Dopisi. Iz Ljubljane. (Sedemdeaetletnica dr. Bleiweissa.) Sinočna baklada v 6ast g. dr. Bleiweissu bila je tako velikanska, kakoršne Ljubljančani še niso doživeli in je menda kmaln tudi več ne bodo; 500 odličnih mož je svetilo z baklami in čednimi lampijoni, 8000—10.000 ljudi je baklado spremljalo, muzika svirala, nektere hiae so bile razsvitljene. Danes ob 7^9- se je g. Bleiweiss s svojo družino podal k sv. meai, da se Najvikaemu zahvali za obilne dobrote in za blagoslov nebeski, ki ga je pri njego^em delo^anju spremljal. Ob 11. uri pa so se zbrali v prostornih čitalničnih sobanah najodličnejši zastopniki naroda slovenakega, brvaškega in českega, da se poklonijo o6etn naroda slovenskega. Kmalu po 11. uri vstopi v dvorano častiti gosp. jubilant, sprejet od navdušenih Živio klicev. Zdaj se mu začnejo poklanjati različne deputacije s primernimi nagovori. Prvi vstopijo pred svojega vodnika poslanci dež. zbora kranjakega s krasno adreso. Potem pridemo zastopniki štajerskib Slovencev — 13 nas je bilo: Čast. g. kanonik Žuža na 6elu, potem gg. dr. Ipavic in Dominkuš iz Maribora, g. župnik Rajč iz Haloz, gg. dr. Srnec, Žolgar in Žičkar iz Celja, g. Modic, župnik in odbornik Dvoraek, obadva iz Htinj, g. Boheim iz Laškega trga, g. Tanaek iz Brežic, gg. Ivan in M. Vošnjak iz Šoštanja. G. kanonik Žuža povdarja v svojem nagovoru velike zasluge Bleivveissove za ves slo7. narod, ktere si je posebno po svojih nNovicah" pridobil ter omenja, kako 7isoko ga 7es slo7. narod na Štajerskem spoštuje, kako srčno smo mu 7si vdani in na veke hvaležni za njegovo požrtvovalno delovanje. Nekteri štajeraki zastopniki izročijo potem g. jubilantu diplome castnega občanstra in sicer g. Tanšek (Tanšič?) mnogo diplom iz breakega okraja, g. Rajč diplomo občine sv. Barbare 7 Halozah, g. Žičkar diplomo občine celjske okolice, g. Modic diplomo kat. polit. društva v Eonjicab, Dvoraek soseake Htinjske, Ivan Voanjak sosesk dveb trgov uamreč Šoštanjskega in Velenjskega trga. V svojem odgo^oru se je zabvaljeval za to pripoznanje od strani štajerskih Slovencev, kteri so ga pri njegovem delovanju vedno, precej, ko so za6ele ,,Novice" izbajati, do denašnjega dne z veseljem podpirali. Tudi v poznejših 87ojih nagovorih je g. dr. Bleiweiss še večkrat omenjal obilne podpore, ktero je naael pri slovenakih Štajercih. Na to so se sprejemali drugi zastopniki iz Eranjskega, Gorice, Istre, Trsta; jugoslavjansko akademijo je zaatopal g. kanonik Rački, nek dubovnik in vseučiliščni profesor v Zagrebu pa jugosla^jansko vseučilišče in družbo sv. Hieronima; družbe slov. dijakov na Dunaju in Gradcu, mnogo drugih draštev po Hrvatskem je bilo zastopanih; celo iz daljnega Zadra bil je poslanec — bili so Bolgari itd. Toda o tem v prib. listu. Za danes le ae to. Pri besedi v čitalnici se je naznanilo, da do 9. ure zvečer je došlo 184 telegramo^ iz Slovenskih pokrajin, 85 telegramov iz Hrvatske, Sla^onije, Dalmacije, iz Saraje^a, 48 telegr. iz Českih dežel in 16 od drugib krajev, iz Rusije 2, od lužičkih Slovanov, od konservativnih Tirolcev v Insbruku itd. 150 občin po slovenskib deželab ga je imenovalo za častnega občana, nad 30 različnib društev v svojega 6astnega uda. To je bila demouštracija, kakoršne se nismo poprej nadejali, kakorane naai nasprotniki^ niso nikdar pričakovali. Živijo G. dr. Bleiweiss ! Živila Slovenija! Živila jugoalavjanska vzajemnost! Iz Konjic. (Zborovanje kat. pol. društva 701etnici gosp. dr. Jan. Bleiweiasa v čast.) Pred ob6nim zborom izvoli društveni odbor po svojib štatutab enoglasno gosp. dr. Janeza Bleiweissa, o6eta Slovencev, za svojega 6a8tnega uda. Eo se je vkljub grdema vremenu lepo število mož 8lovenske