložnosti ali želja po ugodju. Vsakdo od nas si želi, da bi se imel lepo. Nekdo zna na primeren način zadovoljiti to potrebo, drugi ne. Na začetku mladi z drogo eksperimentirajo in šele čez čas jo začnejo redno uživati. Največkrat je vzrok za omenjene težave okolje, v katerem mladostnik živi in odrašča. Živimo v stresnih okoliščinah, ki od nas zahtevajo, da se prilagajamo in pokažemo, koliko zmoremo. Mladi imajo (še posebej v puberteti) šibkejše obrambne mehanizme, da bi lahko premagovali te negativne vplive. Statistični podatki kažejo, da večina zasvojencev prihaja iz neurejenih družinskih okolij. Velikokrat so starši prezaposleni, da bi se ukvarjali s svojim otokom. Vendar je ravno družina najprimernejši preventivni steber. Tam, kjer družinski člani živijo drug z drugim in ne drug mimo drugega, je verjetnost, da bo mladostnik posegel po drogah, dosti manjša. Pri otrocih se oblikuje odnos do drog ob tem, ko sprejema prave odločitve na različnih področjih. Na njihove odločitve pa vplivajo tako starši kot prijatelji. Družina je osnovna celica, v kateri so si člani zaradi čustvenih vezi najbolj pripravljeni pomagati. Zato je pomembno, da so čustvene vezi z otroki čim bolj močne, vcepljati jimje potrebno, kaj je dobro in kaj slabo. Postaviti je treba splošna pravila in pravila obnašanja, ki jih morajo vsi upoštevati. Predvsem pa moramo znati otroke poslušati! KAM PO POMOČ? ZD Celje, Gregorčeva 3, ZD Velenje, Vodnikova 1, Centerza pomoč mladim, Trubarjeva 2, Ljubljana. Maja Kaker VZAJEMNI SKLADI Varčevalna alternativa prihodnosti Zadnje desetletje je pomenilo za slovenske vzajemne sklade precej razburljivo obdobje. V tem času se je večina Slovencev prvič srečala s pojmom vzajemnega sklada. Če smo odkriti, jim večinsko mnenje po izkušnjah s PlD-i (pooblaščenimi investicijskimi družbami) in vzajemnimi skladi poslovnega sistema Dadas ni pretirano naklonjeno. Ob tem pa dežele z razvitimi ekonomijami, njihovi prebivalci in gospodarstvo skoraj ne morejo več brez vzajemnih skladov, saj jim ti pomenijo eno glavnih oblik dolgoročnega varčevanja, gospodarstvu pa reden in izdaten vir kapitala. Piše: mag. Samo Lubej Hote ali nehote, Slovenci se bomo v prihodnje vse več srečevali z vzajemnimi skladi, zato bomo s tem člankom in prispevki, ki bodo sledili v naslednjih številkah Savinjskih novic, skušali prikazati svetlejše, uporabne sirani vzajemnih skladov ter njihov pomen in namen približati povprečnemu Slovencu. Nastanek Industrijsko obdobje je z razvojem industrije in tehnike prineslo potrebo po koncentraciji večje količine kapitala za izvedbo obsežnih in dragih projektov, kot so bili izgradnja železniških prog ali druge infrastrukture. Zgodovina prvič omenja investicijski vzajemni sklad v letu 1868, ko so v takrat kolonialni Veliki Britaniji na ta način zbirali kapital za izgradnjo železniških povezav. To so bili daljni predniki današnjih vzajemnih skladov, ki so v več kot 130 letni zgodovini doživeli temeljito preobrazbo. Vrste skladov Najprej opredelimo nekaj pojmov in razložimo, katere vrste skladov poznamo. Stem bo nadaljnja razlaga razumljivejša. Investicijski vzajemni skladi, ali kar investicijski skladi so najstarejši med vsemi oblikami skladov. To so zaprti skladi, kar pomeni, da ob nastanku izdajo točno določeno število delnic, ki jih prejmejo vlagatelji v zameno za vložena sredslva. Zbrani kapital se vlaga v naložbe, ki so bile že v naprej opredeljene z investicijsko strategijo sklada. Pomembno je, da število delnic, oz. deležev sklada ostaja ves čas enako, uspešnost poslovanja sklada pa se odraža skozi vrednost njegovih delnic in izplačanega dobička na delnico v obliki dividende. Slovencem so najbolj znana oblika investicijskih skladovPID-i, pooblaščene investicijske družbe, ki so nastale v okviru privatizacijskega procesa slovenskih podjetij. Druga, še pogostejša oblika so odprti vzajemni skladi, ki so se razvili kasneje iz zaprtih investicijskih vzajemnih skladov, in so prilagojeni nekaterim posebnim zahtevam sodobnega časa in investitorjev. Predvsem je za vlagatelje poslovanjezvzajemnimi skladi enostavnejše. Tudi njihov namen jedru-gačen, saj so ustanovljeni za dolgoročno varčevanje in plemenitenje kapitala. Vlagatelj v odprli vzajemni sklad lahko po lastni volji s svojim kapitalom vstopa in izstopa iz vzajemnega sklada. Od tod tudi ime odprti, saj lahko vlagatelji kadarkoli zprodajo ali nakupom enot (rečemo tudi kuponov, deležev) spremenijo obseg kapitala vloženega v izbranem odprtem vzajemnem skladu. Za razliko od zaprtih skladov, ki so izdali točno določeno število lastniških deležev (delnic), število deležev (enot) pri odprtih vzajemnih skladih nenehno niha. Teko kotvlagatelji vlagajo svež kapital, tako upravljavci skladov kupujejo vrednostne papirje na borzi. Kadar vlagatelji zahtevajo izplačilo enot, upravljavci sklada prodajajo vrednostne papirje, da bi si tako zagotovili potrebna likvidnostna sredstva za izplačilo enot. Za odprte vzajemne sklade sevslov-enskem prostom uporablja krajši izraz vzajemni skladi ali še krajše vzajemci, kar je direkten prevod angleškega izraza mutuals. Njihov namen je torej zbiranje kapitala z namenom varčevanja in oplemenitenja le-tega. To dosegajo z nakupom izbranih različnih vrednostnih papirjev, ki tvorijo portfelj vzajemnega sklada. Nakupi se opravljajo dnevno, za portfelj pa se izbirajo primerni vrednostni papirji v skladu z investicijsko slrategjo vzajemnega sklada. Portfelj se dnevno spreminja instem tudi vrednost enot vzajemnega sklada. Iz vrednosti portfelja se izvedetudi vrednost enote vzajemnega sklada, ki izhaja iz neke začetne vrednosti, recimo 1.000,00 SIT in se vsak dan spreminja v skladu s spremembami vrednosti strukture portfelja. Problemi malih investitorjev Poglejmo situacijo povprečnega Slovenca. Zaveda se, da mora varčevati za različne namene. Da bi zbral dovolj veliko vsoto, se tudi zaveda, da bo to dolgoročno varčevanje vsaj 5,10 ali celo več let. Znano mu je tudi, da nova vrednost nastaja samo v gospodarstvu,torej podjetjih. Banke kottudi zavarovalnice niso primemo mesto za tak-šnodolgoročnovarčevanje,sajsoprve preveč drage in varčevalcu prepustijo premajhen del dobička, druge pa so namenjene prvenstveno zavarovanju in ne varčevanju. Kako naj potem vlagamo direktno vgospodarstvo, kjernas-taja nova vrednost? Za odločitev, katera podjetja oziroma njihove delnice kupiti, da bi le-te v naslednjih letih pridobivale na vrednosti in prinašale lepe dobičke, so potrebne informacije. Dostop do teh je zelo otežen, saj bi bilo potrebno proučiti ekonomski položaj velikega števila podjetij. To bi najprej od investitorja zahtevalo ogromno časa, pa tudi analitskega znanja, ki ga povprečen Slovenec najbrž nima. Naslednja ovira je tveganje, s katerim se srečamo ob investiranju. Tveganje zmanjšamo ali obratno varnost naložb povečamo tako, da kupimo delnice večjega števila podjetij. Če bi kupili enake deleže štirih ali petih podjetij, bi s slabim poslovanjem ali v najslabšem primeru s stečajem enega izmed njih izgubili četrtino ali petino naloženega kapitala. Zato je potrebno kapital razpršiti v čim večje število podjetij, potem je izguba v primeru slabih rezultatov ali celo stečaja enega med njimi čim manjša. Za posameznika je to zelo težko, saj lahko stane ena delnica uspešnega podjetja 50.000,00 SIT ali tudi več. Če bi že bili mnenja, da ste sposobni sami izbrati tista podjetja, ki bodo v prihodnje najuspešneje poslovala, in bili zadovoljni s skromno varnostjo, ki vam jo omogoča vaša individualna razpršitev naložb, pa se večina investitorjev zamisli ob vprašanju časa in stroškov. Prvega nimamo, drugega pa si ne moremo privoščiti, saj bi potem trpela donosnost naše naložbe. Rešitev so vzajemni skladi Vse zgoraj