Šteu. 135.	O Liubljani, o petek, dne 15. junija 1906.	LetO XXXIV.
a^t	flV n	TIAl V VB
aBBMHM ^^B^^B	^B ^B ~	^^B^B ^B za enkrat
■ V V	■ ■	Bfl V * V *
^^^ H H	^B ^B	H za ko trikrat . „
^B^L BB ^B ^B	^Hft	■■■ ^B^^BB ^HHBB H|
^^^^k ^B ^B	^^rn	^B enostopna garmondvrsta
^Hk ^ M n	IM ^^H ^B	^B večkratnem ob-
^ A ■ m A a	W	B. ^ B ■ B ^ B. j
^nMHV H^Bj^^B	J^H ^B	izvzemši nedelje
W	M AR H H1	,n
Velja po pošti:
za	celo leto naprej K 26'—
za	pol leta „ „ 13-—
za	Četrt leta „ „ 6'50
za	en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20"— za pol leta „ „ 10' — za ietrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
edništvo i«Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod Čez m |«i«v	1* 1	1	I •	■
Političen list za slovenski narod
Ironični princ.
Trst, 13. junija.
Samozavesten je prišel z Dunaja nazaj v svojo prejšnjo domeno »rdeči princ« Hohenlohe. Večni protesti Lahov ga niso utrudili in mirno se pripravlja, da še naprej opazuje komedijo, ki jo dan na dan igrajo tržaški vele-možje. Te dni smo slovesno ustoličili župana Scipiona viteza Sandrinellija in gospod cesarski namestnik nam ga je v mestni zbornici predstavil gravitetično in s tisto fino ironijo, ki je le njemu lastna. Zupan, igrača iredente, se je ta dan vedel prav uzorno patriotično, da mu niti najhujši veteranci ne bi mogli ničesar očitati. Ob strani Hohenlohovi se je zdel podoben vrlemu invalidu, ki je zvesto prisegel na črno-rumeno štandarto. Seveda je takrat šinila preko njegove patriotično uklonjene glave misel, da bo za to cesarsko udanost več let bogato plačan. Scipio Sandrinelli, ki drugače ne govori, če mu govorov ne spiše njegov iredentovski Mefisto Venezian, je topot iz lastne inicijative nazival princa Hohenloha »serenissimusa« ter ga je udano prosil, naj sporoči milostno »Njegovemu Veličanstvu, presvitlemu cesarju in njegovemu gospodarju ponižno udanost županovo« in še mnogo drugih ginljivih stvari. Prozajičnega in nesenti-mentalncga namestnika cesarjevega tc besede niso premotile in začel je ljubko ironizirati zbrano šlnjorijo. Bil je sicer resen, toda snov slavnostnega govora je bila silno kočljiva, zapeljiva za sarkastične talente in princ se je očividno naslajal ob humorističnem tonu lastnih besed in ntiljeja. Poslušali so ga očetje domovine, poslušala galerija, polna dam, ki topot iz kurtoazije in takta napram Veličanstvu udanemu županu niso metale v zbornico rdeče-belo-zelenih listkov. Princ je pogrešal v zbornici samo slovenskega zastopnika, g. dr. Rybara, ki bi bil gospoda namestnika gotovo še bolj vzpodbudil v njegovem govoru. Toda gospoda Rybara ni bilo, ker najbrže ni hotel motiti pristno italijanskega lica mestnih svetovalcev. Princ je torej dejal, da ga zelo veseli, ko vidi po tolikem času že zopet pred seboj vendar enkrat zakonito izvoljeno zastopstvo, ki mu stoji na čelu župan, poln zaslug. Sedaj pa jo je princ po toliko hvali mahoma krenil drugam in »zakonito izvoljeno zastopstvo« galantno opomnil, da »zahteva napredek reformo volilnega sistema v bolj demokratičnem smislu in reformo tržaškega mestnega statuta, ki je precej zastarel. Tako je princ odslovil tisto volilno reformo, ki je sedaj izvoljene mestne očete spravila na njihove sedeže. Toda princ je postal čezdalje bolj hudomušen. Sklicevaje se na isti napredek, je priporočal gospodi, naj poskrbi za kanalizacijo in snaženje mesta, nabavo pitne vode, regulacijo starega mesta, znižanje cen dragih živil in druge take primitivne stvari, ki so sicer uvedene po drugih mestih, v svobodoljubnem Trstu pa se ne morejo izvršiti, ker imajo tu mestni očetje važnejše posle: obrambo Trsta proti Jezuitom in drugo. Konečno je princ pozval »po svoji prosvetljeni delavnosti znani visoki mestni zbor«, naj te reforme kmalu izvede. Tako je govoril rdeči princ ob strani župana, ki je sedaj črno-rmen, sedaj rdeče-bclo-zelen in semtertja, če gre k škofu na po-set, tudi malce črn. Po tem govoru jc župan še parkrat skrivil hrbet in sc klanjal, povdar-jajoč tradicionalno tolerantnost tržaškega mesta. Toda ni bilo šc koncc komedije. Vzdignil se je reprezentant korupcije v Trstu, podpredsednik Feliks Venezian. In izustil jc sledeče: »Troje let je, odkar se je vzdignil iz volilnih posod občinski svet kot simbol moralnosti... Ko je končal svoj bombastični govor, sc jc samozadovoljno vsedel in globoko vtopil svoje misli V tiste moralne posode, odkoder se je nekoč povzdignil on, lastnik več tolerančnih
hiš v starem mestu. Ker pa mora vsaka pravljica imeti svoj podučni konec, ja na koncu župan še nekaj dodajal iz lastne pameti. Povedal je, da bo treba zvišati davke, ako se bo hotelo izvršiti reformne misli gospoda cesarskega namestnika. Nato je princ potolažen odšel iz dvorane in vsi drugi za njim . . .
Volivno reforma.
Dunaj, 13. junija.
Odsek za volivno reformo je pričel svoje delo dne 6. aprila, a šele sinoči storil prvi korak, ko je namreč odobril volilne okraje za D a I m a c i j o. Protivniki volilne reforme so se poslužili raznih sredstev, da onemogočijo ali vsaj zavlečejo to vprašanje. Sedaj že tretja vlada zagovarja to n u j n o vprašanje, katero pri vsaki ugodni priliki priporoča vladar sam. Trebalo je mnogo let, da so se odločivni faktorji prepričali o nujni potrebi močnega parlamenta, ki more biti najboljše protitežje napram ogrskemu parlamentu in njegovim težnjam. A bolje je, da je odsek enkrat vsaj pričel resno delo, nego tratil čas s formalnimi razpravami.
Ker glede Češke niso še predloženi natančni podatki, je odsek pričel z Dalmacijo. Poslanec dr. Ivčevič je v dogovoru s Srbi tako prenarcdil okraje, da sta Srbom zagotovljena zopet dva mandata, a Hrvatom ostane 9 mandatov, kakor doslej. Dalmacija šteje 582.800 prebivalcev, od katerih je 15.300 naznanilo italijanski občevalni jezik. Ko bi torej Italijani dobili v Dalmaciji poseben mandat, bila bi to nasproti Slovanom velika krivica), ker v Dalmaciji pride en mandat na 56.900 duš. Dr. Ivčevič je naglašal, da priporoča varstvo narodnih manjšin, toda italijanska manjšina je tako neznatna, da pač nima pravice do svojega poslanca.
Italijanski poslanec dr. Bartoli je zahteval za Dalmacijo narodni kataster, kakor so ga napravili na Moravskem, a se je hitro premislil, dobro vedoč, da po celi Dalmaciji ne spravijo skupaj nad 15.000 Italijanov. Zato ie predlagal, nai se Dalmaciji dovoli nov, torej 12. mandat za mesto Zader in albansko vas Borgo-Erizzo. Kaj pa ima skupnega ta vas, ki niti italijanska ni, z Zadrom, ki šteje le 11.682 duš? Potem bi, kakor je odgovarjal dr. Ivčevič, morala tudi Dubrovnik in Šplit isto zahtevati. Dr. Bartoli je uvidel, da ne prodre s tem predlogom, in je zahteval poseben volivni okraj za mesto Zader in sodni okraj Pag. A sam je priznal v istem hipu, da bi bilo v tem okraju poleg 31.000 Slovanov le 9300 Italijanov. Sploh Italijani v Dalmaciji že davno nimajo svojega zastopnika v državnem zboru. Res je sicer, da so leta 1870 v Dalmaciji našteli še 60.000 Italijanov, a ti so bili v ogromni večini poitalijančeni Slovani a Ia Vidulich.
Za dalmatinske Italijane se je pognal tudi baron Malfatti, toda zagovarjal je izgubljeno star. Tudi vlada se ni ogrevala za italijansko zahtevo. Minister baron Bienerth je sicer zagovarjal prvotni vladni načrt, toda priznal, da je nemogoče Italijanom v Dalmaciji dovoliti poseben mandat.
Bartolijev predlog, naj se Dalmaciji dovoli 12 mandatov, jc bil odklonjen s 24 proti 10 glasovom. Z Italijani so glasovali poleg Rumuna dr. Onciula znani neprijatelji volilne reforme Stein, Malik, grof Stiirgkh, Barnreithe r, dr. Pergelt in dr. D e -m c I. Italijanski poslanci so bili seveda jako ogorčeni, ker so jih nekateri nemški člani pustili na cedilu, oziroma dalmatinske Italijane vrgli v »slovansko morje«. Nam pa se zdi, da jc bila to le taktična zvijača, da bodo Italijani mogli s tem večjo silo zahtevati »odškodnino« v Istri.
Nato je odsek pričel razpravo o volivnih okrajih na Gor. Avstrijskem. Govoril je dr. S c li 1 c g e I ter izražal razne pomisleke proti razdelitvi okrajev. Pripomnim še, da je dr. Marchct kot novi minister odložil načelništvo odseka in bil na njegovo mesto izvoljen slovenski poslanec dr. P I o j, ki vodi obravnave.
Ponomino.
Dunaj, 13. junija.
Zc lansko leto se je mnogo govorilo v parlamentarnih krogih o avstrijski »Pana-mini.« Bile so razne govorice, da Avstrija si-plje milijone v tržaško pristanišče. Ker bodeni o tem poročal še obširneje, je stvar kratko povedana ta:
Vlada je že 1. 1898. izdelala prvotni načrt za popravo in razširjenje tržaškega pristanišča. 'I roški so bili proračunjeni na 12 milijonov. Dasi je vlada imela priliko dobiti od parlamenta ustavno dovoljenje, ker je I. 1903 proračunski odsek redno posloval, vendar jc dr. Korber kar ua svojo roko oddal dela italijanski tvrdki Faccanoni, Galimberti in Piani. Dva meseca preje, namreč dne 12. feb. 1901 pa je dr. Korber zbornici predložil načrt zakona za drugo železniško zvezo s Trstom. Torej je vlada morala vedeti, da prvotni načrt ne more biti umesten, ker že zaradi nove železnice in večjega prometa treba razširiti zgradbe ter v ta namen zasuti nekoliko morja. Toda dr. Korber je, kakor trdijo, po telefonu oddal še nadaljna dela brez vsakega razpisa in brez ustavnega dovoljenja. Poleg tega jc dr. Korber napravil drugo pogodbo z neko družbo pod jako neugodnimi pogoji. Tako so troški za prvotna dela tvrdke Faccanoni poskočili od 12 na 16,306.700 kron, iu pozneje je vlada zahtevala kredita še 46 miljonov. In da je bila nesreča še večja, zrušil se je vsled površnega dela že i. 1903 ves takozvani novi »sanitetni molo« v morje.
Ko je proračunski odsek dobil zadnjo vladno predlogo v razpravo, zahtevali so razni člani natančno preiskavo. Izvoljen je bil poseben pododsek z nalogom, da pregleda v trgovinskem ministrstvu vse uradne akte ter se tudi v Trstu na lici mesta prepriča o tem najnovejšem škandalu.
Poslanca Vukovič in Skene sta izdelala natančno poročilo, katero je bilo včeraj zaupno razdeljeno edino le članom proračunskega odseka. Toda »N. Fr. Prcsse« je že danes objavila kos tega poročila.
Danes zjutraj ob deveti uri se je zbral proračunski odsek, da se posvetuje, kaj naj ukrene glede samovoljnega postopanja dr. Korberja in kaj naj predlaga zbornici glede nadaljev iffria pričetih del v Trstu. Takoj začetkom seje ostro graja poslanec Dobernig ne-taknost in zlorabo zaupnosti, ker je »N. Fr. Presse« preje objavila zaupno poročilo, nego so ga mnogi člani dobili v roke.
Nato se oglasi baron Morsey, načelnik preiskovalnega pododseka, ki pravi: Grof Au-ersperg in sek. načelnik dr. Stibral sta podala odseku pojasnila, ki se nikakor ne strinjajo z dejstvi. Tudi grof Auersperg ie bil le malo časa trgovinski minister in dr. Stibral več mesecev na dopustu, torej ju ne zadene krivda.
Pododsek je pregledal akte in dela v Trstu ter se prepričal, da nastanejo v državni upravi nedostatki in nerednosti, ako parlament več let ne izvršuje kontrole, kakor zadnja leta.ln take samovoljnosti so naravne, ako je na čelu vlade mož, kakor bivši min. predsednik dr. pl. Korber, kateremu so bili ostali ministri ničle, ki jc sam brez dotičnili ministrov vodil posle in zahteval, da odločuje vse le sam Dr. Korber je oddal dela v drugi stavbeni dobi po telefonu brez vsacega pravilnega zapisnika. Izgovarjal se je na obstrukcijo. Toda v proračunskem odseku ni bilo obstrukcije in tudi zbornica je delala 1. 1903. Oddal je prva dela tuji tvrdki, ki je vse večje stroje naročila v tujini. Velik in dragocen stroj za trebljenje morja .ie plačala naša država, a tvrdka Faccanoni ga sedaj uporablja v Benetkah! (Klici: Škandal!) Neka francoska tvrdka je za priprave izdala 50.000 kron v nadi, da dobi dela. Toda dr. Korber je oddal dela brez razpisa ter ukazal uradnikom, da morajo molčati ter v odseku zagovarjati vse početje proti svojemu prepričanju. Zato so člani preiskovalnega odseka zagotovili dotičnim uradnikom, da se jim ni treba bati, ako govore resnico.