korenine zbralo, kar se je cel6 gosp. koraisarju čudno zdelo, opomni gosp. prvomestnik dr. Ulaga, da se je občni zbor kat. pol. druatva zategadelj sklical, naj bi se slavila TOletnica g. dr. Janeza Bleiweis8a, o6eta Slo7ence7, ter da besedo 6. g. Jož. Virka, župniku 7 Ločah. Ta pojaani 7 zanimivem go7oru zasluge gosp. dr. Bleiwei88a za Slovence v narodnem, politi6nem, gospodarskem ali gmotnem oziru. Po končanem govoru izkliknejo zbrani udje: nŽivijo gospod dr. Janez Bleiweiss!" Potem naznani gosp. prvomestnik, da je odbor izvolil gosp. dr. Bleiwei8sa za caatnega uda in prečita pismo, 7 kterem se o6etu Slo7ence7 k njego^i sedemdesetletnici 6e8tita. Zopet Živio — klici od zbranih udo7. — V politi6nem razgledu omenja potem gosp. prvomestnik, kako je tudi 7 državnem zboru grof Hobenwart nemškutarje in Magjare sibal, ki so zoper zasedenje Bosnije in Hercegovine od strani Avstrije v 87ojem pismu do cesarja ropotali ter a tem pokazali, da se ne Btrinjajo z osvobodenjem kristijanov na Turškem. Tudi opomni, da se 87. 06e rimski papež 7 velikih zadregah znajdejo, ker Njim mnogo sovražnih mo6i preti. Opominja, naj bi se vsi udje kat. pol, društva 8tola sv. Petra držali ter ostali zveati otroci sv. matere katoliake cerkve. S tem se zbor sklene. Eo so udje že odiali, je prialo pismo od g. dr. Bleivveiasa, ktero se tako-le glaai: Slavno društvo! Čital sem v 6asniku nSlovencu", da ste tako ljubeznjivi in se mojega 70. rojstnega dne 7 posebnem zboru spominjati ho6ete. Dolžnost mi je, se prisrčuo zabvaliti za toliko čast, da se mene druatvo spominja, katero se neumorno bori za svetinje nasega naroda. Prisrčna zabvala Vam, velečastiti gospodje! Oj, koliko veselejše se pa bi jaz obbajal 701etnico svojo, da bi jo z menoj obbajal tudi nepozabljivi moj prijatelj Vas in moj Slomaek! Bodite pozdravljeni vele6astiti gospodje od svojega iakrenega sluge Dr. Jan. Bleiwei88. V Ljnbljani 16. nov. 1878. Iz Celja. (Polovičarski volilci) so volili enega izmed slovenskih in enega izmed nemčur»kih kandidatov. Polo7i6arstvo eicer nikjer ni dobro, najmanj pa v važnih rečeb. Odločnost, ne pa omahljivost in dvomljiva boječnost časti moža. Odkod je tako polovi6arstvo med volilce prišlo, tega ne veino, pa brž ko ne od nevednosti volilcev samib, ktero je liberalno nemakutarstvo še v zadnjib urah pred volitvijo 7 87oj prid obra6alo. Slede6i možje iz raznib občin so polo7i6arsko volili: Celjska okolica: Male Anton, Mravljak Anton; Eostrivnica pri Planini: Hro^at Janez, Oc^irk Jože; Št. Lorencij : Gajšek Jože ; S^etina: Ulaga Anton; Teharje: Stante Štefan, Eova6 Valentin; Sv. Jeronim: Schauer Earol, Sv. Ema: Vehovar Janez, Plevnik France, Eoa Jože; Šmaraki terg: Lorger France; Smaraka okolica: Jager Janez, Fais Anton, Vre6ko France, Vreaak Anton, Nun6i6 Štefan; Nezbiae: Jurše Andrej; Ponikva: Eorže Jakob, Grabler Jože, Vekuš Miba, Zidanack Jože, Korže France; Roginska gorica: Eo6evar Martin, Centrih Janez; Slivnica: Berglez Jernej, Gobec Miba, Mastnak Florijan: Zibika: Založnik Andrej, Čebular Janez; Sladka gora: Eobne Florijan, Lipavec Jože, Deti6ek France; Tinsko: Lupše Janez; Št. Vid: Golež Jože, Metlicer Valentin; Sv. Eriatof.