naštete probleme so že zdavnaj opazili finančni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja. Rešitve so vzajemni skladi, katerih današnje oblike so se oblikovale počasi, skozi desetletja, s prilagajanjem vedno novim potrebam investitorjev. Prva zgoraj omenjena problema, torej informacije in znanje za njihovo vrednotenje rešijo strokovnjaki, zaposleni v družbah za upravljanje, krajše DZU-ijh, ki to delo opravljajo namesto vas strokovno, profesionalno in vsak dan znova. Ker v vzajemne sklade investira veliko število investitorjev, se v njih z razmeroma majhnimi, a številnimi prispevki naberejo visoki zneski kapitala. To omogoča izredno dobro razpršitev kapitala, saj mnogi vzajemni skladi svoja sredstva investirajo v 100 ali tudi več različnih podjetij. In še več, ne samo, da investirajo v delnice različnih podjetij, tudi v različnih državah po vsem svetu razpršijo investicije, in se tako izognejo pretirani odvisnosti od lokalnih kriz. Vzajemni skladi investitorjem prihranijo tudi čas in stroške. V domačem fotelju boste imeli možnost pregledati naložbenostrategijoza več vzajemnih skladov, in se nato odločiti kateremu vzajemnemu skladu, oz. kateri upravljavski družbi boste zaupali v upravljanje svoj denar. Ko sprejmete odločitev, podpišete pristopno izjavo, ki jo po pošti vrnete upravljavcu, denar pa nakažete na račun vzajemnega sklada z navadno položnico. S tem se izognete večkratnim stroškom ob nakupu in prodajah različnih vrednostnih papirjev, stroškom vodenja investicijskega računa, intudi drugih provizij, ki sijih borzni posredniki zaračunajo za vsako transakcijo posebej. Prihodnjič: Moč dolgoročnega varčevanja Učenci obeh prvih razredov OŠ Moziije so imeli naravoslovni dan, z naslovom Kmetija. Za vas, dragi bralci in bralke Mladega bobenčka, so svoje vtise strnili učenci 1. b razreda, ki so obiskali kmetijo na Rečici ob Savinji, kjer je bila doma njihova učiteljica. OGLED KMETIJE V sredo smo imeli 2. naravoslovni dan. S kombijem smo se odpeljali na Rečico. Na trgu smo si ogledali sramotilni kamen in cerkev, nato pa še novo šolo. Peljali smo se tudi mimo stare šole. Z nami je šel tudi gospod ravnatelj. Prispeli smo na kmetijo. Najprej smo si ogledali hlev. Polovica kravje bila na paši, polovica pa v hlevu. V svinjaku smo videli pujse. V starem delu hleva imajo tudi kokoši. Najbolj mije bil všeč bik, kije bil privezan v novem hlevu. Videli smo tudi psa bernardinca. Učiteljica nas je peljala pogledat parno, to je prostor, kjer imajo spravljeno seno. Videli smo luknjo, skozi katero mečejo seno v hlev. Seno je dišalo, ko smo ležali na njem. Ogledali smo si tudi veliko strojev, kijih uporabljajo pri delu: traktorje, kosilnico, obračalnik, puhalnik, mlin za koruzo, žago in cisterno za gnojnico.Na kmetiji imajo tudi hladilni bazen za mleko silose za silažo, drvarnico, strojno lopo in kleti. Ko smo končali z ogledom, so nas povabili na domače pecivo. Na tej kmetiji živijo starši naše učiteljice Rozike. Ostalo nam je še nekaj časa, da smo se lahko igrali v drvarnici in brcali žogo.. Lucija Hrastnik Bil je lep dan, ki ga ne bomo kmalu pozabili. BILI SMO NA KMETIJI UREJA: Nastasja Kotnik S kombijem smo se odpeljali na kmetijo. Tam nam je učiteljica najprej razkazala hlev. V njem so krave jedle seno. Na seniku smo ležali na senu, kjer smo se tudi fotografirali. Imajo tudi psa, ki mu je ime Betoven.Ogledali smo si molzni stroj in hladilnik za mleko. Kljub slabemu vremenu smo imeli poučen dan in smo se zadovoljni vračali domov. Učiteljičinim staršem se zahvaljujemo za gostoljubje. Žiga Sedovšek NARAVOSLOVNI DAN: KMETIJA Obiskali smo kmetijo. Tam imajo velikega psa bernardinca. Zelo nas je bil vesel. Najprej smo si ogledali hlev in svinjak. Videli smo krave, prašiče, kokoši in bika. Potem smo šli na senik. Tam smo ležali na senu in si ogledali, kako seno po puhalniku pripotuje gor. V žagi nam je gospodar pokazal, kako se razreže drva.. Nato smo šli v mlekarno. Ogledali smo si hladilnik za mleko in molzni stroj. Potem smo se igrali na dvorišču. Pomalicali smo in se s kombijem odpeljali nazaj v Mozirje. Na kmetiji mije bilo zelo všeč. Jernej Vivod: "Najbolj všeč mi je bilo na seniku." Nena Kotnik: "Všeč mi je bil pes Betoven." Anja Bizjak: "Lepo mi je bilo, ko smo se v drvarnici igrali s koščki lesa in postavljali stolpe." Martin Reberšak: "Najbolj všeč mi je bil bik." Veronika Markuš: "Najbolj všeč so mi bili prašiči.” Matjaž Mikek: "Všeč mi je bil traktor." Matic Orel: "Najbolj všeč sta mi bila pes in bik." Jernej Vivod PRVIČ SEM VIDEL(A): ... tako velikega psa (Mojca Brezovnik) ... hladilnik za mleko (Maruša Parašuh) ... žago (Klemen Skok) ... puhalnik (Andraž Černivšek) ... molzni stroj (Valerija Žerjav) POKAL NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Dostojno slovo nazorske ekipe Minuli športni vikend je v Sloveniji minil v znamenju prve odločilne nogometne tekme slovenske reprezentance v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo leta 2002 v Koreji in na Japonskem. Tokrat so jo naši proti Romunom dobro odnesli in samo upamo lahko, da bo tako tudi v Bukarešti. Na sceni malega nogometa pa je bil v ospredju kvalifikacijski turnir evropskih klubskih prvakov v Litiji in tekme osmine finala pokala Nogometne zveze Slovenije, kjer je ekipa KMN Nazarje gostovala v Sevnici. KMN Sevnica : KMN Nazarje 3:2 (0:0) Sevnica, športna dvorana, 100 gledalcev. Sodnika: Ivan Zkdum in Sead Nadarevič (oba Ljubljana). Delegar. Milan Antolin (Bored). Strelce 1:0Rostohar(25),2:0D.Guček(36),2:l Stegu(37),3:l D.Guček(40),3:2F.Hren (40). KMNSevnica: Malič, Zakšek, Bešič, Rostohar, Koritnik, Koqan, B. Guček, Knežević, D. Guček, Mitrovič, Povodnik, Pirc. Trener Boštjan Guček. KMN Nazaiie: Breznikar, P. Hren, V. Uršnik, Skledar, Stegu, Adamič, Hrastnik, F. Hren, Kos, Mikek, Zagožen, Slaviček. Trener Dušan Uršnik. Rumeni karton: Boštjan Guček (KMN Sevnica), Darko Adamič in Franc Hren (oba KMN Nazarje). Igralec tekme: Danilo Guček (KMN Sevnica) Ostali rezultati osmine finala pokala Slovenije: Sevnica : Nazarje 3:2 (0ß), Puntar Alpkomerc : Mizarstvo Širovnik 8:0(2ß), GIP Beton MTO : Napoli I. Pernica 5:2 ( 1:1 ), Železne Dveri : Dobovec 5:0 (0:0), Tomi P. Bronx : Beton Lucija 2:6 (1:3), Dornberk :Grafis1iskame 1:7(02), Metropol :Kix Ajdovščina 11:4(7:1). Zmagovalci tekem so se uvrstili v četrtfinale pokala Slovenije, kjer je tudi že Svea Lesna Litija. V nestrpnem pričakovanju tekmovanj V smučarskem klubu Luče se vneto pripravljajo na začetek tekmovanj v prihajajoči sezoni. Pripravljalno obdobje so začeli že maja. Prve skiivnosti smučanja sedmim cicibanom razkriva trener Tomaž Robnik, šest mlajših ter starejših dečkov in deklic pa je skrb treneija Saša Lekiča. Trije tekmovalci so se z lanskoletnimi rezultati prebili v državno selekcijo. Mladi smučarji že nestrpno čakajo začetek tekmovanj (foto: Gusti Robnik) V Litiji so španski prvaki Playas de Castellon, okrepljeni s kar štirimi Brazilci, dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Z dvema zmagama so se z lahkoto uvrstili na zaključni turnir evropskih klubskih prvakov, kjer sodijo v ožji krog favoritov. Za razliko od njih v slovenskem pokalnem tekmovanju prav tako izrazit favorit Sevnica še zdaleč ni imela tako lahkega dela. Nazarčani so prikazali doslej daleč najboljšo predstavo in če bi imela sodnika enake kriterije za vse, bi lahko prišlo do velikega presenečenja. Prvi polčas je minil v strpni igri zgornjesavinjskih fantov, ko domačini nikakor niso mogli prebiti obrambe, ki jo je skoval trener gostujočih nogometašev. Poskusi Sevničanov so bili v glavnem nenevarni, če pa sta reprezentanta Gučka že poslala kakšen »projektil« proti nasprotnemu golu, je bil vratar Boštjan Breznikar, nova velika okrepitev