TEDNIK LETO u, št. 33 PTUJ, 20. avgust 1998 CENA 120 tolarjev Poletna vniiia pregrete politike Le kdo bi si mislil, da bomo po klavrnem začetku doživeli pravo poletno vročino, kije udarila po dolgem in počez in dodatno pregrela ze tudi sicer preveč pregreto slovensko politična sceno. V državnem zboru smo spremljali neokusne razprave in prava sreča je, da se je zgodil avgust in z njim parlamentarne počitnice. Morda bosta hlad in mir koristila vročekrvnim politikom, ki so jim osebni in strankars- ki interesi že dolgo pomembnejši kot pa blaginja obubožanih davkoplačevalcev. Pa vendarle se zdi, da letošnja politika ni odšla na zaslužen do- pust. Vsake toliko časa občutimo vročo prho in drobno presenečenje, s katerim želijo politiki ostati v središču pozornosti. K sreči državlja- ni vsem igricam ne nasedamo, čeprav se zdi, da nekatere poteze ven- darle dvignejo adrenalin. Ob zadnji praznični soboti, ki jo Slovenci stoletja častimo in praznujemo (zadnja leta tudi uradno, prej pa zato slovesneje in bolj notranje doživeto, brez pretiranega zunanjega blišča in medijskega rompompoma), je nehote spet prišla na piano politika. Bolje rečeno škodljiva politizacija, ki je imamo Slovenci resnično dovolj. Vsaj ob praznikih bi lahko nanjo pozabili, ne pa da ceh iz pridig vejejo glasna opozorila o razočaranju, mrtvilu in os- tankih totalitarizma, ki je poguben za slovensko družbo in slovensko državo. Alije res vse zlo samo v teh ostankih? Čas bi že bil, da prevladata razum in strpnost in da naj se vsakdo ukvarja s tem, za kar je poklican. Ob spoštovanju načel demokra- tične družbe in pravne države. Očitno je, da bo tudi letošnje vroče poletje podkrepilo spoznanja o globoki krizi vrednot in institucij, ki je zajela praktično vse pore našega življenja. Tudi (ali morda celo predvsem) ustanove civilne družbe, od katerih smo toliko pričakova- li. Pri tem pa imajo najbrž le prav tisti, ki menijo, da bo slej ko prej nastopil čas normalnega delovanja in funkcioniranja države, ki bo bolehno (in za mnoge resnično preveč krivično in boleče) obdobje tranzicije zagotovo preživela. Takrat bo tudi slovensko poletje povsem normalen čas, v katerem bomo pozabili na (pre)resno politi- ko in slabe čase. Dotlej pa bodite ^ --^ v hladni senci, saj bo bojda jesen / y[/|^^ Шл^ ^ znova strašansko vroča. Kakor u ^\ za koga! I IZREDNE RAZMERE MED PERUTNI- NARJI Zaradi vremena poginilo 166,000 pišianiev Stran 14i PTUJ-ORMOŽ / ZAPLETI Z LOVSTVOM SE NADAUUJEJO Pismo predsedniku vlade zaradi liršenja zalionitosti ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN PTUJ-ORMOŽ OPOZARJA, DA JE BILA DODELITEV LOVIŠČA LD GORIŠNICA NEZAKONITA Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož je v sporočilu za javnost zapisala nekaj opo- zoril v zvezi s preveliko in škodljivo poli- tizacijo lovstva na ptujsko-ormoškem Področju. Vrhunec nepravilnosti in nezakoniiosti )c po mnenju vodstva ptujsko-ormoške lovske zveze dodelitev lovišča Lovskemu društvu v Gorišnici. Gre za dejanje, ki je v Popolnem nasprotju z veljavno zakonoda- 10 in ki je posledica obljub vplivnih stran- l^arskih veljakov, ki so sodelovali na ne- slavni okrogli mizi v Gorišnici. Zaradi t^ga dejanja, ki ima lahko škodljive posle- dice v širšem slovenskem prostoru, so na •nezakonito ravnanje opozorili tudi predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. V sporočilu za javnost, ki so ga podkrepili z nekaterimi dokumenti, so tudi zapisali, da ptujsko-ormoška lovska zveza uspešno opravlja svoje poslanstvo in ne zagovarja ne drobitve lovišč in ne poli- tizacije lovstva. Vsako kršenje zakonitosti lahko negativno odseva na divjadi in okol- ju, zato zagovarjajo stališča, da je treba vel- javno zakonodajo spoštovati in preprečiti samovoljo lokalnih in drugih strankarskih veljakov, ki mimo vseh sprejemljivih načel rušijo temelje slovenskega lovstva. Zavzemajo se za strpen in argumentiran dialog, v katerem bodo lahko kulturno po- vedali svoja stališča, saj so bili doslej v glavnem tarče enostranskih kritik. V sporočilu za javnost, ki ga je podpisal predsednik Zveze lovskih družin Ptuj- Ormož mag. Emilijan Trafela, še opozar- jajo, da je bila javnost doslej o dogajanju premalo obveščena in da je dodelitev lovišča Lovskemu društvu Gorišnica nezakonita, zato se je prizadeta lovska družina Spodnje Ptujsko polje Sobetinci že pritožila na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sicer pa bralci Tednika omenjeno prob- lematiko verjetno že dobro poznajo, saj smo jo predstavili z različnih zornih kotov in s predstavitvijo nasprotujočih si stališč vseh v spor vpletenih strani. M. Tos PARADIŽ / ZAKAJ TEŽAVE PRI PLACEVEVANJU VODE SOSEDNJI HRVAŠKI? »No leto gresta za vodo krava in grozdie •••« Kakšnih 150 domačij na območju Haloz, ki spadajo pod občino Gorišnica in ležijo tik meji s Hrvaško, je bilo že pred osmimi leti priključenih na hrvaški vodovodni sistem. Ta- krat smo namreč živeli še v skupni državi in za Haložane je bila to edina priložnost, da se priključijo na vodovodni sistem. Težave so prišle na površje šele po osamosvojitvi in z novo lo- kalno samoupravo; takrat se je gorišniška občina odločila sama plačevati vodarino v hrvaški Iva- nec, kajti državna meja je marsi- kaj spremenila. Voda je postala občutno dražja od slovenske, računi so bili samo v nekaj letih višji za precej odstotkov in ob meji je danes vse več nezadovol- jnih občanov. Od tod naprej se zadeve zapletajo, zgodba o hrvaški vodi je za nekatere prava uganka in plačevanja dragih računov za hrvaško vodo mar- sikdo v Halozah več ne zmore. Več na 3. strani Na kozjem prazniku v Podgorcih so zlasti prišli na svoj račun otroci, ki so neumorno božali ljubke živalice ... Toto: viki klemenčič 2 AKTUALNO Četrtek, 20, avgust 1998 - TEDNiK Letos naimani 10 km^ plinovoanega omrežja ZAČETEK V INDUSTRIJSKI CONI NA ORMOŠKI, LETOS TUDI DEL OBMOČJA MESTNE ČETRTI UUDSKI VRT, STAREGA MESTNEGA JEDRA IN NASELJA BRATOV REŠ 12. avgusta se je po vseh zaple- tih v Ptuju končno pričela težko pričakovana gradnja plinovodne- ga omrežja. Kot je znano, je ptujski mestni svet lani 28. aprila za novega koncesionarja za dist- ribucijo zemeljskega plina v mestni občini Ptuj izbral Adriap- lin, d.o.o., Ljubljana. Konce- sijska pogodba je bila podpisana po osemmesečnih usklajevanjih lani 15. decembra. Takrat so se tudi začeli s postopki za prevzem obstoječega omrežja od Mari- borske plinarne, saj so ga želeli prevzeti že prvega januarja letos. Zaradi zapletov je do tega prišlo šele nekaj mesecev kasneje - 13. maja. Gradnja plinovodnega omrežja prinaša na območje mestne občine najmanj milijardo tolarjev in predstavlja nov investicijski za- gon. Delo so in še bodo kot prvi med enakimi dobili tudi nekateri domači izvajalci. Glavni izvajalec je Podjetje za urejanje voda iz Cel- ja, glavni podizvajalec pa VGP Drava Ptuj, ki izvaja vsa gradbena dela, za izvedbo notranjih instala- cij in hišnih priključkov pa se Ad- riaplin dogovarja s ptujskim Ta- mesom. Adriaplin, d.o.o., Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobil ko- nec julija, uradno pa so gradnjo pričeli 12. avgusta. Prvi del projek- ta na območju industrijske cone se izvaja od Ormoške ceste proti Savi in do Metálica, v tem okviru pa se bo na plin priključilo 16 tovarn oziroma podjetij: Sava Gumarna, Tehnoservis, Mycron, Petoviaa- vto, Gastro, Agis - Plastificirnica, Agis - Plus, Agis - Klima, Agis - Zavore, Mercator SVS, d.d., Meta- lle, Špedicija Goja, Certus, Nizke gradnje. Komunalno podjetje v Puhovi ulici in Metalka. Gradnja prvega dela projekta v industrijski coni na Ormoški naj bi bila končana do konca avgusta, teh- nični pregled je predviden v začetku septembra, uporabno do- voljenje pa naj bi bilo izdano do 17. septembra. Drugi del projekta v industrijski coni se bo pričel gra- diti v začetku septembra in bo končan do konca meseca, upora- bno dovoljenje pa naj bi bilo izda- no v prvem tednu oktobra. Gre za območje med Ormoško cesto in Dravo, kjer se bodo na plinsko omrežje priključili: objekt bivšega Gorenja, Obdravski zavod za vete- rinarstvo in živinorejo. Veteri- narska bolnica, Elektro Maribor - PE Ptuj, Gradiš - Gradnje Ptuj. Napeljava plina bo izvršena pred kurilno sezono. Letos bo na območju industrijske cone zgraje- nega 3,4 km plinovodnega omrežja. Kot je prejšnji teden povedal Alojz Babic, tehnični vodja Adri- aplina, d.o.o., pa v tem trenutku Projekta inženiring Ptuj zakl- jučuje izdelavo projekte dokumen- tacije za gradnjo plinskega omrežja za potrebe široke porabe na območju mestne četrti Ljudski vrt, ki zajema območje Kajuhove, Žgečeve, Zoisove, Trubarjeve in Župančičve ulice, Krarnbergerjeve poti, Bevkove, . Švajgerjeve, Kariževe in Flegeričeve ulice. Tudi na tem območju naj bi pričeli graditi septembra. Gre pa za 4,5 km dolgo plinovodno omrežje. V pripravi je tudi projektna doku- mentacija za naselje Bratov Reš, za staro mestno jedro in za območje Rabelčje vasi - zahod - Breg. Do leta 2000 naj bi zgradili več kot 40 km plinovodnega omrežja, število porabnikov pa naj s sedanjih 580 naraslo na 3580. Alojz Babic je ob začetku gradnje plinovodnega omrežja v Ptuju tudi povedal, da so se s Pro- jekto inženiringom dogovorili tudi za izvajanje komercialnih ak- tivnosti v zvezi z določanjem hišnih priključkov in pridobivan- jem uporabnikov za priklop na ze- meljski plin. Adriaplin ima svojo podružnico v Lackovi 10 v Ptuju, kjer delajo za stranke vsak dan od 9. do 16. ure, informacije pa dajejo na telefonski številki 779-470. Strankam je na voljo tudi poseben predal za njiho- va sporočila. MG Alojz Babic, tehnični vodja Adriapiina. Foto: Kosi PTUJ / ŠE o GRADNJI ASFALTNE BAZE NA ZAGREBŠKI CESTI Sedem pritožb na lokaîijsko dovoljenje Načrtovana gradnja asfaltne baze na Zagrebški cesti v Ptuju je močno razburiiaia ptujsko javnost, in sodeč po pritožbah, je imela odmev tudi v širši slovensid javnosti, zlasti še v izvajals- ki sferi oziroma tisti veji gospodarstva, ki ji polaganje asfalta reže tanjši ali debelejši kos kruha. Po neuradnih podatkih naj bi bilo vseh pritožb sedem. Čisto razumljivo je, da so se na izdano lokacijsko dovoljenje pri- tožili krajani Zagrebške ceste v Ptuju (iz priloge pritožbe ni na- tančno razpoznati, ali jih je 23 ali 24). V svoji pritožbi na državno ministrstvo za okolje in prostor so med drugim zapisali, da je bilo na sestanku krajanov Zagrebške ceste in Turnišč na Turnišču prvega ju- nija letos soglasno sprejeto, da se gradnja asfaltne baze na omenjeni lokaciji ne dovoli, ker bi le-ta do- datno obremenila ta urbani pros- tor z vrsto škodljivih vplivov (bi- tumen, prah, velik hrup, močno povečan promet kamionov, izpušni plini in podobno), do danes pa še tudi ni preklican sklep mestne občine, da je na omenjenih zemljiščih možna le gradnja živils- kopredelovalnih objektov. Mestna občina kot varuh intere- sov vseh občanov se je na izdano lokacijsko dovoljenje zoper gradnjo asfaltne baze pritožila, ker ji je to naložil mestni svet na ju- lijski seji, ki je bila štiri dni pred potekom roka za pritožbe, in ker je bilo premalo znanega o vsebini njenega predhodnega mnenja k načrtovani gradnji, ki so ga neka- teri že prekvalificirali kot pozi- tivno mnenje. V njej v začetku oporeka, da bi k omenjeni gradnji dala pozitivno mnenje, kot to izha- ja iz obrazložitve lokacijskega do- voljenja. Mestna občina je k tej gradnji izdala le predhodno mnen- je, ki ga je podkrepila z zahtevami o presoji vplivov na okolje, raz- rešenim dovozom do objektov in z doseženim dogovorom s krajani. Ker slednjega ni bilo, izjava inves- titorja Tampon, d.o.o., v zahtevku za izdajo lokacijskega dovoljenja, da so izpolnjeni pogoji iz predhodnega mnenja mestne občine, ne more držati, v mestni občini pa tudi nimajo podatkov, ali je bila izdelana prometna študi- ja za načrtovani poseg. Mestna občina k lokacijski dokumentaciji iz leta 1998 tudi ni podala mnenja, temveč le predhodno mnenje v letu 1996. Iz 6. člena prostorskou- reditvenih pogojev za območje mesta Ptuja pa natančno izhaja, da se na desnem bregu reke Drave ne dopušča umeščanje novih indust- rijskih kompleksov, ki pomenijo dodatno obremenitev okolja. Mestna občina na podlagi že nave- denega in ob upoštevanju dejstev, da bi izgradnja asfaltne baze na Zagrebški cesti v Ptuju lahko og- rozila nadaljnji razvoj in širitev Perutnine, celo izgubo licence za evropski trg, daje negativno mnenje h gradnji že omenjene as- faltne baze. Negativno mnenje na to gradnjo v mestni četrti Breg gradijo na vrsti pomislekov: lokacija leži v neposredni bližini živilske indust- rije, ob izviru turniške Stu- denčnice in ob stičišču (križišču) bodoče magistralne ceste Maribor - Ptuj z Zagrebško cesto ter zaradi vseh dosedanjih projektov v zvezi s turniškim gradom in njegovo okolico. Prav tako v mestni četrti oporekajo pozitivnemu mnenju mestne občine Ptuj h gradnji as- faltne baze, kot ga navaja loka- cijsko dovoljenje, ker "niso bili po- dani vsi parametri", ki so potrebni za izdajo lokacijskega dovoljenja. Predvidena gradnja asfaltne baze na Zagrebški cesti v Ptuju je za Pe- rutnino Ptuj zaradi njene proiz- vodnje na tem območju, ki je od- daljena le okrog dvesto metrov, lahko strateško zelo neugodna ozi- roma predstavlja neke vrste grožnjo že pridobljenim pozicijam v Evropi, saj so si v preteklosti že pridobili vse izvozne licence za iz- voz v dežele Evropske unije in na druga svetovna tržišča. V njihovih dolgoročnih programih pa je predvidena širitev proizvodnje mesne predelave na lokaciji Zag- rebška, za katero bodo brez dvoma potrebovali zahtevna soglasja, po- sebej pa še glede vplivov zunanjih emisij. Iz pritožbe Perutnine je razvidna zahteva, da investitor pred nadaljevanjem upravnega postopka predloži mednarodno verificirano študijo vpliva proiz- vodnje asfalta na okolje in asfalta v prometu na okolje, še posebej pa analizo vplivov emisij na mes- nopredelovalno industrijo. Zahte- va pa se tudi prometna študija gle- de na že tako zgoščen promet zara- di dovoza surovin za Tovarno krmil in mesno industrijo ter od- voza gotovih izdelkov. V svoji pri- tožbi se Perutnina, čeprav v dose- danjem postopku za izdajo loka- cijskega dovoljenja ni bila stranka v postopku, sklicuje na 4. in 7. člen zakona o varstvu okolja, ki varuje širši interes koristnikov okolja, zlasti tako specifične proizvodnje, kot je proizvodnja živilskih proiz- vodov. BO LOKACUSKO DOVOIJEJSJE PREKLICANO? štirim ptujskim pritožbam, \. jih je bilo pričakovati, pa so pridružile tri iz drugih okolij. M^. pisali so jih v Splošnem gradbe. nem podjetju SCT Ljubljana Cestnem podjetju Maribor Cestnem podjetju Celje. Vse so bile napisane 20. julija in vse tn imajo identičen tekst. Pritožujejo se zaradi nepravilno izvedenega postopka v fazi pridobivanja sogla. sij in izdaje lokacijskega dovoljen, ja, češ da so bila soglasja izdana ns osnovi strokovno spornih poročil. Ker predstavlja gradnja asfaltnih baz poseg v okolje z vrsto obreme- nitev, je obvezna presoja vpliva na okolje, pišejo v nadaljevanju. Po. leg tega pa od izdajatelja loka- cijskega dovoljenja - oddelek za okolje in prostor upravne enote Ptuj - zahtevajo, da izvede posto- pek skladno z zahtevami zakono- daje ter pri tem upošteva metodo- logijo za izdelavo poročila o vpli- vih na okolje in odredbo o vrstat: posegov v okolje, za katere je ob- vezna presoja vpliva na okolje. S svojo pritožbo so omenjena tri podjetja seznanila tudi Gospodars- ko zbornico Slovenije - Združenje za gradbeništvo in IGM. V upravni enoti Ptuj bodo pri- tožbe pregledali, ugotovili, kdo je stranka v po«opku in kdo ne, vsa ko pritožbo bodo obravnavali pt sebej in za vsako posebej napisali obrazložitev. Kako se bo zadeva iz- tekla, je v tem trenutku težko na- povedati. Gotovo pa je, da je v igri velik denar, sicer za načrtovano gradnjo ne bi bilo tolikšnega zani- manja tudi od drugod. V ilustraci- jo naj navedemo samo gradnjo as- faltne baze v Pomurju, na katere pa se začuda ni pritožilo nobeno od omenjenih treh podjetij. Ptujska lokacija je bližja, in koi kaže, tudi bolj zanimiva zaradi načrtovanih obetavnih cestnih po- segov, ki se kljub oddaljenosti vse bolj približujejo. Ne glede na čisto ozke podjet- niške interese pa je nekdo dolžan varovati tudi interese občanov, na katere v takih primerih odgovorni pogosto pozabljajo. V postopkt pridobivanja lokacijskega dovol- jenja za asfaltno bazo pa je z javnim naznanilom upravna enota Ptuj 25. aprila letos pozvala stro- kovno in drugo javnost na predsta- vitev dokumentov za gradnjo as- faltne baze na Zagrebški cesti v Ptuju, a kot kaže, v tistem času to ni vzbudilo pravega odziva. M« PTUJ / PRIPRAVE NA CEUSKI SEJEM Bogate obseiemske prireditve Letošnji, 31, mednarodni obrtni sejem bo od 11. do 20. septembra v Celju. Na njem bo po najnovejših podatkih sodelovalo okrog 1800 razstavljavcev Iz 30 držav. Na listi čakajočih je trenutno še čez 80 razstavljavcev, zlasti iz ko- vinskopredetovalne In elektro stroke ter gradbeništva. Več kot dvajset razstavljavcev pa je sodelovanje na sejmu odklonilo, ker jim organizatorji preprosto niso mogli zagotoviti dovolj visokega standarda. Glavni vzrok je po- manj-kanje razstavnega prostora, ker niso us- peli zgraditi nove dvorane, ki so jo načrtovali. Že po tradiciji bo letošnji sejem spremljalo veli- ko obsejemskih prireditev. Bilo naj bi jih čez sto, sejem pa naj bi obiskalo blizu 250 tisoč