To pojasnilo barona Morseya in tiskano poročilo jc napravilo v odseku senzacijo in bode gotovo tudi v zbornici vzbudilo ogorčenje. Kolikokrat poslanci brusijo pete po raznih uradih za malenkostne podpore vsled požarov, toče in drugih nezgod — brez uspeha. Povsod sc jim odgovarja: Vlada nima denarja, nima kredita! Na drugi strani pa sc sipljejo kar milijoni tujim in domačim kapitalistom v naročje.
Ministerski predsednik dr. baron Beck je že danes obširno odgovarjal na jako ostro kritiko. Rekel je, da nikakor ne ugovarja, ako parlament to stvar preiskuje do temelja. Vlada hoče dati vsa potrebna pojasnila. Toda odločno ugovarja, da se poslanci utikajo v službene razmere uradnikov. (Ugovori in medklici.) Da, jaz sem odgovoren za svoje uradnike, pravi baron Beck, mene napadajte. Nato jc z vso odločnostjo zagovarjal poštenost in čisti značaj dr. Korberja ter grajal barona Morscya zaradi osebnih napadov. Končno je baron Beck prečital dolgo pismo, v katerem
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — .	Vsprejema naročnino, inserate in
rek I a macfj e. CI p r a v n i 35 k e g a telefona štev. 188.
se opravičuje dr. Ktirber, da ne more osebno pojasniti dogodkov, ker odpotuje (!). Dalje naglaša dr. Korber, da ni zakrivil nobciie in-korektnosti in prevzame vso odgovornost.
Stvar pa s tem ni končana ter utegne vzdigniti še mnogo prahu.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA. — ŠUSTERŠIČ O BALKANSKI POLITIKI.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je razpravljal v soboto o proračunu ministrstva za zunanje stvari. Steiner ie ostro grajal institucijo delegacij. Zahteval jc skupno upravno sodišče iu trg. poročevalce v inozemstvu in pridelitev trgovcev h konzulatom. Zunanja politika naša je brez ciljev. Bobrzynski. Schonborn iu dr. Sylvester so zagovarjali delegacije in našo zunanjo politiko. Dr. Syl-vester ni zadovoljen z Italijo; grajal je ostri nastop Goluchovvskega nasproti Rumuniji, Grški in lurčiji. Zeli miru med obemi državnimi polovicami. Dr. Kramar dvomi, da je mogoč gospodarski odpor nasproti Ogrski, če ne moremo razpolagati o vsej tarifni politiki. Naglaša, da trozveza ne spada več v svetovno politiko. Zahteval je točnih pojasnil o S 2. avstro-nemške zveze. Naglaša, da zasleduje Nemčija na Balkanu drugačne načrte, kakor Avstrija. Kozlovvski je pel slavospev Goluclunvskemu. Dulemba želi izpopolnitev službe pri konzulatih. Lecher je očital zunanjemu ministrstvu, da ni vedno dobro poučeno o trgovinsko političnih zadevah.
Dr. Šusteršič izjavi, da hoče govoriti le o politiki na Balkanu. Vsakdo in tudi minister za zunanje stvari mora priznati, da tu nc napredujemo in da moremo pokazati Ie malo uspehov. Naša balkanska politika je nepraktična. Nc pridemo naprej, če nekoliko zaropotamo proti Turčiji ali proti kaki mali balkanski državi. Pametna balkanska politika bi morala gledati, da pridobimo simpatije balkanskih narodov. Avstrija ima tako toliko ugodnosti, kakor nobena druga država in žali-bog teh ugodnosti ni porabila. Ta ugodnost so Jugoslovani, s katerih pomočjo bi si na lahek način pridobila simpatije balkanskih narodov. Namesto da si pridobi simpatij, sta pa tako Avstrija, kakor tudi Ogrska postopali sovražno proti Jugoslovanom tako v državi, kakor tudi na balkanskem polotoku. Najboljše bi se bile izpremcnile že razmere na Balkanu, če bi bili nameščeni Jugoslovani po naših di-plomatičnih zastopih v slovanskih balkanskih državah. Govornik opozarja na dejstvo, da važni jugoslovanski okraji, ki pripadajo monarhiji, niso niti zvezani s primernimi prometnimi sredstvi z državo in da vedno zanemarjajo Dalmacijo. Še danes ni zvezana Dalmacija naravnost s središčem države. Sklicuje se na cesarjevo izjavo nasproti Bianki-niju, da dobi Dalmacija železniško zvezo, stavi na ministra za zunanje zadeve precizno vprašanje, naj pove, v kakem stanju je zdaj ta zadeva. Najbolj naravno in praktično bi sc rešilo to vprašanje glede zveze Dalmacije z državo s progo čez Oguliti in Novo Mesto.
Govorili so šc Baernreiter, Steiner in Oppenheimer. Grof Goluchovvski je obširno odgovarjal.
Z ozirom na izvajanja dr. Šusteršiča je izjavil, da zgradba direktne železniške zveze z Dalmacijo ne spada v področje ministrstva za zunanje stvari, in se mora urediti med Avstrijo iu Ogrsko. S tem vprašanjem sta se pa bavili obe vladi temeljito in upa, da se ta želja uresniči. Z ozirom na Šusteršičevo željo, da bi se intenzivneje pospeševale jugoslovanske koristi izjavlja, da to ne spada v njegovo področje in naj sc obrne dr. Šusteršič s to željo na avstrijsko vlado. Naši politiki nasproti balkanskim deželam se nc more po pravici očitati načelna neprijaznost. So pa slučaji, ko moramo nastopiti z gotovo avtoriteto. Glavna zapreka, da sc ne izboljšajo razmere na Balkanu je pa boj med posameznimi narodi, ki bivajo na Balkanu. Delegacija je odobrila poročilo Goluchovvskega.
ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO.
V seji odseka za volilno preosnovo dne 13. t. m. so sklenili, da sc določi število poslancev na Zgornjem Avstrijskem na 22 poslancev. Tudi volilna okrožja ostanejo neiz-premenjena. Neizpremenjeno sc odobre predlogi vlade, ki določijo za Solnograško 7 poslancev. Tudi za Nižje Avstrijsko obvelja Hohenlohov predlog, ki ga je zastopal poslanec Locker. Dr. Demel sc pritožuje, ker terorizira soc. dem. »Arbeitcr Zeitung« člane odseka za volilno preosnovo. Koncem seje
so se ostro sporekli dr. Adler, Malik in Vsenemci, ki so klicali, da grozi dr. Adler ob vsaki priložnosti.
DUNAJSKA NEDELJSKA PROT1MAŽAR-
SKA DEMONSTRACIJA.
Avstrijsko judovsko in seveda tudi nemško narodno časopisje je pisalo z ozirom na dunajsko nedeljsko demonstracijo strašne članke o surovih »krščansko-socialnih tolovajih«, ki so se drznili demonstrirati za skupnost avstro-ogrske države. Demonstranti so bili vse, samo ljudje ne. A po zobeh sta jima dala ogrska ministra NVekerle in celo Kossuth, ki sta naglašala v razgovorih s poslanci ogrskega državnega zbora, da so poročali časniki pretirajo o dogodkih. Seja delegacij ni bila motena, nekaj oken je bilo sicer pobitih, a odprt nož ni bil vržen v dvorano. Demonstriral tudi 11 i mob, marveč lepo oblečeni ljudje. Smešna pravljica je, da se spravlja prestolonaslednik v kakršnokoli zvezo z demonstracijo. Kršč. soc. časopisje je dognalo, da je izzival demonstrante s kazanjem na vrat ogrski delegat debrecinski jud in Košutov pristaš Bakony. V sobotni seji ogrskega državnega zbora so nameravali spraviti v razgovor nedeljsko demonstracijo, a je namignila vlada, da ne in so zato opustili načrt.
BLAMAŽA DRUŠTVA »SVOBODNA ŠOLA«.
Brez dovoljenja je lani otvorilo meseca septembra na Dunaju zloglasno društvo »Svobodna šola« dvoje ljudskih šol. Poučevali so, ne da bi imeli za pouk dovoljenje nižjeavstrij-skega deželnega šolskega sveta. Dunajski okrajni šolski svet je zato ukazal, da morajo zapreti obe šoli. Vse svobodomiselno časopisje je seveda v največjem ognju in napada dunajski okrajni šolski svet, ki mu načeljuje dr. Lueger. Ob tej priliki se baha protiversko časopisje, da so člani društva »Svobodna šola« trije sedanji novi ministri in sicer Derschatta, Marchet in pa Prade.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
V	sobotni seji ogrskega državnega zbora je poročal Wekerle o proračunu za 1. 1906. Proračun izkazuje 1.229,765.378 kron dohodkov in 1.199,762.806 kron stroškov; prebitka je toraj 2572 kron. Namestili rezervisti dobe odškodnine v znesku 1,800.000 kron.
ZMEŠNJAVE V RUSIJI.
Vojno sodišče v Varšavi je obsodilo na smrt zaradi veieizdaje tri profesorje: Eriva-nana, Radeckega in Vsponiškega. Varšavsko posadko so pojačili s tremi kazaškimi stot-nijami. Car baje ne namerava potrditi nobenega sklepa gosudarstvenne dume, ki je po sodbi velikih knezov revolucionarno zbirališče. Na Rusko Poljskem so na dnevnem redu umori uradnikov in policistov. Storilcčv navadno ne dobe. Samo 12. t. m. so bili umorjeni štirje uradniki. Oropali so neznani storilci zastavljalnico v Varšavi in umorili lastnika. V moskovski guberniji se boje posestniki kmečkih nemirov. Cene zemljiščem jako padajo. Judom nameravajo podeliti precej svobodščine.
Na Kavkazu vlada anarhija. Prebivalstvo strada in se zato izseljuje, kdor more.
Popolnoma so se izjalovili Witteju poizkusi, da dobi v Londonu in v Parizu novo posojilo. Tudi se branijo pariške banke izplačati drugi del posojila, dokler ne pride do sporazumljenja med carjem in gosudarstvenno dumo. Kazaški general Miščenko je postal moskovski generalni gubernator.
Ruska vlada zahteva, naj izroči Švica Gaponovega morilca inženirja Rutenberga, ki je pobegnil v Švico.
NEMIRI V NIGERIJI.
V	Nigeriji so se uprli domačini in ubili v Arabi komisarjevega pomočnika. Angleški oddelek 200 mož je porazil vstaše.
GRŠKO ROMUNSKI SPOR.
Diplomatične zveze med Grško in Ru-munijo so pretrgane. Rusija prevzame varstvo grških podanikov v Rumuniji. Odpoklicani so vsi grški konzuli v Rumuniji.
SESTANEK ANGLEŠKEGA KRALJA Z NAŠIM VLADARJEM.
»Magdb. Ztg.« poroča, da se tudi letos sestaneta angleški kralj Edvard in naš cesar.
NEKDAJ IN SEDAJ.
Ob priliki otvoritve državne dume objavil je ruski list »Nar. Gaz.« namesto uvodnega članka le-to primerjavo:
Nekdaj.
Ruskemu kmetu niti z drugimi vkup, niti posamezno ni bilo mogoče priti do carja.
O svojih potrebah je kmet mogel govoriti:
Spoštljivo se odkrivši z uradnikom;
Trikrat se globoko poklonivši z »zern-skim«;
Na kolenih z »ispravnikom« (načelnikom jezdne police);
In z dušico v peti in to še po veliki pro-tekciji — z gubernatorjem.
Misliti na pritožbo pri ministru ali pa celo pri carju, je bilo kar najstrožje prepovedano.
Sedaj.
»Nobena postava ne more priti v veljavo brez odobrenja gosudarstvenne duinc«.
In kdo je v dumi?
Iz večine sami kmetje.
In oni sedijo vkup z gosudarjem, delajo postave in to brez vsake udeležbe uradnika in zemskega!
In gubenatorji so popolnoma na strani ostali . . .
GONJA PROTI FOGAZZARU.
zaradi romana »II Santo« še ni bil od kongre-gacije indeksa cenzuriran, so ga framazoni povzdigovali v nebesa. Glej — modernega misleca, so dejali. Ko se je pa Fagazzaro, zvest svojemu katoliškemu prepričanju, udal odloku Rima, so liberalci uprizorili proti njemu divjo gonjo. Dijaki so prirejali demonstracije proti pisatelju, ki so se še nedavno z njim bahali pred celim svetom. Po vseh italijanskih listih pišejo o samem Fagazzaru. »Vitta«, »Sara-ceno« in »Tribuna« zahtevajo, da mora slavni Fogazzaro izstopiti iz »Sveta za javno vzgojo«, ker se njegovo postopanje »ne strinja z mislijo o svobodni misli.«
Štajerske nouice.
š Posojilnica v Ljutomeru je v minolem letu štela 779 zadružnikov, 344.335 K 33 h dohodkov, 3327.830 K 37 h izdatkov, 4265 K 39 h čistega dobička, od tega je 1600 K odločila v dobrodelne namene.