KMN Nazarje, vedno na mestu. Pravtoje omogočalo hitro izvedbo protinapadov in v 14. ter 16. minuti je vratar Sevnice po strelih hitrega Adamiča obranil nemogoče. Drugi polčas je tako po priložnostih kot po posesti žoge pripadel Nazarčanom, vendar se je mreža večkrat zatresla v njihovem golu. Najprej je po hudi napaki Hrastnika zadel Rostohar, deset minut kasneje pa je z na- tančnim strelom z desetih metrov vratarja Breznikarja presenetil še Danilo Guček. Tu velja omeniti, da so pred tem strelom nad našim golom ugasnile luči, vendar seje tekma ob nerazumljivi razlagi delegata, »da se to v tej dvorani ob takšnih vremenskih razmerah pač dogaja«, na presenečenje vseh kar nadaljevala. To je bil še dodatni motiv za naše fante, ki so Sevničane stisnili povsem na njihovo polovico, kar je botrovalo hitremu znižanju rezultata. Da tekma v končnici ne bi bila preveč dramatična, sta poskrbela sodnika, ki sta imela čuden kriterij sojenja prekrškov v korist domačinov in prav iz šestega akumuliranega prekrška ter kazenskega strela so slednji dosegli odločilni gol. Svoj slab dan sta sodnika potrdila še v zadnji akciji tekme, ko je bil v kazenskem prostoru domačih s strani vratarja nepravilno zaustavljen Franc Hren, vendar sta piščalki ostali nemi. Danes čaka Nazarčane izredno pomembna tekma v Rogaški Slatini proti ekipi Dobovca, čez teden dni pa prihaja v goste Lucija, ki igra v zadnjem času dokaj spremenljivo. To bo tudi zadnja tekma jesenskega dela državnega prvenstva v domači športni dvorani, zato je »najboljši navijači prvenstva« ne smejo zamuditi. Franjo Pukart SMUČARSKI KLUB LUČE Lekič namje povedal, da so počivali samo julija, opravili pa so 29 dni treninga na snegu v italijanskem Livigniu in avstrijskih ledenikih v Moll-talu, Kaprunu in Kaunertalu. Opravili so deset slalomskih in devet veleslalomskih treningov, deset dni pa so trenirali prosto, od tega pet dni z dem-onstratorjem prof. Dejanom Rodoškom. Le-ta je na koncu odlično ocenil navdušenje, zanimanje in delo otrok. Izven snežnih treningov so smučarji iz Luč veliko kolesarili in nabirali kondicijo po okoliških hribih. Nekatere vaje za moč opravljajo tekmovalci tudi sami doma pod nadzorom staršev in po programu trenerja, za njihovo specialno pripravo pa dvakrat tedensko skrbi prof. Maja Logar vte-lovadnici OŠ Blaža Arniča v Lučah. Mladi smučarji že nestrpno čakajo na začetek tekmovanj, kije predviden okrog 10. decembra. V smučino se počasi po poškodbi vrača tudi Lovro Matijovc. Mateja Robnik, Jure Lekič in Viktor Matijovc so se z lanskoletnimi odličnimi rezultati prebili do članslva v državni selekciji in bodo od Smučarske zveze Slovenije prejeli smučarske vozovnice za žičnice po Sloveniji. Gusti Robnik Krajevna liga malega nogometa Režica ob Savinji Rezultati 8. kroga 27. in 28. oktobra: Predkrižnik : Pobrežje 2:3, Plavi : ŠD Gmajna 1:0, Šentjanž-KG Cigale : Zvir d.o.o. 0:9, Veseljaki : Bar Mars 3:1, Veterani Rečice : Grušovlje 0:3 bb. Rezultati 9. kroga 30.oktobra: Zvir d.o.o. : Grušovlje - preloženo, Veterani Rečice : Bar Mars - preloženo, Plavi : Pobrežje 1:0, Veseljaki : ŠD Gmajna 1:1, Šentjanž-KG Cigale : Predkrižnik 1:1. Lestvica po jesenskem delu prvenstva : 1.Veseljaki 25,2. Zvir d.o.o. 18,3. ŠD Gmajna 16,4. Šentjanž-KG Cigale 16,5. Plavi 16,6. Bar Mars 15,7. Grušovlje 7,8. Predkrižnik 4,9. Veterani Rečice 4,10. Pobrežje 3. FP 3. KROG 3. SKL VZHOD II Za Nazarcane usodna prva četrtina Za poraz nazorskih košarkarjev v tretjem krogu tretje slovenske lige v Grosuplju je bila usodna prva četrtina tekme, saj so v prvih desetih minutah igre dosegli samo deset točk. Skozi preostali del tekme so se nato enakovredno borili proti domačinom, ki so v treh nastopih zabeležili tri zmage. Nazarčani so tokrat spet nastopili brez Iztoka Zakrajška, ki je imel službene obveznosti, zato pa velja pohvaliti Grebenska, ki je zadel vse proste mete, odlično metal iz igre, zadel tudi trojko in prispeval pet skok- ov. V soboto, 17. novembra, prihaja v Nazarje Lastovka iz Domžal, katere igralci so pred dobrim mesecem dni na parketu nazorske športne dvorane že klonili proti domačinom. Gusti Robnik GROSUPLJE : NAZARJE 95:75 (29:10, 18:24, 26:22,22:19) Grosuplje: Dejak 24 (6:6), Marinč 7 (2:2), Kosi 7 (2:1), Kristan 2, Smolič, Jeršin 9 (2:1 ), Ploj 13 ( 1:1 ), Bavdek, Puhek, Škulj 6 (2:2), Zajc 3 (1:1), Hojč 24 (9:6), trener Vavpotič Nazarje: Weiss 16 (2:2), Planinšek 4 (2:2), Štiglic, Veršnik 4, Urlep, Klemenak, Zadravec, Goltnik 21 (2:2), Šemenc 2 (1:0), Grebenšek 19 (6:6), Dedič 7 (5:1), Zakrajšek M. 2 (2:2) Rezultati ostalih tekem 3. kroga: Pivovarna Laško B : Velenje - preloženo, Lastovka : Megaron 76:89, Pivovarna Haler : Pivovarna Lipnik 103:71. Vrstni red po 3. krogu: 1. Grosuplje 6,2. Pivovarna Haler Podčetrtek 6, 3. Pivovarna Laško B (-1 ) 4,4. Megaron (Ljubljana Šentvid) 4,5. Nazarje 4,6. Lastovka Domžale 4,7. Pivovarna Lipnik Šmarje 3,8. Velenje (-1)2 točki. ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Wyatt prvak jesenskega dela Jesenski del zgornjesavinjske lige v malem nogometu je brez izgubljene tekme zasluženo pripadel ekipi Wyatt. Pravtako brez poraza je prvi del prvenstva zaključil Dolman, ki ostaja tako najresnejši konkurent Wyattu za končno zmago. Sicer pa bo v spomladanskem delu še zelo zanimivo, saj tudi ekipi Športnega drušlva Dreta-Štorman in Davidov hram ne zaostajata veliko. Med vodji ekip in vodstvom ligeje prišlo do nekaterih nesoglasij, predvsem zaradi reševanja pritožb, zato se lahko po zasedanju disciplinske komisije spremeni tudi vrstni red na razpredelnici. O končnem razpletu in sklepih komisije bomo še poročali. Franjo Pukart Rezultati 9. kroga: Dolman : Pizzerija 902 3:0 b.b., Poldas : Davidov hram 2:1, Solčava : Wyatt 3:5, ŠD Dreta-Štorman : Razborje 1:0, Šentjanž- KG Cigale : Ranč Burger 0:5. Lestvica po jesenskem delu: 1. Wyatt 9 2. Dolman 9 3. ŠD Dreta-Štorman 9 4. Davidov hram 9 5. Razborje 9 6. Pizzerija 902 9 7. Ranč Burger 9 8. Solčava 9 9. Poldas 9 10. Šentjanž-KG Cigale 9 720 35:14(21) 23 630 36:16(20) 21 6 1 2 33:15(18) 19 522 28:17(11) 17 504 27:18(9) 15 405 23:33 (-10) 12 306 28:33 (-5) 9 306 24:37 (-13) 9 1 1 7 16:37 (-21) 4 018 8:38 (-30) 1 AVTO CELJE d.d., IPAVČEVA 21, CELJE Tel. 426-11-78 in 426-12-12, vse cene so z DDV - FORD MONDEO 1.8 GLX 5/v (abs, klima), modra met., U3000 km, 1.98.1.847000 - FORD MONDEO l,8 GLX/85 KW reg. 06/02/ 5V, zel met., 153000 km, 1.94,1.099.000 - FORD MONDEO 1.8 CLX reg. marec/02, rdeč, 37208 km, 1.94/95.........860.000 - FORD MONDEO 1,8 WINNER reg ,avg.02„ sreb.met., 103250 km, 1.96.. 1.499.000 - FORD ESCORT 1.4i 5/v reg. 02/02, modra, 39800 km, 1.98/99........1.299.000 - FORD ESCORT 1.4i 5/v reg. september/02, modra, 75200 km, 1.99 .. 1.249.000 - LANCIA Kappa 3.0 V6 vsa oprema (usnje), siva metal, 111500 km, 1.99/11.3.298.000 - FIAT BRAVA 1.4 SX reg. februar/02, modra met., 97325 km, 1.97....1.199.000 - FIAT PUNTO 75 SX reg. marec/ 02, rdeča met., 59200 km, 1.95/96.....899.000 - PEUGEOT 406 1.8 ST vsa oprema, rdeča, 72400 km, 1.97.............1.899.000 - PEUGEOT 406 1,8 ST vsa oprema reg. avg.02., sreb.met., 166000 km, 1.96.. 1.792.000 - PEUGEOT 306 PROFIL 1,6/65KW/5V reg.01/02, bela, 115000 km, 1.96/97,1.097.000 - PEUGEOT 306 SR /reg. nov.01/, zelena metal, 71031 km, 1.95.........998.000 - PEUGEOT 806 2.0 SV (ABS, klima), sreb. metal, 228000 km, 1.95 .. 1.668.000 - RENAULT ŠAFRANE 2,5 +vsa oprema, bela, 120000 km, 1.98...........2.499.000 - RENAULT SAFRAN 2.5+ vsa oprema, zelena met., 87997 km, 1.99/11 ..3.199.000 - RENAULT MEGANE 1,4 RL/55 KWreg.il/01, bela, 94000 km, 1.96......1.178.000 - RENAULT MEGANE 1,6 E RN reg.apri./02, sreb.met., 54000 km, 1.98.1.694.000 - RENAULT 19 RT 1,4 AVTOMATIC reg.11/01, bela, 105280 km, 1.94.......699.000 - RENAULT 19 RT 1.4 reg. marec/02, modra, 145000 km, 1.92............599.000 - OPEL ASTRA 1,4 i reg. 11/02, bela, 71500 km, 1.97...............1.270.000 - NISSAN MAXSIMA 2,0 QXSE vsa oprema (usnje), zelena met., 82700 km, 1.98, 2.879.000 - VW POLO classic 1,6 reg.feb.02„ sreb.met., 22300 km, 1.00 ...... 