ljudi. Med najpomembnejšimi obsejemskimi prireditvami or- ganizatorja Obrtna zbornica Slovenije in Celjski sejem, d.d., izpostavljata razširjeno sejo ekonomsko-socialnega sveta, razpravo o zakonu o delu na črno, avtocestah in turizmu ter uvajanju^ davka na dodano vrednost. Ptujski obrtniki in podjetniki se bodo na celjskem sejmu predstavili v okviru Območne obrtne zbornice in samostojno. Obrtna zadruga; Panorama letos ne bo sodelovala. Sekretaf Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar P povedal, da prijave za celjski sejem še sprejenna-_ jo. Cilj je, da se čim bolje predstavijo, saj mednarodni obrtni sejem v Celju za obrtnike s Ptujskega osrednja sejemska in tudi promocijska prireditev. Tudi letos bodo na ogled svojega razstavišča v hali A povabili vodstva vseh devetil^ občin na Ptujskem. Udeležili pa se bodo tudi športnih iger obrtnikov in pri njih zaposlenih dela- vcev, ki so ena od večjih spremljajočih sejemskif^ prireditev. POLENA / PREGLEDI KOBIL IN ZREBET Vzpodbudno v konjereji Slovenska vlada je že v pni polo\1ci prejšnjega meseca spreje- la posebno uredbo o uvedbi fínancnih intervencij za ohranja- nje in razvoj kmetijstva in pridelavo hrane ter se z njo spomni- la tudi konjereje. Ta se v naši državi spet vse bolj razvija in ka- kovostno širi, zato ni naključje, da namenjajo iz kmetijskega mi- nistrstva nekaj denarja tudi za obnovo črede plemenskih kobil. Podpore so deležni vsi rejci pie- ■ menskih žrebic in kobil tistih pa- j sem, ki so določene z rejskim ; programom. Za pridobitev denarja \ morajo rejci izpolniti določene po- goje, ki jih je treba zagotoviti ob sprejemu v rodovnik A in B. Ob tem strokovnjaki Inštituta za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev pri Veterinarski fakulteti v Ljubl- jani redno spremljajo dogajanje na terenu in izvajajo strokovne preglede in žigosanje plemenskih kobil oziroma žrebet. V začetku avgusta so opravili takšne preglede na širšem mari- borskem območju in se med dru- gim ustavili v Lovrencu na Pohor- ju, v Mariboru na hipodromu Kamnica, v Jedlovniku in v Naso- vi, ob koncu pa še na lenarškem hipodromu Polena. Strokovnjaki omenjenega inštituta pregledajo plemenske kobile in žrebeta vseh pasem. Zlasti na lenarškem območju je vse več kasačev, haflin- gerjev in noriških konj. Kakovost je zadovoljiva, pa tudi številčno reja nenehno narašča. To potrjuje veliko tradicijo in povezanost slo- venjegoriških ljudi s konji in zemljo, po drugi strani pa je vse več zanimanja za konjeniški šport, ki ga vključujejo v nove programe celovite turistične ponudbe. Naslednji teden so opravljali preglede in žigosanje v Prlekiji. Tam so imeli največ dela, saj je Ljutomer zibelka slovenskega kasaškega športa in pomemben rejski center. Že lep čas si tudi pri- zadevajo, da bi ljutomerskega kasača postavili ob bok lipicancu. Ta prizadevanja so podprli tudi na letošnji programsko-volilni skupščini Kasaške zveze Sloveni- je. M.Toš V Slovenskih goricah je vse več hafiingerjev - pril- jubljeni so zlasti pri mladih. Foto: M. Toš TEBHIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, s 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95. Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; îL'L faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 trjev, za tujino 12.720 tolarjev, račun; 52400-603-31023 k: MA-TISK. Maribor, mnenju Ministrstva za umiranje Republike Slovenije ■'3/58-92 z dne 12. 2. 1992 se e Tednik za izdelek uiiormativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za \ katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenifi fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na internetu: .v.radio-tednik.si osta: iio-tednik.si fgPNIK- Četrtek, 20. avgust 1998 POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 - I iKvedeli smo Iwedeli smo PARADIŽ / ZAKAJ TEŽAVE PRI PLACEVEVANJU VODE SOSEDNJI HRVAŠKI? »No fe#o gresfo zo vocio fcrovo /л sroxcf/e •••« Kakšnih 150 domačij na območju Haloz, ki spadajo pod občino Gorišnica in ležijo tik meji s Hrvaško, je bilo že pred osmimi leti priključenih na hrvaški vodovodni sistem. Ta- krat smo namreč živeli še v skupni državi in za Haložane je bila to edina priložnost, da se priključno na vodovodni sis- tem. Težave so prišle na površje šele po osamosvojitvi in z novo lokalno samoupravo; takrat se je gorišniška občina odločila sama plačevati vodarino v hrvaški Ivanec, kajti državna meja je marsikaj spremenila. Voda je postala občutno dražja od slovenske, računi so bili samo v nekaj le- tih višji za precej odstotkov in ob meji je danes vse več neza- dovoljnih občanov. Od tod naprej se zadeve zapletajo, zgodba o hrvaški vodi je za nekatere prava uganka in plačevanja dragih računov za hrvaško vodo marsikdo v Halo- zah več ne zmore. V občini Gorišnica imajo sicer načrte, da bodo ta haloška naselja v največjem številu še letos priključili na slovenski vodovod, ker pa gre za meddržavne zadeve, ima pri tem glavno besedo država, torej pristojno ministrstvo - v tem primeru ministrstvo za okolje in prostor. Občina je torej pri tej za- devi že naredila velik in odločujoč korak, napredek je viden na celot- nem področju komunalne infra- strukture, ministrstvo pa očitno premalo naredi za naša obmejna področja. Vzemimo samo za pri- mer Hrvaško, ki je obmejnim območjem namenila občutno več denarja in je dobro poskrbela za boljše življenje ljudi ob meji. Člo- vek bi včasih pomisli, da je država pozabila na manj razvite haloške konce, kjer je pitna voda dragoce- na, zraven moramo dodati še ceste in telefon - vse to je namreč potrebno za normalno življenje v moderni dobi. Najbolj žalostno je, da so pri vsem tem najbolj prizade- ti ljudje na teh območjih. Najglasneje na težave pri plačevanju vode Hrvaški opozarja- jo nekateri občani v Paradižu. Ni- kakor pri tem ne obtožujejo občine, ki je verjetno naredila, kar je bilo v njeni moči, pač pa državo, ki bi jim lahko vsaj kako pomagala pri plačevanju predrage vode v Halozah. Kaj pravijo domačini, kako sploh zmorejo plačevati drago vodarino? Domačini so po eni strani ogorčeni, po drugi pa prizadeti, saj že tako živijo na manj razvitem, demografsko ogroženem območju in jim pri ničemer ni prizanešeno. Med nezadovoljnimi občani je tudi Franc Kolednik iz Paradiža, ki nam je o težavah pri plačevanju vode povedal: »Do leta 1995 skoraj nismo poznali težav, saj so nam položnice pošiljali s Hrvaške, voda je bila ta- krat tudi cenejša, kot je danes. Šele v drugi polovici tega leta smo bili presenečeni, naenkrat nam je položnice poslala naša občina. Po- vem naj, da sem dobil za drugega pol leta za plačati 59.700 tisoč to- larjev. Takrat me je višji račun zelo presenetil, poraba se mi je zdela previsoka in ugotovil sem, da gre pri vsem za eno manjših goljufij. V ceno porabljene vode je bilo vštetih preveč porabljenih »kubikov« vode, že to se ni ujema- lo. Potem sem si seveda naredil svoj obračun in tako so naredili še nekateri moji sosedje v Paradižu. Že takoj na začetku smo o tem ob- vestili pristojne na občini v Gorišnici ter jim povedali, da po- datki o porabi vode niso točni, vendar se o tem na občini niso ho- teli na veliko pogovarjati, rekel bi, da za to niso imeli posebnega inte- resa. Trdili so pač po svoje in obr- nil sem se še na inšpektorja za okolje in prostor, a ta prav tako ni kazal kakega večjega interesa za naše težave. Napotili so me še do tržnega inšpektorja, vendar mo- ram zanj napisati še pritožbo. Nik- jer me niso dolgo poslušali, zato tudi dragih računov ne plačujem in vodim svoj popis vode, naredim si izračune po ptujski ceni in po- tem vse skupaj poravnam po svoji položnici. Seveda se mi je do danes že nabral dolg v vrednosti 12 tisoč in nekaj tolarjev, poklican sem bil že k odvetnici Metki Slanic, ven- dar tega računa ne morem po- ravnati. Na začetku letošnjega leta sem na občini zahteval izpisek o porabljeni vodi. Kolikor mi je znano, smo ga dobili le štirje, po- tem pa ugotovili, da se podatki o popisu in tisti na položnicah ne ujemajo. Sprašujete me, kdaj sem nazadnje plačal vodarino? Natan- ko 16. aprila letos sem nakazal de- nar za pol leta po uradni ceni - po taki, kot jo za vodo v občini tudi imajo, seveda pa skrbno hranim vse plačane položnice. Ne vem, kako se lahko zgodi, da moramo v Halozah plačevati tako drago vodo, ko pa živimo na demografs- ko ogroženih območjih, vodo iz vodovoda pa uporabljamo samo v gospodinjstvu, saj imamo za vse druge potrebe svoja zajetja. Ne vemo sploh, kdaj bo konec teh težav, kdaj bodo izpolnili obljube in nas priključili na slovenski vo- dovod, kajti dolgo več ne bomo zmogli plačevati dragih računov za vodo. Verjetno pa tudi pri priključevanju na slovenski vodo- vod ne bo šlo glasdko, čeprav so nam ga na občini obljubili v krat- kem. Zanima pa me še, kakšna bo takrat kvaliteta vode. V Paradižu nas je veliko prizade- tih, pravim, da bi morali stopiti skupaj in na to še bolj opozarjati, kajti v največji meri smo pre- puščeni sami sebi, saj počasi ne bomo vedeli, po kakšni ceni sploh plačujemo vodo. Ne obtožujemo naše občine, ki nan kljub vsemu pomaga, ogorčeni smo nad našim vodstvom v državi, ki za nas ljudi ob meji ne naredi skoraj nič. S svo- jimi težavami pa bi radi nič druge- ga kot opozorili javnost, s težava- mi seznanili tudi druge ljudi.« PRIKUUČKI NA SLOVENSKI VODOVOD DO JESENI? »Računov za vodo smo dobili že precej in vsak je bil za nekaj odstotkov višji,« pravi še en ogorčeni občan iz Paradiža, Franc Kelc, ki živi na enem od haloških hribov nedaleč od Kolednika, in dodaja: »Voda je za nas Haložane le malo predraga. Na občini pravi- jo, da za to niso krivi oni, da voda na Hrvaškem toliko stane in se ne da pomagati. Že od leta 1995 plačujemo stalno dražjo vodo. Spomnim se, da smo najprej vodo plačali po občinski ceni, potem smo dobili spet druge izračune. Potem smo še ugotovili, da se tudi podatki o porabljeni vodi ne uje- majo, rekel bi, da Hrvati našim ne dajejo točnih podatkov. Na občini smo težave pri nekaterih nejasnos- tih že uredili. Vode pa porabimo zelo malo, saj imamo tudi mi svoje zajetje, in če bo šlo tako naprej, bomo morali letno za vodo dati že več kot eno kravo in grozdje, ki ga pridelamo doma. Na leto moramo za vodo dati skoraj 115 tisoč tolar- jev, od odvetnika pa smo dobili še obvestilo, da občini dolgujemo 105 tisoč tolarjev. Kako bomo spravili skupaj ta denar, ne vem, upam pa, da bomo čimprej priključeni na slovenski vodovod in bomo morda takrat lahko vodo plačevali po zmerni ceni. Obrnili smo se tudi na Zvezo potrošnikov v Ljubljani, kjer so soglašali z nami, da je pitna voda v Halozah predraga, kaj dru- gega pa niso mogli narediti.« VODA - OSNOVA ZA PREŽIVETJE Voda je že od nekdaj bila in osta- ja eden glavnih osnov življenja. V Halozah so veseli vsake kapljice, vsakega novega vodovodnega priključka in morda je voda zaradi svoje dragocenosti v Halozah tako zelo draga. V tem primeru je težko reči, kdo bi moral nositi odgovor- nost za zaplete in kako jih bo sploh mogoče dokončno urediti, prav gotovo pa je v tem trenutku na- jvažnejše, da se izpelje projekt priključitve haloških obmejnih gospodinjstev na slovenski vodo- vod. Na občini v Gorišnici je Slavko Bratuša pred dnevi povedal, da so s težavami dobro seznanjeni, da pa na ceno hrvaške vode ne morejo vplivati. Ta resnično predstavlja enega večjih problemov za ljudi ob meji, zato že nekaj časa pospešeno delajo pri projektu priključitve haloških gospodinjstev s hrvaškega na slovenski vodovod. Še letos naj bi na slovenski vodo- vodni sistem priključili naselje Pa- radiž, potem prideta na vrsto še Gruškovec in Meje, do takrat pa bo potrebno pač počakati. Bratuša je tudi poudaril, da kakih večjih težav s plačevanjem pri porabni- kih hrvaške vode nimajo, nekateri pač račune redno plačujejo, so pa tudi taki, ki zneskov v celoti niso poravnali in jih je občina morala v skladu s predpisi dati na sodišče. Poudaril je, da tudi pri popisu več ne bi smelo prihajati do netočnos- ti, saj porabo vode sedaj popisuje občina Gorišnica, res pa je, da je hrvaška voda vsaj enkrat dražja od slovenske. Malo bo treba potrpeti, pravi Bratuša, saj je še več takih gospodinjstev v Halozah, ki vode iz vodovoda sploh ne premorejo, pa se nimajo za to kam pritožiti. Tatiana Meherke GOVORI SE ... ... DA je vseslovenski medij opravil analizo strukture gos- ti) v. v nekaterih ptujskih gostil- nah. Vemo, kje se zbirajo kul- turniki, kje menežerji, ne vemo pa še, kje se zbirajo na- vadni pijančki. ... DA so Šukarji s svojimi nastopom tako očarali ormoškega župana, da je zaprl oči in "zasanjano" poletel ne- kam daleč, morda v občinske proračunske višave. ... DA se je pred kratkim na radiu znova odprlo vprašanje pozitivnih lastnosti luka na človeško telo. Lukarice so se em,-çia podlagi izkušenj, ,..1^.0 pomenljivo nasmehnile. ... DA so podgorske koze, ki se niso izkazale z lepoto in pa- metjo, končale na žaru. V človeškem svetu pa se ta običaj od 16. stoletja dalje več ne upo- rablja. ... DA zaradi napovedane vroče politične jeseni še vedno ni pravega zanimanja za nakup kurjave. Toda pozor, politiki že velikokrat niso izpolnili svojih obljub. ... DA tudi ptujski zdravniki nimajo zdravila, kako ozdravi- ti nesoglasja med Slovenci. Saj še sami sebi ne znajo pomagati iz dežurstvene zagate. ... DA so gorišniški lovci končno dobili svoje lovišče. Toda pozor pred njihovimi cevmi, saj bodo že na prvi fešti pekli vola(!). DA je neumestno vprašanje, ali je naša država PRAVna ali ne. Pri guljenju svojih državljanov ima vedno PRAV. ... DA sosedje proučujejo, ali je vzrok za goreče otoke v večji prosotnosti slovenskih politi- kov in iskrenju, ki so ga le-ti tja prenesli iz parlamenta. ... DA žal tudi morje letos ni dovolj hladno, da bi ohladilo vroče glave. Upajmo, da se je kdo le okopal tudi v Bo- hinjskem jezeru. 4 KULTURA, IZOBKAIEVANii Četrtek, 20. avgust 1998 - TEDNIK PTUJ / NAJBOUSI MATURANTI PTUJSKE GIMNAZIJE Pridni, delavni in opazni v svojem okol¡a JANJA BEDRAČ SE JE VPISALA NA PRAVNO FAKULTETO V MARIBORU, PETRA FOŠNARIČ BO ŠTUDIJ NADAUEVALA NA FAKUL TETI ZA ARHITEKTURO, PETER MATJAŠIČ IN NINA MILOŠIČ PA BOSTA JESENI BRUCA NA FAKULTETI ZA DRUŽBENE VEDE Janja Bedrač iz Dravcev 9 je na maturi zbrala od ptujskih gimna- zijskih maturantov največ točk in bo 5. septembra na sprejemu pri predsedniku države Milanu Kučanu prejela spričevalo s poh- valo. Prihaja iz delavske družine: oče je zaposlen v eni od zasebnih gradbenih firm, mama pa pri Cer- tusu. Pred pisanjem testov je Janja imela dober občutek, ko jih je od- dala, pa se ji je zdelo, da ni najbolje pisala. Na koncu se je vse dobro iz- teklo, presegla je 30 točk. Obdobje šolanja v ptujski gimnaziji je vses- kozi doživljala kot obdobje priva- janja. Tudi okolje, v katerem živi, ji ni bilo v najboljšo oporo. Bolj ali manj so jo vsi prepričevali, da nje- no mesto ni v gimnaziji, ker ji učenje ne bo šlo, in naj raje ostane doma. S svojimi dosežki jih je de- mantirala. Če se učiš sproti, sploh ni težko, pravi Janja. Brez učenja pa uspehov ni. Dobre rezultate je dosegala tudi na šolskih tekmo- vanjih iz matematike in slo- venščine, letos je bila tretja v Slo- veniji, prejela je zlato Cankarjevo priznanje. Ko je bila še v osnovni šoli, je hodila v glasbeno šolo, v srednji šoli pa ni gojila nekih po- sebnih hobijev. Za študij na pravni fakulteti se je odločila, ko je bila v drugem letniku na praksi na sodišču. Po enotedenskih počitni- cah in izletu v gorah se je pred dnevi začelo njeno počitniško delo na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine - enoti v Ptuju. Rada bi delala vsaj šest tednov, da bi si nekaj zaslužila. Prvo Zoisovo štipendijo kot študentka bo nam- reč prejela šele novembra. Do začetka študija bi si rada poiskala tudi sobo, ker se ne more učiti sku- paj z drugimi. Rada pa bi bila čim boljša študentka. Čeprav je šele na začetku študijske poti, Janja veliko razmišlja o bodočnosti. Njen cilj je, postati sodnica na sodišču. Petra Fošnarič je doma v Gorišnici, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Vesela je, da je ma- tura za njo in da je bila uspešna. Za uspeh je bilo potrebno vložiti veli- ko truda, ne sicer za vsako stvar, ni pa tako kot v osnovni šoli, kjer si lahko dobro zdeloval, četudi si samo poslušal. Matura je svo- jevrsten napor in zrelostni izpit za vsakega mladega, vendar se Petri zdi, da gre pri vsem skupaj za pre- tiravanje, zlasti še med šolskim le- tom, ko so morali nenehno pos- lušati: "To je za maturo, to ni." Maturo bi po njenem lahko op- ravljali v veliko manj stresnem ozračju, povrhu pa ti miru ne daje še enomesečno čakanje na rezulta- te. Sama je stres skušala reševati po svoje. Po vsakem testu je zavila v cvetličarno, kjer si je kupila bodisi cvetlico v lončku bodisi drugo cvetje. Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bila edina s Ptujskega, pa si je nasploh oddahnila. Začetek prve- ga študijskega leta pričakuje v miru. V prostem času veliko čita, veliko časa preživi tudi pred televi- zorjem, veliko opravka pa si da tudi z glino, iz katere oblikuje na- jrazličnejše stvari. Tudi Petra se je odločila za počitniško delo - dela na Petrolovem bencinskem servi- su v Ormožu. Njene prave počitni- ce bodo septembra, ko si bo ogle- dala Italijo, da bo tisto, kar se je naučila pri zgodovini umetnosti, videla tudi v živo. Peter Matjašič je doma iz Mez- govcev ob Pesnici. Rezultat matu- re je bil zanj presenečenje, vendar kljub temu ni zadovoljen. Pri nemškem jeziku, ki je njegov prvi jezik- ni bil tako uspešen, kot bi po njegovem moral biti. Zaradi osebnega zadovoljstva bo nemščino v jesenskem roku pop- ravljal. Na Fakulteti za družbene vede bo študiral politologijo - smer mednarodni odnosi. Pri svo- jem bodočem delu želi uporabljati tuje jezike, ta študijska smer mu to omogoča. Glede na bodoče ev- ropske integracije je poklic konzu- la, veleposlanika ali pa predstavni- ka kakšne firme v tujini zelo pers- pektiven poklic. Študijsko smer si je sam izbral, poudarja pa, da si ne želi postati politik v klasičnem po- menu besede. Kot večina mladih si tudi on želi spoznati svet, zato si je izbral poklic, ki mu bo to omo- gočil. "Lepo je, če lahko promovi- raš svojo državo." Zase pravi Peter, da je otrok tele- vizije - živi dokaz, da televizija ne kvari, saj se je z njeno pomočjo naučil osnove obeh jezikov. Od športa sta mu najbolj blizu namiz- ni tenis in tenis. Do srednje šole pa se je uspešno ukvarjal tudi s pika- dom, pa je moral prekiniti zaradi dvoizmenskega pouka na gimnazi- ji. V osmem razredu je bil osmi na državnem prvenstvu za posamez- nike in četrti v dvojicah z dvakrat- no državno prvakinjo. Sedaj s pri- jatelji občasno igra tudi košarko. Eden od njegovih hobijev je tudi dopisovanje z več kot dvajsetimi mladimi iz različnih držav sveta (Koreje, Portugalske, Španije, Irs- ke, Litve, Norveške, Romunije in tudi Svete Lucije na Malih Anti- lih). Tudi Peter bo del svojih najdaljših počitnic oddelal - dela v Petljinem Solid marketu v Doma- vi. Del preostalih počitnic pa bo skupaj s prijatelji odkrival lepote Slovenije, ker je Slovenija izredno lepa dežela. Nina Milošič je doma iz Ptuja. Tudi ona je povedala, da matura ni tako huda, kot so jih strašili. Vsa leta ji je na ptujski gimnaziji odlično šlo. Dobro se je odrezala tudi na različnih tekmovanjih. Na tekmovanju za Cankarjevo priz- nanje je bila dvakrat zlata, letos srebrna. Podobno kot Janja in Pet- ra je tudi ona Zoisova štipen- distka; v bodoče naj bi jo prejemal tudi Peter, ki zase pravi, da je tisti dan, ko je bilo testiranje, imel slab dan. Nina je poleg polnega angažiranja v šoli polno živela tudi v prostem času. Ukvarjala se je in se še ukvarja z veliko stvarmi. Ne- kaj časa je hodila v glasbeno šolo, kjer je igrala klavir, dopisuje si z mladimi po svetu, rada bere, rada pa se druži s prijateljicami; to je njen in njihov klepet ob kavici. V diskoteke ne zahaja, saj v Ptuju tudi nima prave priložnosti za to. Nasploh pa Nina ugotavlja, da v Ptuju ni prave zabave za mlade, vsaj po njenem okusu ne. Tudi ona preživlja počitnice bolj ali manj delavno, skupaj s še nekaterimi mladimi opravlja počitniško delo na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine - enoti Ptuj. Obiskuje pa tudi avtošolo. Študirala bo komunikologijo - smer trženje in tržno komunici- ranje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Za študij se je odločila v zadnjem trenutku, včasih je razmišljala o umetnostni zgodovini. MG Janja Bedrač. Foto: Langerholc Petra Fošnarič. Foto: T. Moliorko Peter Matjašič. Foto: M. Ozmec Nina IS^ilošič. Foto: Č. Goznik FILMSKI KOTIČEK PolUija (Cop Land) Dobrodošli v deželi policajev, nas je ptujski kino vabil prejšnji teden, vendar je le malo gledalcev pokazalo zani- manje za najnovejši film Sylvestre Stallona. Zdi se, da so se mnogi odločili preveriti, ali bo Titanik spet pristal na dnu oceana. Igralska zasedba v Policajih je bleščeča: uniformo oblečejo Sylvester Stallone, Harvey Keitel, Robert DeNiro. Preseneti nas vloga Slya - ponavadi junak v borbah se nam sedaj predstavi kot pasivni šerif, ki bdi nad mestecem v neposredni bližini New Yorka. Večinsko prebivalstva tega kraja predstavljajo policaji, za- posleni v "velikem mestu". Izkaže se, da mestece le ni tako mirol- jubno, kot se zdi na prvi pogled - možje postave so se ob lovljen- ju zlikovcev tako pokvarili, da v tej vrlini prekašajo svoje arestan- te. Vse to mirno spremlja naglušni šerif, ki zaradi svoje hibe trpi predvsem psihično in se tako nikakor ne more odločiti, da bi v svojem rajonu naredil red. Film po vsebini iztopa od nadaljevank, kot je NYPD, kjer je roka zakona predstavljena kot pravična in nepokvarjena, po ogledu Cop Landa pa se lahko zamislimo nad korupcijo v policijskih vrstah, ki je zagotovo tudi pri nas ne man- jka. Kljub zanimivi idejni temi boste morda razočarani nad hitrostjo dogajanja in zanimivostjo akcij. Verjetno boste pričakovali pre- več, ker je glavna vloga dodeljena Stallonu. Prav on vas bo bolj spominjal na Hamleta kot Ramba - če boste zaradi njegovih prejšnjih kinematografskih uspešnic pričakovali, da bo vsak hip stopil v akcijo, boste na to precej dolgo čakali. Po razvlečenem dogajanju boste zadnjih deset minut končno priča vrhuncu (Sly se sicer zbudi iz zimskega spanja, toda ali do takrat ne boste vanj zapadli vi?). Če ste zamudili Policaje, vam je lahko žal, da niste spoznali Syl- vestra Stallona v njegovi novi vlogi in fizični podobi - jeklene mišice mu namreč počasi nadomešča rastoč trebušček. Šele naslednji film bo pokazal, ali so za to kriva zrela leta ali preusme- ritev k zrelejšim vlogam. Nataša Žuran FRANC FIDERŠEK^4Z1.ATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 33 if cue iv/sfne leto 1948 PRIPRAVE NA AKCIJO V I LETU 1949 v začetku decembra 1948 so po okrajih že i začeli zbirati podatki za oceno gospodarjenja i v drugem letu petletnega plana. Za ptujski ¡ okraj so bila poročila razmeroma ugodna, saj \ je bil letni plan na več področjih dejavnosti < celo presežen. Gospodarska blokada Sovjets-1 ke zveze in njenih "držav ljudske demokraci- ; je", ki se je začela v drugi polovici leta, se je . kazala bolj v preskrbi prebivalstva, saj je bilo ; treba nekatere nujno potrebne surovine za in- ' dustrijo kupiti v drugih delih sveta in plačati ; z izvozom lesa, poljščin in živine. Tudi limu- \ zinam, s katerimi so se takrat prevažali repub- \ liški in zvezni funkcionarji, so ljudje pravili 1 "pšeničniki", to pač zato, ker so bile kupljene i z izvozom pšenice. To je v letu 1948 še bilo ■ možno, ker je bila razmeroma dobra letina. V ■ naslednjih letih se je narava maščevala z ne- ' kaj slabimi in sušnimi leti, povrh tega pa je \ zaradi nerazumne politike do kmetov ostalo ' veliko zemlje slabo obdelane. > Na kadrovskem in organizacijskem i področju pa je v drugem polletju 1948, zlasti \ še po obeh kongresih, teklo vse v znamenju \ priprav na leto 1949, ko naj bi izpeljali "socia- ? lizacijo kmetijstva in vasi". V program dela za * drugo polletje 1948 so v ptujskem okraju medj drugim zapisali: "Na okrajnem ljudskem od-j boru je treba kadrovsko utrditi predvsem tis- ta poverjeništva, ki imajo stik z vasjo (to so| skoraj vsa). Kmetijsko poverjeništvo je med njimi najvažnejše. Tudi naloga KP )e predvsem, da se v tem času širi na vasi in us- tanavlja simpatizerske grupe, iz njih črpati za| KP kandidate in člane." V Ptuju so posebno skrb namenjali okrajni. zvezi kmetijskih zadrug (v nadaljevanju! OZKZ). Po zaupnih političnih pripravah sol 27. decembra 1948 opravili konference! OZKZ, iz upravnega in nadzornega odbora! izločili vse "kulake", to je večje in razgledane kmete, povrh pa še nekaj "prikritih sovražni- kov, ki sabotirajo našo zadružno politiko in| ne izvajajo direktiv". Vse to so izpeljali brez ugovorov in vprašanj navzočih, zakaj vsak, član odbora se je bal represalij. Na konferencij so sprejeli tudi operativni program dela. Vanj so med drugimi frazami zapisali: "Dvigniti jej treba kmetijsko proizvodnjo, graditi socia-1 lizem na vasi z ustanavljanjem obdelovalnih \ zadrug in zadružnih ekonomij, izvajati odkup kmetijskih proizvodov, sodelovati v nadalje-, vanju akcije gradnje zadružnih domov, skrbe- \ ti za preskrbo kmetijstva z orodjem, gnojili in \ semeni, ob tem izvajati mnoge druge poli-; tične naloge. Za te naloge je treba kadre OZKZ ustrezno okrepiti in usposobiti." "Kadri rešujejo vse," so takrat imeli okrajni funkcionarji stalno na jeziku. To naj bi bil ob neki priložnosti izrekel Lenin in to so ponavljali kot "večno resnico" na vseh nivojih oblasti. V skladu s tem so sredi leta 1948 začeli mrzlično iskati, izključno med mladi- mi, kandidate za polletni zadružni tečaj v Ljubljani. Slušatelji so morali biti v mladins- kih delovnih akcijah preverjeni, izhajati iz kmečkega okolja in biti pripravljeni po op- ravljenem tečaju delati v kmetijstvu. Merila so bila razmeroma stroga, med mladimi pa malo navdušenja, zato pri kadrovanju ni bilo posebnega uspeha. Izbrali so jih menda 12, pa še od teh so trije "pobegnili" v industrijo. Ljudje na podeželju pa so o teh kandidatih govorili, da se bodo "šolali za bodoče komi- sarje kolhozov". Ob koncu so ti slušatelji prišli iz ljubljanske "kovačnice zadružnih kadrov", vendar v ptujskem okraju ni niti eden čakal na položaj "komisarja zadruge", temveč jih je partijski kadrovik takoj razpore- dil na razne dolžnosti v okrajnem poverje- ništvu za kmetijstvo, na OZKZ, dva ali trije pa so postali "inštruktorji" na okrajnem komi- teju. Vidnejše kariere pozneje ni napravil no- beden. Tedaj pa je bila v teku že druga akcija zbiranja slušateljev za polletno zadružno šolo v Ljubljani. Tečaj se je začel marca 1949 in se ga je iz ptujskega okraja udeležilo precej več slušateljev kot prvega, vendar tudi od teh po- litika ni imela načrtovane koristi. RAZMERE V KMETIJSTVU PTUJSKEGA OKRAJA Iz obširne študije , ki jo je ob koncu leta 1948 pripravila za ptujski okraj posebna ko- misija, poslana iz CK KPS, na kratko povze- mam nekaj podatkov: V ptujskem okraju uspešno delujejo državna posestva: Podlehnik, Zavrč, Doma- va, Ormož in Kobilarna Turnišče. Ob njih delujejo kmetijskoobdelovalne zadruge: sadjarska Osojnik, vinogradniške Dravinjski vrh, Gorca - Dežno in Litmerk ter kmetijska v Sobetincih. V ustanavljanju so obdelovalne zadruge v Trničah na Dravskrem polju in pri Marjeti na Ptujskem polju (Gorišnica), kjer bi nekateri kmetje radi vstopili v zadrugo predvsem zato, da bi se izognili davkom, ki so izredno visoki. V Grajeni se celo partijci bra- nijo vstopiti v zadrugo, zato ni čudno, da tudi drugI kmetje nočejo. V Moškanjcih so sicer pogoji za obdelovalno zadrugo, vendar zaen- krat le nižjega tipa (mišljena je bila zadružna ekonomija). Ob koncu tega pregleda je še bilo priporočilo: "Naloga okrajnega poverjeništva za finance in krajevnih ljudskih odborov je, da obdavčijo večje kmete, in če ti ne bodo plačali, naj se izvrši delni odvzem zemlje in preda zadrugi." Ptujski okraj je razdeljen v pet kmetijskih rajonov: Slovenske gorice. Dravsko polje. Ptujsko polje do Središča ob Dravi, Haloze - vinogradniški del in Haloze - gozdnati del. Pogoji za ustanavljanje zadrug višjega tipa so sicer povsod , vendar glavna usmeritev mora biti na Ptujsko polje in Dravsko polje, čeprav bo tu najtežje. Voditi je treba tako gospodars- ko politiko, da bo "povsod kulake zadevala v živo". Posebno poglavje so v poročilu namenili reševanju viničarskega problema in podčrtali, da je potrebno "sprostiti revolucionarne sile viničarjev". V nadaljevanju omenjajo, da so "Haloze politično najmanj razgibane, zato je treba bolj dvigniti revolucionarno zavest viničarjev in malih kmetov ter jih naučiti po- litično gledati na probleme". V poročilu so našteli tudi nekatere slabosti, ki so jih odkrili v obdelovalnih zadrugah. Naj omenim le KOZ Sobetince, kjer je komisija posebej ugotavljala, kam so spravili pridelan krompir, s katerim so imeli posejanih 10 ha, oddali pa so ga samo 5 ton po hektarju. Po- vprečni donos v okraju je bil 12 do 13 ton po hektarju, kam je potem zadruga spravila osta- li krompir? Naj dodam kasnejšo ugotovitev, da je predsednik zadruge ostali krompir pro- dal po precej višji ceni na Hrvaško. Zanimiv je tudi dopis o pogojih "za socialis- tično proizvodnjo vrtnin v Ptuju, kjer imata trenutno monopol Pejo Saitanov in Stojan Dobčev na Ormoški 5, ki da sta državljana Bolgarije in politično vprašljiva. Treba bo bolj usposobiti naše ljudi pri proizvodnji vrtnin." Naj k temu zapisu dodam, da so z bolgarskima vrtnarjema v Ptuju pometli že naslednjo leto, čeprav še ni bilo dovolj uspo- sobljenih domačih ljudi, zato je preskrba ptujskega trga z vrtninami nekaj let v Ptuju precej šepala. Oba Bolgara sta bila aretirana in potem izgnana zaradi "informbirojevske dejavnosti". V poročilu o tem je med drugim zapisano: "Bolgarski državljan Peter Sajtanov je imel v IB grupi aktivno vlogo, dočim Stojan Dončev pasivno. Oba sta vedno sedela pri radiu in poslušala Sofijo in Budimpešto ter črpala vsakdanje direktive IB." (zapisnik okrajne partijske konference z dne 4/10 - 1952) ^^pNIK - Četrtek, 20. avgust 1998 KULTURA, IZOBRAŽMVANJt 5 fO IZIDU KNJIG "ILUSTRIRANA ZGODOVINA GESTAPA" IN "GESTAPO V SLOVENIJI" V SLOVENŠČINI Opomin, nai se ne ponovi nilioli vei in niiáer p^ed nedavnim je v založbi zasebne založbe Siyle Maxima güdenci, Boris Ferenc, s.p., tudi v slovenščini izšla "Ilust- rirana zgodovina gestapa " z dodatkom "Gestapo v Sloveni- ,. Gre za knjigo anglo-irskega pisca in novinarja Ruperta Uutlerja, ki jo je v originalnem naslovu "Teh Illustrated U¡^tory of the Gestapo" napisal leta 1992, takoj zatem pa jo prevedli v nemščino, madžarščino, poljščino, ki- ,3JŠčino že prihodnje leto je Butleijeva knjiga izšla tudi , /DA, pa v nekaterih skandinavskih državah in podobno. Џ pa govori, da gre za strokovno neoporečno in v vseh je- zikih lepo berljivo knjigo, zanimiva pa je tako za stro- l^ovnjaka kot navadnega bralca. V originalu spremlja besedilo ^\\ fotografij oseb, dokumentov, jogodkov itd., kar daje knjigi še posebno vrednost, v slovenskem prevodu in dodatku "Gestapo v Sloveniji", kar je sploh prva zgodo- vina gestapa v slovenščini in kar je Jelo dr. Toneta Ferenca, pa je sku- paj 256 strani, 290 fotografij, v trdi vezavi s plasticifiranim ščitnim gvitkom. Na naslovnici je slika pbiska Hitlerja v Mariboru, na hrbtni strani pa streljanje talcev v Celju in obletnica prevzema oblas- ti v Berlinu. Buderjeva knjiga obravnava življenje in delo štirih glavnih oseb gestapa: Hermanna Gringa, Heinricha Himmlerja, Richarda Heinricha in Heinricha Mllerja. Ob njih prikazuje še celo vrsto vi- sokih uradnikov te zločinske orga- nizacije ne samo v nemškem rajhu, temveč tudi v zasedenih ev- ropskih pokrajinah, nekaj pozor- nosti je avtor, čigar oče in ded sta bila vojaka in pisatelja, posvetil tudi Jugoslaviji in Sloveniji. Pose- bej osvetljuje tudi usodo tako na- jzloglasnejših zločincev kot tudi njihovih najbolj znanih žrtev. Z dovoljenjem pisca in založbe angleške izdaje je prof.dr. Tone Ferenc po štiri desetletja dolgem pregledu arhivskega in drugega gradiva zgoščeno prikazal organi- zacijo in delo gestapovskih uradov na Slovenskem. Prikaz ilustrira 86 večinoma prvič objavljenih foto- grafij gestapovskih uradnikov na Slovenskem iz inozemskih arhi- vov. Dr. Ferenc na koncu prikazu- je tudi njihovo usodo, kolikor jo je mogel ugotoviti ob še vedno zaprtih avstrijskih arhivih v Gra- dcu in Celovcu. Beseda "gestapo" ni samo v Nemčiji, temveč tudi v zasedeni Evropi vzbujala srh, grozo in strah med prebivalstvom. Kot velika hobotnica s svojimi dolgimi lovka- mi je gestapo s svojimi agenti segel v vsako še tako zakotno vas in v vsak kotiček intimnega življenja. Milijone ljudi po iivropi je spravil za rešetke, v koncentracijska in de- lovna taborišča, pred puško, pod giljotino in na vešala. Gestapo je deloval tudi na Slovenskem; na- jprej, že od spomladi 1938, so nje- govo zločinsko dejavnost okušali koroški Slovenci. Po nacistični zasedbi severne Slovenije pa se je gestapo ugnezdil v Sp. Štajerski, Gorenjski in Mežiški dolini. Hitro je napolnil obstoječe ječe in usta- novil nove, vzpostavil preselitvena taborišča in poslal več deset tisoč rodoljubov v izgnanstvu, kon- centracijska in delovna taborišča ter določil za usmrtitev več kot dva tisoč talcev. Po nacistični zasedbi južne Slovenije septembra 1943 je gestapo ustanovil svojo zatiralsko organizacijo in obveščevalno službo tudi v Ljubljani, na Do- lenjskem, Notranjskem, Primors- kem in v Istri. Mnogo njegovih žrtev je na krut način izgubilo življenje v tražaški Rižarni, kjer je bilo tudi edino taborišče v Italiji s krematorijem. Ferenčev prikaz gestapa v Sloveniji je podoba na- jbolj tajne, zagonetne in zločinske veje nemške policije na Slo- venskem med drugo svetovno vol- no. Avtor pa namerava slej ko prej prikazati še druge veje: krimina- listično policijo, varnostno službo, zaščitno policijo in orožništvo kot sestavne dele tako imenovane re- darstvene policije. Tak prikaz za operacijsko cono "Jadransko pri- morje" je pred leti že objavil v slo- venščini in italijanščini. Beseda "gestapo" je še danes de- settisočem Evropejcev, žal tudi Slovencem, v zelo grdem spominu. Sama njegova omemba vzbuja po- dobe zgodovinsko edinstvenega nasilja in zatiranja. Buderjeva in Ferenčeva knjiga prikazuje napeto in z mnogimi podrobnostmi, kako se je tajna državna policija razvija- la od svojih začetkov - majhnega oddelka pruske policije pod vodstvom Hermanna Gringa - do aparata nasilja, ki je deloval z zloglasnega naslova Prinz AU brecht - Strasse 8 v Berlinu. Pisec je za svoje poročilo na široko preučeval vire v Nemčiji, pa tudi v Angliji, Belgiji, Nizozemski in Češki ter uporabljal tudi izvirne