š Hrastnik-Trbovlje-Vode. Ze nekaj let sem se je v Narodu na najpodlejši%način napadalo vsako tukajšnjo podjetje in zavodi, da segalo se je celo ostudno v privatne hiše. Vse to pa je izviralo iz ene in iste kloake. Najemali in komandirali so se ljudje, ki naj pišejo obrekljive dopise. Mi smo vedno molčali. Ni se nam zdelo vredno se ž njimi trgati, ker smo bili prepričani, da ima laž le kratke noge. Letošnji dogodki pa so nam potisnili v roke pero. Slo je za narodne interese. Pribito naj bo enkrat za vselej, da ni nobeden naših gg. poslancev ob času volitve postopal tako čudno, kakor tukajšnji g. Roš. Ta je na vso moč delal s celini svojim štabom le za to, da bi bil mesto sposobnega moža za poslanca izvoljen le čisto navaden človek. Mislil si je pač: če sem jaz dober za poslanca, zakaj ne bi bil dober tudi Rebek; saj tudi jaz nimam nič več v glavi, kakor on. A Rošov račun je prekrižala volja ljudstva, na katero se je on in njegov štab skliceval. Radi tega on hudo besni. Svojo jezo razliva nad vsakomur, ki mu le pride v obli-žje. Damo vam g. župan dober svet, da se pomirite. Bolj ko bodete rohneli, več bo zvedel o vas širni svet. Rajši obžalujte politične grehe, ki ste jih do sedaj storili. Imamo še namreč mnogo cvetk, ki so zrastle na vašem vrtu, ki jih ne objavimo, če se v prihodnje poboljšate. Vendar pa si bomo Roševo postopanje zapomnili mi domači iu drugi volilci, ki spadajo v ta poslaniški krog. Slednjič vas tudi g. Roš vprašamo, če ni bilo nevarno, plezati na streho vaše kovačnice in vašega mlina, kamor ste dali prilepiti velika vabila za g. Rebeka. Bi li ne bilo škoda če bi bil kdo padel raz strehe in si zlomil nogo, Rebek bi pa vkljub temu le nc bil izvoljen.
š Iz Slov. Bistrice. Pri nas se je ustanovila »Narodna godba«, ki bo nastopila prvič v tukajšnjem »Narodnem domu« dne 17. t. m. Sedaj imaio štajerski Slovenci že štiri narodne godbe: v Celju, v Trbovljah, v Šoštanju in v Slov. Bistrici.
š Slovenski dijaki v Mariboru so se zopet letos vrlo odlikovali pri štajerskem zgodovinskem izpitu. Od desetih gimnazijcev, ki so dobili odlikovalne nagrade, je prvih osem Slovencev, deveti Nemec in zadnji zopet Slovenec.
š Ogenj. Dne 11. t. m. je izbruhnil ogenj v hiši Matevža Hertiča v Selnici. Hiša, krita s slamo, je docela pogorela. Domače gasilno društvo in ono iz Ruš sta rešili le sosede.
š Slabo leto za hmeljarje. Iz Žalca se nam poroča, da bo letošnje leto za hmeljarje še slabše kot lansko. Lani je bilo blago dobro, a cene nizke, letošnje blago pa je zelo trpelo vsled dolgotrajnega slabega vremena. Ne samo da bo hmelja zaradi vremenskih nezgod izdatno manj kot druga leta, je letos deževje tudi kakovosti blaga zelo škodila.
š Materinska ljubezen. V Gornjem gradu je minuli teden delala posestnica Mermol na njivi, ki je blizu grajščinskega jeza. Svojega triletnega otroka je pustila pod nadzorstvom osemletnega fantička. Oba otroka gresta na most gledat ribe v vodi. Naenkrat nekaj štr-bunkne v vodo. Mati postane pozorna ter vpraša, kaj sta vrgla v vodo. Starejši deček pravi: »Mama, Francelj je v vodo padel.« Vsa prestrašena hiti žena k vodi, kjer vidi ročice otročička moleti iz potoka. Takoj plane v vodo in ne meneč se za globokost vode, pride do otroka ter ga reši na suho. Bila je do vrata v vodi. Otrok je bil še zavesten in se počuti dobro. Mati je pač nekoliko bolehna, ker se je najbrž prehladila, kajti bila je mokra po vsem telesu in strah jo je seveda tudi dal. Pravi, da v istem trenutku ni mislila na globokost ne na nič drugo, samo na otroka ter da bi ji bilo takrat vse eno, če bi tudi zraven utonila. Lep dokaz materine ljubezni!
š Stari grad pri Celju. Osrednja komisija za umetne in zgodovinske spominke je predlagala, da se da za popravo Starega gradu celjskih grofov pri Celju 500 K državne podpore. Ko ji predloži celjsko muzejsko društvo podrobne načrte, bo predlagala po možnosti še daljno podporo.
š Prste zmečkalo je dne 12. t. m. na južnem kolodvoru v Mariboru pregledovalnemu ključarju Josipu Tharda. Ko je namreč pregledoval kolesa tovornega vlaka, je po nerodnosti položil desno roko pod kolo, ki mu je tri prste popolnoma zmečkalo.
š Požar v Velenju. V torek, dne 12. t. m. je strela zažgala takozvano »Vošnjakovo šu-po« v Selah pri Velenju. Šupa z vso krmo je pogorela do tal, vendar se je posrečilo ogenj omejiti tako, da se niso vnela sorodna poslopja.
š Iz šaleške doline se nam piše: Celjsko politiko sta uganjala kljub enoglasnemu sklepu volilnih shodov v Velenju in Šoštanju krčmar velenjski Vajde in pa mladi Bošnjakov Vladi, samo, ker je Ranocelnik Janko iz Celja tako hotel. Prvi je na sejmov dan med svojimi
gosti agitiral, drugi pa med delavci očetove tovarne proti očetovi volji. Vajdetu povejte kmetje, naj ne pozabi, kako je nekdaj še koze gonil na pašo, dokler ni začel z vami ba-rantati; kako se mu je eden stolec že prevrnil, drugi pa se mu še prav lahko izpodmakne, ko bo njegova prevzetnost do vrha prikipela. Mnogi, ki so ga doslej čislali, so se spogledovali, ko so ga zadnjič slišali vzajemno s svojo kelnerco kvasiti o neumnih gorjancih. — Dr. Janko Srnec pa naj ostane raje v Celju drugič, da sl prihrani blamažo na banketu!
š Šmartin pri Velenju. Smilili so se nam nekateri školski delavci, ki so jih Lappovi priganjači kakor sužnje gnali volit Vračka. Ce gre to tako naprej, bo v slučaju splošne in enake volilne pravice ta turnski bogatinec na en mahljaj obe občini stisnil v svojo nemško bisago. Slovenski delavci, ne dajte se stra-hovati; čim mehkejši ste, tem bolj raste Nemcem greben; potegnite se za našo zatirano slovenščino, drugače nas bodo nemškutarji žive pohrustali, saj ste jih zadnjič spoznali, kakšni da so! Ce bi vam res bili dobri, bi vam na plači primaknili, ne pa htijskali proti bratom!
š Velenjskemu tkzv. Bobnu v premislek!
Ker se je vaše delo za Vračka ponesrečilo, ste šli v »Marburgerco« za protestantovske Pročodrimovce pretakat grenke solzice ter si lajšat užaljeno »prusko« srce na lovu za črno divjačino«. Ali se ne bahate že okoli, da ste bili doslej nemški vajenec, da ste naredili zadnjič skušnjo za »ksela« in da postanete v kratkem »dajčmojster« cele šaleške doline? No, tedaj se vam bodo vsi odkrivali, dotlej pa še počakajte! Sicer pa upamo, da nemška drevesa kljub zalivanju od slov. izdajic ne zrastejo do nebes, ampak da se posekajo, na vašo žago pripeljejo, iz desak pa se pripravi dostojna truga za častni pogreb nadutega šaleškega nemštva! To smelo trdi vaš — harmloser Hirtenknabe. Ali še hočete več?
š Nesreča ob železnici. Uslužbenec južne železnice Josip Močivnik je imel minolo soboto opraviti na progi Laški trg-Rimske toplice. V bližini Marijinega gradca ga je dohitel vlak. Ker se mu Močivnik ni dovoli naglo in zadosti daleč umaknil, ga je stroj pograbil in pahnil s tako silo v železniški jarek, da je nesrečnež obležal na mestu mrtev.
Dnevne nouice.
+ Otvoritev železniške proge Jesenice.
Trst, 15. julija. Otvoril bo progo prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Jutri bo inspiciral to progo železniški minister dr. Derschatta.
+ Koleki sv. Cirila in Metoda niso všeč »Piccolu«. Strašno se jezi, ker županstvi Dekani in Marecige v koprskem okraju koleku-jeta svoje uradne tiskovine in listine z narodnim kolekom. Lahi se bodo sčasom morali navaditi še drugih stvari.
+ Shod pošnih prometnih uradnikov. Na številno obiskanem shodu poštnih prometnih uradnikov na Dunaju so sklenili resolucijo, v kateri ogorčeno obsojajo, ker je izostalo obljubljeno povišanje asistentov, poštnih prak-tikantov in oficiantov. Sklenili so, da hočejo nadaljevati boj, dokler ne izpolnijo jim danih obljub^
-i- Imenovanje. Računska praktikanta gg. Fran Peršel in J. Pezdic sta imenovana ad personam v XI. činovni razred in carinski praktikant g. Ivan Šumi za provizoričnega carinskega asistenta ad personam.
+Rezervisti. Ravno zdaj, ko imajo ljudje največ dela s košnjo, so poklicali rezerviste k vojaškim vajam. Pa letos se je zgodilo nekaj posebnega. Okoli 700 reservistov pojde k gorskim vajam in rabi zato velike gorske palice. Vojaška uprava pa je ukazala, da si mora vsak rezervist sam nabaviti palico. Tako smo torej videli danes letati rezerviste po Ljubljani ki so iskali dolgih gorskih palic. To se pravi vendar ljudem poleg škode delati tudi nepotrebne stroške.
+ Orožnik Mak v Medvodah. Pod tem naslovom je prinesel »Slov. Narod« do skrajnosti podel dopis, v katerem na infamen način napada gospoda Maka, orožniškega po-stajevodjo v Medvodah. Da bode ta nepričakovano strasten napad umljiv, treba poseči nekoliko nazaj. Imenovani postajevodja je znan kot eden najbolj spretnih, obenem pa tudi previdnih orožnikov na Kranjskem. Do sorške afere ni bilo o njem po časnikih nič brati, ker je mož pač vestno opravljal svojo službo, a za politiko se ni brigal. Tudi ni bilo v medvodski občini do prihoda gospoda Br-ceta v Soro takih dogodkov, pri katerih bi orožništvo s posredovanjem si zamoglo nakopati sovraštva kake politične stranke. Postajc-vodjo Maka nismo šteli v nobeno politično stranko. Pri sorški aferi sta bila pa tako glavar Chron kot postajevodja Mak stavljena pred alternativo: Ali postopati strankarsko v prid Brceta in sploh liberalne stranke v Sori in Medvodah, katere »spiritus agens« je bil Brce, ali pa si nakopati na vrat sovraštvo liberalne stranke in krivične napade, ki temu sovraštvu vedno slede v »Slov. Narodu«. Oba, Chron in Mak, sta si rajše izvolila poslednje. Storila sta v sorški aferi nepristransko svojo
dolžnost, kakor zahteva postava. Toda. že to, da nista bila pristranska, je s satanskim srdom napolnilo vse one, ki so mislili, da morajo biti na Kranjskem vsi uradniki in orožniki tako korumpirani, da ne drže svoje uradne prisege tistikrat, ko bi njih nastop škodoval liberalni stranki. Vnebovpijoče krivice je delal tistikrat »Slov. Narod« Chronu in Maku, pod odgovornim uredništvom dr. Tavčarja. Glavar Chron pozneje ni imel več prilike obravnavati sorške zadeve, zpto so ga pozneje pustili na miru. Postajevodja Mak je pa seveda v Medvodah, kjer so še zmeraj kritične razmere. Saj še ni dolgo časa, kar so bile občinske volitve, ki so imele odmev v zadnji koči, in sedaj je pred vrati sodnijska obravnava radi sorške afere. Postajevodja Mak ima tu nastopiti kot ena glavnih prič. Da bi se istega prestrašilo, da ne bi pred sodiščem izpovedal polne resnice proti glavnim krivcem, kateri pa še niti toženi niso, to je namen ostudnega napada na Maka v »Slov. Narodu« št. 131 od dne 9. junija 1906. Očita se ondi med drugim Maku pristranost v službi, med tem ko dopisnika peče Makova nepristranost in se je boji. Pravi dopisnik, da preški župnik Brence in sorški upravitelj Brajec hodita k Maku v vas in ostajata tam po cele ure. Resnica pa je, da je gospod Brajec, ko je poldrugo leto že v Sori, bil samo enkrat kake pol ure pri Maku na obisku, in to še le v družbi domačega župnika, ki je šel bolno Makovo soprogo obiskat. Glede kaljenja nočnega miru v Sori moramo reči, da so Grmekovi in Br-cetovi pristaši pač kalili nočni mir tako, da so jih orožniki morali poditi spat, in če bodo Grmek in tovariši pregrevali 20. marc, ki je bil že itak pred sodiščem obravnavan in pri katerem Mak ni imel nič opraviti, potem bomo Grmeku našteli celo vrsto slučajev, ko se je kalil mir na nečuven način od njegovih pristašev, katerih pa tudi Mak ni mogel naznaniti, ker jih ni poznal, a jih poznamo tem boljše mi. Ugleda ima pa Mak v občini Medvode toliko, da se mu prav nič ni treba prizadevati, da bi si ga zvečal. Da pa vesten orožnik ne more imeti ugleda pri ljudeh, ki so se sorške afere udeležili dejansko, kot Grmek, Franc Jarc iz Medvod i. dr., in ki imajo raditega dosti vzroka, da se Maka boje in ga žele odstraniti, to je popolnoma umljivo. Pošteni ljudje, katerim se kriminala ni bati in katerih je vendar v medvodski občini ogromna večina, imajo pa Maka radi in mu zaupajo. Orožnik je pa menda vendar takrat na svojem mestu, ko se ga kriminalisti boje, a pošteni ljudje mu pa zaupajo.— Toliko odgovora za danes. Za prihodnje pa »Narodovemu« dopisniku svetujemo, naj bo miren in naj pusti osebe pri miru, ki so se njemu zamerile s tem, da so storile svojo dolžnost. Vsak nov napad bo dobil z bogatimi obrestmi nazaj, zakaj zaloga onega, kar bi mi o sorški aferi in o razmerah v Medvodah še lahko povedali liberalcem neprijetnega, je silno velika, in so v njej stvari, ki bi več liberalnim osebam lahko uničile eksistenco. Imamo v plašču mir in vojsko, izberite si, kar hočete 1
+ Ljubljanska dekanija ima prihodnjo sredo, dne 20. junija, sestanek sodal. Ss. C.