1.970.000 -VW POLO classic 1.4 comfortline reg. 11/01, rdeča, 30500 km, 1.00..1.869.000 - VOLKSVAGEN PASSAT CL 1,8 reg.02/02bela, 182000 km, 1.93...........659.000 -VOLKSWAGEN GOLF CL 5v, siva met., 163200 km, 1.92..................439.000 - ROVER 620 Si 2,0 reg.07/02. vsa oprema, zelena met., 55200 km, 1.98.2.298.000 - ROVER 414 si reg. novem./02, siva met., 43200 km, 1.95.............995.000 - DAEW0 NEXIA 1.5 ohe reg. marec/02, sreb. metal, 24700 km, 1.98/99..898.000 - HYUNDAI IANTRA GLSI /reg. januar 02, zelena met., 60700 km, 1.96.1.099.000 - KIA PRIDE 1.3 i 5/v reg.05/02, sreb. met., 47600 km, 1.98..........797.000 - CHRYSLER VOYAGER 3,3 SE 4X4 vsa opre., bela, 253000 km, 1.95.....1.299.000 - SUZUKI VITARA VX 5-1,6 5v reg.02/02, siva met., 114800,., 97/98..1.828.000 - LADA NIVA 1,6/56KW regll.Ol., bela, 68000 km, 1.94..............380.000 - VW CADDY 1,9D reg. 03/02, rdeča, 104300 km, 1.97................1.298.000 -VW TRANSPORTER 1,9D reg.dec./01, bela, 260000 km, 1.94.............998.000 - FORD TRANSIT 2.4 TD povišan (10 m3), bela, 4850 km, 1.00/01 ......2.998.000 - PEUGEOT BOXER 2,5 TD 12 m3, bela, 182000 km, 1.95 .............. 1.335.000 - CITROEN C25 E reg. marec/02, bela, 121500 km, 1.92.................599.000 - RENAULT MASTER 2,8 TD povišan podaljšan, bela, 292000 km, 1.99..2.598.000 AVTOCENTER CELEIA d.o.o. Celje Mariborska 107, Tel. 42 54 610 - VECTRA l,616V caravan, 1.98,85000 km, tizian rdeč................ 1.990.000 - ASTRA G l,6 i caravan, 1.98, 85000 km, kov. črna................. 1.930.000 - ASTRA F l,616V caravan, 1.97, 85000 km, kov. modra, reg. okt. 02.1.390.000 -ASTRA l,4 i, 5V, 1.97, 53000 km, kov. zelen, reg. apr. 02...........1.100.000 - DAEWOO NEXIA GL 5V 1,5,1.96,72000 km, kov. t. zelen.............630.000 - SUZUKI BALENO 1,3 GL car, 1.98,133000 km, bela, reg. apr. 02.....1.430.000 V___________________________________________________________________________J NAZARJE Mladost in izkušenost skupaj na rekreaciji V nazarski športni dvorani se vsak ponedeljek ob sedmih zvečer zbere zanimiva skupina rekreacije željnih občanov. Krajani Žlabra so izzvali »Trnince« in slednji se niso pustili prav dolgo prositi. Pravi užitek je videti skupaj igrati očete in sinove, ki se zagrizeno borijo za vsako žogo. Rezultat seveda ni nikoli v prvem planu, zelo prijetno pa je tako za ene kot druge, kadar zmagajo. Po končani tekmi, ko iz razgibanih teles teče znoj, šal in smeha nikoli ne manjka. Včasih se pomudijo še ob steklenici soka ali piva. Najstarejši igralec ima že krepko čez petdeset let, najmlajši pa obiskuje peti razred osnovne šole. Med rekreativci je tudi Miran Strgar, kije z dresi oskrbel obe ekipi, vsi pa so enotnega mnenja: »Dolgo, predlogo smo čakali na lepotico dvoransko. Pazimo jo kot punčico svojega očesa!« Cveto Zagorc Na športnem igrišču tekmeci, sicer pa veliki prijatelji - Žlabrani in Trninci (foto: Damjan Šemenc) db ijpliiìijj m - K* : U Ä Ytr\ I ; .4, •• L j Ipl W -?■ * ? * j« SPREHAJALNA POT OD LUČ DO KAČJEKA Več kot le sprehod v spremstvu obnovitelja starih, zaraščenih steza in poti Sprehajalna pot je že vključena v turistično ponudbo kraja Luče, ki si ponovno prizadeva za vrnitev med uspešne turistične kraje. Moj vodnik na tem izletu je Mirko Supin, v mlajših letih alpinist in gorski reševalec, odličen poznavalec Savinjskih alp, rastlinstva, živalstva ter opustelih, zaraščenih in skritih poti. Mirko je bil tudi pobudnik obnove te poti, ki jo je s pomočjo sinov Robija in Bogomirja ml. ter še nekaterih, tudi dejansko obnovil. Pogled na Iglo in Savinjo s “ptičje perspektive” (foto: Gusti Robnik) Za tale podvig je najprimerneje, da pustite avto v Lučah, od koder je do Pečovskih studencev približno 15 minut hoje po cesti v smeri Solčave. Na začetek poti vas bo kmalu opozarjala tabla, sicer pa se steza tik pred drugim, tako imenovanim Pečovskim mostom vzpne v strmino desnega brega Savinje. Takoj po kratkem vzponu pridemodo razgledišča s klopco in tu prvič pogledamo Savinjo s ptičje perspektive ali kot bi rekli Indijanci "dovolimo telesu, da ga duša dohiti". Sledi kratek "ravninski" del in že smo pri Trbižki zijalki. Vhod je zamrežen in zaklenjen. Oboje je bilo storjeno precej prepozno saj je jama izropana kapnikov in drugih kraških lepot, utegne pa biti prijetno postajališče v poletni vročini. Ključ se dobi na kmetiji Pečovnik, kot piše na tabli pred vhodom. Do Igle ponuja pot lahko hojo vsenci dreves. Edini zahtevnejši prehod, na mestu, kjer je stala Kozja brv, je zavarovan z ograjo. Nekoč so Lučani na poraslih prodih, na zemlji, kije pripadala reki, pasli koze in živali so preko brvi prečkale SaVinjD. Brv pri Igli je lanska jesenska pov- odenj odnesla, a so na istem mestu že postavili novo, nekoliko višjo in varnejšo pred naraslo Savinjo. Od mesta, kjer stoji brv, se steza slrmo vzpne (kakšnih 80 metrov) na čudovito razgledišče. Tik pod nami vidimo Okrepčevalnico pri Igli, reka in cesta pa se s težavo prebijata mimo skalne konice, ki jo je nekoč davno s pobočij Raduhe zalučal velikan. Stezasenatospusti in prečka strmograpo(za varnejšo hojo je prthjena -jeklenica), na drugi strani pa nam postreže s še enim posrečeno izbranim mestom za počitek. Vzpon, ki sledi, je najdaljši, a ne prestrm. Prekinilo gaje opazovanje osamljenega gamsa. Prav nič ni bil videti bolan. Pred spustom k Rjavčevi jami se ustaviva še na razgledišču, ki bi mu lahko rekli botanični vrt. Na nekaj kvadratnih metrih vidimo v spomladnskem in poletnem času pravo bogastvo gorskega cvetja. Sledi spust k Rjavčevi jami. V pozni pomladi lahko tu občudujemo cvetoči encijan. Pred jamo je postavljena miza, kotnalašč za malicovhladnisenci sredi vročega poletja. Jama ima dva vhoda, pot pa pelje od enega do drugega. Komaj vstopimo vhladnimrakjame, že zaznamosvetlobodmgega vhoda, zato svetilke ne potrebujemo. Podrobnejše raziskovanjejame brez vodnika se odsvetuje. Pred drugim vhodom je bil v kamen vklesan napis z letnico 1669, vendar so sile narave odkrušile kamen, ki zdaj leži vgrapi pod jamo. Od Rjavčeve jame se steza spusti navzdol in po dobrih desetih minutah hoje dosežemo cesto Luče-Solčava v Kačjeku. Obživahni in tukaj še čisti Savinji, sle-dišesprehod mimo presihajočegastu-denca in Igle proti izhodišču. Gusti Robnik GOSTINSKO-TURÌSTICNÌ ZBOR SLOVENIJE Zlato priznanje za Mileno Marolt "Gostoljubnost in kakovost storitev - pot do poslovne odličnosti", je bilo vodilo letošnjega Gostinsko-turističnega zbora Slovenije, ki je potekal 23. in 24. oktobra 2001 v Moravskih toplicah. Iz Zgornje Savinjske doline se je tekmovanja udeležila Milena Marolt nosilka turistične dejavnosti na turistični kmetiji Stoglej iz Podveze, Luče ob Savinji. Na tekmovanju si je s kvalitetnim in spretnim delom prislužila odlično zlato medaljo. Milena Marolt je bila najboljša med predstavnicami turističnih kmetij (foto: Bernarda Brezovnik) V okviru te prireditve, ki jo vsako leto organizira Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, so tudi letos potekala različna tekmovanja in zanimive razstave kulinaričnih, slaščičarskih in dietnih izdelkov ter razstava gostinske opreme, inventarja, živil in pijač ter razstava turističnih spominkov. V različnih tekmovanjih so se pomerili dijaki srednjih šol za gostinstvo in turizem, gostinski delavci ter predstavnice turističnih kmetij iz vse Slovenije. Potekala so tekmovanja v pripravi hrane in strežbi različnih menijev, v pripravi jedi pred gosti