gestapovske dokumente. Dvanajstletna "uspešna" zgodovi- na gestapa, ki je zatonil šele z zlo- mom Tretjega raj ha, je tudi danes opomin in svarilo pred nevarnost- mi, ki nastanejo, če tisti, ki naj bi služili državi, postanejo njeni najgrozovitejši vladarji. Hiderjeva "GE-heime , STA-ats PO-lizei" - gestapo - je v Evropi 12 let širila strah in grozo. Ljudje so si o njej upali govoriti le šepetaje. Ravnala se je le po svojih zakonih in je stala kot moč za močjo. Mučenje, preva- ra, usmrtitev in hladnokrvno na- silje so bila sredstva, s katerimi se je gestapo pod Gringom, Himm- lerjem in Heydrichom povzpel na vrh nacionalnosocialističnega oblastnega aparata. Istočasno se je z nacističnim gospostvom širilo tudi delovno področje gestapa. Vo- hunil je do poslednjega skrivnega kotička zasebnega življenja. Pošil- jal je ljudi v kon- centracijska tabo- rišča in imel tudi državno pooblas- tilo, da lahko izsi- li priznanje z mučenjem. Ob koncu vojne je gestapo poskušal uničiti vse sledi svojih zločinov, vendar se mu to ni posrečilo. Za- pustil je dovolj dokumentov, fo- tografij, prič in aktov, ki omo- gočajo ponazori- tev njegove de- javnosti v vseh podrobnostih, ko je bil na vrhuncu svoje moči. In to Butlerjev in Fe- renčev "izdelek" zelo dobro pona- zarja ter opozarja, da se kaj takega nikoli več in nik- jer ne ponovi. Gestapo je tudi na Slovenskem vzbujal strah in grozo. Na vesti ima več deset tisoč izgnancev, zapornikov, "ukrade- nih otrok", ustreljenih in obešenih talcev, obglavljenih rodoljubov, požganih vasi in domov itd. O vsem tem piše dr. Tone Ferenc in tako opozarja vse nas in tudi pri- hodnje rodove... Knjigo "Ilustrirana zgodovina gestapa" - "Gestapo v Sloveniji" je možno naročiti pri založbi Style Maxima v Radencih na tel. 069/65- 410. Beseda o obeh avtorjih: Rupert Butler je pisec in novinar anglo- irskega porekla. Njegov ded in oče sta bila oba vojaka in pisatelja. Butler se je specializiral za življenjsko napisane, vendar skrbno preučene zgodovinske publikacije o nastanku Tretjega rajha in izbruha druge svetovne vojne. Ob začetku vojne je bil star sedem let in je med njo odraščal blizu baze britanskega vojnega le- talstva, kjer je vse skupaj lahko še bolje opazoval. Dr. Tone Ferenc je slovenski zgodovinar, ki se je specializiral za zgodovino 2. svetovne vojne na Slovenskem. Objavil je 20 knjig in brošur ter več kot 650 razprav in člankov, predaval novejšo zgodo- vino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nastopal na mnogih znanstvenih posvetovanjih doma in v tujini. Med drugo svetovno voljno je moral prekiniti šolanje na murskosoboški gimnaziji in je delal na očetovem posestvu. OëtmMmkml Naslovnica knjige, ki ilustrira obisk Adolfa Hitlerja v Mariboru 26. aprila 1941. Foto: Oste Bakal ORMOŽ / PROJEKT OBČINSKE SVETNICE IN SVETNIKI ZA RAZVOJ DEMOKRACIJE Ponovno uspeli na razpisu Pliare Ljudska univerza Ormož je očitno zelo uspešna pri svo- jih prijavah na razpis za fínance programa Phare. Pravkar se namreč izteka projekt, ki so ga pripravili skupaj s KS Kog in za katerega upajo, da bo zaživel tudi kot ekonomska katergorija na Kogu. Delegacija ev- ropske komisije za Slovenijo pa je bila z njihovim dose- danjim delom zadovoljna, saj so jim pred kratkim odobrili že drugi projekt. Projekt Občinske svetnice in svetniki za razvoj demokracije bo sofinanciran v višini 10.000 ekujev. Direktor ljudske univerze Ernest Vodopivec je povedal, da so za ciljno skupino izbrali občinske svetnice in svetnike, ki imajo odločujoč vpliv na razvoj in razvojno politiko občine Ormož. Osre- dotočili se bodo predvsem na jesenskih volitvah izvoljene svetnike, da se bodo ti lahko hitreje, kompetenteje in učinkoviteje vključili v delo občinskega sveta. Izkušnje namreč kažejo, da potrebujejo svet- niki, med katerimi je veliko novincev v politiki, dolgo časa, da se za- vedo svojih možnosti in omejitev in s tem bolj produktivno prispe- vajo k razvoju svojega okolja. Z novim programom bodo poskušali novim svetnikom vstop v svet odločanja o kvaliteti življenja sokra- janov olajšati. Direktor Vodopivec je poudaril, da gre pri tem za fun- kcionalno usposabljanje in izpopolnjevanje, ne pa izobraževanje v klasičnem smislu formalnega izobraževanja. Projekt bodo realizirali v seriji 10 učnih delavnic, v katerih bodo udeleženci izmenjali izkušnje med seboj ter z izkušenejšimi politiki iz občine in države. Učne delavnice bosta vodila stalna moderatorja. Projekt bo trajal leto dni, v njem pa bodo načeli zanimive teme, kot so: vloga in pomen dela občinskega svetnika, dolžnosti, prednosti in omejitve; načini dela v zastopanju interesov volivcev; konflikti inte- resov različnih skupin; župan in svetniki; občinska in državna upra- va; pripadajo svetniki strankam, volivcem, interesnim lobijem ali sa- mim sebi. V začetku projekta bo izvedena javnomnenjska raziskava o poznanosti sedanjih občinskih svetnikov med volivci. Enak vprašalnik bodo anketiranci izpolnili tudi po poteku projekta in na ta način bodo organizatorji lažje ovrednotili uspešnost projekta. Po izobraževanju si ljudska univerza obeta tvornejše sodelovanje župana, občinske uprave in občinskega sveta. Izboljšalo naj bi se tudi sodelovanje med svetniki ter sodelovanje svetnikov z volivci. vki ORMOŽ / PRIREDITVE ORMOŠKEGA POLETJA Nastop mladih glasbenikov Poleg priznanih, že uveljavljenih umetnikov so organiza- torji na odru Ormoškega poletja našli prostor tudi za mla- de ormoške glasbene talente. Večer z njimi je bil zelo zani- miv, ker so nastopili tudi talenti, ki jim sicer nimamo pri- ložnosti prisluhniti na naših prireditvah, ker študirajo v tujini. Gotovo je bil marsikateri obiskovalec prijetno pre- senečen, koliko nadarjenih mladih ljudi premore naša okolica. K temu je svoj delež gotovo primaknila tudi vedno kvalitetnejša glasbena šola, ki je prva stopnička na poti v svet glasbe. Nekateri izmed nastopajočih so se odločili za glasbeni poklic, veliko pa je bilo tudi takšnih, ki so zaradi svoje pridnosti in talenta obiskovali kar dve šoli, glasbeno in še katero drugo. Starost nastopajočih se je sukala okrog 20 let in do bleščeče glasbene kariere bodo morali preho- diti še precejšen kos poti. Kamorkoli pa bo njihova po- klicna pot že zavila, bodo imeli ob sebi zvesto spremljeval- ko - glasbo. Večer je pričel dvajsetletni Ja- nez Munda iz Sodincev. Končal je Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru, sedaj pa je študent Vi- soke šole za glasbo v Gradcu. Nje- gova želja je, da bi instrument har- ^mko predstavil v klasični glas- Zelo rad pa zaigra tudi na orgle velikonedeljski cerkvi. Tudi s 'harmoniko, vendar povsem dru- ?3če, se je predstavil Damjan Hor- vat iz Trgovišča. Za seboj ima ^■^spešno končano Srednjo glas- -^no in baletno šolo v Mariboru, ^^daj pa je študent Akademije za ?lasbo v Pulju pri prof. Denisu •^^odrušanu. Njegov cilj je tudi pri predstaviti rvisko moderno febo in vzpodbuditi pri mladih snimanje za igranje harmonike. Ormožanka Maja Frangez se je Pogosteje pojavljala na domači sce- predvsem kot voditeljica r^^kliškega tamburaškega or- J^^tra. Končala je Srednjo glas- bo in baletno šolo, instrument 4'"a> in II. gimnazijo v Maribo- Šolanje bo nadaljevala v Ljubl- l^^i s študijem novinarstva. Igra ^^'i flavto in citre. S citrami je os- ^°''la II. mesto na državnem tek- j^'^^anju. Bojan Zelenjak je doma ^ Kucmancev pri Sv. Tomažu. I '^'^čal je Srednjo glasbeno in ba- .^^'^o šolo v Mariboru, sedaj pa .,'^'^ira klarinet na Akademiji za J^^o v Ljubljani. Večkrat je so- °^al na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije in letos je osvojil srebrno plaketo. So- deluje pri orkestru slovenske vojske. Njegov poklicni cilj je igranje v takšnem orkestru ali pa poučevanje klarineta. Podobno pot ima tudi mladi klarinetist Marko Cimerman iz Obreza, ki je po končani Srednji glasbeni in ba- letni šoli v Mariboru pri prof. Val- terju Petriču postal študent Aka- demije za glasbo v Ljubljani. Že petkrat je sodeloval na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, kjer je letos osvojil srebrno plaketo. Njegov cilj je igranje v simfoničnem orkestru. Matej Mertik s Hardeka je končal ljutomersko gimnazijo, se- daj pa je študent Fakultete za računalništvo in informatiko v Mariboru. Na pozavno je začel igrati v nižji glasbeni šoli pri Slavku Petku, nato pa je končal še srednjo glasbeno šolo. Leta 1996 je na državnem tekmovanju prejel III. nagrado, letos pa s kvartetom pozavn I. nagrado in zlato plaketo ter posebno nagrado žirije za na- jboljše izvajano slovensko skladbo. Je stalni član Totega big banda iz Maribora in Pridigarjev. Andrej Rakuša iz Ormoža je prav tako končal ljutomersko gimnazi- jo in vzporedno tri letnike sakso- fona na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Na glasbeni šoli v Ormožu pa je pri prof. Metki Žižek končal 10 razredov klavirja in 8 razredov saksofona pri prof. Radu Mundi. Sedaj študira fiziko na Fakulteti za matematiko in fizi- ko v Ljubljani. Leta 1991 je v Her- cegnovem na zadnjem zveznem tekmovanju učencev in študentov glasbe Jugoslavije prejel I. nagra- do, leta 1993 je bil državni prvak na tekmovanju mladih glasbeni- kov RS v Velenju in dve leti za tem na državnem tekmovanju v Ljubl- jani osvojil II. nagrado (prva ni bila podeljena). Že več let je član Pihalnega orkestra Ormož. Večer pa je zaključila Lidija Nidorfer iz Koračić pri Sv. Tomažu, ki je na- jprej končala Srednjo živilsko šolo v Mariboru, nato pa je začela štu- dirati operno petje v Londonu. Se- daj končuje 5. letnik opernega pet- ja v Italiji. Zelo rada posluša vse vrste glasbe, njena največja želja pa je, da poklicno uspe. Korepeti- torki sta bili Slavica Kurbus, učiteljica klavirja in korepetitorka na Srednji glasbeni šoli v Maribo- ru, in Lenka Keček s Hardeka, študentka Fakultete za računal- ništvo in informatiko v Mariboru. V prostem času poleg igranja kla- virja sodeluje tudi v pihalnem or- kestru in pevskem zboru Cabalet- ta. Leta 1993 je postala državna prvakinja v klavirskem duetu s Petro Šarič. vki, fotografije Нохуап Matej Mertik Janez Munda Bojan Zelenjak Andrej Rakuša 6 Četrtek, 20. avgust 1998 ■ ТЕОМЦ MARKOVCI / PRAZNOVANJE 60-LETNICE FOLKLORNEGA DRUŠTVA Pomembno окгапјапје obUajev, šeg in nareilo Markovčani letos praznujejo visok jubilej - 6ü-letnico bogate- ga kulturnega poslanstva, prepletenega z dediščino naših prednikov in folklornimi običaji, združenega v folklorno društvo Antona - Jožeta Strafela. Davno leto 1938 štejejo za pričetek delovanja v društvu: tistega leta so namreč pri takrat- nem telovadnem društvu na pobudo Janeza Feguša ustanovili folklorno društvo. Tistega leta so se po zaslugi etnomuzikolo- ga profesorja Franceta Marolta prvič udeležili organiziranega javnega nastopa etnografskih skupin v Mariboru. Med usta- novitelji markovskega folklornega društva sta brata Anton in Jože Strafelo (po njima se danes društvo imenuje), posebej prizadevni člani društva v teh šestih desetletjih pa so še: Alojz Simonie, Franc Kolarič, Terezija Maroh, Franc Kodrič, Sil- vestra Kolarič, zakonca Martin in Terezija Mikša ter še mno- gi drugi. Po zelo uspelem nastopu v Ma- riboru, kjer so razne skupine se- verovzhodne Slovenije prikazale folklorne zanimivosti svojega kraja - ljudsko petje, glasbo in plese -, je Janez Feguš leta 1939 zbral nekaj mladih fantov in deklet, pobrskal po starih skrin- jah po ljudskih oblačilih in ses- tavil še plesno skupino. Ta je v kratkem času osvojila občinstvo in veliko nastopala v okoliških krajih: Gorišnici, Vidmu, Ormožu, Središču ob Dravi, Slo- venski Bistri in tudi drugod. Druga svetovna vojna je tudi v to skupino zarezala svoje sledo- ve. Začeto delo Janeza Feguša sta po vojni nadaljevala zakonca Anton in Terezija Strafela. Z ve- likim trudom in težavami sta hotela nadoknaditi in obnoviti vse tisto, kar je bilo med vojno dotrajano in uničeno... Te in še mnogo več stavkov so Markovčani zapisali ob zlatem jubileju društva, ko so podrobneje predstavili začetke delovanja folklorne skupine in vidnejše člane društva, ki je bilo dolga leta na celotnem ptujskem območju najmočnejša skupina, saj je združevala tudi do 200 ak- tivnih sodelavcev v kar sedmih skupinah. V ospredju so bili zmeraj ženitovanjski kopjaši, ki predstavljajo edinstven ljudski lik in so že skoraj nepogrešljiv spremljevalec vseh folkorno obarvanih gostij na območju ptujske občine. Markovci veljajo za domovino pradavnega de- monskega koranta, na tem območju pa poznajo še orače, ruso, medveda, pustne vile in otroško skupino picekov - vse naštete skupina imajo seveda iz- razit pustni karakter in videti jih je mogoče samo v pustnem času, na fašenku v Markovcih in na ptujskem kurentovanju. Med le- tom se pustnim skupinam pridružijo še ljudski pevci ter ljudske pevke s svojo vodjo Te- rezijo Maroh, ki tudi sama piše pesmi, snov zanje pa jemlje iz vsakdanjega življenja. V folklor- nem društvu imajo tudi ljudske muzikante in plesalce, oblečene v značilne noše s tega območja. OB JUBILEJU MEDNARODNA FOLKLORNA REVIJA Skupine v folklornem društvu ohranjajo bogato ljudsko in et- nografsko izročilo naših predni- kov, že 60 let pa z nekaterimi kulturnimi zanesenjaki spremljajo in prenašajo to kul- turno izročilo na mlade rodove. Folkloristi znajo »pričarati« življenje na vasi, kot je bilo nekoč, saj s spleti ljudskih ple- sov, petja in izvirne ljudske glas- be ohranjajo številne ljudske običaje domačega kraja in okoli- ce. Udeležujejo se mnogih nasto- pov po domovini in tujini - do danes jih je bilo že kar 1100, od teh 30 v tujini: Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, Švici, Liechten- steinu, Hrvaški in v večini bivših jugoslovanskih republik. Pripravili so mnogo dobro obis- kanih folklornih srečanj, prvo leta 1975, od takrat pa so taka srečanja postala tradicija. V bo- gati kroniki društva ostaja zapi- sanih mnogo dogodkov, imen in priimkov članov društva - kul- turnih zanesenjakov, ostajajo spomini na nastope in gostovan- ja. Uspešno in z velikim vesel- jem društvu danes predseduje profesor Milan Gabrovec, ki je tudi umetniški vodja skupine in vnet kulturni ustvarjalec. Markovčani so ponosni na prehojeno pot domačega folklor- nega društva, imajo razumevan- je in voljo do ohranjanja bogate- ga etnografskega izročila in taka je tudi prav. Letošnjih šestdeset folklornih let so združili z veliko medna- rodno folklorno revijo. Nastopi- le so skupine iz Lancove vasi. Dolene, Podgorcev, Bolnišnice Ptuj, iz sosednje Hrvaške je bila skupina iz Nedelišča, v Marko vce so pripotovali še folklorist iz Madžarske, Italije, nastopili so ljudski godci Viktorja Munde in harmonikar Klemen Šmigoc, ob jubileju pa so se občinstvu predstavile še skupine domačega folklornega društva. Eno najstarejših folklornih društev na Slovenskem se tako podaja v novo desetletje, v obdobje, ko bodo člani društva potrebovali še več vztrajnosti ii volje pri ohranjanju običajev, šeg in narečja, ki jim daje svojstven pečat med slovenskimi folklornimi skupinami. V spo- min na šestdesetletno delovanje jim ostajajo številna priznanja, spomenice in plakete, spo- minske zastavice in nešteto foto- grafij - vse to bodo spravili za nove rodove in verjetno se jim m treba bati, da bi folklorna tradi- cija v Markovcih kdaj izumrla. Tatiana Mohorko Ob 60-letnìcì je FD Antona-Jožeta Strafe- la Markovci podelilo zaslužnim članom za pet in večletno delo- vanje v društvu po- sebna priznanja. Pre- jeli so jih: Martina Bra- tušek^ Darinka Krajne, Ksenija Kline, Majda Križaj, Darko Peteršič, Bogdan Zelenko, Jan- ko in Daniea Kukovee, Sonja Krajne, Slavko Kirbiš in Janez Gole. Časti naziv društva sta dobila Terezija Maroh in Frane Kolarič. Predsednik FD v Marko- vcih je prof, IVIilan Gab- rovec Člani Folklornega društva Antona - Jožeta Strafela skrbijo za ohranjanje etno. grafskega izročila v Markovcih. Foto: Laura Velike mednarodne folklorne revije v Markovcih so se udeležili tudi gostje, njimi folkloristi iz sosednje Hrvaške. Foto: T"^ ,ç^WlK - četrtek, 20. avgust 1998 ZANIMIVOSTI, KEPORTAŽE 7 BERNARDA B. PULKO / PO ZEMLJI OKOLI SONCA BMW image v deželi ћаНеуја palme so šelestele v toplih večernih sapah. Dišalo je po mor- јц. Galebi v poznem preletu so kazali pot motoristom brez zemljevidov od blizu in daleč. Belo modri propelerčki so se počasi /hirali. BMW množica je rasla in rally se je nagibal v jutino zbirnega dne. Le ena cesta vodi na skrajno južno točko Združenih držav дтегЈке. Nobenega dvoma ni t,ilo, da bi zgrešila, čeprav nisem vedela, kam se prevzaprav peljem. Slišala sem, da je na enem od šeststotih otokov, spetih v 250-ki- lometrsko verigo, Gatorally. Zdelo se mi je, da kar ne morem mimo izkušnje, ki se je ponujala. Tistega dne sem vozila osem ur. Večno ravne ceste Floride me niso nikoli posebej veselile. Zanimivos- ti se priplazijo le po štirih ali prile- le na cesto. Karkoli se že zgodi, je vselej bolj nevarno kot zanimivo. Sicer pa je bila vožnja čez močvir- ne prerije hitra in udobna. Kako ne, saj se še vedno držim vztrajne- ga, zanesljivega in edinega spremljevalca beemveja. Še preden sem parkirala v množico šotorov in dvokolesni- kov, se je veliko parov oči obesilo na mojo eksotično registrsko tabli- co. Nekaj minut sem potrebovala, da sem na premehki travi našla centimeter upornejše zemlje za stransko stojalo, parkirala in zlezla iz sedala. "Hej, ti pa kar iz Ljubljane?" sem