—	V smrt za prijatelja. K Dev. Mariji v Polju so prišli v sredo 13. t. m. trije fantje iz Zirov, med njimi Filip Demšar, brat tukajšnjega vrlega posestnika in cerkvenega ključarja Janeza Demšarja iz Slap. Na praznik presv. Rešnjega Telesa popoldne prepeljali so se v malem čolnu čez Ljubljanico gledat travnik, kjer bi imeli v petek kositi. Vrnivši se na slapensko obrežje Ljubljanice skočila sta Filip Demšar in eden tovarišev na breg, tretji pa je, ko sc je jel čoln dalje pomikati, skočil v vodo. Filip Demšar, videč tovariša v nevarnosti, stopi v vodo, da bi ga rešil, pri tem pa je sam zašel v globino. Tovariša njegovega so potem rešili živega, Filipa pa čez četrt ure mrtvega potegnili iz Ljubljanice. Bil je nesrečnik pošten mladenič; z velikim veseljem je še na praznik dopoldne in popoldne zvonil — v petek pa mu zvone isti zvonovi mrtvaško pesem. Naj počiva v miru!
—	Hišni posestniki pozor I V zadnjih časih usiljujejo se razni ljudje posestnikom da bi jim prodajali zemljišča, lažejo in obljubujejo zvezde iz neba, a konec jc le tak, da se vjame posestnik v skrbno nastavljene zanjke. To naj pojasni sledeči slučaj, ki se je zgodil v Ljubljani zadnje dni: Neka vdova bi se bila rada znebila posestva ker jo gospodarstvo obte-žuje. Prislini se neznan človek, ki se izda za posredovalca pri zemljiških kupčijah in za njim se prikaže druga oseba, ki baha s premoženjem kakor bi ga osipalo samo zlato, konečno pregovori ta vdovo, da proda posestvo drugemu, za visoko svoto proti temu, da prevzame vknjiženi dolg, jej plača pri podpisu pogodbe 15.000 gld. — in vknjiži sočasno z prepisom lastninske pravice tudi ostanek kupnine ki je poplačati v petih letih. Pajdaša peljeta prodajalko k nekemu zakotnemu pisačii in ondi se zapiše kupna pogodba v kateri se pa brez vednosti prodajalke zapiše, da jej odstopi kupovalec le toliko denarja kolikor ga bo posodila »Kranjska hranilnica« na kupljeno posestvo. Prodajalka je podpisala, meneč da ima opraviti s poštenimi ljudmi, kupno pogodbo,
ne da bi jo prebrala. — In kupec je kupil brez krajcarja lepo posestvo, ker le tisti denar bi izročil prodajalki, katerega posodi hranilnica na kupljeno posetvo. To je jasna goljufija ki kliče po državnem pravdništvu za pomoč. Prodajalka zgubila je na ta način vse svoje premoženje in bi morala beračiti na stara leta. Ko poizvemo stvar še bolj natančno bodemo postregli našim bralcem tudi z imeni, da se morejo varovati tako očitnega lopovstva.
—	Kako najložje ln brez prepira navadite svojo taščo ali staro inater na »Ciril-Metodovo cikorijo«. Storite tako kakor sem jaz storil in dobro se mi je obneslo. Pusti, naj ona kupi Frankovo cikorijo in ti kupi Ciril-Metodovo, skrivaj, potem pusti, da jo sama odpre in enkrat že rabi, potem prideni Ciril-Metodovo v Frankovo škatljo. Ona ne bo nič poznala. To zadostuje enkrat. Ako se hočeš še bolj prepričati kakor sem jaz, ponudi ji Frankovo v Ciril-Metodovi škatlji, katera ti je ostala, da jo pokusi. Trdila ti bo, da ni tako dobra, kakor Frankova ako je prav Frankova vsebina istotako bo ona sedaj ostala pri Ciril-Metodovi cikoriji. — Na ta način gre najložje in namesto da bi se jezil se bodeš smejal. Torej rodoljubni zeti in sinahe poskusite in prepričali se boste, da je moj svet pravi. — Zet v Ljubljani.
—	Goriški mestni svet je sklenil najeti posojilo 150.000 kron, da se popravi in razširi kronberški vodovod.
—Surovost. Železno ograjo so pred približno enim mesecem poškodovali v Šiški blizu državnega kolodvora neki vojaki 27. pešpolka. Napravili so 80 kron škode. Bili so močno vinjeni in vpil, da se nikogar ne bojijo. Upamo, da oblast eksemplarično kaznuje tako vandalstvo, ki ni dostojno za vojake.
—	Novi predpisi za ženitev pri vojakih izidejo te dni. Po teh predpisih ne bo treba zagotoviti stranskega dohodka, ampak gotov kapital. Kavcije od polkovnika dalje bodo odpravljene. Predpisi bodo obsegali tudi olajšave, kako dobiti ženitovanjske kavcije.
—	Generalni štrajk na Dunaju. Z Dunaja poročajo od 14. t. m.: Voditelji socialistov so sklenili razglasiti splošni štrajk za 29. in 30. junija ter 1. julija.
—	V prid Vilharjevemu spomeniku. Prejeli smo: Vabilo na koncert, katerega priredita postojnski salonski orkester in njegov mešani pevski zbor, v nedeljo, dne 17. junija 1906 v dvorani I. Zumrove gostilne v Cerknici, v prid skladu za M. Vilharjev spomenik. Spored: Godba in petje. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj treh oseb 2 K. Z ozirom na namen koncerta se preplačila hvaležno sprejemajo. Koncert se vrši ob vsakem vremenu.
—	Iz Suhora se nam poroča: Zupna cerkev sv. Jožefa je dobila novo cerkveno uro. Izdelal jo je g. Janez Brunskole, urar iz Semiča za 1000 K. Delo hvali mojstra — Dne 28. maja je imel g. asistent Sk u b e c iz Ru-dolfovega praktičen pouk o zelenem cepljenju ameriških trt in o poletnem obrezovanju cep-ljenk. Zbirališče je bilo pred župnikovun vinogradom. Mladina se je jako zanimala za predavanje. Hvala g. govorniku! — Dne 29. m. m. jc prišel gosp. stavbeni adjunk Š t u r m iz Ljubljane radi vodovoda, ki se namerava izpeljati iz visokih Ciorijanc v občino Suhor in Lokvica. V to svrho je g. adjunkt v spremstvu g. župnika Pavlovčiča in obeh županov Fr. Tomca in Jak. Šukljeta natanko pregledal vse studence v Gorijancih. Našlo se je dokaj vode,-ki bi zadostovala ne le občinama Suhor in Lokvica, temveč tudi lahko sosednjim občinam. Sedaj je treba samo več zanimanja in denarja za to, pa bo šlo. Vso to stvar toplo priporočamo našim gg. poslancem z opetovano prošnjo, naj nas kmalu preskrbe s prepotrebno vodo! — Dne 30. m. m. smo imeli v svoji sredini preblagorodnega g. deželnega predsednika Schwarza, ko je ravno skozi Suhor potoval v Črnomelj nadzorovat ondotno c. kr. uradništvo. Sprejem je bil slovesen. Pozdravil ga je v znesenih besedah domači g. župnik Jakob Pavlovčič, g. župan Tome in g. nadučitelj Ivan Perko s šolsko mladino, na kar se je visoki gospod z ginjenimi besedami lepo zahvalil. Posebno se je zanimal za Belokranjsko trtje. Bog ohrani ga mnogo let v prospeh našega milega slovenskega naroda!
—	Dela pri Lijaku. Tržaško namestni-štvo je oddalo podstavna dela železnega mostu, ki se ima napraviti na državni cesti, ki pelje iz Gorice v Sempas, g. Ernestu Ros-siju. Istemu podjetniku so izročena tudi druga dela za zboljšanje državne ceste blizu omenjenega hudournika.
Z okna je padla v Trstu v ulici Belve-dere deklica Karolina Schrey in se ubila. Padla je iz visočine desetih metrov.
—	300 kron je poneveril v Trstu neki Ruggcro Piantezzola, uslužben pri tvrdki di Lenardo. Policija je imela to izvanredno srečo, da je našla pri njem mesto 3000 poneverjenih kron celih 3065.
—	Samoumor vojaka. Na ladji c. kr. mornarice »Radetzky« se je ustrelil pomorščak 9. kompanije Anton Kraumann. Vzrok samo-umora še ni znan._
Ljubljanske noulce.
Ij Procesije sv. Rešnjega telesa so se ob
zelo ugodnem vremenu in ob veliki udeležbi vernikov vršile v trnovski, šentpeterski in stolni cerkvi. Procesija v stolnici je bila letos uprav sijajna. Udeležila so se je razna društva, »Krščansko - socialna zveza«, društvo katoliških rokodelskih pomočnikov, dekliške Marijine družbe, jako veliko moških častilcev sv. Rešnjega Telesa s svečami, moška Mar. družba z novo zastavo ter dolga vrsta belo oblečenih deklic. Najsvetejše je nosil premil. g. knezoškof dr. Jeglič. Procesije se je udeležil deželni predsednik g. Schwarz, več svetnikov deželne vlade, predsednik deželnega sodišča g. Levičnik, dvorni svetnik
g. Lubec, deželna šolska nadzornika gg. Hubad in Leveč, deželni odbornik Povše, zastopnika trgovske in obrtne zbornice kranjske gg. svetnika Kregar in Globelnik i. dr. — Za sv. Rešnjim Telesom je šlo letos prvič lepo število dam s svečami. — V nedeljo se vršita procesiji šentjakobske in frančiškanske župnije. — Včerajšnje procesije v Trnovem se je udeležil gospod župan Hribar z občinskim svetnikom Franchettijem in Svetkom.
I j Shod proti podraženju mesa je bil v
sredo zvečer v »Narodnem domu«. Obširno poročilo priobčujemo na prilogi.
lj Seja odbora za praznovanje desetlet-letnice ljubljanskega župana. Seji v sredo predseduje obč. svetnik Svetek. Navzoči občinski svetniki Turk, Trnkoczy, Dimnik, več magistratnih uradnikov, med njimi ravnatelj Vončina, dr. Zarnik, vitez Blciweis, inženir Ciuha, zastopniki »Sokola«, »Zveze slovenskih pevskih društev« prof. Štritof, »Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona«, »Merkurja«, »Slavca«, rvanatelj Gabršček, poročevalci vseh treh ljubljanskih dnevnikov. Na poziv g. Sveteka se poroča, kaj se je vse storilo v praznovanje od zadnje seie. Prof. Štritof naznani, da se vrše glavne izkušnje vseh pevskih zborov v sredo in petek. Pred magistratom zapojejo pevci: Hajdrih, »Hercegovska«; Aljaž, »Dneva nam pripelji žar« in Bende!, »Svoji k svojim«. G. Stricelj poroča, da je že došlo naročenih 150 bakelj. Poroča, da zapro po dohodu izpre-voda gasilci prostor pred magistratom. Glavni reditelj vitez Janko Bleiweis poroča: Izprevod otvorijo 4 jahači na konjih, ekvipaža z občinskimi svetniki Svetkom, Turkom in Trn-koczyjem, 6 gasilcev z bakljami, 12 uniformiranih mestnih slug s svetilkami, »Društvena godba«, I. oddelek ognjegascev, »Sokol«, pevska društva, II. oddelek gasilnega društva. »Sokol« preskrbi 100 oseb svojega naraščaja za bakljonosce. Ravnatelj Dimnik in Gabršček obljubita 60 učencev V.. VI., VII. in VIII. razreda ljudskih šol za nosilce bakelj. Nosilci se zbero v »Mestnem Domu«. Odjemanje bakelj pri »Narodnem Domu« bo nadzoroval vežbalec Dachs. Društva naj bi se zbrala ob četrt na 9. pred »Mestnim Domom«, učenci sokolski naraščaj pa ob 8. Na mestnih po-slopjih, na Gradu, »Narodnem Domu«, »Mestni hranilnici«, na šolah naj se razobesijo mestne in slovenske zastave in sicer že v soboto zjutraj. S cvetlicami se dekorira balkon pred magistratom in dvorana v »Narodnem Domu«. Inženir Ciuha poroča, da razsvetle magistrat v soboto z napisom iz električnih žarnic: »Slava županu Hribarju 1896—1906«. Zupan čaka izprevod na magistratnem balkonu. Pu-stoslemšek, »Narodov« poročevalec predlaga, naj bi se pozvalo ljubljansko prebivalstvo, da razobesijo zastave. Trnkoczy pravi, da se je razgovarjal o tem tudi klub, a ni sklenil, da bi se pozvalo občinstvo, naj razobesi zastave. Vitez Bleiweis pravi, da bi le nekaj hišnih posestnikov razobesilo zastave. Zato pa boljše nič. Pustoslemšek pravi, da ob desetletnici celjskega župana Neckermanna je bilo lepo okrašeno Celje z zastavami. Dr. Zarnik: Hiše Nemcev bi gotovo ne imele zastav. To je pa sploh slavljenje, ki ima bolj praznovanje notranjega uradovanja. Prof. Stritof nastopi za zastave, ker je pričakovati uspeha. Svetek sodi, naj bi se razobesile zastav^, kjer bo šel izprevod. Vončina odločno nastopi proti pozivu na ljubljansko občinstvo, da bi razobesilo zastave. Ko smo rotili in agitirali od hiše od hiše ob raznih prilikah, pa je viselo le toliko zastav, da ie naredilo slab vtis. Samo nasprotni listi bi kritikovali. Pustoslemškov predlog se odkloni. Zanj so glasovali zastopniki vseh društev in pa Pustoslemšek. Stritof: Eine trage Masse, žalostno znamenje, Ljub-ljanci so zaspanci. Stritof pravi, da bi pevci ob slabem vremenu ne mogli peti. Dr. Zarnik: Saj menda niste samo frajlce, saj lahko pojete pod marelami. Sklene se, da pevci ob slabem vremenu ne pojo pred magistratom, marveč se prenesejo pevske točke na komerz. Izprevod bi ob slabem vremenu le difiliral pred magistratom. Velika dvorana v »Narodnem domu« se rezervira udeležencem izpre-voda. Občinski svet ima dolgo mizo ob sprednjem delu dvorane. Pevska društva pojejo na komerzu skupno. Povabljeni so tudi zunanji župani na komerz in bodo zanje rezervirani prostori. Odprti bodo tudi vsi stranski prostori. Oficielni govor govori na komerzu g. dr. Tavčar, prof. Stritof v imenu vseh pevskih društev, v imenu »Sokola« dr. Ravnihar ali pa dr. Murnik. Nadsvetnik Svetek pravi, da je iskal govornika v meščanskih slojih, ki nimajo nobene zveze z magistratom, pa je križ. Kunca ni v Ljubljani, mladi Vodnik se je branil, ker še ni nikdar nastopil. Nasvetuje se, naj se naprosi za govor v imenu meščanstva g. Edmund Kavčič. G. Svetek pravi, da se mora župan, ki tako vse ve, formelno povabiti k slavnosti. To se zgodi v soboto. G. Svetek poživlja končno, naj se vse vestno in dosledno pa točno izvrši, da se ne bo tratil čas brez potrebe. »Društvena godba« je naročena od 10. do 2. zjutraj za zdaj, a se ta doba lahko podaljša.
lj Draginja mesa. Kmet iz okolice nam piše: Prctečeni semenj sem se prepričal, da nima goveja živina nobene cene. Komaj bi bilo, da bi kintt na pol zastonj živino prodal, gg. mesarji pa še cene mesu povikšujejo. Kaka reč je bila takrat, ko smo hoteli ceno mleka povišati za cela 2 krajcarja, meso je pa poskočilo od 60 na 76 kr. pri kili; pa se komaj kdo za to zmeni, živina je pa veliko ceneja. — Opomba uredništva: Priobčili smo ta dopis, kakor smo ga sprejeli in bomo v tej zadevi priobčevaii vse nam došle dopise in izjave.