in v poznavanju slovenskih vin. Predstavnice turističnih kmetij so se pomerile v pripravi rezančnega testa, ročni izdelavi jušnih ter širokih rezancev in krpic, pripravi narezka za dve osebi iz domačih mesnin, izdelkov značilnih za območje iz katerega prihaja tekmovalka ter pripravi mize in pogrinjka za dve osebi. Strokovna komisija je tekmovalke, ki so bile časovno omejene, ocenjevala po naslednjih kriterijih: priprava delovnega mesta, racionalni izrabi materiala in časa, čistoči pri delu, izgled, izbor in okus jedi. Pri pripravi pogrinjka je bil ocenjen splošni videz in celotni vtis mize, izvirnost in domiselnostter strokovna sestava. Bernarda Brezovnik NOVA ŠTIFTA Starejši so bogastvo za hišo Sredi 16. stoletja naj bi se na Metuljskem griču pod Črnivcem Bevčkemu dekletu prikazovala Marija v zvezdi. Moč vere je spodbudila takratnega ljubljanskega škofa, sezidal je cerkev posvečeno Mariji Zvezdi. Od takrat se zbirajo ljudje, da bi doživeli nekaj posebnega. V17. in 18. stoletju je bila Nova Štifta najbolj obiskana romarska pot na Slovenskem. Ob Marijinem prazniku. Veliki gospodnici, se je zbralo tudi do 30.000 ljudi iz vseh koncev in krajev. Romarji iz Zagorja leto za letom že dvesto let prihajajo častiti Marijo na Metuijni grič. Zgodovina cerkvice, ki je obenem tudi Nova Štifta, se torej ni začela s prihodom sedanjega župnika Lojzeta Ternarja. Živelo in delalo seje tudi prej, včasih tako in drugič drugače, čas se ni ustavljal. Prekmurec v duhovniškem talarju je vedel, da le delo povezuje ljudi medsebojno. V treh letih so v farni in obeh podružnicah zapeli v zvoniku novi zvonovi. Njegove pobude k delu so v začetku zaradi različne miselnosti ljudi povzročale določene težave. "Ljudi je bilo treba motivirati/' pripoveduje skozi nasmeh župnik Ternar in z očmi lovi prenovljeno pročelje in zvonika. Na sredi med obema kraljuje in se ogleduje po dolini okrašena Marija Zvezda. Veliko in nevarno delo je bilo opravljeno. Vse seje izteklo kotje bilo načrtovano, za denar seje bilo treba obrniti na državo in občino. Župnik Ternar ne razmišlja tako kot nekateri njegovi stanovski kolegi, katerim je dober samo denar iz "posvečene" roke. Že od nekdaj prijateljuje s poslancem Cirilom Puckom, dobre veze ima na kulturnem ministrstvu, v cerkvenih krogih je "njegov" dr. Janez Gril in še bi lahko naštevali. Župniku ni pomembno, kdo zastavi besedo in pomaga pridobiti sred-slva.Vsaktolarje vgrajen v cerkvene stene, ki jih nihče ne bo odnesel. Tudi njega ne, zagotavlja Ternar. Preveč seje ukoreninil med temi griči in ljudmi. Domačini so spoznali, da ne darujejo za župnika, ampak zase, zato so ga vzeli za svojega. Sedaj je njihov in tako bo ostalo, je nekoliko trmast župnik. Pravi, da bo njegovo mesto ob cerkvici poleg častitljivega Fermeta. To mora biti jasno tudi njegovemu "šefu" mariborskemu škofu Novostiftni Župnik Lojze Temer (foto: Savinjčan) dr. Krambergerju, ki bo skupaj z njim blagoslovil prenovljeno cerkveno pročelje. Prepričanje, da bo prihodnje leto obnovljena celotna fasada. Ko bo cerkev dobila sijaj, ki ji pripada, bo v Novi Štifti veliko slavje, kot ob vsakem pomembnem dogodku, ki jih je bilo ravno po zaslugi Ternarja v zadnjih letih kar nekaj. Še eno znači Inost Nove Štifte omenja dušni pastir. Stari in mladi, več rodov, bivajo pod isto streho. Mladi spoznavajo, da so starejši za hišo pravo bogastvo. Tako kot otroci, kijih je vsako leto več. Hiše ne bodo ostale prazne in življenje bo šlo naprej. Tako kotje šlo tudi pred prihodom župnika Ternarja. In vendar je drugače. Tako drugače, da se nekateri z zavistjo ozirajo proti Novi Štifti. Vendar župniku to ne dela sivih las. Vsak je povabljen in dobrodošel v njegovo hišo in vsak se odloča po lastni presoji. Kraj treh zaselkov pa z njegovim delom diha povsem novo življenje, česar bi se morali vsi iskreno veseliti. Savinjčan PREDSTAVLJAMO VAM: Fiat stilo - eno ime za dva avtomobila Piše: Igor Pečnik Bravu in bravi so šteti dnevi. Fiat iz Torina predstavlja njunega naslednika s svežim italijanskim šarmom in designom. Imenuje se stilo in predstavlja ostro konkurenco v srednjem razreda kjer je ciljna populacija zlasti mlajša in srednja generacija. Fiat stilo bo na voljo kot limuzina spetimialikupestremi vrati. Ampak pozor, to ni tako kot pri golfu, ko dodaš ali odvzameš vrata! Oblikovna razlika je tu več kot očitna. Petvratna različica je osem centimetrov daljša in pet centimetrov višja od trivratne. To se seveda lepo pozna pri izgledu in prostornosti. Golf je golf, stilo pa dopušča kupcu, da se odloči glede na svoj stil življenja in prostorske potrebe. Tehnika v drobovju je seveda enaka, saj avto temelji na skupni platformi, iz katere se bosta v prihodnje razvila še enoprostorec in kombi. Fiat stilo deluje manj napihnjeno kot peugeot 307, hkrati pa odrasle-je kot honda civic. Je večji in prostornejši od golfa, kar omogoča zadnja klop, ki se pomika za 16 cm naprej ali nazaj. So pa sedeži še vedno fiksno vpeti in jih ni mogoče odstraniti. Notranjostje oblikovana v italijanskem duhu, vendarsespogledujez nemško urejenostjo. Dobro ali slabo -to bodo ocenili kupci. Stilo navdušuje z male-nkostmi, kotje možnost programiranja daljinskega zaklepanja, da odpirajo samo voznikova vrata, vsa štiri, ali samo prtljažnik. Za doplačilo bo na voljo celo radarska kontrola oddaljenosti vozila od ovire, kar poznamo iz mercedesove-ga modela S. Motorna paleta zajema štiri bencinske in dva dizelska motorja. Osnovna bencinska varianta premore 1,2 litra in 80 KM, za povprečje skrbi 1,6-litrski motor s 103 KM, živahnim voznikom pa je namenjen 1,8-litrski s 133 KM. Znova bo zaživela znamka abarth, kar bo pri stilu pomenilo 2,4 litra prostornine in moč 170 KM.Varčne-žem sta na voljo dizla z 1,9 litra delovne prostornine in 80 oziroma 115 KM. Firn,zanimivo, da močnejši dizel na sto kilometrov popije deciliter manj nafte kot šibkejši, in sicer 5,4 litra. Vodljivost in lega avtomobila na cesti bosta verjetno v stilu hišne znamke, kar pomeni dinamiko in šport. Ko pride do nas, ga bomo testirali in takrat bodo občutki bolj realni. Tokrat se pač zadovoljite s sliko. Fiat stilo v trivratni verziji že na pogled deluje športno KINO MOZIRJE Sobota, 17.11. ob 20.00 in nedelja, 18.11. ob 17.00: IZGUBLJENE DUŠE -grozljivka Režija: Janusz Gardner Vloge: Winona Ryder, Ben Chaplin KINO NAZARJE Sobota, 17.11. ob 20.00 in nedelja, 18.11. ob 17.00: 15 MINUT SLAVE-triler Režija: John Herzfeld Vloge: Robert de Niro, Edward Burns KINO LJUBNO Sobota, 17.11 ob 19.30 in nedelja. 18.11. ob 17.30: LARA CROFT - TOMB RIDER - akcija Režija: Simon West Vloge: Angelina Jolie, Daniel Craig IZGUBLJENE DUŠE Maya je mladenka, kiji je vera rešila življenje. Zato se pridruži skupini duhovnikov, ki verjamejo, da se bo Satan zelo kmalu utelesil v človeku in svet pahnil v večno temo. Peter pa je pisec, ki v sile zla ne verjame in meni, da so zgolj izmišljotina vere. Maya kmalu odkrije, da je ravno Peter tisti izbranec, ki se bo preobrazil v Satana... 