okamenela, ko sem zaslišala nez- nani glas spraševato o znanih rečeh. "Kdo ve za moj dom?" sem se za- sukala na peti in se radovedno ozrla po množici ljudi, ki se je v krogu strnila okoli naju. Muhasto sem jih opazovala, in če se priletni možak ne bi namuznil, bi verjela, da sem za hip posanjala. "Moje ime je Werner. Pred dve- ma dnevoma sem se vrnil z Bleda." "Z Bleda?" sem spet z negoto- vostjo ponovila. "Nocoj bom predstavil Sloveni- jo. Prinesel sem nekaj video mate- riala. Mi boste pomagali?" Nihče od navzočih ne more op- raviti tega posla bolje od mene, sem se začela prebujati nazaj v stvarnost, medtem ko sem se še vedno ščipala v palec levice, da se izvlečem iz te pravljice. "Kaj te je prineslo?" ga je zani- mala nekoliko nenavadna razdalja 6000 km med Slovenijo in obalo Karibskega morja, ki po zvoku sodeč ni bila oddaljena več kot ne- kaj metrov. "Malo potujem," sem končno postala spet zgovorna jaz. Večer se je bil prevesil v nadvse zanimivo noč. Nisem bila edina, ki še z motorjem sprehaja okoli Zemlje. Tukaj se je ustavil tudi avstralski par in angleški samotar. Vsi na različnih poteh okoli istega planeta. Izmenjali smo nekaj izkušenj o tistih rečeh, ki jih ne najdeš v najboljših potovalnih pri- ročnikih in turističnih vodnikih. Kakšne baterije se najbolje obne- sejo; zakaj in kako dodatna zavor- na luč ter kako zložiti vso kramo na mikroskopsko omejeni prostor, so pač izkušnje, ki jih prinese pot. Tistega dne sem bila po nekaj dolgih mesecih spet doma. Rdeči Tehnounionov funduro je bil v središču pozornosti ne le zaradi največje razdalje od doma in prve- ga mesta, ki sva ga osvojila, pač pa zaradi posrečene in tako drugačne dodatne opreme. Nenavadna kom- binacija."le" 650 kubikov, verige in dejstva, da je mali motor na veliki poti, je presenetila tudi stare in izkušene BMW pristaše. Ameriški kupci niso "baby" beemveja brez kardana nič kaj pri- jazno sprejeli. Dilerji imajo kar nekaj težav s promocijo novosti, ki se je tod začela prodajati šele pred dobrima dvema letoma. Hit ame- riškega trga pač ne bo postal niko- li. Do tja mu manjka precej kroma in podivjanega imidža ali pa kar- danski pogon. Na začetku potovanja po Ameri- ki sem veliko slišala o teh in onih motoristih. Po treh dneh BMW rallija in življenja s pristaši nemške natančnosti sem se odpel- jala z neko pripadnostjo v srcu. Bila sem najmlajša članica skupi- ne, ki prevozi letno več kot vsi drugi ameriški motoristi skupaj. Bila je nedvomno skupina ljudi, ki zasluži več denarja kot siva večina. In bili so motoristi, ki vedo, zakaj plačujejo vsaj dvakratne evropske cene za servisne storitve, opremo ter rezervne dele. Ne odštevajo za ugled in status, temveč za kvaliteto ter zaneslivost udobne vožnje z ga- rancijo. BMW izkušnja je prišla na kon- cu moje ameriške poti. Tam sem pustila 25.000 km spominov in ne- pozabnih izkušenj. Na pot tistim, ki verjamejo, da so tudi drugje var- ne poti, vredne greha, pa nekaj nasvetov k lažjemu začetku in uspešnemu koncu. Za začasen uvoz v ZDA ni potrebno pridobiti posebnega do- voljenja ali privolitve. Vozilo mora biti registrirano in zavarovano, pa je dovolj. Tudi Carnet de Passage ni potreben. Carinska kontrola na letališču je bila opravljena v dobri uri. Svetujem, da osebno urejate potrebne formalnosti, saj je posto- pek nezahteven in dobro organizi- ran. Prihranili boste okoli 200 do- larjev, ki jih zaračunajo uvozno-iz- vozne posredovalniške hiše. Cestnotransportna mreža sever- ne Amerike je odlična. Ceste od vzoda proti zahodu nosijo namesto imen parne številčne označbe, liha števila pa pripadajo povezavam med severom in jugom. Le na "turnpike" ali "zelenih cestah", kot jim pravijo, zahtevajo plačilo cestnine. Pogosto pobirajo mostnine, ki so lahko tudi do ne- kaj deset dolarjev. Dobri zemljevidi so naprodaj povsod, na številnih turistično- promocijskih mestih ob pomem- bnih cestah povezavah pa so celo zastonj. Če se pripravljate za poto- vanje čez več držav, priporočam Rand McNally Atlas (naprodaj na letališčih, v knjigarnah, bencins- kih črpalkah, trafikah, drogerijah in prehrambenih trgovinah in go- tovo še kje). Dobre avtoceste, na- jvečkrat šestpasovnice, niso vedno najboljša potovalna izbira. Predvsem v primeru, da vas zani- ma kaj več od tisočih kilometrov gladkega asfalta brez ovinkov. Manjše ceste so dobro vzdrževane in nobenega vzroka ni, da se jim izognete. Posebno slikovite poti so označene z drobnimi pikami ob adekvatni označbi cestnega reda. Cestne označbe so dobre in za- nesljive. Če poznate smer in veste za označbo - številko ceste, ne bo težko prispeti na cilj tudi brez zemljevida. Večina bencinskih črpalk je odprta 24 ur. So dobro označene in navadno ponujajo samopostrežni ter popolni bencinski servis. Ben- cinske črpalke so skoraj brez izje- me trgovine, kjer se dobi od hrane, svežega kruha in sladic, solat ter pijače do motornega olja, kaset, očal in časopisov ter revij, seveda igrač in oblačil ter spominkov in razglednic, zaščitnih znakov ame- riškega turizma. Najvišja oktanska stopnja neosvinčenega bencina je 93, kar je po metodi preračunavan- ja adekvatno 95-oktanskemu ev- ropskemu pogonskemu sredstvu. Galone (1 galona ustreza 3,8 lit- rom) namesto litrov vas znajo na začetku nekoliko zmesti. Vendar verjamem, da vas bo potolažila že cena, ki jo je potrebno odšteti, pre- den se odpeljete (za moj 27-literski tank je bilo navadno slabih deset dolarjev). Tudi mreža pomoči in vlečne službe je dobro organizirana. Obs- taja lista brezplačnih telefonskih številk (začnejo se s 1800 ah 1888), kjer se najde potrebna pomoč. BMW North America ima dodatni servis le za BMW vozila, o katerem sem slišala veliko dobrega. Na srečo je ostalo le pri slišanem ... Servisna mreža in delavnice so nekoliko okornejše. Delovni čas je navadno med osmo ali deveto ter četrto in sedmo zvečer. Sobote, nedelje zaprto. V olajšanje naj ome- nim, da je mreža rezervnih delov precej agilna in da navadno priskrbijo želene dele v nekaj dneh. V osmih mesecih nisem niti en- krat plačala parkirnine. Tudi v ve- likih mestih je bilo varno pustiti motocikel na nevarovanih parki- riščih. Seveda odvisno od predela mesta! Če se nameri, da se boste srečali s policijo zaradi preko- račitve hitrosti, bodo verjetno tudi v vašem primeru pomagali kilo- metri namesto milj na števcu. Splača se biti nekoliko neumen in neveden, pa se prihrani od 50 pa do tisočpetsto dolarjev hitrega davka. Ob odhodu iz ZDA pričakujte nekaj več težav s kontrolo ter pregledom rabljenih vozil. Še pose- bej če ste namenjeni kam drugam kot nazaj v Evropo. Nekajdnevna preverjanja in papirnati živžav se lahko zavlečejo tudi do tedna dni. Za moj okus je bila Severna Amerika zelo varna dežela. Z upo- rabo zdravega razuma se varno po- tuje in daleč pride. Morda za ko- nec še to, da tudi prevoz iz Evrope ni zahteval večjih težav in kompli- kacij. Za razumno ceno manj kot 500 dolarjev (za nekaj več kot 300 kg) se da z letalskim medkonti- nentalnim transportom prepeljati vašega ljubljenca. Veliko možnosti za najem motociklov je ne tako sla- ba kot draga ideja. Dva soma жа dva prìiatelia Kot kaže, se je pričela prava sezona ribolova na trofejne ribe, kajti skoraj ne mine dan, da ne bi slišali za kakšen kapitalni ulov. To, da bi v enem dnevu padla kar dva brkata kapitalca, pa se zgodi zelo redko, zato je dogodek vreden zapisa. Stara ribiška prijatelja Franci Tomanič iz Abramičeve 2 v Ptuju in Stanko Regina iz Šturmovca sta se v četrtek, 30. julija, zvečer po vročem in soparnem popoldnevu odpravila ob Ptujsko jezero na soma. Ker sta oba izkušena ribiča in dobro poznata ptujske vode, pa tudi območja, kjer ropajo in kral- jujejo resnično velike ribe, sta upa- la na dober prijem. Nista čakala dolgo, kajti po dobrih 15 minutah blinkarjenja se jima je sreča druge- mu za drugim kar na veliko nas- mehnila. Prvi je zategnil Franci in takoj čutil, da je na drugi strani nekaj velikega, zato je pričel plen utruja- ti. Kakih 20 minut sta se dajala z brkatim ribjim kraljem in potem mu je ob pomoči prijatelja veliko in težko 'reč' le uspelo spraviti na suho. Obema so zasijale oči, saj se je tehtnica ustavila na dobrih 28 kg, od glave in repa pa sta namerila 163 cm. Svojega največjega kapi- talca je Franci "prevaral" z vobler- jem rapalla, k obali pa ga je spravil z 0,40 mm najlonsko vrvico. Če je eden, potem jih je še več, si je dejal Stanko in nadaljeval me- tanje umetne vabe. Pa ne dolgo, kajti kmalu je tudi on zategnil, da je račna kar zaječala. Obraz se mu je raztegnil od ribiške sreče, kajti tudi on je začutil, da riba ni vsakdanjih velikosti. Kakih 15 mi- nut je plen utrujal in ga končno spravil na suho. Tehtnica je poka- zala, da je "manjši" som težak 19,6 kg in da meri natanko 135 cm. Ni kaj, res prava dvojna ribiška sreča, ki jo je ob koncu začinila še humana poteza obeh mladih ribičev. Potem ko sta se s svojima trofejama fotografirala, sta ju za- dovoljna vrnila Dravi. M. Ozmec Stanko Rogina (levo) in Franci Tomanič z brkatima kapitalcema, ki sta ju vrnila Dravi. Foto: M. Ozmec 8 OD rOD IN TAM Četrtek, 20. avgust 1998 - TEDN|| PUHAT NA KRKU / V PETI IZMENI ZDRAVSTVENE KOLONIJE Potifnite ¥ Ireloftf/f s» priietne Si lahko predstavljate, kako je videti, ko okoli petsto otrok in več kot štirideset vzgojiteljev v presledkih pol ure kmalu po deveti uri dopoldan okupira plažo v Punatu na otoku Krku, kjer že nekaj desetletij poteka zdravstvena kolonija pod okriljem mariborskega Rdečega križa? Kolonija ni samo dril discipline, kot nekateri radi poudarjajo, temveč še kaj druge- ga. Tu se rojevajo prijeteljstva, prve ljubezni, otroci spozna- vajo drugačno okolje, v katerem preživijo dva brezskrbna ted- na. Tu so izleti na bližnji Košljun, v Baško ter na Goli otok in otok Grgur. Precej možnosti za razvedrilo je tudi v samem mestu Punatu. Dan se v Punatu prične ob sedmi uri zjutraj, ko moraš male zaspance temeljito prebuditi, da končno le pogledajo v beli dan. Po prigovarjanju, naj si vendar- le gredo umit oči, da bodo bolje videli, minute hitro bežijo, kajti na vrsti je obvezna jutranja telo- vadba, ki jo vzgojitelji skupaj s svojimi varovanci izvajajo bolj ali manj intenzivno. Kak dan, ko smo bili še vsi nekoliko san- javi, smo se sicer postavili v krog, vendar smo bili z jutranjo rekreacijo kaj hitro pri koncu. Ob pol osmih smo hiteli na zajtrk ter ga pospravili bolj ali manj hitro, odvisno od tega, kaj je bilo na mizi. Posebna borba je bila vsako jutro pri urejanju sobe in postiljanju postelj. Ker so bili moji varovanci pre- majhni za nadstropne postelje, sem to opravilo velikokrat mo- rala opraviti kar sama. Po ob- veznem pedagoškem sestanku, bil je skoraj vsako jutro četrt pred deveto, smo le odšli na plažo. Sonce je neusmiljeno pri- pekalo, zato je bilo potrebno na kožo nanesti veliko kreme za sončenje. Temu je sledilo čofo- tanje v vodi, plavalni tečaj za neplavalce, ob pol dvanajstih pa odhod na kosilo. Zanimivo je pri jedi opazovati otroke in njihove prehrambene navade. Mnogi jutranjega obro- ka niso vajeni, zato ga opravijo bolj mimogrede in dopoldan so že pošteno lačni. Pri kosilu ne- kateri ne marajo juhe, ker je pač doma ne jedo, drugim ne diši ta ali ona jed, kljub temu da so bili obroki vedno pripravljeni nadvse okusno in raznoliko. So pa zato popili velike količine čaja, ki je bil vedno na razpola- go, in pojedli mnogo kruha. Najtežji del dneva za vzgojitel- je je bil opoldanski počitek. Težko si vsaj nekaterim otro- kom dopovedal, da je v tem času na plaži prevroče, da bi lahko bili tam, in si je potrebno po ko- silu vsaj nekoliko odpočiti. Po- poldansko malico, vedno je bilo sadje, so pospravili kar v sobah in komaj smo vsi čakali na pol četrto uro, ko smo ponovno lahko odšli proti morju. Popol- dan na plaži je bil skoraj enak dopoldnevu, precej drugače pa je bilo po večerji. Ob nekaterih skupnih prireditvah - karaokah, pokaži kaj znaš, modni reviji in izvolitvi miss in mistra pete iz- mene - smo imeli proste izhode v mesto. Menda je bilo najlepše tisti večer, ko smo imeli "nočno kopanje". Vozili smo se tudi z vlakcem, značilnim za skoraj vse turistične kraje ob morju, šli smo na pico, kupili pregrešno drago lubenico in bili celo v lu- naparku. Nekaj pred 22. uro se je večer za večerom pričelo mu- kotrpno spravljanje varovacev v posteljo. Zanimivo je, kaj vse se morajo nekateri ravno v tem času še pogovoriti in kolikokrat morajo na stranišče. Takole pro- ti 23. uri so zaspali tudi tisti najtrdovratnejši. Do sedme ure zjutraj, ko se je pričel ciklus no- vega dne, je bilo v vseh treh pa- viljonih (A, C in Frankopan) blaženo mirno. Ker je bila to zdravstvena ko- lonija, smo imeli na razpolago celotno zdravstveno ekipo z zdravnico in medicinskimi se- strami, ki so skrbele za otroke tudi na plaži. Precej otrok, pa tudi vzgojiteljev je iskalo pri njih pomoč za svoje zdrastvene tegobe. Te pa so bile najpogoste- je povezane z vročim soncem in vodo. Da je po pedagoški plati teklo vse, kot je moralo, je skrbela pedagoški vodja Danica Zeleznik s svojim pomočni- kom. Omeniti je potrebno tudi kuharico Rezko, ki v takšnem okolju sodi med najpomemb- nejše osebe, kajti ljubezen se tudi v koloniji pretaka skozi želodec. Tudi na razne športne prire- ditve ne smem pozabiti. Fantje so blesteli v nogometu in košarki, dekleta pa v odbojki in med dvema ognjema. Ker je bilo letos leto nogometa, so najvztrajnejši navijači kupovali drese s fotografijami "naj" nogo- metašev letošnjega prvenstva. Kar dobro so jih oskubili pri stojnicah, saj so jih prodajali kar po sto kun, to pa je po naše okoli 3000 tolarjev. Omenila sem tudi izlete. Naji- menitnejši so bili tisti z ladjo. Tako smo se peljali na bližnji otoček Košljun, kjer je vehko znamenitosti. Otroci so si od vsega najbolj zapomnili ovco z enim očesom in drugo z dvema glavama. Z avtobusom smo se peljali v Baško, ki je za otroke v Punatu že stalnica pri izletih; še posebej vabljivi so tamkajšnji tobogani. Odpravili smo se tudi na Goli otok, vendar otroci pa tudi mlajši vzgojitelji ne vedo prav, kaj se je tukaj dogajalo, zato smo s tega nesrečnega kraja kar hitro odšli dalje na Grgur, kjer smo imeli v debeli senci pod borovci prijeten piknik. V enem od naših sestavkov smo med drugim omenili, da bo letos v tej zdravstveni počitniški koloniji letovalo manj otrok, kot prejšnja leta, predvsem zara- di zadreg z denarjem pri zdravstvenem zavarovanju. Po- hvalimo pa lahko aktiviste Rdečega križa na terenu in tudi župane novo nastalih občin. Prav slednji so znali prisluhniti potrebam otrok in primaknili precejšnja sredstva, da jih je lahko v kolonijo odpotovalo to- likšno število. Vsi, ki smo bili v Punatu, pa želimo, da bi se takšna oblika počitnikovanja za otroke z zdravstvenimi težava- mi nadaljevala še vrsto let. Svoje bo k temu brez dvoma morala prispevati tudi država Slovenija. Besedilo in posnetki: Vida Topolove€ Bistriški skupini Baloni in Klobuki na izletu v Baski Rujčan Jože Breznik je mno- ge naučil prvih samostojnih zamahov v vodi Gneča na plaži je bila ob prihodu petsto otrok in vzgojiteljev resnično velika. V peti izmeni je bilo tudi več kot 50 otrok iz nekdanje skupne ptujske občine. Na fotografiji ena izmed skupin s simpa- tično vzgojiteljico Vesno. Vzgojitelj Dragan s svojo skupino. Kot smo izvedeli, so Imeli naj- bolj vzorno urejeno sobo. Na plaži se kratkočasijo s šahom. ODTODINTAM PTUJ • 25 pozlačenih vrtnic za lepo okolje Turistično društvo Ptuj je tudi letos v okviru tradicionalnih turističnih dnevov najprizadev- nejšim pri urejanju in ocvetličenju okolja po- delilo priznanja - letos prvič pozlačene vrtni- ce. Prejelo jih je 25 lastnikov zgradb, zvečine na vpadnicah v mesto. Prejeli so jih: Reha center iz Ptuja, Obnnočna obrtna zbornica Ptuj, Terezija Pevec z Ormoške 67, Martin Graj iz Lackove 10, Komunalno podjetje Ptuj, Avgust Žižek z Dornavske ceste 19, Dragica Klasinc s Potrčeve 31, Marija Kovše iz Štu- kov 40, Vojašnica Ruj, Splošna bolnišnica Ptuj. Jože Zupanič s Spodnje Hajdine 58, Sil- va Vrbnjak s Spodnje Hajdine 66/a, hotel Roškar iz Hajdoš, Jože Meglic iz Skorbe 23, Cirila Zupanič iz Gubčeve 13, Kristina Zupa- nič iz Gubčeve 7, Viktorija Šegula z Maribor- ske 32, Eia Stijakovič iz Rimske 9, Marija Vauda iz Čufarjeve 24, Sonja Berger iz Gaj- zerjeve 2, Glasbena šola, družina Vogrinec s Spodnje Hajdine 19, Miran Podhostnik z Zgornje Hajdine 16, za stanovalce bloka v Arbajterjevi 9 je priznanje prevzela Danila Danilovič, za blok v Volkmerjevi 22-23 pa Marjana Hlupič. MG PTUJ Џ Predavanje o zdravilnih rastlinah V klubu Obzorje na Potrčevi 34 bo v torek, 25. avgusta, ob 9. uri predavanje o zeliščih. Predaval bo Simon Petrovič. Vabljeni vsi tisti, ki jih zanima, kako si povrniti ali ohraniti zdravje s pomočjo rastlin. Prijavite se lahko osebno ali na telefonski številki 772-192 vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro. MS Koaiali tedne ustvmialnosH V letošnjem poletju so pri Zvezi prijateljev mladine Ormož že drugič zapored pripravili teden ustvarjalnosti mladih - enod- nevne ustvarjalne delavnice za osnovnošolske otroke. Njihov namen je razbiti počitniško monotonijo, predvsem na podeželju, kjer je za otroke precej manj počitniške ponudbe kot v mestih. Program so pripravila društva prijateljev mladi- ne po posameznih krajih, mentorji pa so bili prostovoljci, pri čemer je bilo opaziti lepo sodelovanje med društvi. Udeležba