Ij Pobegnil je iz Ljubljane bivši igralec gospod Fran P e r d a n. Pogrešajo ga že štiri dni. Perdan se je zadnji čas spri s svojo rodbino. Govori se, da je pred odhodom kasiral pri nekaterih gostilničarjih znatno vsoto.
lj V |jokoj gre te dni dolgoletni sluga tukajšnje »Čitalnice« in »Narodnega doma« gospod Š e š a r e k. Nad 30 let je pridno in zvesto opravljal svoj posel ter je tako ena najbolj znanih oseb v našem mestu. Zelitno mu še mnogo srečnih dni v zaslužnem pokoju!
Ij Slovenskim penzijonlstom. Prejeli smo naslednji dopis: Kakor znano, sklenil je drž. zbor nedavno zakon, ki določa, da je državnim uradnikom pri odmeri penzije všteti tudi aktivitetno doklado. Brez dvoma stopilo bode v bližnji prihodnosti v zasluženi pokoj veliko število uradnikov, ki so le čakali, da se pokojnina primerno izboljša. Pri tej priliki smemo pač uradnike slovenske narodnosti opomniti na njih narodno dolžnost, da si za starost ne iščejo, kakor že običajno, zavičaja v Gra-ški penzijonopoli ,marveč da ostanejo, oziroma da pridejo da pridejo v našo belo Ljubljano, ki se je v zadnjem deceniju tako krasno razvila ter se v vsakem oziru lahko meri z večjimi modernimi mesti. Krasna okolica nudi obilo naravnega užitka, a tudi v mestu samem se je priredilo lepo število senčnatih sprehajališč in udobnih parkov. Geslo umi-rovljencetn slovenske narodnosti naj bo torej geslo: »Svoji k svojim!«
lj Izlet društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane v Mekinje, dne 10. junija, se je kljub deževnemu vremenu prav dobro obnesel. Na kamniškem kolodvoru so društvo pričakovali ob 3/<9. zastopniki Mekinjskega izobraževalnega društva ter spremili izletnike v lepo ozaljšano Mekinjsko Marijino cerkev, kjer je služil sv. mašo vč. g. dr. Gruden ter imel tudi propoved. Med sv. mašo je zbor rokodelskih pomočnikov izborno prednašal prav lepe cerkvene skladbe. Obedovali so izletniki pri Fi-scherju v Kamniku. Popoldne ob pol 4. se je pa vršila veselica v Mekinjah ob prav obilni udeležbi občinstva. Štiri moške zbore je izvrstno prednašal zbor rokodelskih pomočni; kov; istotako so ljubljanski gostje prav dobro predstavljali veseloigri enodejanki: »Klepetec« in »Smola«. Tamburaški zbor Mekinjskega izobraževalnega društva »Planinka« je žel obilne pohvale; čudili so se, da se priprosti fantje morejo v glasbi tako izobraziti, da izvajajo koncertne komade. Po igri se je razvila domača zabava društvenikov obojnih društev pri Fischerju v Kamniku, kjer so se vrstili vč. gospoda pevski in tamburaški zbori. Ko se je zvečerilo, se je ljubljansko društvo pod vodstvom podpredsednika dr. A. Levičnika poslovilo od bratskega društva Mekinjskega ter se odpeljalo z večernim vlakom proti Ljubljani. Obojni društvi pa bode odslej vezala vez bratske ljubezni.
lj Razpisana je služba mestnega elektrar-ničnega ooficijala, oziroma računskega asistenta, odnosno tudi računskega prakti-kanta.
Ij Svetčev večer priredita združena odbora ženskih podružnic frančiškansko - šen-klavške ter šentjakobsko-trnovske družbe sv. Cirila in Metoda, dne 17. junija 1906 na vrtu »Narodnega doma« s prijaznim sodelovanjem gdč. Marice K o m a n o v e iz Vižmarjev in pevskega zbora »Merkur« ter slavne »Društvene godbe«. — Začetek ob šestih zvečer. — Vstopnina 20 kr. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi najuljudneje vabita odbora.
lj D. Rovškovo gledališče živih fotografij
priredi danes od 8. do 9. ure zvečer v tej se-ziji zadnjo predstavo v zasebni dvorani hotela »Ilirija« v Kolodvorskih ulicah, na kar občinstvo opozarjamo. Po |)očitnicah otvorilo sc bode to gledišče na ugodnejšem prostoru v zasebni hiši, ter se bode kraj in čas zopetne otvoritve pravočasno objavil. Pri tej priložnosti moramo to podjetje vsestransko pohvaliti. Naravnost očaralo nas je ne le dejstvo, da so bili programi posameznih predstav nad vse zanimivi temveč tudi okolnost, da smo imeli priložnost, opazovati v tem gledišču naravne, natančne in resnično čiste slike. Imeli smo priliko, obiskati enaka kazališča v večjih tujih mestih, ker nas pa je zelo motilo neprijetno blesketanje in zaniolklost slik. Tudi med Lift-kovim in Rovškovim glediščem opazila se je pri nekaterih slikah, kakor: Šestero sester Da-innef«, Mali pekovski navihanec« i. dr. precejšna razlika. Bile so te slike v Rovškem gledišču veliko lepše in boljše. Senzacijske in in-teresantne novosti D. Rovšeka gledališča so občinstvo vedno vrlo dobro zabavale. Ne moremo drugače, nego da priporočamo to senzacionalno znamenitost kar najtopleje ter smo z nje lastnikom vred trdno prepričani, da se bode pri nas dobro obnesla.
lj Tatvini. Danes zjutraj je bila ukradena Frančiški Crtaličevi na Cesti na Loko št. 15 zelena obleka, vredna 14 K. siva jopa, vredna 6 K, štiri svilnate rute, vredne 15 K, borkovec za 20 K in za 12 K masti. Njeni služkinji Ro-zaliji Klopčičevi pa 98 K denarja. Osumljenka ie znana.
— Pokradli so Ljubljančanu, uradniku g. Karolu Kovaču v Trstu ponoči v gostilni »Ai due leoni« kovčeg s perilom in potnimi listinami.
lj Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca maja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt: Pevel Velkavrh, Kolodvorske ulice 29, posojevanje vozovza prevažanje mrličev. Josip Zidar, Marije Terezije cesta 52, trgovina z mešanim blagom. Josip Wolf, Dunajska cesta 52, pekovski obrt. Matija Cimžar, Vodnikov trg, prodaja jajec i nkuretine. Josip Kozak Poljanska cesta 21, gostilničarski in krčmarski obrt. Frančiška Kodrin, Martinova cesta 60, branjarijo. Ivan Hlebš, Dunajska cesta 9, obrt mehanikov. Marjana Kern, Vodnikov trg, prodaja živil. Josip Makovcc sen.. Sv. Jakoba trg 6, prodajo jajc in kuretine. Lucija Koprivec, Zabjek 2, trgovina z mešanim blagom. Marija l£olešat Vodnikov trg, prodaja zelenjadi. Ant. Šare, Šelenburgove ulice 6, likanje perila. M. Ham, Tržaška cesta 9, trgovina s prašiči in
teleti. Alojzija Tratnik, sv. Petra cesta 27, prodaja jedil in kuhane kave. Frančiška Majdič, Vodnikov trg, prodaja jajec in kuretine. Frančiška Lenček, Komenskega ulice 34, branjarijo. čiška Lenček, Dolenjska cesta 6, trgovina z mešanim blagom. Martin Jenko, Komenskega ulice 34, branjarijo. Santo Sturiale, Po-gačerjev trg, prodaja južnega sadja in zelenjadi. Julijana Aljaž, Vodnikov trg, prodaja zelenjadi. — Odglasili, oziramo faktično opustili pa so obrt: Josipina Dolenc, Poljansk acesta 21, gostilničarski in krčmarski obrt. Marjana Paternoster, Šolski drevored, klavski obrt. Irma Schenker, Sv. Petra cesta 9, trgovina s platnino. Alojzij Zvan, Šelenburgove ulice 6, iikanje perila. Marija Prekuh, Št. Jakobsko nabrežje 19, prodaja pohištva in obleke. Ivan Kunčič, sv. Petra cesta 49, izdelovanje soda-vice ter prodajo premoga in drv. Miha Zo-ppitsch, Židovska steza 4, gostilničarski in krčmarski obrt. Frančiška Podreberšek, sv. Petra nasip 67, malo trgovino z manufaktur-nim blagom. Marija Virant, Pogačerjev trg, prodaja živil. Frančiška Stark, Predilne ulice 10, trgovina z vinom. Emilija Jeuniker, Dunajska cesta 8, kramarijo z drobni min norim-berškim blagom. Josip Maček, Gradišče 7, prodaja kuriva. Ivan Cascio, Vegove ulice 10, prodaja živil.
Ij Iz »Rožne doline«. »Velik gospod«-vpo-kojeni orožnik Valentin Uršič iz Rožne Doline se je s svojo orožniško izobrazbo na Binkoštni ponedeljek prav nedostojno obnašal. V gostilni pri g. Podgorelcu se je pač tako vedel da ni za vzgled orožniškemu stanu. Navzoče goste gospode in delavke je izzival da so »ksindel« in »amaconke« in da je on vpokojeni orožnik Valentin Uršič pravi gospod čez Rožno Dolino, drugi so pa sami pritepenci. Navzočim gospodom se je to govorjenje žc preneumno zdelo, in bi kmalo prišlo do pretepa, ko bi jo ta ne-olikanec tako hitro ne popihal iz gostilne. Rož-nodolci mu pa nasvetujemo da naj nas pri miru pusti, če ne se mu lahko drugikrat še kaj več pripeti.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 90 Slovencev in 40 Hrvatov.
Ij Goljufica pod ključem. Brezposelna služkinja I9letna Frančiška Pečnikova iz Mengša bi bila rada igrala moderno damo. Ker pa za to ni imela potrebnih sredstev, si je hotela pomagati z goljufijo. Napisala je pismo na fabrikanta gospoda Szantnerja v Še-Ienburgovih ulicah, da potrebuje dva para finih črevljev in ga podpisala z imenom gospe Fride Bambergove. Szantnerju se je pa stvar zdela sumljiva in ji črevljev ni izročil, temveč je poslal svojega sina za Pečnikovo, katera je zavila na »Figovčevo« dvorišče, kjer je imela spravljen svoj kovčeg. Szantner jc nato zadevo pojasnil stražniku, ki jc navihanko are-toval. Pečnikova je hotela dobiti tudi na ime že omenjene gospe v neki trgovini fino črno krilo, kar ji je pa tudi spodletelo. Na lim ji je pa šla neka tretja tvrdka, katera je pismu verjela in ji dala tri najfinejše bluze, vredne 104 krone, katere so se dobile v njenem kov-čegu. Sedaj igra Pečnikova »modno damo« za ozidjem.
lj Mlad vlomitelj. Sinoči jc bilo vlomljeno v Tonniesovi tovarni v pisarno in ukradenega okrog 75 kron denarja. Tatu so prijeli v osebi 17letnega ključarskega vajenca Jožefa Mlakarja iz Mavčič pri Kranju.
~~ Darovi. ™ "
Darovi poslani našemu uredništvu:
Za pogorelce v Starem trgu pri Ložu je poslal g. M. Ražun, župnik, Sv. Jakob v Rožni dolini na Koroškem 5 K. — Vinko Krivec, misijonar pri sv. Jožefu v Celju 10 K; — ta dar je za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki bi naj v Studencih pri Mariboru ustanovila otroški vrtec. — Tam je vse slovensko, šola pa nemška.
Razne stvari.
Praga — mesto cvetlic. V neki seji praškega mestnega sveta se je na predlog komisije za oskrbovanje parkov sklenilo, naj mestni svet pozove hišne posestnike in vse meščanstvo, naj okna in balkone okrasi s cvetlicami. Obenem se je naročilo, takoj okrasiti balkon mestne hiše z nebrojem lepih cvctlic. Isto je storilo ravnateljstvo hranilnice in deželna banka. — Tudi v Ljubljani bi taki sklepi ne bili napačni.
Silen vihar je divjal preteklo sredo v državi Minnesotta v Ameriki. 500 metrov na široko in 15 angleških milj na dolgo je vse porušil in uničil. Vihar je podrl železniški most in je bila v zadnjem trenotku preprečena velika železniška nesreča.
Italijanski šef generalnega štaba Saletta pride med 20. in 30. t. m. na Dunaj osebno čestitat k jubileju šefu avstrijskega generalnega štaba grofu Becku. Saletta pride nalašč v teh dneh, da dobi na Dunaju še cesarja Franca Jožefa, predno odiiotuje v Išel.