15 MINUT SLAVE Glavna zvezda filma je iznajdljivi policaj (Robert de Niro). Opravka ima z odštekanima Rusoma, kiju pot privede v New York, kjer sprožita neobičajen zaplet. Zapleteta se v medijsko avanturo, v'Yeality show", kiju povsem prevzame. Eden od njiju se odloči, da bo kar sam posnel film, stvari pa postanejo vse bolj težavne, ko na ukradeno videokaseto posnamejo ponesreči storjeni umor... Javna protestna izjava Že lani smo v Drušlvu novinarjev -aktivu Celje zaznali primere, ko so organi pregona in pravosodja dajali ali pristajali na pobude, da bi novinarje zasliševali o informacijah, ki sojih ti pridobili med opravljanjem časnikarskega dela, pri tem pa ne gre za primere, ko bi bili novinarji vpleteni v domnevna kazniva dejanja, ali bi imeli informacije, da se kazniva dejanja pripravljajo. Pred sodišči so od novinarjev zahtevali pričanje in to v primerih, ki niso imeli povezave s pripravami na kazniva dejanja. Že lani smo javnost in pristojne ustanove opozorili na neskladnost takšne prakse z našimi poklicnimi etičnimi načeli. Naš takratni protestje zalegel, a žal le za kratek čas. Več kot leto dni na Celjskem pravosodje v takšnih primerih ni zasliševalo novinarjev, zdaj pa je ponovno prišlo do tega. Za najnovejši primer smo izvedeli v petek, 9. novembra, ko sta bili na okrajnem sodišču v Celju dve naši članici zaslišani v zvezi z izjavami nekega obtoženca na račun policije. izvršni odbor DNS AC najostreje protestira proti takšni praksi. Novinarji smo kot državljani RS dolžni in pripravljeni v skladu s svojimi državljanskimi dolžnostmi pomagati pri iskanju resnice in razčiščevanju okoliščin zagrešitve kaznivih dejanj. Vendar samo, kadarsmo ktemu pozvani kot državljani. Ne moremo pa pristajati na prakso, s katero si policija, tožilstvo, sodniki in odvetni- ki prepogosto in brez utemeljenih razlogov poenostavljajo delo z zasliševanjem novinarjev v zvezi s podatki, do katerih so prišli med opravljanjem svojega dela in ki ne predstavljajo potencialne nevarnosti. Pristajanje na sodelovanje s sodišči prav v vsakem primeru je v nasprotju z našo zavezanostjo k zaščiti virov podatkov, če so ti že razkriti, pa enako nasprotujemo tudi zasliševanju novinarjev o njihovem mnenju v zvezi z izjavami virov. Kodeks novinarjev RS med drugim določa: »Novinarje dolžan spoštovati zaupnost, ki jo je zahteval informacijski vir. Novinar spoštuje poslovno skrivnost, sme zavrniti pričevanje in ima pravico, da ne razkrije vira informacije. (...) Zaupnost je dolžan spoštovati vselej, razen če je informacija sestavina načrta za kaznivo dejanje in obstaja zakonska obveznost za prijavo.« Iztegaje razvidno, v katerih primerih novinar po Kodeksu sme in mora pričati pred sodiščem, ali kako drugače sodelovati z oblastmi. Upamo, da bodo državni organi na Celjskem v prihodnje ravnali tako, da novinarjev ne bodo brez potrebe silili h kršitvi poklicnega kodeksa. Če bodo s takšno prakso nadaljevali, bo Izvršni odbor DNS-AC zaradi zaščite poklicnih etičnih načel prisiljen pozvati člane k državljanski nepokorščini. 10 DNS AC, zanj predsednik Miran Korošec Cvetke Nisem naročnik tednika Savinjske novice, vendar časopis dokaj redno prebiram in sem seznanjen z njegovo vsebino. Listanja med rubrikami tega tednika se lotim predvsem takrat, ko sem na obisku pri svojih starših v rodnem Žekovcu. Tako je bilo tudi prejšnji teden, ko sem prebiral zadnjo številko tega tednika, kjer pa je mojo posebno pozornost vzbudila rubrika, kjer so objavljene »cvetke«, oz. bolj natančno, fotografija odslužene pločevine na črnem odlagališču odpadkov, ki naj bi bilo vžekovcu, na ogled vsem, kijih to zanima ali pa tudi ne! Avtorja fotografije bi prosii, da mi pokaže, kje vžekovcu je dejansko posnel takšno fotografijo oziroma, če je ni posnel vžekovcu, zakajje napisal, da jo je tam!? Tega pisma nisem napisal zato, da bi karal avtorja »cvetke«. Nasprotno, prav je da se takšne stvari razkrivajo in pridejo tudi do ljudi, ki so za to odgovorni oz., da pridejo do ustanov, ki obstajajo zato, da se ukvarjajo s takšnimi problemi. Predvsem se mi zdi pomembno, da seje na področju iz katerega izhajam v zadnjih nekaj letih ekološka osveščenost ljudi, ki živijo v omenjenem zaselku oz. njegovi neposredni bližini dvignila na zelo zavidljiv nivo, in da ljudem niti najmanj ni več vseeno v kakšnem okolju živijo. To kar sedaj počne odrasla generacija se prenaša na mlajšo in na podmladek, ki ga v Žekovcu ne primanjkuje. To pa je dober zgled za prihodnje rodove in dober obet za naš preonesnaženi planet. To je sicer kapljica, ampak deset kapljic je lužica, deset lužic je mlaka... in tako naprej do velike luže - morja. Vsi prebivalci naše prelepe doline bi morali pošteno zavihati rokave in očistiti ta zaklad narave, ki nam je dan in na široko odpreti vrata turistom, ki so lačni takšnih naravnih lepot. Trud nam ne bo zaman. Bogato bomo poplačani, verjemite! Bojan Napotnik Savinjska cesta 1, Nazarje ČRNA KRONIKA Za nami je "Martinov" vikend, kije že v petek v jutranjih urah postregel s snegom in obilo težavami v prometu. Upamo, da ste svoja vozila že opremili za zimo, če pa še niste, to opravite čim-prej, saj je zimska oprema obvezna od 15. novembra do 15. marca. Sicer pa so policisti celjske regije v času vikenda obravnavali 45 prometnih nesreč. Štirje udeleženci so se telesno poškodovali: eden hudo in trije lažje. Do streznitve sta bila pridržana dva voznika, ki sta kljub prepovedi nadaljevala z vožnjo pod vplivom alkohola in s tem ogrožala sebe in druge udeležence v prometu. • RAZBIJAČI PRED ŽUPNIŠČEM Rečica ob Savinji: 6. novembra zjutraj so iz župnišča na Rečici ob Savinji sporočili, daje neznani storilec preko noči pred župniščem razbil stojalo za cvetje, pri kipcu pa prižgal svečo. Kriminalist, kije odšel na kraj dogodka,je ugotovil, daje neznani storilec razbil podstavek, goreča sveča pa je poškodovala kip, • TATVINA GORIVA PRVIČ Mozirje: 6. novembra popoldan so s tamkajšnjega bencinskega servisa sporočili, da je neznani storilec z rdečim osebnim avtomobilom znamke renault laguna krškega registrskega območja natočil gorivo v vrednosti 9.000 tolarjev in odpeljal, ne da bi plačal. Policisti so storilcu na sledi. • TATVINA GORIVA DRUGIČ Gornji Grad: 7. novembra popoldan so uslužbenci bencinskega servisa v Gornjem Gradu sporočili, daje pri njih neznani voznik pravkar natočil gorivo za 6,000 tolarjev, plačal pa ni. Uslužbenci so si zapomnili njegovo številko registrske tablice, zato je policija storilcu že na sledi. • UKRADEL JI JE MOBITEL Rečica ob Savinji: Občan je 9. novembra sporočil dežurnemu policistu, daje bil njegovi hčeri 5. novembra iz šolske torbe v osnovni šoli na Rečici odtujen mobilni aparat znamke nokia. • POBRAL OKRASJE Z AVTOMOBILA Nazarje: 10. novembra popoldan je občan iz Nazarij sporočil, da mu je neznana oseba preko noči iz avtomobila znamke ford, ki gaje imel parkiranega pred samostanomv Nazarjah, odtujila okrasne pokrove in znak proizvajalca. • KDO SPI V NJEGOVI KLETI? Gornji Grad: 10. novembra je bil dežurni policist obveščen, daje nekdo na Attemsovem trgu vlomil v zaklenjene kletne prostore. Policist, kije odšel na kraj dogodka, je ugotovil, da je neznanec pregledal notranjost, očitno pa je v kleti tudi večkrat prespal. f^fLFAbit d.o.o. RAČUNALNIKI Salon v IZOLESu Nazarje - Tel.839-52-70 ODPRTO: ponedeljek-epetek od 14.00 do 16.00 Duron 800,RAM 128MB, 20GB, CDR54x,Savage4 32MB-Cena:109.000 Athlon 1200,RAM 128MB,40GB, CDR54\GeForce64MB-Cena 159.000 ' MONITOR Liteon 17" SAMO 48.000 SIT Kartuše JetTEC za EPSON in CANON do 40% CENEJE ! GSM(041)394-620,326-862 od 08.00 do 18.00" SERVIS inJPRODAJA Za vse tear ie v zvezi z računalniki. POKLIČITE ALFAbit ! ^secenewbujejoDDV^ Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Mladosti neukročeni nemir je tudi mene gnal v tvojo bližino in tavajoč skoz sanje in temino odprl sem tvojih dvorov tajno dver. (Alojz Gradnik) V SPOMIN Jevtu ORLOVIĆU iz Spodnje Rečice Počivaš že leto dni v slovenski zemlji, ki ti je bila dom večji del tvojega življenja. Prijateljem, ki obiskujejo tvoj grob - hvala. Njegova družina Ljubila si življenje, ljubila si dan, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Marije RUPREHT (1914 - 2001) iz Vinske gore Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in svete maše. Hvala govornikoma, zastavonoši, patru Jožetu in gospodu župniku Tončku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, le tebe dragi ata nikoli več nihče ne more nam vrniti. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Ferdinanda VOLERJA iz Ljubnega ob Savinji Besede zahvale so premalo, da bi se zahvalili vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu dekanu Martinu Pušenjaku za opravljen obred, govornikom za besede slovesa, ter pogrebcem in pevcem. Žalujoči: žena in hčerke z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Preklic obvestila o prenehanju dejavnosti Moško in žensko frizerstvo, Rakun Martina s.p., Janezovo polje 32, Ljubno ob Savinji, ne bo prenehalo z dejavnostjo 31.12.2001, kot je bilo objavljeno v 20. številki Savinjskih novic. Malo več dostojanstva, gospoda! To je resna glasba, ne pa vaška veselica! Hribolazci "Najhujše je že za nami!" vzdihne Julka, ki gre s planinci na izlet. "Kako?" se začudi Branka. "Saj še nismo niti na polovici poti!" "To res ne. Se je pa zato vodič, ki nam je držal tempo, upehal in zaostal za nami!" "Kod hodiš tako dolgo?" očita žena možu, ki je direktor v veliki Armi. "Sklical sem sestanek, pa nobenega ni bilo, ker so že vsi odšli na dopust." "Zakaj si pa potem sploh tako pozen?" "Sam sem moral napisati zapisnik..." Danilo Sestankar Iskrenost "Imate danes kaj dobrega za večerjo?" gost vpraša natakarja. "Žal ne, žene ni doma." Blenda Tavrl Na tem mestu bi morala biti objavljena fotografija najlepše Zgomjesavinjčanke, a imamo za drage bralce le prepoved objave njene fotografije. Naravovarstveniki so nam namreč prepovedali objavljati slike njene lepote, ker se bojijo, da bo naklada novic tako narasla, da se bo to poznalo v gozdovih namenjenih za sečnjo za časopisni papir. Edina stalnica "Šef, Anton že sedmo leto dela pri nas," pove delovodja. "Kaj ne bi bil sedaj že čas, da ga zaposlimo za stalno?" "Zakaj, saj mi sploh ni všeč?" loco Volanar Enkrat ni nobenkrat Zoran ne more verjeti svojim očem, kar vidijo, zato reče: "Natakar, moj zrezek vam je že drugič padel na tla! " "O, to pa ni res! Drugič mije že v kuhinji!" prizna opotekajoči se vinjenec. Damijan Malodušnik Sit vsega, še lakote "Tine, prosi mamo za kekse," reče Jure. "Kar ti jo prosi," se Tine ne strinja s predlogom mlajšega brata," jaz imam polna ušesa obljub in nasvetov še od včerajšnjih bombonov." Lojzka Piškotepeč Čudovita razstava, gospod! Nekaj pa me zanima: Ali veste, da nazadnje ribe potresemo s peteršiljem in česnom ? Obračun "So se policaji fizično znesli nad vami?" vpraša novinar razgrajača. "Da! Še posebej tista dva na tleh!" Pawer Power Neznanca prek oglasa, kije pobegnil s kraja zmenka, opozaijam, da naj si da glas slabe vesti bolj na glas, da se bo spomnil name! Minka Samaješek Škorpijon od 24. 10 Škorpijoni so odločni in diskretni Naloga škorpijonovje, da iščejo resnico in o njej obveščajo druge. So zelo bistroumni, imajo oster jezik in močan instinkt. Vendar Škorpijon v notranjosti ni ostra temveč nežna oseba in ranljiva duša. So odločni in direktni, zato ponavadi dobijo, kar si želijo. Težava je vtem, da vsak škorpijon nosi v sebi željo po nečem velikem, skoraj nedosegljivim. Ne bojijo se tabujev, predstavljajo jim celo izziv... Zabava jih, če so ljudje v zadregi, kadar govorijo o seksu, smrti ali raznih prebavnih težavah. So zelo odkriti in tudi sami vedo, da je to njihova ranljiva točka. Zaradi tega so zelo previdni pri izbiri prijateljev. Mnogi jih imajo za nedostopne in nepriljubljene. So zelo strastni in v vsako stvarse poglobijo stoodstotno. Izživljenja poskušajo izvleči največ in tako resno, kot jemljejo obveznosti, se posvečajo tudi užitkom. Škorpijonovega zaupanja si ne boste pridobili z darilom. Samo čas in odkritosrčnost sta tista, ki vas bosta pripeljala do prijateljstva z njim. So zelo občutljivi na vzdušje in ne prenesejo, daje ozračje v njihovem domu naelektreno. Le redkokdaj dovolijo tujcem, da vstopijo v njihov dom. Škorpijon se zna oblačiti tako, da drugim zastane dih. Obožujejo kose garderobe, ki na druge napravijo močan vtis. Takšni so tudi pri hrani. Radi imajo močno začinjeno hrano in imajo izbran okus. Sposobni so veliko zaslužiti, prav toliko pa tudi zapraviti. Velikokrat so v skrbeh zaradi denarja in nemalokrat se znajdejo v finančnih težavah, kar jih odvrača od pomembnejših življenjskih vprašanj. ŽUPANU PIJEJO KRI Prvi mož lučke občine Mirko Zamernik si vsako leto pusti piti kri. In to dobesedno! Udeleži se krvodajalske akcije, kjer zastonj pusti nekaj decilitrov svoje življenjske tekočine. Pohvale vredno. (RDEČI KRIŽ PRESS) BRATA PRESEČNIK SPET V AKCIJI . do 22. 11. Jakob Presečnik seje po povratku na delovno mesto ministra za promet udeležil otvoritve prenovljene restavracije Gaj v Mozirju, ki je last Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Tam je njegov brat Andrej šef komerciale, torej ga močno zanima tudi promet gostinskih lokalov. »Brez skrbi, Andrej, saj ti bom kdaj pripeljal kakšno ekipo državnih uslužbencev,« je mlajšega brata potolažil Jakob. (VČASIH SMO KEGLJALI, SEDAJ BOMO PILI PRESS) m l SESTAVIL: METOD ROSC SUHOMESNATI IZDELEK JED IZ DUŠENEGA PARADIŽNIKA, PAPRIKE IN ČEBULE TANGU PODOBEN KUBANSKI PLES KORALNI OTOK VRSTA ZELENJAVE ZRELOSTNI IZPIT MESTO V SREDNJEM IRANU MOGOČNE GORE EVROPSKI VELETOK NOVO MESTO ZANIČLJIV IZRAZ ZA NEMCE BENEDIKTINSKA OPATIJA PRI NOVEM BEČEJU OČARLJIV MOŠKI SAVINJSKE NOVICE ENAKOST, ISTOVETNOST ITALIJANSKI SLIKAR (SANDRO, 1445-1510) PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA NAJDALJŠA FRANC. REKA KOŽNI ZAJEDAVEC PERUTNINE ZVARJENO MESTO UBRANOST, SKLADNOST ZAŠČITNO PREMAZNO SREDSTVO MOŠEJA V JERUZALEMU UMETNA VOLNA IZ KAZEINA AVANS, NAPLAČILO IZRASTEK NA GLAVI HRVAŠKA PEVKA (SANJA) USTANOVITELJ PAKISTANA (MOHAMED) BELO VINO IZ SV SLOVENIJE IZDELOVALEC NALEPK ITALIJANSKI DENAR AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA MAJHNA UKANA NUŠATOME VISOKA KARTA SOVJETSKI LJUDSKI KOMISAR STAR GERMAN ČRNILO (pogovorno) EGIR BOGINJA PLODNOSTI TURŠKO MESTO JUŽNO OD TRABZONA GRŠKA BOGINJA PREPIRA ANGLEŠKI IGRALEC MOORE KRAVICA, TELICA KRATKODLAK MOČAN PES SLOVENSKA REKA ENERGIJSKA STOPNJA ATOMA AVSTRIJSKO MESTO OB MEJI S ČEŠKO ARHITEKT SAARINEN PERZIJSKI KRALJ GORA V LATVIJI RUSKO BOJNO LETALO PRAVOKOTNA PROJEKCIJA PREDMETA NA RAVNINO ROMUNSKI PISATELJ (MIRCEA, 1907-1986) JUŽNO -AMERIŠKA ETNIČNA SKUPINA IZDELOVALEC CAJN r \ IME in PRIIMEK: V NASLOV (ulica, kraj): J majolika, analitik, raz, Nisa, penzion, raca, glena, Eloah, suveren, Verdon, najava, adiuretin, ram, Noah, tokaj, Dl, SL, aorta, etat, sok, tehtalo, Tmolos, donos, Rino, krvavica, Aljaž, Armi, ET, Icaraima, Cene, Tirančan, Aman. saaraa s&ovAiaesrc AIMARA: Južnoameriška etnična skupina ARANČA: Opatija pri Novem Bečeju ELIADE: Romunski pisatelj (Mircea, 1907-1986) ELKU KALNS: Gora v Latviji LAA: Avstrijsko mesto ob meji s Češko TERM: Energijska stopnja atoma ali molekule „ OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 24. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad: 1. nagrada: degustacijski meni SLOW FOOD za dve osebi v Penzionu Raduha iz Luč: Danijela Jerina, Sp. Kraše 18, Šmartno ob Dreti ; 2. - 4. nagrada: pizza po izbiri za eno osebo tudi v Penzionu Raduha: Mima Hren, Pod Slatino 16, Nazarje; Marko Breznik, Sp. Pobrežje 4, Rečica ob Savinji; Jaka Atelšek, Radmirje 111, Ljubno ob Savinji. Dobitniki prejmejo obvestila o nagradah po pošti. Čestitamo! Rešeno križanko iz 26. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do srede, 28. novembra 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 26. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet lepih nagrad, ki jih prispeva smučišče Ložekar: 1.-3. nagrada - ena celodnevna smučarska karta za odrasle, 4. - 5. nagrada - ena celodnevna smučarska karta za otroke. VfO p/e ® CAFFE-TROPICuu PRAŽARIMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Napovednik • Petek (16, november), ob 18.00, Knjižnica Velenje Cool knjiga • Najstniki o sebi in knjigi • Petek (16. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Dobrodelna prireditev Naj bo pesem čarovnija • Petek (16. november), ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Solistični koncert: Renata Vereš - Klančič (sopran) in Gregor Klančič (orgle) • Sobota (17. november), ob 17.00. Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma l.B. SRL ženske, ŽRK Vegrad Velenje • Sobota (17. november), ob 19,00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma 3. SKL KK Nazarje : KK Lastovka Domžale • Sobota (17. november), ob 19.00. Dom kulture Šmartno ob Paki Srečanje ljudskih pevcev in godcev • Nedelja (18. november), ob 16.00. Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini Nekoč v starih časih - gledališko-pevska pripoved • Sreda (21. november), ob 19.00. Mohorjeva knjigarna Celje Srečanje s pisateljico Berto Golob • Četrtek (22. november), ob 20.00. Mladinski center Celje Potopisno predavanje: Peru in Ekvador, Jerneja Gregorc • Petek (23. november), ob 20.30. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma 1. SLMN KNIN Nazarje : Beton Lucija • Petek (23. november), ob 21.00. Plesni forum Celje Gledališka predstava s kompleksom giba: Kdo je tu nor? • Petek (23. november), ob 17. in 19.30. Kulturni dom Rogaška Slatina Medobmočno srečanje odraslih pevskih zborov 89.1 Mhz '(n%l RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 telefon In faks: 03/70-50-203 e-mall: radio.polzela@amis.net www.radiopolzela.com RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Kupim frajtonerico za malega fantka. Tel. 041/ 216-481, zvečer. • Prodam eno sezono rabljeno peč na svetilni petrolej. Tel. 5835-553. Prodam čistokrvne rotvajlerje (brez rodovnika). Tel. 041/354-585,031/614-293. Prodam plinsko peč na kolesih, nerabljeno. Tel. 584-54-55. Prodam psa rotweiler, star 3 mesece, cena 20.000 sit. Tel. 041/928-378. Ugodno prodam rabljeno spalnico s skoraj novim jogijem in sušilni stroj. Tel. 031/235-971. Dobri družini podarim črno psičko, 10 mesecev staro. Tel. 5841-858. Ugodno prodam rabljeno pohištvo. Inf. Rifelj Ferdo, Gornji Grad, tel. 5843-280. Prodam bale okrogle. Kupim bikca simentalca. Tel. 5834-078,041/525-778. Burton snowboard, vezi in čevlje prodam. Tel. 031/358-085. Mlado kravo za zakol ugodno prodam. Praznik Fani, Poljane 44, Rečica ob Savinji. Prodam snowboard sims, freestyle, nov, nerabljen, brez vezi, 175 cm, cena 23.000 sit. Tel. Prodam prašiča za koline, cca 200 kg. Tel. 5843-492, po 19. uri ali 031/776-716. 041/448-569, Uroš. Prodam smuči elan psx, tsi plate, 178 cm z vezmi marker m6. Ugodno. Tel. 041 /472-807. Prodam svinjski Špeh za cvrenje. Tel. 5845-371. Prodam nogavice, dokolenke in rokavice iz domače ovčje volne. Tel. 5835-217. Prodam zastavo jugo 1.1 GX, 1.87, registracija do 22.11.01. Tel. 041/201-448. Prodam komplet usnjeno jakno, krilo in hlače. Cena po dogovoru. Tel. 839-51 -53 ali 031 /288-586. Računalnik P166,32 Mb ram, 500 mb, hdd, 32x cd rom, barvni monitor, tiskalnik canon bjc 1000. Tel. 041/324409. Smučarsko vlečnico in 250 m vrvi. Tel. 041/928-378. Prodam R 5, letnik 1993, prevoženih 101000km, ugodno. Tel. 031/322-025. Prodam termogenerator 16 kw na kurilno olje in kompresor. Tel. 5843-620. Prodam hyundai pony, 1.1990, registriran do 11/ 2002, cena 2000 DEM. Tel. 03/839-50-40. Prodam desko za pluženje snega, traktorska. Tel, 5845-278. Prodam osebni avto golf 3,1.6,1.97, bencinar. Tel. 040/291-010. Prodam kiperbusch, potreben manjšega popravila, za 10.000 sit. Tel. 5831-648. Ljubno - hišo z vrtom prodam. Tel. 5844-094 ali 5841-223. MORDA STG ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel, 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. GOSTIŠČE TROBEJ-FIIAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031 /305-532, faks: 03/5831 -807. SEČNJA LESA S strojem opravljam sečnjo lesa, opravim tudi spravilo in prevoz lesa. Jože Moličnik, Krnica 16, tel. 03/83-84-080, GSM 041/649-057. TRGOVINA MANCA, BREG PRI POLZELI je za vas pripravila veliko izbiro puhovk Mont po ugodnih cenah. Velika je izbira vedno modnih pletenin ter izdelkov Beti Metlika. Otroške mikice 820 sit, ženske in moške mikice 1.840 sit. 10% gotovinski popust! Vabijo vas, da jih obiščete. Tel. 5720-064. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 RADIATORJI: BIAL * "°" aklimat KOTLI ZA OLJE, PLIN IN TRDA GORIVA: EURORRE Buderus GORILNIKI: fi PONUJAMO VAM MATERIAL ZA; - centralno ogrevanje - vodovod in plin - pribor za zalivanje FEROTERM „ sune IVaillanl '/JUNKERS ECOflam fäHHNSR O ■ u ’'RK O -weishaupt- gorenjeKopalnice kolpcvson Montaža! Dostava na dom! Studence I_____________ na relaciji ARJA VAS - VELENJE Vabimo vas, v prijeten in PREDNOV' ila, malice učene družbe. Gostilna je odprta vsak dan med 7.00 in 23.00. Telefon: 03/714-80-60 OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Vab' NWW lotft NAZARJE na glasbeno prireditev H^j ba IPe^In. ^ ©aa^vHflJa Petek., i6.11.2oo1, ob 19. ori ANSAMBEL VITEZI CELJSKI ANSAMBEL ZUPAN KONOVSKI ŠTRAJHARJI SKUPINA HAPPY BAND ANSAMBEL MESEČNIKI VODITELJA ANDREJA ČAMERNIK IN FRANCI PODBREŽNIK Zbrana sredstva bodo namenjena za nakup knjig za šolsko knjižnico in vrtec! PROGRAM V MGSGCU NOVEMBRU IN DGCGMBRU ____________________ 03 ^ ui <0J ^3 w s S3* N OJ 3 Ul I oj m 3 — Si g- 3. o l-o ™ 3 ÜT 3 m Ul X O S'! Ul — 3 m JE, ZT m K cl° ° < id' niff ru d om O r2 m n m o IG N on peni št e Petrovče 1, (hmeljarski dom] 3301 Petrovče, ^ tel.: 03/710 26 63, faks: 03/710 26 64 ^ (kompletna ponudba ia dom in poslovne prostore belite neitcij več! c\ vse, COBISS e (\Vč3 I ltetč3, vas ne bo vazocar*a\a. Celje - skladišče D-Per 7/2001 5000009370.26 * % * (ogled Budimpešte) * * Od 3 . decembra 2001 do 2. januarja 2002 * * Odhod iz Ljubljane ob 5.00 zjutraj. Pobiranje potnikov v Celju, Slov. Bistrici in v Mariboru. Sledi vožnja preko Gornje Radgone in Hodoša - prestop meje. Nadaljevanje vožnje preko Zalaegerszega do zdraviliškega HEV1ZA. Krajši postanek za sprehod do zdraviliškega kompleksa, menjavo denarja, nakupa prvih spominkov... Naš naslednji postanek bo v največjem mestu ob Blatnem jezeru, v KESTHELYJU. Sprehod mimo dvorca Festetics in v staro mestno jedro, kjer nas bodo v domačem gostišču postregli s pravim madžarskim golažem. Nadaljevanje poti proti južni obali in v popoldanskih urah prihod v kraj SIOFOK ob južni obali Blatnega jezera. Nastanitev v Hotelu KENTAUER***, prosto za osvežitev. Sledi priprava na najdaljšo noč v letu. Ob 20.00 uri se vsi zberemo v hotelski restavraciji. Sledi SILVESTROVANJE s silvestrsko večerjo in zabavno glasbo. Z nami bo DUO VRTNICA - glasbenika, ki bosta skrbela za pravo vzdušje in kvalitetno glasbo. Polnočni šampanjev in zabava do zgodnjih ur. Pozni zajtrk. V opoldanskih urah se bomo odpravili v madžarsko prestolnico BUDIMPEŠTO. Panoramski ogled mesta: Nep stadion, trg herojev, cerkev sv. Štefana, parlament, ribiška utrdba... Še sprehod po mestnem jedru Vaci in kasnejši popoldanski povratek prosi našemu hotelu. Povratek v hotel, krajši počitek... Večerja in NOVOLETNI PLES ponovno z našim ansamblom. Zavrteli se bomo pozno v noč... Zajtrk, prosto in v dopoldanskem času odhod iz hotela nazaj proti domu. Še postanek v enem izmed nakupovalnih središč za eventualne nakupe. Nadaljevanje vožnje in prestop meje. Prihod domov v kasnejših popoldanskih urah. Cena vključuje: malico na poti prvega dne, 2 x nočitev z zajtrkom v hotelu Kentauer*** (buffet zajtrki), silvestrska večerja, šampanjec, glasba do zore, novoletni izlet v Budimpešto, novoletni ples z večerjo in zabavno glasbo. Tli («STIČNA AOENCIIA :£/ • Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) www.agendja-svit.com svit.agencija@siol.net