otrok je bila brezplačna, ponekod pa so dobili tudi malico. Projekt počitniških aktivnosd so minuli petek zaključili pri Sv. Tomažu. Ko sem jih obiska- la, so se otroci pod vodstvom Marte Breznik ukvarjali z izde- lovanjem slik iz semen in suhih rož ter suhih šopkov. Še posebej so se potrudili, ker bo jeseni skupna razstava del iz vse občine. Delavnic se udeležujejo otroci iz okoliških vasi v razpo- nu od 2. do 8. razreda. Povedali so, da jim na počitnicah ni dolgčas, kljub temu pa so se del- avnic udeležili. Seveda so se otroci lahko odločili za obisk ene ali večih delavnic. Poleg iz- delovanja slik so se pri Tomažu ukvarjali še z izdelovanjem lutk pod mentorstvom Zvonk^ Lalič, z Nadico Antolič so se pravili na pohod v Savce, kjer so si ogledali vodni mlin in ribnik? teden pa so zaključili z lovcema Silvom Zemljičem in MaksoiO Antoličem - pomagali so jii^^ izdelati kozolec in krmišče za srnjad in malo divjad. tla Po delu se je prilegel odmor s sladoledom fgpNIK - Četrtek, 20. avgust 1998 OD TOD IN TAM 9 ^VRČ / PRI FARNEM ŽUPNIKU JOŽETU PASIČNJEKU Dragoceno bogastvo zavrikih cerkva 1sem se pred nekaj dnevi pu vnaprejšnjem dogovoru napoti- la v završko župnijo obiskat tamkajšnjega župnika Jožeta pgjičnjaka, je bilo vse to storjeno z enim samim namenom: da 1,1 nap>'^^*'^ '^^j tamkajšnjih cerkvah in njihovi bodoči ^biio^i' Gospoda župnika, ki je v /avrču že šesto leto, sem ^gŠla kar v župnijskem domu, bil je ravno pri obnovitvenih de- Ijl, v notranjosti hiše. V župnijski kuhinji je pogovor kajpak (akoj nanesel na cerkve in na njihov klic po obnovi. INekdo bi jejal, da so Zavrčani lahko ponosni, da imajo v lasti in hkrati skrbi kar štiri cerkve, saj se lahko pohvalijo z bogato kul- (цгпо dediščino, pa na drugi strani vse ni tako rožnato. potem ko leto in več obnavlja- jo eno cerkev, je takoj na vrsti že druga, farni župnik pa pravi, da se vse vrti kot v nekakšnem krogu. Vendar so bili Zavrčani v tem desetletju delavni in niarljivi, saj so na obnovili zu- nanjost kar treh cerkvs, med Icaterimi je bila prva na vrsti že leta 1990 župnijska, poleg nje pa so poskrbeli še za župnijski dom. Stiri leta pozneje so obno- viU zunanjost cerkve sv. Mo- horja v Turškem Vrhu, ki stoji le nekaj metrov od meje s Hrvaško, in čez dve leti cerkvi- co Janeza Krstnika v Gorenj- skem Vrhu. Tako jim za obno- vo ostaja le še podružnica, po- svečena Devici Mariji, verjetno finančno najzahtevnejši pro- jekt, za katerega predračun znaša 12 milijonov tolarjev. Župnik Jože Pasičnjek pripo- veduje, da so cerkev Device .Marije najverjetneje sezidali splavarji, ki so po neki ljudski legendi na Marijin praznik plu- li po Dravi in eden med njimi naj bi pri delu utonil. V pri- prošnjo Mariji so potem zgradi- li cerkev na završkem hribu, ki po nekaterih virih sodi v drugo polovico 16. stoletja in je lep primer poznogotske stavbe. Se- veda je cerkev zaščitena kot kulturnozgodovinski spome- nik, a Zavod za ohranjanje na- ravne in kulturne dediščine do danes za njeno obnovo ni na- menil nobenih sredstev. Cerkev je tudi završka razgledna točka. saj jo je mogoče opaziti že v Spuhlji pri Ptuju, ob lepem vre- menu pa se z nje lepo vidi tudi tja do Varaždina in še dlje. Far- ni župnik pravi, da bi po- družnično cerkev morali čim prej obnoviti, saj streha pušča že nekaj let, obnove pa je potre- ben tudi zvonik. V njem ni os- talo skoraj nič, saj so tudi zvon poleg še nekaterih cerkvenih dragocenosti ukradli že pred leti. Iz knjižice, ki jo je ob 550-let- nici završke župnije pripravil takratni župnik Ivan Pucko, je mogoče razbrati, da naj bi o nastanku župnije Zavrč obsta- jalo več virov. Eni govorijo o letnici 1430, drugi o letnici 1431, tretji povedo, da se cerkev v Zavrču prvikrat omenja leta 1430, zadnji, pravijo, da najza- nesljivejši podatek, pa pove, da je završka župnija najverjetneje nastala davnega leta 1334, ko se omenja cerkev sv. Miklavža. Pred osemnajstimi leti so v župniji Zavrč obhajali 550 žup- nijskih let, takrat so tudi po- drobneje pregledali zgodovino življenja v fari. Župnija danes šteje le še 1500 vernikov, poleg župnijske cerkve, posvečene sv. Miklavžu, pa pod njeno okrilje sodi še bližnja cerkev Device Marije, cerkvica sv. Janeza Krstnika v Gorenjskem Vrhu in cerkev sv. Mohorja v Turškem Vrhu, na območju občine Zavrč pa je mogoče najti še mnogo obcestnih kapelic in znamenj. Zanje nekateri dobri ljudje lepo skrbijo, pove farni župnik, propadajočim pa v žup- niji težko pomagajo, saj še za nujna vzdrževalna dela na cer- kvah nimajo dovolj sredstev. Zunanje obnove cerkva pride- jo zmeraj na vrsto prve, saj zob časa tako zelo ne načenja no- tranjosti, domača občina pa je župniji že obljubila pomoč pri načrtovani obnovi nekdanjega Slomškovega doma. Projekt ob- nove cerkve Device Marije ima- jo v župniji narejen že nekaj časa, v drugi polovici avgusta pa bodo zavihali rokave in pričeli prva dela. Župnik Jože Pasičnjek je povedal, da bodo v celoti obnovili cerkveno ostrešje, pomoč v dobavi lesa za obnovo zvonika pa jim je že obljubilo flosarsko društvo Brezno ob Dravi. Zamenjati bodo morali vsa okna, pločevi- no na zvoniku, najvažnejše pa je, da bodo odpravili vlago v cerkvenem poslopju. Vlaga namreč predstavlja enega večjih problemov številnih cer- kva na Slovenskem. Notranjost cerkve naj bi bila za zdaj še do- bra, čeprav je voda ponekod že načela omet, cerkev pa je s pos- likavo in slikami pravo bogast- vo. Cerkev ne ostaja prazna, saj so v njej maše ob vsakem Mari- jinem prazniku, vsako prvo ne- deljo v mesecu. Ravno prejšnji konec tedna, 15. avgusta, na ve- liki šmaren, je bilo v njej veliko žegnanje, ki privablja vse več romarjev. KAJ PA OBNOVA MEŽNARUE Najhuje dajejo leta poslopje mežnarije tik ob cerkvenem zidu, v katerem so imeli Zavrčani nekdaj Slomškov dom. Ta dom je župnija dobila vrnjen po denacionalizaciji, šola je imela v teh prostorih še do pred kratkim svojo kuhinjo, vsi drugi prostori pa so precej dotrajani. Farni župnik pove, da ima mežnarija zgodovinsko vrednost, da bodo njene prosto- re morali ohraniti, čeprav naj bi zgradbo porušili in na starih te- meljih zgradili nov objekt, v katerem bi župnija pridobila knjižnico, župnijsko pisarno in primernejše učilnice za verouk. Te imajo sedaj v župnijskem domu, kjer so imeli svoje začasne prostore tudi završki osnovnošolci, ko se jim je porušila stara šola. Završki župnik Jože Pasičnjek ostaja optimist, z novimi načrti v rokah pravi, da bo že šlo in da se bo za obnovo cerkva že "mo- ral" najti kakšen tolar. Naj- važnejše pri vsem bo, da bodo cerkve, ki so prava dragocenost, ohranili pri življenju. Tatjana Mohorko Završki župnik Jože Pasičnjek Završka podružnična cerkev na hribu že lep čas sameva, vendar bodo letos poskrbeli za njeno obnovo Nekdanji Slomškov dom je stisnjen med župnijsko cerkev in novo završko šolo, razdrapana stavba pa kraju ne daje lepe podobe. Foto: TM Pogled v bogato notranjost cerkve, ki so jo oropali kar tri- krat In iz nje odnesli nekaj dragocenih predmetov DORNAVA / ZAPOSLENE V VRTCU S PROSTOVOUNIM DELOM UREJAJO PROSTORE l^rasfft potrebno nekai dl^^Kt^Êf^ ^flf Ètti ^f^Jiffi^^i^ n^flii^^^ip Kot že nekaj občin v okolici so se tudi v občini Domava odločili, da bo vzgojno- varstveni zavod spadal pod oskrbo osnovne šole Domava. Vodja vrtca je Verena Mikša in tudi dragi zaposleni so ostali od prej. Prostori vrtca so že dalj časa klicali po obno- vi, a prej nekako v Ptuju niso imeli posluha za obnovo. Zato pa so pokazali veliko mero razu- mevanja dornavski župan mag. Anton Veli- konja in svetniki, saj so takoj namenili sredst- va za nujna vzdrževalna dela in postavitev var- nostne ograje okrog igrišča. Včasih so za izboljšanje delovnega in bival- nega okolja pomembne drobne stvari. Tega se zavedajo tudi zaposleni v dornavskem vrtcu. Ker so prostori bili potrebni nekaterih vzdrževalnih del, pa tudi odprave drobnih malenkosti, so se zaposleni odločili, da pri ob- novi pomagajo tudi sami s svojim delom in idejami. Kljub počitnicam so v petek v družbi svojih partnerjev in sorodnikov pospravljali, pleskali ter urejali okolico. Seveda so njihovo delo najbolj opazili malčki, ki so se v ponedel- jek znašli v preurejenih prostorih. Zaposleni vrtca v Domavi pa bodo še naprej vodili akci- jo za pridobitev boljših razmer in zato vsi, ki bi želeli nakazati sredstva za igrače, igrala ali druge stvari za izboljšanje življenja malčkov v Domavi, lahko to storite na žiro račun št.: 52400-603-30031, OŠ Domava. - MS skupinski posnetek z županom Antonom Velikonjem. Odslej bo vrtec prijetnejši in ^^rnejši. PTUJ / v GALERIJI DRAVA Jtazsfava dik Jožefa Honrata - ЛакЦа v galeriji Drava v Vošnjakovi ulici na Ptuju so do konca av- gusta na ogled oljne slike Jožeta Horvata - Jakija iz Nazarij pri Celju. Prof. dr. Zoran Kržišnik je v spremnem listu k razstavi med drugim zapisal, da se je Jaki v slovenski umetnosti druge polo- vice 20. stoletja uveljavil s sa- moumevnostjo elementa in da je prodrl med umetnike, izšola- ne na specialkah. "Jakijeva bar- vitost te presune in zmede; risbe zgrozi in vzradosti: do roba si poln doživetja. In počasi razpo- rejaš: prevzela te je jakijevska monumentalitirana groteska; ali njegovo v osnovi tragično vi- denje sveta; ali njegov pogumni spopad s to tragičnostjo v opoju življenja divje pritjujočih barv ...," je še zapisal Zoran Kržišnik. Razstavo je pred številnimi obiskovalci odprl podžupan MG Ptuj Ivan Jurkovič. Na og- led bo do 29. avgusta. MZ Slikar Jože Horvat - Jaki 10 NASVETI Četrtek, 20.avgust 1998 - ТЕРНЦ ANTONIJA KRAJNC Smttoxdrwljenìe (3) Obstajajo tri najpomembnejše vrste notranjih onesnaževalcev: plini in hlapi, hišni prah in različna sevanja. V mestni hiši s šestimi prostori se lahko letno nabere 20 kg prahu. Ta prah ni samo umazanija, ampak zelo zapletena mešanica delcev z ljudi, živali, opreme, hrane. Pridružijo se še mikroorganizmi, virusi In bakte- rije. Najdemo tudi strupene delce (azbestna vlakna, steklena vlakna iz izolacije, pesticidi). Naše telo obdajajo bioelektrična polja in smo prilagojeni osnovnim stopnjam sevanja iz zemlje in ve- solja. Občutljivi smo na sevanja iz električnih aparatov in omrežja visoke napetosti. Občutljivo smo na visoko- in nizkofrekvenčne elektromagnetne valove. Mikro- valovne pečice lahko sevajo zaradi slabo prilegajočih se vrat, zato je priporočljivo, da jih redno kon- troliramo. Zemeljska in kozmična sevanja proučujejo posamezniki - radiestezisti že tisoče let. Stari pregovor avstralskih domorodcev se glasi: "Več veš, manj potrebu- ješ." Naši domovi so del nas samih, ščitijo nas pred svetom, ki nas ob- daja. Zanimivo je, da si večina lju- di želi prav tisto, kar običajno manjka: ne izrazito sodobne so- larne hiše, ne statusnega simbola, ampak enostaven dom, ki je soraz- merno zdrav, ekološki, prijeten za duha, ugoden za telo. Da bi to do- segli, potrebujemo pomoč in na- svet. Ko se zavemo bolezni, je skrajni čas, da pregledamo svoj dom, odvržemo vso navlako, po možnosti zamenjamo dotrajane nenaravne materiale z novimi, naravnimi, dezinficiramo tla (kis in voda), osvežimo - prebelimo stene, odstranimo odvečno pohištvo, dobro prezračimo vse prostore in pokličemo na pomoč radiestezista. Ta nam bo svetoval pravilno mesto za ležišče, ugotovil ugodna in neugodna mesta v hiši, svetoval nam bo novo, ustrezno razporeditev pohištva ali zaščito pred sevanji. Naredili smo prvi korak in gre- mo na drugega. DRUGI KORAK: KAKŠNO HRANO UŽIVAMO v današnjem času prevladuje mnenje, da lahko svojo srečo dosežemo izolirano od drugih ali celo na račun drugih. Ta način razmišljanja se odraža na vseh po- dročjih: v službi, družini, prostem času, pri prehrani. Živali vzrejajo na strahoten način in na še stra- hotnejši način pobijajo na tekočem traku, da bi zadovoljili različne človekove potrebe (prehrana, krzno, obutev ...), ali jih držimo v ujetništvu (cirkus, zoološki vrtovi). Z neverjetnimi metodami živali izpostavljajo v la- boratorijih različnim poskusom. Ne spoštujemo spoštovanja vred- nega kraljestva živali. Mogoče bi nam pri našem raz- mišljanju in osveščanju pomagala znane besede indijanskega pogla- varja Seattla. Ko so on in njegov narod v prejšnjem stoletju morali zapustiti svoje ozemlje, je posre- doval ameriški vladi naslednji go- vor: "Mi smo del Zemlje in Zemlja je del nas. Dišeče cvetlice so naše sestrice; jelen, konj, orel - to so naši bratje. Pisani hribi, nežne doline, poniji in človek, vsi so deli ene družine. Vemo, da beli človek ne razume našega načina življenja. En ali drugi del zemlje je za njega enak, on je kot tujec, ki se pojavi v noči in vzame zemljo, ki jo potrebuje. Zemlja ni njegov brat, ampak sovražnik. Eno vemo: naš Bog je isti. Ta Zemlja je zanj dragocena. Vemo: Zemlja ne pripada ljudem, človek pripada Zemlji. Vemo: vse stvari so med sabo povezane, kot kri, kot družina. Vse stvari so med sabo povezane. Kar se dogaja z Zemljo, se istočasno dogaja z njenimi sinovi in hčerami. Vse, kar človek naredi živalim, naredi tudi samemu sebi. Človek ni sam spletel mreže živl- jenja, ampak je samo ena nitka v mreži. Vse, kar naredi mreži, na- redi samemu sebi." Bolezen nas opozarja, da tudi z našo prehrano ni vse lepo in prav. Indijanski poglavar Seattie je imel modrost, ki je ne premorejo mno- ge imiverzitetne knjižnice sveta. Upravičeno se lahko sprašuje- mo, v čem je razlika med ubijan- jem živali in rastlin za hrano. Brez dvoma so rasdine tudi živa in čuteča bitja. Najprej lahko ugoto- vimo, da mesojedec poje približno desetkrat več rastlin kot vegetari- janec kot rezultat prehrane živali z rasüinsko hrano. Po drugi stra- ni, pa moramo jesti, da bi prežive- li, in smo po svoji notranji narav- nanosti bolj obrnjeni k rastlin- skim jedem, tako da prehrana z rastlinami ne kvari življenjskega oz. kozmičnega reda. Rastline so s svojim načinom razmnoževanja in obnavljanja celic dejansko neu- ničljive. Če jemo sadje, ne ubijamo, ker so sadeži darilo narave, ustvarjeni za prehrano in razmnoževanje. Če pojemo jabolko, delamo samo tis- to, kar je narava že predvidela, da bomo naredili, in jablani ne priza- denemo nobene bolečine. Njenim "otrokom" (semenu) pomagamo poiskati ustrezno mesto za novo rast. Zelenjavo pobiramo v času zo- renja, če živimo usklajeno z nara- vo, in bi po tem času že sama na- ravno odmrla. Na noben način rastlinam ne skrajšujemo življen- ja. Nedopustne pa so metode, s ka- terimi "na silo" vzgajamo povečano količino rastlin za pro- dajo. Z vsakim mesnim obrokom in- direktno odvržemo približno pet- najst obrokov iz žita, zelenjave in sadja. Pri vzgoji živali za zakol gre za 1 kg mesa od 7 do 16 kg žita, ki ga žival zaužije. Dodajmo k temu še porabo velike količine vode, energije in delovnih tir. Tragično je še to, da se večji del mesa in me- snih izdelkov ter hrane za živali proizvaja na nerazvitih področjih, porabi pa v najbolj razvitih, boga- tih delih Zemlje. Se nadaljuje PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 186. NAD Zairofi, druilna In duševno zcfrcnf/e 47, nadaljevanje Družina nevro- tičnega otroka - L nad. Otrok v vlogi starih staršev Običajno je tako, da se mati poistoveti s svojo materjo in oče s svojim očetom. V tem primeru skašata biti do svojih otrok taka, kakršni so bili nju- ni starši do njiju. Srečna mla- dost matere, posebno če je imela prisrčne in tesne odnose s svojo materjo, je eden od po- gojev, da bo tudi do svojega otroka razvila pozitivne odno- se. Povsem drugače je seveda, če neka mati prevzame od svojih staršev pretežno nega- tivne poteze in jih pozneje izzivi na svojih otrocih. Dejstvo, da oče ali mati pre- našata zaradi nerazrešenih no- tranjih konfliktov na otroka pričakovanja in čustva (npr. ljubosumnost, agresijo), ki sta jih nekoč gojila do svojih staršev, je dobro znano. Tako se bo žena, ki Še vedno hrepeni po materini ljubezni, nagibala k temu, da bo pričakovala in zahtevala od svojega otroka ve- liko ljubezni, nežnosti, hva- ležnosti, bližino, zaščito, var- nost ipd. Pri tem je obnašanje te matere večinoma otroško pasivno in zato ne zmore mno- ^o narediti na svojega otroka. Če otrok njenih pričakovanj ne izpolni, zapade takšna mati kaj hitro v očitke, užaljenost, razočaranje in celo sovraštvo. Drugi način, kako pripravi taka mati svojega otroka do tega, da prevzame vlogo enega njenih staršev, je ta, da se po- dredi željam svojega otroka. Lep primer, ki prav tako sodi v to skupino enačenja otroka s starimi starši, imamo, ko mati reagira na hčerko z ljubosum- nostjo, ker ob njej podzavest- no podoživlja vzgibe, ki jih je čutila v otroštvu do svoje ma- tere (mati je bila takrat njen konkurent v ljubezni do očeta). Med drugimi zmotnimi identifikacijami otroka s stari- mi starši je še omeniti tiste, ki povzročijo pri starših pričako- vanje, da bo otrok repariral razne narcistične rane, ki so jim jih zadali njihovi starši, zaradi česar pričakujejo od otroka pohvalo, občudovanje, razumevanje itd. In končno prenašajo nekateri starši na otroka tudi občutke krivde in strahu, ki so jih nekoč sami občutili do svojih staršev. Naslednjič pa še nekaj o tej siarostarševski vlogi otroka, mag. Bojan Sinko LOVSKO STRELSTVO Na preurejenem strelišču Lov- ske družine Lenart v Spodnjem Porčiču je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju na gli- naste golobe. V ekipni konku- renci so bili najboljši člani LD Libeliče pred Slovensko Bistri- co in Kaplo, med