1600 zaplenjenih ovac. Iz Budimpešte poročajo: Pastirji iz Pojane so hoteli utiho-tapiti preko meje 1600 ovac. Obmejna policija jih je združena s finančno stražo prijela in ovce zaplenila. Ovce, ki imajo vrednost
Koran in lonograf. Mohamcdanska ulema svečeniški zbor, ki vodi vseučilišče Al-Azhar v Kairu, je v zadnji seji sklenila, da se naj izvoli proizvajanja citatov iz svetega korana s pomočjo fonografa. S tem se veličastvu ko-ranovemu prav nič ne škoduje. V isti seji pa so odklonili predlog, naj se mohamcdanci proti ognju iu drugim nezgodam zavarujejo ker to nasprotuje naukom prerokovem o Kišmetu: neizogibni usodi, ki vsakega hočeš nočeš zadene.
Črne mravlje — delikatesa. Neki učenjak, ki je potoval po Ouatemali v Južni Ameriki,
pripoveduje, da je na svojem potovanju prišel do posestva. Gospodinja ga je ljubeznivo sprejela in ga pogostila s trdo kuhanimi jajci. Jajca so bila olupljena in nagosto posuta z velikimi črnimi mravljami. Učenjak je mislil, da so ži-valice prišle na jed vsled zanemarjenosti gospodinje in jih je začel odstranjevati. Kar plane gospodinja užaljena pokoncu in mu ogorčeno očita nehvaležnost. Črne mravlje so v Guate-mali ena najdražjih delikates in gospodinjo je stalo mnogo truda, predno jih je dobila in ponudila gostu. Učenjak si ni mogel drugače pomagati, kot da je gospodinji ponudil jed in ji voščil k slastnemu obedu dober tek.
Ponesrečeni dimnikar. V Magdeburgu je čistil 40 metrov visoki dimnik dimnikar Satta. Dimnik se je zrušil in zasul dimnikarja.
O Gorkem pišejo ameriški listi: Proti Ma-ksim Gorkemu je sedaj poleg tožbe, da je uganjal protivladno agitacijo, vložena tudi tožba, da se je udeležil decemberskega upora. Po neki govorici namerava ruska vlada, predlagati pri Združenih državah izročitev Gorkega.
Kongres hrvaških in srbskih čebelarjev se je vršil 28. rn. m. v Karlovcih. Drugi sestanek se bo vršil 12. septembra v Zagrebu, kjer bodo imeli čebelarji priliko, da si ogledajo čebelarsko razstavo, ki traja od 10. do 14. septembra. Za sestanek je javljenih več predavanj. Ljudski učitelji bodo imeli ob tej priliki prosto vožnjo.
Magnetni noži. Ker se je v zadnjem času ponesrečilo mnogo ribiških ladij vsled pogre-škov na kompasu, ki je napačno kazal, so vešči ljudje to zadevo preiskali. Dognali so, da so tega krivi veliki noži, ki jih nosijo ribiči seboj. Ti noži vplivajo namreč na kompas, ki kaže potem napačno.
Kaj stanejo državo govori v parlamentu. Neki belgiški Statistik je izračunal, koliko stanejo davkoplačevalce govori njihovih zastopnikov v parlamentu. Prišel je do zaključka, da stane v Belgiji vsaka parlamentarna seja 7286 frankov, vsaka minuta 121, vsaka sekunda 2 franka. Na podlagi tega je izračunal, da stanejo besede predsednika ob otvoritvi: »Gospodje moji, seja je otvorjena«, 5 frankov. »Smeh« v parlamentu stane okolu 60, »znamenja pritrjevanja po klopeh«, 40 do 60 frankov.
V	nekem gotovem slučaju, kjer je statistik natančno proračunal dolgost časa, je stalo živahno pritrjevanje vladne stranke po govoru nekega ministra državo 65 frankov in 45 cen-timov, seja treh ur, kjer je troje neznatnih govornikov govorilo o neki brezpomembni stvari pa je stala davkoplačevalce 23.679 frankov 50 centimov. Najbrž so tudi v Avstriji govori državnozborskih poslancev tako dragi.
Telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 15. junija. V današnji seji državnega zbora je poslanec Kathrein predložil nujnii predlog, naj se proračunski provizorij takoj izroči odseku. Ko je Kathrein utemeljil nujnost predloga, je govoril Romanczuk. Ministrski predsednik je izjavljal nujnost proračunskega provizorija. Povdarjal je, da sprejem proračunskega provizorija vlada ne smatra kot zaupnico sebi. Za ministrskim predsednikom je govoril finančni minister. Dr. Susteršič je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za nujnost. Ko je govorilo še več govornikov, je bila nujnost sprejeta z vsemi glasovi proti glasovom čeških radikalcev in agrarcev. Nato je bil predlog sprejet tudi v meritoričnem oziru. Zbornica nadaljuje razpravo o obrtni predlogi.
Dunaj, 15. junija. Trgovski minister je danes državnemu zboru predložil načrt zakona, po katerem se pooblašča vlada, da najpozneje do 31. dec. 1906 provizorično uredi svoje trgovinske odnošaje z inozemstvom.
Dunaj, 15. junija. Koncem današnje seje nameravajo Vsenemci staviti nujni predlog, naj se Derschattov odsek razpusti.
VOLILNA REFORMA.
Dunaj, 15. junija. Danes se je vršilo posvetovanje čeških in nemških poslancev v zadevi števila mandatov in njihove razdelitve. Oficijelnega sporazumljenja še ni, a bo skoro gotovo doseženo. Gre samo še za en mandat več, Cehi so pa že zadovoljni, da se Nemcem da en mandat več.
Dunaj, 15. junija. Odsek za volilno reformo danes reši Štajersko. Boj je s strani poslancev »Slovanske zveze« dobro pripravljen. Znabiti ne bo brez uspeha.
Dunaj, 15. junija. Nemci silovito delajo, da bi Kočevarji dobili en nemški mandat.
V	tem slučaju slovenski poslanci zahtevajo še en slovenski mandat za Koroško.
SV. OCE BOLAN?
R i m, 15. junija. V vatikanskih krogih se vsled bolehnosti sv. očeta vedno bolj računa s tem, da bi sv. oče šel stanovat v kastel San Adolfo.
SESTANEK KRALJA PETRA IN KNEZA FERDINANDA.
Belgrad, 15. junija. Vest, da se se-staneta srbski kralj Peter in bolgarski knez Ferdinand ni resnična.
NESREČE PRI PROCESIJAH.
Peterburg, 15. junija. Pri včerajšnji katoliški procesiji v Bjelostoku je nekdo z nekega balkona vrgel na procesijo bombo. Več oseb je ubitih, med njimi duhovnik. Iz oken se je streljalo na občinstvo. Množica je bežala. Kmalu nato se je pričel upor proti židom. Množica je razbila židovske prodajal-nlce, razmetala blago po cestah in ga uničila. Judje so bežali na kolodvor. Množica je šla za njimi in jih na kolodvoru napadla in več
judov smrtno ranila. Celo Iz železniških vozov, ki so se ii premikali, da se odpeljejo, je bilo potegnjenih nekaj žldov in smrtno ranjenih. Zldje so bežali v neki gozd, kamor so prišli za njimi dragonci.
Madrid, 15. junija. V Puerta del Sol je iz dosedaj nepojasnjenega vzroka nastala med občinstvom silna panika. Več oseb je ranjenih.
NOVI DAVČNI PROGRAM RUSKE VLADE.
Peterburg, 15. junija. Novi davčni program, ki je od ministrskega sveta odobren, določa zvišanje tobačnega davka, zvišanje dohodninskega davka in upeljavo davka na kapital.
BURNA SEJA RUSKE DUME.
Peterburg, 15. junija. Duma je včeraj Imela burno sejo. Po odklonitvi predloga glede odprave smrtne kazni je hotel predsednik sejo zaključiti, več poslancev je pa burno protestiralo. Poslanci so v nadaljnih svojih govorih opozarjali na silno razburjenost po deželi in mestih in grozili z revolucijo. Nekateri poslanci so predlagali, naj se vojnega ministra postavi pred sodišče. Sprejet je bil z veliko večino predlog, da duma Izjavo vojnega ministra smatra kot razžaljlvo in naperjeno proti svojim pravicam ter prehaja preko nje na dnevni red.
PRED NOVO REVOLUCIJO NA RUSKEM?
Peterburg, 15. junija. Posestvo grofa Kayserlinga Činov dvor je četa revolucijo-narjev obstreljevala in ga zažgala. V Tuli gorč tri mlinska skladišča žita.
Peterburg, 15. junija. Položaj v Rusiji je skrajno kritičen. Iz vseh krajev prihajajo poročila o vojaških uporih. Od časa, ko so se čete vrnile iz Mandžurije, se je uporni duh med vojaštvom pomnožil. Razširjene so tudi govorice o finančnem krahu. Stavka železničarjev v Sevastopolu in Besarabiji je sklenjena stvar. Prebivalstvo zapušča Se-vastopol, kjer vlada panika. V Odeso so prišle nove čete. Luko v Odesi straži arti-lerija.
Peterburg, 15. junija. Predsednik dume je dobil naznanilo, da je po statutih dume izgubil delavec Pulianov svoj mandat, ker je urednik lista »Ljudska akcija«, ki prinaša revolucionarne članke.
Peterburg, 15. junija. Trepov se na-gbia k liberalni dvorni stranki in podpira stremljenje, da se ustanovi novo ministrstvo, ki bi iskalo sporazumljenja z dumo.
TATVINA NA SIBIRSKI ŽELEZNICI.
P e t e r b u rg, 15. junija. Preiskava radi tatvine na sibirski železnici je dognala, da je bilo naeni postaji pokradenih za 7 milijonov vrednosti.
BAZAR POGOREL.
T r i p o i i s, 15. junija. Neka brzojavka iz Bengasi poroča, da je v tamošnjem bazarju izbruhnil ogenj, ki je upepelil 140 prodajalnic. Več druzih je bilo oplenjenili, ko se je požar razširjal.
PARNIK SE POGREZNIL.
A n t w e r p e n, 15. jun. Parnik »Meuse«, ki je prišel od španske obali, se je v Severnem morju potopil. Govori se, da je zadela vanj vojna ladija. Deset mož posadke je utonilo, pet jih je bilo pa rešenih.
EKSPLOZIJA PEKLENSKEGA STROJA.
L i v e r p o o 1, 15. junija. Na krovu ladije »Havreford«, ki je dospela pred kratkem iz Amerike, se je pripetila eksplozija peklenskega stroja. 9 oseb je bilo usmrčenih in 40 ranjenih.
ROP NA PARNIKU.
Riga, 15. junija. Na parniku »Gerovius« je sedem roparjev napadlo z revolverji kapitana in potnike, grozeč jim s smrtjo, ako jim ne izroče denarja. Potem so roparji za-vozili parnik na pesek in ušli.
Ces. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njena knjigo-vodkinja gospodična
ila Vdovičeva
danes ob pol sedmih zjutraj po dolgotrajni bolezni mirno umrla.
Pogreb bo v soboto popoldne ob šestih iz hiše štev. 1 na Bleiweisovi cesti.	1361
Blag jej spomin!
Ljubljana, 15. junija 1906.
co o
KJ
Uradniki c. kr. kmetijske družbe kranjske naznanjajo žalostno vest, da je njih koleginja, gospodična
Mila Vdovičeva
knjigovodkinja c. kr. kmetijske družbe kranjske,
danes, dne 15. maja 1906, ob pol sedmih zjutraj po dolgotrajni bolezni mirno umrla.
Pogreb bo v soboto popoldne ob šestih iz hiše št. 1 na Bleivveisovi cesti. Bodi jej blag spomin!
V Ljubljani, 15. junija 1906.
Konjski hlapec,
ki zna dobro ravnati z živino in ume tudi domača dela, se sprejme takoj.
Tovarna kanditov Jos. Schumi v Ljubljani.
1358 3-1
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sočutja ob smrti našega nepozab\jivega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in svaka, gospoda
Adolfa Gušfina
star. trgovca, posestnika, ustanovitelja in načelnika gasilnega društva v Novem mestu, imetnika srebrnega zaslužnega križca s krono in častne kolajne za 25 letno službovanje pri gasilnem društvu, odbornika „Zveze kranjskih gasilnih društev", mestnega odbornika itd.
izrekamo tem potom vsem iskreno zahvalo.
Osobito gre iskena zahvala slavnemu mestnemu zastopstvu, gospodom trgovcem, gg. uradnikom, slavnemu gasilnemu društvu novomeškemu, kakor tudi vsem zunanjim gasilnim društvom, kateri so v tako velikem številu prihiteli spremit dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
Istotako najlepša zahvala vsem udeležencem kakor tudi darovalcem krasnih vencev.
Rudoltovo, 13. junija 1906.
I
Žalujoči ostali.
Proda se iz proste roke enonadstropna
hiša (vila)
v Kamniku
300 korakov od farne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim velikim sadnim vrtom, z lepim senčnatim sprehodom tik potoka, kateri teče mimo hiše in vrta.
Pripravna je najbolj za kakega penzi-jonista, ker je v zelo mirnem kraju, od-dalj ena 200 korakov od glavne ceste. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji.
Vsa nadaljna pojasnila daje g. Fran j o Vidic, tajnik 1. okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku.	1339 o 1
1356 6 -1
naprodaj naPrlm-skovem pri Kranju.
Hiša s štirimi sobami, verando, kuhinjo in kletjo, na novo zidana pred petimi leti. Jedilna in spalna soba je z novo elegantno opravo opremljena.
Večje zemljišče, kakor lep, krasno urejeni park, sadni vrt z več sto sadnih dre-. ves, vse z železno mrežo ograjeno, kakor tudi vodnjak pri hiši, se proda za ceno 8500 gld.
Vpraša se pri lastniku H. Suttnerju v Kranju.