- Eokal Jože je ae g. glavarja vprašal: bem soll ich wahlen ? na kar dobi pošten odgo^or: wen sie wollen — Zupan Janez, Zupan Jože; Jarje7 Elošter: GradtEarol; Okoško: Elinc Ignacij; Tolsti 7rh: Zidanaek Miba, Planinc Štefan; Sv. Dub: Posek Ladislav; Eozjak: Gol6er Gašpar; Gornje Laae: Sitar Janez; Padežverh: Gradišnik Jernej; Skomer: Matijec Jakob; Stranice: Eoroaec Jože; Spodnje Grušovje: Eumer France; Vezovica: Podgoraek Filip; Brezje: Eerpa6 Valentin. Eako je bilo neki pri srcu tem možem, ko so narodni volilci svoj zmagonosni živio zaklicali svojima poslancema? Naj jim bo ta bridki ob6ut svarilo pri prihodnjib volitvab. Zakaj se cepijo od poštene narodne večine brez vsakega uzroka? Možje polovi6arji, volite drugokrat, kakor drugi domoljubi, sebi aamim na korist in čast! Od sv. Križa na Murskem polji. (Hadžiloja) je uže pri nas. Nedavno pride pozno zve6er sin pijan na dom svojega očeta, vlomi vežine dveri in vstopi v biao, kder ata 6Oletni oče in jego^a druga žena uže spala. Ni67rednež grozno kriči: ^pre ... . ded, mrtvaaki viničar! Poznaš mene, jaz sem Hadži-loja. Znaa, kdo je to? Sin potere vse pohiatvo in se tudi očeta loti ter grdo suvlje! Edo ve, kaj bi se še zgodilo, ko bi ne bil brž žandar, g. R., prišel z puško. Tega ae je ta pijani Hadži loja tako vstrašil, da je naenkrat bil na kolenih, kuševal žandarju roko in pnsko. Žandar pa ga odžene seboj 7 luknjo! Oče, 601etni mož, je uže dolgo pri naa pokopi6 in 7seskozi poštena krščanska dnaa, da se je le čuditi, kako je takov spak jegov sin. Ta ae imenuje nželarski ribtar" ter ho6e vse najbolje razumeti in uže naprej vedeti. On n. pr. ve" naprej, kateri cesar bo zmagal 7 7ojski, kedaj bo kateri fant šel na no7ačenje, kateri je bolje močen, avojej ženi tudi uže zvecer pove, katera kokoa bo zajtra jajce znesla, a česar pa gotovo ne zna, to je četrta božja zapoved in kaj je v njej zapovedano! Od sv. Marjete pri Pesnici. Pesnica je zopet celo pesniško dolino poplavila, pa tudi okrajno ceeto na ve6ih mestih poškodovala. Voznik, vračaje se iz Maribora, je tukaj voz, naložen z razIi6nim blagom, v vodo zvrnil. Opomniti je treba, da je ceata na omenjenem meatu sila slabo napravljena, ter ima 2 mosti6a, ki sta bolj krtovim luknjam podobna nego mostom; toraj prihajajočih vod ne moreta sprejemati, ktere z 780 silo 6rez cesto vdirajo in jo po vsaki ve6ji povodnji poškodujejo. Letos je ve6ji del leta lepa pesnička dolina podobna mo6virju, po kterem je v poletnem 6asu žab in drugih mrčeaov mrgolelo; nadejali smo se, da ntegnejo zastran poravnanja pesničke struge 7 kratkem kaj storiti, toda sedaj je 7se tiho. Lehko, da bo ae veliko vode po naaih travnikib in njivah poteklo, preden bodo Peanico po- ravnali. Za nas Slo7ence dežela denarje7 nima pa tudi resne 7olje pomanjkuje nam 7 prid kaj storiti. Pred 2 letoma so ob6ine zgornje in 8rednje pesni6ke doline prosile za prestavo železniake postaje ,,Pesnicbof" na bolj primeren kraj, ali za odgovor so dobile, da bi taka prestava preve6 stala. Edina občinska cesta, ktera od južne strani k ovi postaji drži, je zaprta, mostovi podreti. Od srednje in spodnje pesni6ke doline je tedaj treba na Leitersberg peljati in od tod se se le po velikih ovinskib pride na železniako postajo Peenichof. Od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo. (Letina in prezgodni sneg.) Bog nas je s vsem obilno oblagodaril, le z vinom je različno ; kder je emod in pikec grozdje posmodil, bilo je malo in kislo, kder je pa zdravo, tam je dobro; od Svetinj, sv. Miklauža, iz Haloz in iz Hrvaškega pa dohajajo glasovi, da ga imajo dosti. Vinska cena in vseb pridelkov je slaba, v bolj imenitnib vrheb predavajo od 60—70 fl. atrtinjak, v slabejaih se po 40 fl. dobi, da bi ga samo kdo kupiti hotel. Bu6eloreja se je slabo obneala, ker bilo je menda sploh predeževno. V soboto 2. nov. je začel sneg iti; ker je v no6i precej velik zapal, polomil nam je dosti sadnega drevja in drugega tudi, pokril ve6 takih re6i, ktere ne smejo pod snegom biti: bajdino, tikve, koruzno slamo po njivah in pravijo, da je tudi na grozdje zapal. Dostavek urednistva: samo v mariborski okolici je prišlo več stotin štrtinjakov pod sneg!