posamezniki pa Marjan Pšeničnik iz Libelič pred Mladenom Petelinom iz Benedikta in Jožetom Lobni- kom iz Rač. Tekmovanje si je ogledalo veliko ljubiteljev lov- skega strelstva, sodelovalo pa je kar 130 tekmovalcev iz maribor- ske, prleške in ptujsko-ormoške lovske zveze. Zmagovalne ekipe so prejele pokale, najboljši posa- mezniki pa pokale in bogate praktične nagrade. Besedilo in posnetek: M. Tos Ekipi LD Voličina v Lenartu ni šlo najbolje od rok ... KRVODAJALCI 4. avgust: Milena Kolmančič, MIhovci 54; Štefka Lukavski, Belšakova 69 Ptuj; Elizabeta Majcen, Pacinje 27/a; Janez Vidovič, Mezgovci Z^b; Ivanka Šmigoc, Muretinci 25; Darin- ka Toš, Gabrnik 45; Romana Jurič, Domava 115; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Kar- men Ketiš, Dobrava 8; Kristina VidovIč, Mezgovci 51/a; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Ire- na JurIč, Strafelova 17, Ruj; Neža Mislovič, Domava 35; Stava Potrč, Prerad 48; Brtgita Čuš, Mezgovci 64/a; Gizeia Držaj, Brstje 14/b; Darinka Pe- tek, Placerovci 13; Rorrian Pe- trovič, liceva 15, Ruj; Marija Vesenjak, Placerovci 1 ; Franc Vidovič, Mezgovci 51/a; Matil- da Šegula, Moškanjci 111; Marija Cvetko, Pršetinci 2; Jožica Bezjak, Ul. 25. maja 3, Ruj; Irena Ljubeč, Spuhlja 133; Milica Petek - Filipovič, UI.25. maja 9, Ruj; Jožef Mur- ko, Lovrenc 129/a; Renata Ko- lednik, Ločič 22; Branko Go- lob, Bresnica 27; Martina Flor- janiČ, Strelci 9; Majda Kram- berger, Krčevina pri Vurber- gu; Jože Horvat, Vintarovci 26; Angela Golčman, Domava 16; Marija Vidovič, Mezgovci 2/b; Darja Čeh, Podvinci 73; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Miran Zagoršek, Mezgov- ci 28; Albina Čemivec, Kve- drova5, Ruj; Darko Čuš, Mez- govci 64/a; Jože Sok, Doma- va 106; 6. avgust: Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Bogdart Gajser, Mezgovci 40; Andrej Bukvič, Draženci 34/d; Davo- rin Arnuga, Belšakova 31, Ruj; Zvonko Roznam, Hum pri Ormožu 27; Stanislav Kor- par, Žabjak 24; Božidar Drvar, Obrez 18; Veronika Leben, Slomi 9; Božana Bedenik, Rujska Gora 56; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a; Vin- ko Kokol, Domava 87; Briglia Bezjak, Formin 39; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Si- mona Ljubeč, Zg. Hajdina 107/a; Doris Munda, Trubarje- va 13, Ptuj; Mira Ogrizek, liceva 1, Ptuj; Majda Žemljic, Podgorci 44; Jerneja Bombek Gobec, Ul. 25. maja, Ruj; Mi- lena Primožič, Orešje 73; Nežka ŠamperI, Spuhlja 28; Marjan Grabar, Podvinci 100; Bojan VrabI, Zg. Hajdina 1/a; Janez Krajne, Korenjak 6; Ma- rija Kolednik, Pacinje S/a^' Anka Šoštarič, Stomi 12/a; Jože Vidovič, Lancova vas 53/a; Ivan Breg, Starše 82; Si- mon C^omzi, Novinci 33; RO" man Krajfic, Mihovci 59. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG / * V VRTU * V VRTU * V VRTU Vrt v avgustu Avgustovsko poletno vreme ugodno vpliva na vrtno rastlinje, ko plodovi dozorevajo, rastlinje pa se že polagoma pripravlja na Dočitek. vzoodbudno oa le tudi vrtičkariu ori ooravillh v vrtu.. Nadejamo se takšnemu zadovoljstvu tudi v prihodnje, saj ga napoveduje vre- menski pregovor: "Če Lovrenc lep dan dočaka (godoval je 10. avgusta), vsa je- sen bo potlej taka!" V SADNEM VRTU je avgusta najprimer- nejši čas za rez orehov. (Deprav pozni po- letni čas ni edini za rez orehovih dreves, saj jih lahko režemo tudi v zimskem ob- dobju v času mirovanja, vendar v tem času nastale rane najbolje zaraščajo in se iz rez- ne ploskve izcedi najmanj rastlinskih so- kov. Izrezujemo veje, ki so nam v napoto, veje, ki rastejo navpično ali v notranjost krošnje, posušene ali pa zasušene stare veje. V tem času je tudi najbolje znižati vrh na poljubno višino. Rane na starejših dre- vesih zgladimo z ostrim rezilom in pre- mažemo s pasto bajleton ali cepi I no smo- lo, da preprečimo trohnenje na rezni plos- kvi in pospešimo zaraščenje. Plodov z odrezanih vej ne odvrzimo, temveč zdrave in še nedozorele lahko uporabimo za izde- lavo raznih napitkov in zdravilnih priprav- kov. Čeprav je v avgustu najintenzivnejša tvorba cvetnih brstov za rodovitnost v nas- lednjem letu, je še priporočljivo izvesti po- letno rez pri koščičarjih: češnjah, višnjah, breskvah, marelicah in zgodnjih slivah. Tvorba cvetnega nastavka se oblikuje le na rodnih in dovolj osvetljenih vejah s pri- mernim položajem rasti v drvesni krošnji. Vsi drugi poganjki, ki niso izrecno namen- jeni za nadaljnjo rast in oblikovanje dreve- sne krošnje, pa so zaradi zgoščenosti in zasenčenosti drevesne krošnje ovira za tvorbo rodnih brstov. Navpične veje, veje bohotivke, visoko in močno zgcečeni vrhovi drevesnih krošenj niso sposobni tvoriti rodnih brstov, zato je bolje, da jih odstranimo, preden bi ovirale razvoj in oblikovanje na rodnem lesu. Neugodne spomladanske in zgodnje poletne vremenske razmere so vzrok, da je pri poznih sortah poškarjev, to je pri ja- blanah in hruškah, letos večje trebljenje plodov kot v normalnih letinah. Sproti po- birajmo odpadlo sadje, da ne bo okuževa- lo zdravih plodov na drevesu. V OKRASNEM VRTU so okrasne drev- nine pretežno končale sezono cvetenja. Večina vrst si v avgustu nabira moči za naslednjo vegetacijo, tako da se na njih podobno kot pri sadnem drevju oblikujejo cvetni brsti oziroma cvetni nastavek. Rododendromi, ki smo jih v začetku prešnjega meseca lahko še občudovali v dehtečem in bogatem cvetenju, v tem ob- dobju oblikujejo cvetni nastavek in se že pripravljajo na obdobje mirovanja. Rodo- dendrom je izredno občutljiv na sušo v ob- dobju, ko je čas za tvorbo cvetnih brstov. Če ga v tem obdobju ne oskrbujemo red- no z vlago, pa čeprav je njegovo rastišče v senci, ne bo tvoril cvetnih brstov in pri- hodnje leto ne bo cvetel. Zalivamo ga po- redkoma, toda takrat obilno. Zemljo pod grmom rahlo in plitvo zrahljamo, dovolj bo, četudi samo z železnimi grabljami, in prekrijemo z mulcem, šoto ali drevesnimi sekanci, da se prepreči izhlapevanje vlage iz tal in razraščanje plevelov. Avgusta opravimo pripravljalna dela na zemljišču, ki smo ga namenili za obnovo trate. Ob ugodnih talnih razmerah pa opra- vimo tudi setev trav. S setvijo trav v avgus- tu se trave še dovolj razrastejo in utrdijo za prezimitev. V ZELENJAVNEM VRTU z izpraznjenih gredic odstranimo še njihove ostanke po- letnih vrst raznih vrtnin in plevele ter jih kompostiramo. Tla plitvo prerahljamo z vrtnim multi kulti vatorjem, rahljačem ali vrtno vrtavko, da preprečimo izhlapevanje talne vlage ob vročih poletnih dneh. Vrtnih tal v nobenem primeru v tem času ne lopa- tamo in ne obračanno, ker v sončni pripeki odmre večji del drobnoživk iz tal ter izpari še tisti del vlage, ki je sicer poslednja zalo- ga v tleh za kalitev in začetno vegetacijo novega posevka. Avgusta posejemo čebulo majski srebrnjak. Ta posevek naj bo nekoliko red- kejši, da bi se tako mlade rastline brez ovi- re in naglo razvile v močno rastoče sadike. Ko rastline dosežejo v stebelcu debelost drobnega svinčnika, jih v oktobru raz- redčimo in razsadimo na razdaljo 8 do 10 cm vsaksebi. Tako pozen posevek se bo razvil do zadovoljivega pridelka v poznih zimskih in zgodnjih pomladanskih mese- cih. Avgusta sejemo zimsko solato sorte nansen in zimsko rjavko, nekaj pa tudi v začetku septembra, da bi do oktobra pri- delali dovolj obraščene, a ne prebujne in tudi ne prešibke sadike. Za jesensko rabo sejemo špinačo, med- tem ko je za prezimovanje posevka za spomladansko rabo še prezgodaj. Špinačo za prezimovanje sejemo sredi septembra, ko setev za 10 dni ponovimo; če bi prvi posevek pozimi pozebel, ker ni bil dovolj utrjen oziroma obratno, ga bo nadomestil naslednji posevek. Miran Glušič, ing. agr. .f^DNIK - Četrtek, 20. avgust 1998 ZANIMIVOBTI U ILOSAK pri POLENSAKU / POZABIMO NA VSAKODNEVNI VRVEŽ IN SKRBI HaHìngerìì - prí¡iub¡ieni orí ofrociA in ìahakih lai^ikìh ^( preden nas pot pripelje v center vasice Polensak v Sloven- $Kih goricah, pridemo v naselje Ilošak, če zavijemo ob l^ižnem znamenju na levo. Danes vodi tja asfaltna pot, ^^liuč pa, kot nam že ime pove, je tu bilo veliko blatne ilovi- le malo je v našem okolju krajev, ki so tako blizu civiliza- cije, dejansko pa še tako pristni in neokrnjeni. Prav gotovo jjhko mednje prištejemo tudi ta del Polenšaka. Tu so vse na- f^vne danosti za pridelovanje odlične vinske kapljice ter sad- ja- foda nas je v Ilošak zanesla ¿isto druge vrsta radovednost: pbisk pri družini Stare. Stanuje- jo v lepo urejeni, toda pristni Izmečki hiši, prav takšni, v kakršni so stanovali njihovi predniki. Hišo krasi veliko skrbno negovanih rož. Za njo pa je z leseno ograjo ograjen pašnik, na katerem se pase več konjev. In prav ti so bili vzrok našega obiska. Franci Stare se s konji ukvarja že od svojega otroštva, več kot trideset let. "Vedno sem si želel imeti svojega konja in poglejte, zdaj jih imam kar pet," mi z veli- kim veseljem in kančkom pono- sa pokaže svoje prijazne živali. Žena moževo pripovedovanje le nemo spremlja in na koncu doda, da mora odkrito priznati, da mu je tudi ona kar "zavozlala" pot, preden je prišel do svojega konja: "Konjev sem se bala vse od svojega otroštva. In ko mi je mož pripovedoval, kako si želi konja, nisem hotela o tem niti slišati, kaj šele, da bi ga imeli pri hiši. Po dolgem prigovarjanju sem le popustila. Šla sva v Lipi- co na dražbo in najin dogovor je bil: če bova že kupila konja, bo to najmanjši, kar jih imajo. In čeprav bi lahko za isto vsoto do- bila precej večjega konja, je mož upošteval moje pripombe in tako sva kupila konja pasme haf- linger. Mož od samega nav- dušenja ni mogel niti sodelovati pri licitaciji, še več, od same sreče mu je postalo slabo. Takrat sem morala jaz prevzeti dražbo, da sva lahko prišla do konja. Šele v tistem trenutku mi je postalo jasno, kako zelo si je želel konja. Tako sem mu prvega konja prav- zaprav jaz kupila," hudomušno in z velikim zadovoljstvom pove žena Lizika, ki je sicer samostoj- na podjetnica in se ukvarja z no- gavičarstvom. Franci Stare se je na Polenšak priženil in pove, da je že od otroštva povezan s konji. Prihaja iz Doba pri Domžalah in nekoč je s konji prevažal pesek. Iz tis- tih časov mu je najbolj ostal v spominu Cveto, ki je bil zelo do- ber jahalni konj. Zdaj je njegov idol konj Jaka, ki je za haflinger- ja pokazal izjemne sposobnosti. Še posebej pa je Franci srečen, da ima tudi plemenskega žrebca in prav zaradi tega ima v času pripusta v oskrbi kar nekaj ko- bil. Letos so pri Staretovih začeli tudi šolo jahanja; zaenkrat ta najbolj privlači otroke. Inštruk- tor jahanja je Mariborčan Božidar Smrdel, ki je med otroci zelo priljubljen in radi prihajajo na ure jahanja. Pri Staretovih pa vam nudijo še možnost za turis- tično jahanje. Že dolgo časa raz- mišljajo tudi o kmečkem turiz- mu in upajo, da bodo svoje ideje lahko kmalu uresničili, saj imajo že skoraj vse pogoje. Le nekaj denarja bi še potrebovali, da bi lahko uresničili svoje načrte. Če bodo naleteli na razumevanje in na finančna sredstva, predvsem od ustreznih državnih institucij, bodo lahko uresničili tudi to. V nedeljo, 9. avgusta, so se že izkazali kot dobri gostitelji, saj so se pri njih srečali člani Društva rejcev in lastnikov kon- jev pasme haflinger, ki je bilo us- tanovljeno pred kratkim. Njegov predsednik je Marjan Železnik. Najprej so se pomerili v spret- nostni vožnji dvovprege in spretnostnem jahanju, sledile pa so družabne igre na konju. Kot že mnogokrat na podobnih pri- reditvah so tudi tokrat najbolj uživali otroci, saj so se v narav- nem okolju naužili jahanja. Ob vsem tem pa ni manjkalo dobre volje ter pristnih jedi in dobre kapljice. Tekst in fotografije: Marija Slotinjak V družini Stare se zaenkrat največ ukvarja s konji oče Franci, toda najpomembnejše je, da se jih tudi žena Uzika ne boji več. Velilo > a o o o o • CM jc: <¿ _1 IVI M >o co сл СЧ o QC O Bd D. O СЗ m E- CO o Id T— cJ CM Ol § i§ ^ G- ^ s _: ^ "3 >сл CO S CO o Z3 ir- OC iS CD ■ ^3 ^ OD ^ g e a. oc S - M co o j5 OO <=? Oí : : : -,Í-Cn O ^ -S- d: O -ë o «a Q- -.J -K CT) ^pl o co o =3 .SSL CM t— "o T— oc OQ > O) ><л Z3 > 'O LO O a> ■a to ПЗ > T— ra "co ■5 O a. O E o c: < co > > >C/3 > 1Л < «sf •e ce «st re 141 Q >o t¿ Ja: Ш o o > O. o. n < Z o IO m o eó od > «í _j "O >o O ce ç o co o Q- o o" en Ч— en T— Ш i 8 oc 2 ^ E co o ra . ° .i C= ^ g I > —I ce 00 C o 15 O. i~ _co g f il o '«> IO = CM =3 .E, £ o. co ■R é <= ° oí T- 0Ü z DQ —" Ш ■—■ CO O - ^ ^ 1 3 < C3 •O CU s evi o 'O í= o « o M 9 n > ff e ea o !=í o r: > o o o »j ce -—^ ° g u, i i¿ p: CM IO co ■ч- ш ^ тЈ; -CS .iE -o ■- io cu ^ 05 co cu IO od ce o IO o o >o . <^ o ^ o ■5 ..ît- o o «s ^ Ш p o co Q. t- "CO O ce K ~ co un ем te 1— T- ^ Т- cu co LO 1— ^-^^ 0 o co a> cri T— c: >- 0 =} co 0 od г 0" iri о> IO co h-^ 0" CD 0 0 (U x/ì CÒ CM LU 0 >о > cri '> cu o *• :z >сл CD >rvl CZ to ce a co <: _i M ed 1— co Ш > CD •SS, оЗ 9 m cf co ■0 > o cz >сл 0 <С co 3; • co cz co ■0 —:^ 00 <* _| co 0 cu csj u-z IO T- CM LU td O _J TD CS o u Q U 0 r> :z> a cri 0 CO CM Ж 0 in CM (d co ~ Si o ^- ' S o o o OQ o. a. Ш >tO 'CO •E S ^ P ._ co en CD -fö т- OO — т- ш iS Zj f is < ^ oí o o .-^ 7S P in e ем _ rr — t- ^ en .« co t o > o > qJ сз JU !=; LU O § ce o o o g ë 5 xi ce 5 co g S o evi > - - 1-1 tn -cj .ìé o IO cu 2 ■2 3 co -d co z T3 Ш — o >cj . o co a. ^ O ce CL 4- ■r- a. ^ c o co CD CD co p g ■ч; o C cu co o o «w co oj co > o 10 o - è O 2 00 (a S < O —I eo LU ° Ш I-.s If ä u 3 u Q u .S5 co ô li O co «o CD o in CSI o o LO in o co CD p cd cu td to -i— T- T- M 9 > ce in CM u co ,СЛ -* o p o DC O S f~ -g cri ^ i ^ g ra S C3 O T-' ^ <^ O E ^ C:: o co o p 'S CZ 03 0 cñ > co ci a. ш CÛ a co TU CD co «i SS 0 »o a 0 Ö 0 CM D_ O <: _j CM >o 0 ce LU 0 o. > CO 0 co T— z , : 'CO СЛ 0 ■0 z 0 > CO cz < > 0 oc a IO IS« 0 co o ■r- tf co xa 0 co CL co >o c: u -0 3 ce M 9 ? co Bd fifi o o <^ O: Oí cri co — X3 °r o JD O S = tO o CO 2 un co ^ TD 10 co zr , '. co CZ VI N1 cu un 0 co t— E JD 03 E r-.: co > СД ce ез co un IO CD cz CD T— LO O CM СЛ 03 >C/3 CM 0 tf 0 Ü co CL CD > « >CO cz CO 0 >CO CO 0 Te cd T— 0 "O co ce in ш 2: Q h-0 Q- T— uJ 0 -7) z Q UJ oc ce > un > СЛ 0 LU :^ cri c: 'ГМ LU LU 0" CQ m 'O ■z. co ce 0 TD <* CO 00 CD _cg 0 0 0 0 0 CD JD g CM CO 0 o 0 0 un 0 cu E CO od X3 0 1- c-i >« (Q E Ш i. a o ■o ^ E :» o 3 c\¡ cg (Л O C > 'Z o > t-: Ш cvi ■:: ■o ^ E o £: '«m Q) a o CM eu CM CD CM CD CO un CM CM 00 00 CM cv CD co CM 0 CM un CM CM ooo—i-ooooocoa o < o < CD ca — c= 3 ^ tH' er co o ro rs3 CD Q. <* o -fc^ §■ -a ^ Д c: CD —j re O. <¿ 3 < 3 .0" 3 -— —■ cu o o % U ro ^ O O ^ (O (S en O) :s S ^ 3 СЛ " "S - - ~ i 3 2. < - < cu-- CD д cz 3 3 s o, Sí 3 CD сл M CD--^ S - S S ' <^ 13 (Q —, eu lU ^-J CD сл cu cu (Q O O O ^ < Sí. (5 P ^ DJ_ cu ^ г: 5 o СЛ gì M CD 1.5 —I rvi o o cu o ■o < er ^ a s -g џ Ж S" Z! co S- i. 5 — ■ CD ^ < 2: CU EU сл o a co a o o o o o -S Ä o S o П) Л. o 3 3 i- £2 â a> CT oí ba fo ^ I-l M ^ o ел o en m Г— co -тз c: o CD o ;5 < ^ 3 foivsroissrorvs-t—i—1—«--^ ОООСЛОСЛОСЛОСЛС5СЛО «9« O) сл сл ш co b» Кз co Č3 éo ^ Č3 o o сл o o o rO —l C3 to U3 OD o ^ ks i» ČO is3 СЛ a o СЛ a o S И re Q. 3s 5 rsl y 5 ~ o s И s -o ii: Ä CD 5- < O CD -o S. ™ — O ^ 35. 4t 3 5- S =J ^g £U 3?r cu - o o BS ^ Џ Z' 3 T-j cu S w re' Г' g o. o o< ;^ ^ ^ S S 3 f- o ^ CD II 51 сл' z ce 3 o cu £3. cu ■x> o cu n ?r S3 cu < o. o co o s o. Ta o m ■< < CD re "re' o XJ TD CU xr ■o o 3 a cd' = ■* "E" ex o O Z 5" cr cu orx ISl <Л> -ГЗ 3 i s ^ ^ ro je !U 03 .fc- Zi co 2 S= Ñ ;? re to Ä s ;гг.:! § P 3 ir ?r o CD òr SU 5- o 5 3 <; o Q- CD o Ш d. - cu" o :г: CD = 3, tu Г5 =. 2Г| co « § t" ca. o 3 i- o. a ~ cu ^ < 5' 55 3 O; < ( ro N5 _L O CD W. СЛ ho co - 1.L СЛ O o СЛ "a o o <: m' ¿ cu CD 'S' OÍ o< Q. Q. бГ o cu -П ro lu Ko СЛ o j< cd' ZT CO 03 =3 Ж-re o en. cz 00 -o 3 re re oo o o СЛ o 3' O ■o cu Q. сл CD 53 en Ш 3 a_ 2Г D3 O 3 o ta "ÖS' cu ZI TT re ж; < 00 o O' гчз 00 ri cu Z3 CD M< CT) 0 сл P" 00 CU CD л: —^ i" en CD Où CD o (Z (O p 0 0 Z3 CO CD cu < Z!^ (O cu -p ^Š^' reap ho o 9. ■ m; ^ -o < ^ O Ì Si 3 - O O =: 0< "O OJ CD CU m g P —,■ ед I CD g- co CD Q. o g O CU .^. =1 0< CD 3 o o t j< cu — Q- Ka . ; СЛ ^ ^^' «£. ro 0< Q) o —■■ = S3 o ^ tu 0< o id CQ CU . CD CJ2 -j. CU сл ČO S- -c^ ^ — ^ CD «Z! И 3 < ^ .^, o I Q- cu _k o _L , en j< " fo ■>4 en co o OQ coacoćnlučsučooo co o co Ji _ _ ооаслоослооа a 00 сл •^^" з' гчз . o ^ t" Ii S o Г-' o -= г o <. 0< CD o,_. s _ co < O CU 03 — >7; сл M d iši' CD 5" DO —. СЛ CD CL -î^cn _ сл-а — ел o 3 5г 3 o Z3 сз =3 3 co £î oì tn co o co co o o o o o co o .^: o s =г 3 ñ: Z3 O- Q. - CO CD s ™ s, DJ O cu Di M DJ СЛ O O O 11^ =) 3 Q. o СЛ co C5 Bj cu cu w = o — ^ £; Q- =r Ci re S =3' CD ZJ' Zi ^ _ CO O O o< DJ 2. i o CU o< o I o ¿. ^ oj Í2. !2." 3 =r CD CD W '-I "5 '=3 i" 5 5:3 Cíe CD iz -■ 3 = - = = OJ re ^ = и H- =. M S. M 3 ûj _CD Ç2< 5 n ^ w i" F5' g. z. eu eu <: ES- < CD eu 5 lU Q. eu CD D? 3 Í < --' . P S.- ° S E < i ^ O ^ .—. co o- s; 0' =r eu CD 0 zn-3 3 0 Q. S < o_ "So« DJ ci Psi co DJ N DJ 0 D СЛ CD o< re ^' CZ CD eu "S' re > 0 ID £3- ro co 3^ СЛ re 0 m СЛ DJ Q. co cz Zj' :з CD < eu en CD 0 0 ^ co cq' . —- гз' rsj eu' tQ S CD co rsj СЛ □D IO -D en CD eo O) ro 0 eu 0 CXi 3 s eu 0 :з- 0 ГО c>o СЛ CD СЛ _i л: СЛ eu' cu -o 0 0 ZJ iD in eu INJ |>о en CT) EU CO 0. сл 0' -o tí. o 3 ^ 3 ' <=) O; _^ o dT 00 < co ^ o СЛ<а- Z- = тз = 3 2. eu o o • =j o- 2í o CD CD -TT,- 3) co CD CI. cu C-)' CD 0 0 ZJ re cn CO OJ INJ -П CD 0 cu' 0 "D 0 'S' CD en -a ZT CD -il 0 (C3 тЛ.\ — CD „ _. t" < 5 IÍ И r, <=> " S :жг co o ' O CO — O ^-^ _.. ^ Sf'g ^ = ■ 2 rë' _.. 