Cadeuit n«$twer
se vidi na verandi hiše g.	FRANCETA
BIZJAK vulgo JANA v	Vižmarjih;
zraščen je na 12 cm debeli	brezi. Ljubitelji
narave se vabijo na ogled.	1338 2 1
Št. 8592.
Razglas.
Konec junija meseca t. I. potečejo lovske zakupne pogodbe za občinske love v občinah:
Rovte, Godovič, Črnivrh, Dole, Idrija in Spodnja Idrija.
Ti lovi se oddajo letos za novih 5 ali pa za 6 let t. j. od dnč 1. julija 1906 do 3o- junija 1911 ali 1912, v zakup, in bodo javne dražbe za Rovte, Godovič in Črnivrh
v soboto, dne 23. junija t. I.
ob 11. uri dopoldne v uradnih prostorih tega ces. kr. okrajnega glavarstva; za Dole, Idrijo in Spodnjo Idrijo pa
v torek, dne 26. junija t. I.
t. j. na uradnem dnevu v Idriji v mestni občinski pisarni tudi ob 11. uri dopoldne. Dosedanje zakupne pogodbe se lahko tudi podaljšajo.
Dražbeni in zakupni pogoji se v uradnih urah pri tem okrajnem glavarstvu lahko pogledajo.
C. Hr. okrajne gleuarstuc Lcgatce,
dn£ 9. junija 1906.
1353 1—1
„Andropogon"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-
brani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. llASO PETRIČIČ-u.
v zilogl lm«|o tudi Kg. U. pl. Trnkoczy In Anton Kane v Ljubljani, M. Rant v Kranju, (n lekarna ,.Prl ^ -^B	angelju" v Novem mestu.	373 52-9 ^kS
prva ljubljanska vele žgal ni ca za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne nEvropa" ===== (postajališče cestne železnice) ==
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
i
*
Shod proti podrnženiu mesa.
V Ljubljani, dne 15. junija 1906,
V sredo večer se je vršil v areni »Narodnega Doma« javni shod uradniškega društva »Naša zveza«, ki je bil v marsikaterem oziru zanimiv; posebno pa v tem, ker je pokazal skrajno nezadovoljnost občinstva z aproviza-cijsko politiko našega magistrata.
Shod je bil dobro obiskan, a bi pri tako važni točki: »protest proti vodnemu podraže-vanjti mesnih cen od strani mesarjev«, bil lahko bolje obiskan. Na shodu jc bilo skoro več drugega občinstva nego gg. uradnikov. Tudi nekaj mesarjev smo opazili na shodu. Od občinskih svetnikov so bil navzoči gg. Hanuš, Mcglič in Kejžar, drugi so se odlikovali s svojo odsotnostjo. (Hi. menda ne vedo, kdo jih je volil in žive menda v zavesti, da so bili lc diktirani z magistrata v občinski svet, zato se jim pa ni treba ozirati na volivce. Navzočega seve tudi ni bilo župana Hribarja, ki je s tem zopet pokazal, da je res vreden častni član mesarske zadruge.
Nevednost zastopnika liberalnih uradnikov.
Shod je otvoril tričetrt ure pozneje nego je bil naznanjen g. Kejžar, sedaj v Maribor prestavljeni železniški uradnik. Nič ni povedal zakaj dosedaj o draginji v občinskem svetu ni odprl ust in zakaj je bil tolikokrat v občinskem svetu nenavzočen, povedal pa je, da jc — »shod sklican po S 2 (!), jc toraj javni shod.« Malokdo navzočih je dosedaj poznal g. Kcj-žarja, dasi žc nekaj let molče sedi v občinskem svetu. V sredo zvečer se je prvikrat pokazal na širšem shodu in vzbudil pri marsikom, ki ga je volil, globoko obžalovanje, da ja taki »duševni kapaciteti« pomagal v občinski svet. Protestni shod sklican po S 2, pri tem pa popolnoma javen shod brez osebnih vabil, - to nam je v sredo rodila uradniška »Naša zveza«. Kejžarjevo naznanilo o tem je izzvalo ironične posmehe in medklice, nakar jc izjavil g. Kejžar, da jc treba voliti predsednika. Predlagan je bil za predsednika Kejžar.
(i. Kejžar je kar zasedel predsednikovo mesto in imenoval podpredsednika in zapisnikarja. (Ugovori.) Kejžar: Jaz imam pravico imenovati. (Klici: Kako pa je sklican shod? Saj šc izvoljeni niste za predsednika! Voliti sc mora! Vsak delavec zna bolje voditi shod, nego ti gospodje.)
Nato g. Kejžar samega sebe da na glasovanje. Dvigne se nekaj rok in g. Kejžar proglasi, da je on predsednik, podpredsednika in tajnika pa sam imenuje. Tako je g. Kejžar, spremljan od raznih medklicev, pokazal, da se pač rad vmešava v javne stvari, da pa nc razume zato potrebnih najnovejših pojmov, najmanj pa zborovalnega zakona. Seve ljudje, ki ne ravno v čast uradniškemu stanu v družbi z znanim fabrikantom pokvarjenih klobas Ko-lencem po noči mirne ljudi napadajo, za take stvari nimajo časa.
Referent.
Referent o točki dnevnega reda jc bil g. T rs te lijak, kontrolor »Mestne hranilnice«. Dejal jc: Ni še dolgo, ko je občinski zastop bele Ljubljane sklepal o zopetnem podraženju mesa (Klici: Precej pozno!) Vprašal (!) jc župana g. Mcglič, ali mu je znano, da so mesarji podražili meso za 8 vin. kg. Župan jc priporočal stari lek iz srednjega veka, ko so našim prednikom prodajali mesarji na stojnicah brez stojnine ceneje, kot v mesnici.
Občinski svetnik Hanuš jc ob tej priliki omenil, da naši mesarji pošiljajo ven boljše meso, tu pa za visoke cene jemo slabše. Ce bi občinski svet tako ne dal povoda sklicati tega shoda, prepričani smo, da bi rešil zadevo nc na korist poedinccv, ampak na korist celoti. (Klici: Zakaj pa tega že ni storil! Zakaj pa čaka s tem toliko časa?!) Govornik pravi, da sc mora dobiti pot v korist meščanom in agrarcem, (Dobro klici), ni treba vmes tretjega na škodo meščanom, meso se mora kupovati neposredno od kmeta. (Klici: Zadruge!) Zato naj se osnuje v občinskem svetu draginj-ski odsek. (Ta odsek je že osnovan, pa nič nc dela in nič ne poroča! Opomba poročevalca: Ni upanja, da bi mesarska zadruga izpreme-nila svojo taktiko. Govornik pravi, da noče o draginji razpravljati, ker bi bilo to preobširno ter poseže v preteklost. Čc brskate po našem
mestnem arhivu, kaj bodete našli tam? (Klic: Aškerca! Veselost.) Našli bodete ondi, da je mestna občina imela vedno boj z mesarji. Imela jc štiri mestne očete, ki so kontrolirali draginjo. (Klici: Sedaj pa kontrolira Janko Bleiweis: Srečni stari časi I) Bili so časi, ko so mesarji prodajali meso le na oči, občinstvo se jc vedno pritoževalo, da ga mesarji tlačijo in 1. 1541 je magistrat zapovedal mesarjem, da morajo prodajati meso na vago. To je trajalo kakih 101) let, potem so pa mesarji zopet pričeli prodajati na oči. Magistrat je potem napravil križ pred špitalom, na katerega je postavil mesarje, ki so oškodovali občinstvo. Prišlo je do skrajnega konflikta in magistrat je u peljal »vojaški eksekucijon«, po katerem so takim mesarjem prodali vse, kar so imeli. Ze takrat pa so imeli Ljubljančanje mehka srca. Noben meščan ni hotel od vojaškega ekseku-cijona kaj kupiti. Ljubljančanom so pomagali plemenitaši, ki so s kmetov dovažali govejo živino. Magistrat je izdal nato proglas, da je prodaja mesa popolnoma prosta, kdor hoče prodajati meso, mu za prodajo ni treba plačevati vinarja. Mesarska zadruga iz prejšnjih stoletij jc bila popolnoma enaka današnji: mesarji so zviševali ceno mesu, kadar so hoteli in niso nikogar vpraševali, imeli so tako kot danes velik upliv na magistratu, odkoder so terorizirali vse ljubljansko občinstvo. (Klici: Vun z volilno reformo!) To ni mesarska zadruga, to je v pravem pomenu besede kartcl. V privatnem monopolu pa mora konsiiment poginiti, ako ga ne ščiti konkurenca. Načelo naše mesarske zadruge je vedno zvišavati cene mesu. Naši mesarji nočejo biti kalku-lantje, kakor so trgovci in drugi obrtniki, da bi s fluktuiranjem cen živine zvišavali in z n i -ž a v a 1 i cene. Cena mesa ni visoka toliko radi agrarca, ampak radi skupin, ki diktirajo cene. Cene mesa gredo pri nas kvišku, ako tudi cena goveje živine pada. Lansko leto so res šle cene živini kvišku. Mesarji so takoj zvišali cene mesa za 20 do 30 vin. pri kg. Potem pa jc prišel prevrat od lani, cene živini so padale, (Klici: Kje bil občinski svet in naš tržni nadzornik?!), cene goveje živine notirajo 16 kron pri meterskem stotu nižje od lanskega leta. Ljubljanski mesarji pa niso znižali cen mesu, ampak jih za 8 vin. pri kg. zvišali. Leta 1899 jc bil kg govejega mesa 1 K 20 vin., v naslednjih letih pa so se cene tako-Ie spreminjale: ! K 24 v., 1.28, 1.32, 1.40, 1.60, 1.48, 1.56. Načelnik mesarske zadruge g. Kozak je v občinskem svetu dejal, da mesarji zato zvišajo cene mesu, ker se jc zvišala cena živine. Uradno tržno poročilo pa poroča, da je bila cena živine 58 vin. kg mesa žive vage. Ako mesar kupi živinče na živo vago po 38 vin., prodaja pa meso po I K 56 vin., ne moremo soditi, da so šle cene živine kvišku. Mesarska zadruga bi se lahko zadovoljila z manjšimi procenti, kot vsak trgovec. To so pa naravnost oderuški procenti! Temu postopanju, taki samovolji se mora napraviti konec, hjia stranka (g. Zan) je že brez pritiska pričela prodajati cenejše meso ter jc znižala ceno za 20 vin. pri kg. Ako to stori lahko ta stran, ka, bi to storili lahko tudi drugi! Ako jc opravičeno podraženje, kako pa jc to, da tuji kupci prihajajo kupovat živino v naše kraje, da jo vodijo v severne kraje in imajo stroške s transportom, a prodajajo ondi meso ceneje, nego naši mesarji. (Gromovito odobravanje.) Svet jc koruinpiran in nihče k temu ni tako pomagal, kot mesarske zadruge. Ti privatni monopoli so pridobili nase trgovinske zbornice, mestne zastope (Klici: In župane!) pridobili protiagrarno časopisje in vse to časopisje jo zahtevalo, da se morajo otvoriti naše meje, da pridejo k nam vsi voli in vse krave. Lepa hvala! (Tako resolucijo je sklenil tudi modri ljubljanski občinski zastop po intervenciji župana Hribarja!! Poročevalec.) Kje pa ostane potem naš agrarec? S tem hoče reči: Lc da se nam dobro godi, kaj nam mar dežela, za katero blagor pa moramo vsi skrbeti. Zdrava gospodarska politika pa je lc: ščititi koristi celoto proti poedincu, ako pocdinec zlorablja svoje stališče. Konsument, ako ga nc ščiti zdrava konkurenca, mora propasti, siccr mu diktira monopol za visoko ceno slabo kvaliteto. Govornik priporoča zdravo konkurenco s stojnicami. (Klici: Kedaj jo bilo žo treba!) Našim mesarskim someščanom privoščimo
normalni zaslužek. Ta zaslužek pa se mora strinjati z dejanskimi razmerami! Sedanjih razmer pa so krivi tisti, ki jih ne kontroliramo, (Klici: Tako jo! Občinskega sveta nc kontrolira nihče!) naš trg se mora kontrolirati, da sc tržne cene urede! (Klici: Saj imamo tržnega nadzornika Bleiweisa( Ta pa ta!) Zdrava gospodarska politika nc sme ščititi koristi samo enega stanu in celo koristi jako majhnega stanu. Govornik predlaga resolucijo, s katero se poziva občinski svet, naj se nastavijo stojnico, naj se zopet ustanovi v občinskem svetu odsek, ki bo nadzoroval gibanje na trgu (Klici: Občinski svet je tak odsek že izvolil pred meseci. Ali navzoči občinski svetniki o tem nič no vedo?) in končno predlaga, naj sc izreče občinskima svetnikoma Mogliču in Hanušu zahvala za nastop v občinskem svetu.
Debata. — Bridke resnice liberalnemu občinskemu zastopu.
Besedo zahteva socialni demokrat Kocin u r. Predno da Kejžar besedo Kocmurju, se zopet korenito osmeši z nepoznanjem zborovalnega zakona.
Socialni demokrat Kocmur pravi: Kar ni pomagalo še 500 let, tudi sedaj no bo. S takimi resolucijami sc sega za 400 let nazaj. Nekaj točk v referatu jo za odobravati, a odpomoči bo mogoče samo, ako občina ustanovi mestno mesnico. Govornik je ostro prijel občinski svet, češ, da jc prizanašal mesarjem le, ker so njegovi strankarski volilci. Ljubljanski občinski svet je jako počasen v vsem in tudi volilne reforme za občinski svet ni vpeljal v roku, v katerem jc bila obljubljena. Ako se bodo uradniki resno borili proti podraženju, ugrizniti bodo morali v trd oreh. Proti urad-ništvu in delavstvu bodo nastopili nasprotniki, ki so sedaj šc v ozadju. Gospodarski boj pa so ne sme tako izvrševati, kot ga izvršuje sedaj vladajoča klika. Gospod Trstcnjak jc govoril, da se boljše meso izvaža. Ko je lani prišlo do boja med mesarji in občinstvom, jc »Slovenski Narod« pisal za mesarje in pravil, da imajo ljubljanski mesarji najboljše meso in da se jc pobila samo ena krava. Govornik predlaga, naj sc pozove občinski svet, naj po vzgledu dunajskih mestnih prodajalnic mesa osnuje tudi v Ljubljani mostno prodajalnico mesa in zaključuje: Dokler no pride do volilne reforme, tudi v ljubljanskem občinskem svetu 110 bo prišlo do remedurc. (Nekaj navzočih mesarjev kliče: Kaj pa ima volilna reforma s tem opraviti?)
Mcglič vprašuje Kocmurja, ako ve, kak uspeli jc na Dunaju dosegla mestna mesnica.
Kocmur: Ta uspeh, da jc na Dunaju, ki jc svetovno mesto, meso veliko cencjc kot v Ljubljani in da sc v Ljubljani najdražje živi. Ako ste pri mleku pritisnili kmeta iz okolice, morate stopiti tudi na prste mesarjem.
Mcglič: Na Dunaju jc mestna mesnica pasivna.
Kocmur: Mogoče, da jc ondi pasivna, ker mora dovažati živino iz Ogrske. Na cene pa je pritisnila in to jc dobiček občinstva. Ce jc na Dunaju pasivna, pa ni dokaz, da bi morala biti pasivna tudi v Ljubljani. (Klici: Saj imamo v Ljubljani vendar najmodrejše občinske očete!) Ljubljanska mestna mesnica bo živino cenejše dobavljala in s tem, da bi dosegla nižje ccne, občanom koristila. Co pa mislite milijone profitirati, potem bi se pa odiranje lc v toliko izpremenilo, da jc bilo sedaj odiranje en dotail, potem bi pa občina cngro odirala.
Trstcnjak: Konstatiram, da ie govornik spravil volilno reformo v zvezo z govejim mesom. (Klici: Da, volilne reforme jc treba, da se mesarje vcu vrže. Vi niste govorili, dokler vam ni Hribar dovolil!) Trstcnjak pravi, da dunajsko »Grosschlachterei« dobro pozna iu jc čifutsko, kapitalistično monopolno podjetje in čita citat o tem iz nekega nemškega lista. (Klici: »Mi hočemo komunalno mesnico!« — »To jo nekaj druzega!« — »Saj tukaj ni judov!« — »O, saj je Predovič!« — »Prc-dovič in Kozak!« Smeh.)
Kocmur: Gospod Trstcnjak jc v nasprotju s svojim referatom! Gospod Trstcnjak je vendar govoril, da med producenti in kon-sumenti ni treba tretjega. Bilance dunajske mesnice danes no morem povedati. (Klici: To je stvar občinskega sveta si to preskrbeti in napraviti boljše!) Govornik so zaleti v ca-
rinski tarif iu raditega v jugoslovanske poslance, ker vsled tega tuja živina ne more v toliki množini k nam in pravi končno: Dokler so bo dal ljubljanski občinski svet od dveh ali treh mesarjev terorizirati, ni pričakovati boljših razmer glede cene živil. Tako mora napraviti, kot jc pri mleku. Ustanovil jc mestno prodajalno mleka. Kmetje so klerikalci, mesarjev sc pa nočejo dotakniti, ker so liberalci. Tu je hakclc! Danes o pasivnosti mestne mesnice govoriti jc pa nesmisel.
Kejžar: To je manever od vas. Vi bi sc morali z dati preskrbeti. (Klici: Od vas jc manever, ker nočete resnega dela!)
Čevljarski mojster in mestni hišnik Iv. T u m a: Razburjenost je nepotrebna. Vsi obrtniki imajo vse prosto, naj imajo tudi mesarji. (Klic: Kateri obrtniki imajo vse prosto. Ta mestni »Haiismcister« pa o obrtništvu nc ve mnogo!) Mesarji tu razgrajajo in upijejo;, besedo pa noče noben. Kozaka tudi ni tu. Mesarji nas sedaj k Šmajhelnu pošiljajo. Tu naj sedaj mesarji govore. Turna se izjavi za Tr-stenjakovo resolucijo. (Soc. demokrati kličejo: Najprej naj nas mesarji zadavijo, potem nam mestna mesnica no bo nič koristila. Kitajske kite naj šc dalje vladajo v občinskem svetu!)
Sod. sluga g. Hiibscher: Gotovo so danes vsi sem prišli, ki radi meso jedo. Lc ža-libog, da so take razmere, da moram včasih meso Ic idealno jesti. (Klic: Kadar kakega mesarja rubi. Veselost.) Naši mesarji so vsi rojeni, čc tudi vsak mesar pri vsakem volu po 50 gld. izgubi. Ti en dan več vina spijejo, kot največji uradnik cel mescc. (Smeh.)
Resolucija o mestni mestnici sprejeta.
Predsednik da najprej na glasovanje Kocmiirjcvo resolucijo. Resolucija, v kateri se poziva občinski svet, naj osnuje mestno mesnico, je sprejeta z veliko večino. Predsednik Kejžar nc more verovati svojim očem in kliče: Bomo po listkih glasovali! (Veselost!) Navzoči mesarji glasujejo za Koemurjevo resolucijo in v šali nekateri mesarji dvignejo po dve roki. Kejžar jezno: Vsaj toliko pošteni bodite, da ne dvigate dveh rok.
Glasovanje so ponovi. Vsi, ki so za Koemurjevo resolucijo vstanejo. Večina jo šc večja. Tudi nekaj pristašev liberalne stranke glasuje za to resolucijo. Pri protiglasovanju se dvigne samo par rok. Kejžar: Moram kon-štatirati, da jo g. Kocmurjeva resolucija sprejeta, resolucija sklicateljev torej odpade. »Zi-vio klici in ploskanje. Klici: »Proč z magi-stratno kliko!«
Od resolucije sklicateljev jc dal predsednik na glasovanje lc oni del, ki izreka zalivalo gg. Hanušu in Mogliču za nastop v občinskem zastopu. Dvignilo se jc par rok, nasprotnega glasovanja ni bilo, ker nismo hoteli gg. Mogliču in Hanušu pokvariti vsega veselja za nadaljne nastope in kor resolucija ni obsegala Izraza zaupanja nesposobnemu občinskemu svetniku Kejžarju.
Tako sc je zaključil shod, na katerem so delavci morali učiti uradniškega predsednika, kako se predseduje in zboruje.
Radovedni smo, kaj bo storil sedaj občinski svet. Ali bo vendar enkrat šel na delo? Ali bo žc prišel na dan s svojimi poročili dra-ginjski odsek? Pred seboj ima občinski svet poziv javnega shoda. Nam so pa zdi, da nc bodo mnogo pomagali nc taki ne drugačni sklepi — boljše ne bo, dokler ne pridejo v občinski svet drugi možje!
Učenec
sin poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri tvrdki
1345 3 2 Ludovik Smole, Sevnica.
2enonad- ■ ^ ■ stropni III S I
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani.	1026 h
Kavarna in restavracija.
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, električna razsvetljava, mm
Hotel BALKAH
9
Kavarna in restavracija.
Kopelji.	1
Cene zmerne.
Počkaj & Kogl.
DELNIŠKA DRUŽBA fSSu.®T™^z"LEC
priporoča svoje
izborno pivo v sode i h in steklenicah.
—— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 50-17
»91 157
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
1.;«. .nri nuni	i tnlloll L..U.1 v iaaaaaa. n______j__j v *aa nnn.	_ . _ . ___
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
tm vrsto rent, ustavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devi«.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava ln ekakomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
icirebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje arafika proti kuraal capale kupone.	izgubi.
Podružnioa v SPLJETU.
Denarne vloge .prejema v tekočem računu ali na vloine knjiiica proti ugodnim obrestim. Vloleni denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
Borzna poročila.
fKroditna banka'v Ljubljani.
Uradni kuril dunajsko borze 13 junija 1906.
Zaloibenl papirji.
4'/. majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
4•/. avstrijska kronska renta . 4 */, , zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska , . , . 4 •/. , zlata , . . . 4*/. posojilo dežele Kranjske . 41 '«*/. posojila mesta Spljet . . 4V/. , , Zader . . 41/,*/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4'/, češka dež. banka k. o. . . 4'/. , , , ž. o. . . 41/,7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/,7. pešt. kom. k. o. z 10*/. pr. 4*/,V. zast. pisma Innerst. hr. 41,*/. » a ogr. cen. dež. hr.

hip. banke.
4';,•/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 4'/,7. obl. češke ind. banke . . 47. prior. Trst-Poreč lok. . .
47. prior. dol. žel......
37. , juž. žel. kup. ViVt • 41/,*/, avstr. pos.-za žel. p. o,
Breike.
Srečke od 1.18601/.....
. , , 1864 ......
b tizsko.......
„ zem. kreditne I. emisije . » » » II. , . , ogr. hip. banke . . . . „ srbske i. frs. 100 — . .
, turške.......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, . . .
Inomoške	, . . .
Krakovske	„ . . .
Ljubljanske	, . . .
Avstr. rud. križa , ... Ogr. , , , . . . Rudolfove	, . . .
Salcburške	, ...
Dunajske kom.....
D • 1 n I • ..
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke ....
Ogrske „ .....
Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Brili) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murinyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe • . .
Valute.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
Dea.r
9965 9960 9980 118 15 95 35 113 65 99 20 100-50 9970 100-70 99-50 99-60 10035 105 50 10020 100 — 100-— loo-—
100-50 9990 99-50
322 50 100-—
205•— 281-50 157-290-291 — 263 -98 — 156 25 23 40 472 -78'-90-58 — 50 25 31 —
67-
68--523 50
161 — 670-75 1661- -667-25 808-242-tO 680 — 577--2735--573 50 276 -596---148-50
11-34
19125 23-45 23-96 117-2J 95 50 252 75 4-84
Blagu
99-85 99 80 100- -118-35 95 55 11385 100-20 101-50
100	70 101-70 10010
100-30
101-35 10650 101-20 100-20
100-50
101	—
101-50
100'-324-60 101 —
207 — 28350 159 -299 -301 — 269 -103 50 167-25 25 40 482 50 84-—
94--64-82-25 33- — 62-— 74*—
533 50
162-677 25 1671 -668-25 809-— 244 — 684 — 678-— 2740-— 674-50 279 -600 — 180 -
11-39
23-53°
24-04 117-40
95-70 253 75
5 —
Lepa, eno-nadstropna
hiše
z dobro ohranjenimi gospodarskimi poslopji in hlevi se proda. Gostilna na zelo ugodnem mestu. Vse leži v najlepšem trgu Gornje savinjske doline, kjer je zelo obiskano letovišče, oddaljeno t uro od železnice.	:2*3 5—5
Naslov pove upravništvo „Slovenca"-
•	CD C3
TJ	J* — =3 ® OD g
- bd	00« • d . . « 01 t, ca
	® « E—< tsa
0
nhe so zapet sitne!
Nadlegujejo človeka, '
trpasieijo živino!
Rabite edino k iisij&oljše sredstvo proti njimi'
„Tangiefoot"
ameriknnshi limani papir, list (m 2000 muh) 10 vinarjev. ne? 5-3
Glavna zaloga za Kranjsko na debelo:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
»Katoliška Bukvama 4
v Ljubljani
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
Missale Romanum
a)	za kapele in manjše cerkve:	Kron
Oblika male četvorke. Velikost 30X22 i/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem..........25 80
isto z zlato „ „ ....	27 50 Oblika četvorke. Velikost 31X22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............32 40
isto z zlato „ .............34-80
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	42 —
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto zeleni teletnini . . .	49 20
isto z drugobarvanimi vložki..........54- —
b)	za večje cerkve:
Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo...........35-50
» zlato „ ...........38 —
bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu	50'—
isto v črešnjevo rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	53' —
isto z drugobarvanimi vložki...........54 —
Oblika male pole. Velikost 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo..........................43 20
isto z zlato ...............44*40
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	52 80
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	57 60
isto z drugobarvanimi vložki...........60 —
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dolis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel
271/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . .	384 Ritus benedietionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae ex ponti-
ficali romano depromplus. Vezano.........2 76
Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano
excerptae. Vezano..............3 75
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale
Roinanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . .	3360 Graduale de tempore et de Sanctis juxta ritum
sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano .	5'28
Isto rdeč in črni tisek............7-68
Pontificale Romanum summorum ponfificum etc. Sine
cantu eleg. vezano ..............9'72
Isto cum cantu eleg. vezano..........15'60
Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39X241/2 cm (stranske 14x24 i/2 cm). Cena cele garniture Isto v velikosti 40x27 i/2 cm (stranske 16x27 1/2 cm). Cena cele garniture..............16-
16-70
IMissae pro defunetis. Oblika četvorke 31X221 /2 cm
platno, rdeča obreza...........
usnje, „	„ ...........
zlata „ ...........
Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza
usnje,
826	„ zlata „
3-48 6 —
6-96
4-56
7-20
8-40
Oannerbauer-Pugnet, Praktisches G<escb3fts< buch fiir den Ourat-Clerus Oesterreichs. Vezano . .
24-
jako ličnim Passe-brez okvirja . .
Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z
partout robom, velikost 57X44i/2 cm, z lepim lesenim okvirjem in šipo . , Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jeglič-a v isti velikosti in slični
izvršitvi.........
z lepim lesenim okvirjem in šipo
8--15 —
Vinfgar
restavracija Jos. Žumer
se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom.
Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili.
Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti.	1031 7
<K .J.
o
© 3
» S O ^ n B.	na«
x g- n N< g "3' ST
o t*3 o
<
O a- ro < g. C«
n B J?"
2 <» ° g g -o
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na o-ebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci «o Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo UradnlSke?'* druSUit na
Duiiiiju, Wl|ip(inger-strasse 2->. 720 39-28
949 14 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
W Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Pozor Amerlkoncl!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
JHL JL S «3afi
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasa,cn vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36.	10j9
LCK3LI
primerni za prodajalne ali pisarne
dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.	1199 7
Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. PlRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani.
Prva zaloga
vedno svežega
(lovskega in trboveljskega
I ..............................................11'iiiiiiimffiiii
Č portland in roman
cementa i
je v trgovini
FRAN STUPICA v Ljubljani. Marije Terezije cesta |	poleg , Figabirta".
?P6 16-7	_ C