3 00 ' -1. ¡ 00 cu £5 ^ 143 ¡ .Sí.ííí'S^^? o; .3 K CD 3 > cn< "O _ cu CD 3' " " < re гчз Г: £> OJ ■ 3 _t ro re en ro 551. ^ INI. 2. -sis co o 2 EU 0<^Б"ЕО -^ EU -S eu r^O ^ co Q- 3: • o Çu "O ?r O) o ^ ^ S3 o3 СЛ CD EU o< UZl =r ^ ,S DJ o -. СЛ ¡3) o< o E. ^ 2 3 eu re cd' г\з сл ° -I г\з __re 'ji. =! -« СЛ Ed re -тз i- 2. сл 35- CD p CD ^ oj o Si _ 'S- ^■a CD cu -» Q. o —■ o 52. en o re ел o " ■ =Т _ o« eu í£L-a o T' T' o 5з 5" 5?: CD 3 ■ tf ¿. í=' ел o co -D ^ 05 .--— . EU Z3 CD CO -^ 2" Q 3 o -C" CD "S re' O O' í' •< 3 ¿ cu CP. j-* o _i o co ro —'^^^^ _L co co 5č' I— CD .С>. —^ O СЛ ^ CU CD _к ОсСЗ O'O p; CU (O co CU ^ CD DJ co _ . OD M ? g 5' ? 2-.* 104 89 20 PO мАшт KMiin Četrtek, 20. avgust 1998 - TEDNIK DESTRNIK / URBANČANI PRIPRAVILI 1 7. KMEČKI PRAZNIK Ohran\a\9 in ofrv/cr/o sfare vrednote Pri sv. Urbanu, na Destrniku, so minulo nedeljo znova spomnili na nekaj starih običajev in kmečkih opravil. Pripravili so namreč povorko i jezdeci, kravjo vprego in traktorji, gospodinje so "skuhale in spekle" kulinarično razstavo, najpogumnejši in najspretnejši pa so se pomerili še v vaških igrah. Turistično društvo Destrnik je tako "spra- vilo pod streho" še eno dobro organizirano in obiskano pri- reditev - 17. kmečki praznik, ki je bil kaj drugega kot dan veselja in pokušnje najrazličnejših kmečkih dobrot. Domača društva so pokazala dobro voljo in pomagala destr- niškim turističnim zanesenja- kom, novoizvoljeni predsednik TD Destrnik Ivan Zoreč pa je bil z obiskom vaškega praznika in lepim vremenom nadvse za- dovoljen. Letošnja kmečka prireditev, ki šteje že lepo število let, se je začela s šaljivim tekstom v domačem narečju. Destrničani jo iz leta v leto pripravljajo, da bi obujali stare običaje, značilne za ta konec Slovenskih goric, in ljudem od drugod po- kazali, kako je nekdaj živel slo- venjegoriški človek. Po letošnjem prikazu kmečkih op- ravil, združenih v manjšo po- vorko, bi lahko dejali, da je živel zelo delavno, zagnano, pa vendar skromno in družabno življenje; k temu sta kajpak pri- pomogla tudi žlahtna kapljica in domače žganje. Na čelu po- vorke so bili jezdeci, ki so letos prejeli poseben blagoslov, sledi- li so jim veseli pastirji iz Le- vanjcev, kosci s konjsko in kra- vjo vprego z Destrnika, mlatci z Ločkega Vrha, slamorezci iz Svetincev, tesarja iz Janežovs- kega Vrha in Doliča ter mojstra žganjekuhe iz Vintarovcev. Vsa opravila so pripravili na izviren način, s še ohranjenim starim orodjem, za kmečki praznik pa so se oblekli v značilna kmečka oblačila. Vse skupaj so nastopa- joči naredili še bolj veselo s pes- mijo in šaljivimi pripovedmi, saj je bilo vsako opravilo pose- bej predstavljeno. Posebnost praznika so bili prikazi nekaterih domačih obr- ti in opravil: lončarja, sodarja, predic in terilj, izdelovalk rož iz papirja in pletilj vencev iz »žingerla«, okrog katerih so se zbirali radovedni obiskovalci. Društvo kmetic z Destrnika pripravilo kulinarično razstavo s krušnimi in drugimi dobrota- mi, slastne gibanice pa je bilo mogoče tudi pokusiti. In da je bilo zares veselo, so skrbeli tudi domači ljudski godci in pevci, prepeval je destrniški oktet, plesali pa so najmlajši iz folk- lorne skupine. Letos so na kmečkem prazni- ku podelili tudi priznanja za cvetlične balkone in urejeno okolico hiš ter prvič posebej za urejene in čiste kmetije v KS Destrnik. Za urejenost kmetij so priznanji dobili Marjana in Jože Mohorič iz Levanjcev 1A ter Marija Arnuš in Milan Bo- rina iz Janežovcev 10. Najbo- gatejše balkone z rožami in urejeno okolico okrog domov pa imajo po mnenju posebne komisije letos: Danica in Slavko Rajšp iz Doliča 40 A, Milena in Boris Bajee iz Doliča 43 A ter Lidija in Mar- jan Stajnko iz Drstelje 27 A. Tatjana Mohorko V kmečki povorki je bilo kaj videti; zanimiva je bila žganje- kuhe in vesela pridelovalca sta kozarček domače slivovke ponudila tudi kmetovalcu s kravjo vprego Destrniške terllje so dokazale, kako spretne so pravzaprav pri tem opravilu. Foto: TM Pogled na eno od pogrnjenih miz s krušnimi dobrotami SREDIŠČE OB DRAVI / OŽIVLJANJE OBIČAJEV Se/em domaie obrti Kraji v ormoški občini iščejo svojo identiteto in pri tem igrajo veliko vlogo turistična društva posameznih krajev. Trudijo se najti tisto, kar jih ločuje od drugih, kar je samo njihovo. Središče ob Dravi se je odločilo svoj prostor najti med Dravo in goricami. Z vedno več prireditvami opozarjajo nase, minulo soboto pa so na dan Marijinega vnebovzetja pripravili sejem okrog kapelice Žalostne Matere Božje, ki stoji v centru trga Središče. Pravico do prirejanja sejmov imajo Središčani zapisano tudi v 1. členu trških pravic, zapisa- nih v pismu grofice Barbare, vendar je dolga leta niso izrabi- li. Okrog leta 1887 so predvsem gasilci prirejali na ta dan različne prireditve, veselice in sejme. Na prvem "novo- dobnem" sejmu so se s svojimi stojnicami predstavljala različna turistična društva in posamezniki. Tako so obisko- valci lahko izbirali med lončarijo, sedaj zelo aktualnimi klopotci in pletenimi košarami. Po posebej privlačnih cenah so ponujali bučno olje iz središke oljarne, obiskovalci pa so si lah- ko ogledali tudi postopek pri- dobivanja olja v bližnji oljarni. S svojo ponudbo so se predstavljala turistična društva iz Haloz, Ljutomera, s Koga in iz Središča ob Dravi. Letošnji sejem je bil morda nekoliko skromen, vendar je bil zelo lep, saj ni bilo naprodaj nobene kra- marije. Krajani so na praznik, tako kot nekoč, zjutraj najprej šli k maši za žive in pokojne farane, kasneje pa jih je privlačila kuli- narična ponudba, ki so jo pripravili gostilna Veselko, ok- repčevalnica Pri pumpi in slaščičarna Pri Rupertu. Dobro so šli v promet srnjakov golaž, bograč, langoši in pereci, predvsem otroci pa so poletno vročino hladili s sladoledom. V času sejma je bil odprt tudi muzej, kjer so zbrani spomini 2. svetovne vojne. Muzej je bil odprt leta 1948 kot prizadevan- je Srečka Vittorija, Minke Kačičnik in Antona Marcea, je povedal Karel Klobučar. Razstavni prostori so razdelje- ni na tri dele. V prvem so predvsem administrativne lis- tine, spomenice žrtev in del statistike. Drugi del je pos- večen žrtvam taborišč in tal- cem, tretji pa aktivnim bor- cem. V Središču je 2. svetovna vojna zahtevala 53 žrtev. Stro- kovno vodstvo muzeja je v ro- kah Pokrajinskega muzeja Ptuj. Muzej se otepa predvsem s finančnimi težavami. V pri- hodnje bi radi razstavljeno razširili še na Središče med obema vojnama, v ustanavljan- ju pa je tudi zgodovinsko društvo. Sicer pa se bodo Središčani in okoličani spet srečali že pri- hodnjo soboto na pikniku na Dravi. V mladih letih so nam- reč bolj ali manj vsi tam preživljali svoje dneve. Piknik se bo pričel ob 14. uri na Obreškem. V nedeljo pa bodo tradicionalne gasilske športne igre v Jami v Obrežu s pričet- kom ob 14. uri. Za obiskovalce, ki lokacij ne poznajo, bodo pos- tavili smerokaze. vki Bograč je kmalu izginil Utrinek s sejma domače obrti v Središču fEDNIK - Četrtek, 20. avgust 1998 ZANIMIVOSTI, REPORTAIE 21 KEBEU na POHORJU / ŠESTNAJSTI MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR Koristno preživeti poiitnišlii dnevi У^¿¿ 5. in 12. julijem je na Keblju na Pohorju pod okriljem Zveze za tehniško kulturo Slovenije (;ibanje znanost mladim ter občine Slovenska Bistrica potekal 16. mladinski raziskovalni ta- I^Qf. Namen druženja je, mlade seznaniti z metodami znanstvenoraziskovalnega dela. Denar za njihovo delovanje je zvečine zagotovljen iz Ljubljane, nekaj ga dobijo ob občine, pa tudi od sponzorjev. Ker so v vseh minulih letih uspešno delali in so tabor spravili na zavidljivo strokov- no raven, so še zlasti v Ljubljani poskrbeli, da so bili tudi flnančno primemo pokriti. Vsako leto po končanem delu izdajo bilten in so eni redkih, ki se dela lotijo tudi s te plati. Raziskave фо zanimive le za kraj in občino, kjer delujejo in raziskujejo, temveč so te nadvse koristne jiktualne teme za širše okolje. Letos je sodelovalo dvajset študentov in dijakov, od Goričkega, do Ptuja, Celja, Ljubljane, Trbovelj, Podplata ter trije iz občine Slovenska Bistrica. Mnoge na- loge, ki jih v tem času izdelajo ali pa zanje zberejo podatke, jim kasneje služiju pri študiju ter Izdelavi seminarskih nalog. prof. Srečko Štajnbaher, ki fjistriške mladinske raziskovalne tabore vodi že vrsto let, je uspel za mentorje pritegniti strokovnjake, l^ot so Mira Strmčnik-Gulič (ar- heologija), dr. Tatjana Tomazo- Ravnik (antropologija), Milan Vogrin (ornitologija), Branko Fuchs (etnokoreologija), Maja Kanop (etnologija) ter dr. Igor Žiberna (geografija). Lokacija letošnjega tabora je že drugič na Keblju na Pohorju, kjer jim je tamkajšnja šola nudila gos- toljubno zatočišče, za njihove želodce pa so skrbeli na turistični kmetiji Kočnik v Nadgradu. Mla- de raziskovalce so Pohorci sprejeli prijazno in gostoljubno, kar je domačinom iz Slovenske Bistrice povsem normalno. Tisti pa, ki prihajajo iz drugih krajev Slove- nije in so v raziskovalnem taboru sodelovali prvič, so bili nad vsem, še posebej nad zanimanjem ljudi, kaj se dogaja v taboru in kaj razis- kujejo, prijetno presenečeni. Domačini so se pogosto oglašali pri njih, jim prinašali razne pred- mete, fotografije in drugo. Ob koncu so se seveda v velikem šte- vilu udeležili njihove nedeljske zaključne prireditve in jih povabi- li, naj prihodnje leto ponovno pri- dejo. MLADI HITIJO S PRIPRAVAMI ZA RAZSTAVO Kebelj, sobota, 11. julija, sredi popoldneva. Iz vročega poletnega dne se je po oddaljenem grmenju sodeč nameravalo razviti nekaj nevihti in dežju podobnega. Kot da bi tega v tem času ne imeli že čez glavo. V šoli - oziroma na- tančneje v večnamenskem prosto- ru, kjer so imeli mladi raziskoval- ci svoj "glavni štab", so hiteli z zadnjimi pripravami na zaključno razstavo, ki so jo postavili na og- led v nedeljo, 12. julija. Težko bi rekli, katera skupina je bila bolj delovno razpoložena. Mladi arhe- ologi, njihova mentorica je bila zaradi drugih obveznosti odsotna, so s posebnim ponosom pripove- dovali, kaj vse so letos našli na Ančnikovem gradišču, ki ga siste- matsko raziskujejo že vrsto let. Antropološki skupini je uspelo sestaviti rodovnik družine Smo- gavec iz Kota med letoma 1798 in 1995. Pripravljeno gradivo z ro- dovniki ter fotografijami so že izobešali na pano, prav tako etno- loška skupina, ki se je lotila razis- kovanja preteklosti Cezlaka, ene- ga največjih kamnolomov na tem delu Pohorja. Uspeli so si pridobi- ti fotografije iz minulih let, jih dali prefotografirati ter povečati, originale pa vrnili lastnikom. Kar veliko gradiva se je nabralo. Upa- jo, da se bo iz tega razvilo še kaj več, saj bi prihodnje leto v Cezla- ku želeli postavili manjši muzej z vsemi značilnostmi kraja nekoč in tudi danes. Tudi ptičarji so svoje izsledke že uspeli pripraviti in razstaviti, ni pa bilo videti geogra- fov in etnokoreologov; menda so bili kje v kakšnem drugem razre- du. Da bi si zapolnila čakanje na vodjo raziskovalnega tabora prof Srečka Stajnbaherja in dr. Tat- jano Tomazo-Ravnik, ki sta s sku- pino mladih sredi popoldneva odšla v Kot k Smogavčevim, sem se lotila branja ali bolje rečeno, "grizla" sem se skozi rokopise v gotici, ki so bili eni bolj, drugi manj čitljivi, a se jih sčasoma le malo privadiš in ob tem izveš marsikaj zanimivega, kar nam našo zgodovino odslikava v dru- gačni luči. Končno le dočakam Srečka in dr. Tomaževo. Najprej moram op- raviti pogovor s prof Štajnbaher- jem, če bo ostalo še kaj časa, pa še z antropologinjo, ki je že po vide- zu izredno simpatična in dostop- na gospa. POHORJE - ZANIMTVO OBMOČJE Prof Srečko Štajnbaher, vodja tabora, je predstavil delovanje posameznih skupin. O tem, katera je bila bolj ali manj uspešna, ni posebej govoril, je pa izpostavil delo arheologov, ki so tudi letos raziskovali na Ančnikovem gra- dišču. "Letošnje najdbe so bile izjemne. Ob keramiki so našli tudi bronasto sekiro, motiko in novce. Za slednje se še ne ve, kakšen je njihov izvor, ker jih mo- rajo prej očistiti. Zanimiva pa je bila tudi najdba, ki so jo izkopali predzadnji dan. V zemlji so našli cel lonec, kar je dokaj neobičajno za to območje, ki je predvsem v zadnjih letih doživelo marsikaj. Arheološka skupina je bila s svojo dejavnostjo ves čas neke vrste vlečni konj minulih raziskovalnih taborov. To, da smo na Ančniko- vem gradišču pričeli takšno obli- ko dejavnosti, ki je vsako leto pre- raščala, je po vsej verjetnosti pri- pomoglo, da je prišlo do uspešne prodaje zemljišča občini. S tem smo dobili proste roke za nemote- no raziskovalno delo. Končni cilj raziskav je postavitev panojev in manjše hišice na mestu samem in pa seveda ustrezne zbirke v bist- riškem gradu," je povedal vodja tabora. Mladi geografi so v krajevni skupnosti Kebelj ugotavljali soci- alno-geografsko strukturo gospo- dinjstev. Ugotavljali pa so tudi ekološke probleme v zvezi s pre- komerno uporabo zaščitnih sredstev, umetnih gnojil in po- dobnega. Tako dobljene podatke bodo primerjali s tistimi izpred deset let in si pri tem obetajo zani- mive izsledke. Dejavni so bili tudi člani etnokoreološke skupine, ki pod vodstvom Branka Fuchsa na- daljujejo raziskave iz prejšnjih let. Udeleženci v raziskovalnem ta- boru delajo ves teden v svoji sku- pini, vsak večer pa se potem še seznanijo z delom drugih. Mlade raziskovalce seznanijo tudi s kra- jevnimi zanimivostmi in zgodovi- no, vendar dobijo pravo podobo kraja tisti, ki sem prihajajo večkrat zaporedoma. Ob obvez- nem seznanjanju z delom drugih skupin imajo ob večerih še dodat- na predavanja in seveda tudi pri- jetne "vesele večere". Eden takšnih je bil dan poprej, ko jih je obiskal ljudski godec Franc, men- tor etnokoreološke skupine pa jih je "popeljal" po plesih, ki so jih plesali v teh krajih. Ker je harmo- nikar živahno raztegoval svoj meh, so se poskusili tudi v plesan- ju drugih slovenskih plesov. Baje je bilo izredno zabavno in tudi poučno. V soboto zvečer so po večerji in postavitvi razstave, ki so si jo v nedeljo v zgodnjem dopold- nevu prišli ogledati domačini, pa tudi drugi, imeli še dodatno pre- davanje o Norveški. Skratka kot sva na hitro uspeli poklepetati z antropologinjo dr. Tatjano Toma- zo-Ravnik, so bili zaposleni "sto na uro". Kar mimogrede sem izve- dela, da dr. Tomazova prihaja na Pohorje že četrto leto in da komaj čaka, kdaj se bo tabor pričel. V teh mirnih krajih si odpočije telo in duha in kar nekako hudo ji je, ko mora oditi nazaj v Ljubljano, kjer jo čaka služba. Ko sva se povrnili k delu njene skupine, je om^enila, da so se v teh dneh veliko naučili pri proučevanju življenja izpred dves- to in sto let. V pomoč so jim bile razne stare cerkvene knjige, ki so jih dobili v bližnjih župniščih. Ker se je ura bližala devetnajsti, to pa je čas, ko odidejo na večerjo h Kočnikovim, sva dr. Tomazijevo sklenili najin kratek, vendar nadvse učinkovit ženski pogorov. Mogoče pa se srečava prihodnje leto. Vida Topolovec Antropološka skupina pod vodstvom dr. Tatjane Tomazo- Ravnik na obisku pri družini Smogavec iz Kota. Za njih so izdelali rodovnik. Takole pa so se vsi udeleženci z mentorji ter vodjem mladinskega raziskovalnega tabora prof. Srećkom Šteinbaherjem nastavili fotografu Samu Brbretu DRAŽENCI / OBISKALI SMO UPOKOJENEGA OBRTNIKA MATEVŽA CESTNIKA 'Vasi so viasih živele Itoli polno" ^ drugi polovici julija nas je v svoj dom v Dražencih 18/b po- habil Matevž Cestnik, znani ptujski obrtnik, ki se je več deset- '^tij uspešno ukvarjal z lesostrugarsko obrtjo. Obrtnik je bil 'udi njegov oče, sicer pa se v njihovi družini z obrtjo ukvarjajo več kot sto let. Ponosen je, da sta se za obrt odločila tudi si- •»ova Franc in Matevž. ^ njegovi delavnici se je lesos- '■■ugarstva izučilo devet vajencev, P^t jih je postalo samostojnih podjetnikov. V kratkem bo Matež cestnik dopolnil 88 let. V jeseni ^'^'Ijenja pogreša nekdanji polni življenjski utrip, ki so ga dajali '^elo v delavnici, stiki s partnerji 'O pogosto tudi na vaškem odru. let, koliko je bil prisoten v stro- ni malo. Ko je bil še aktiven obrt je odjavil pred dese- ''^i leti, je njegova delavnica "^ela poslovne stike z več kot 60 podjetji po celi nekdanji državi. ^nes pa s kritičnim očesom zaz- "^^^a^ da se iz poslovanja vse bolj "odrivata spoštovanje poslovnih Partnerjev in poštenost. Najbolj niu je hudo, ker živih prijatel- ja^ in tistih, s katerimi je nekoč ^''1 vesele in žalostne trenutke, °raida ni več. Osamljenost je ena najbolj krutih spremljevalk starosti. V lepi podstrešni izbi hiše v Dražencih 18/b Matevža Cestnika zadnje dni spomin pogosto zanese v leta, ko je bil ob rednem delu v delavnici amaterski režiser in igralec na domačem in drugih od- rih. Prvič se je na odru znašel kot 14-leten fantič. Kje so časi, ko so imeli Draženci svojo igralsko sku- pino, pevski zbor in godbo! V le- tih od 1948 do 1984 so na oder spravili več deset predstav, s kate- rimi so igrali v kar 22 krajih nekdanje občine Ptuj. Občinstvo in igralci so bili zadovoljni, čep- rav so delali v čisto drugačnem okolju in času. Pogosto so se na predstave vozili z vozovi, nanje pa naložili tudi rekvizite, ki so jih iz- delali sami, prav tako obleke. Pol- ni navdušenja so se lotili vsake nove vloge. Tudi danes bi lahko v Dražencih bilo več kulturnega in drugega dogajanja. Matevž Cestnik je prepričan, da bi se ljud- je odzvali, če bi jih le kdo znal pri- tegniti. Včasih je bil on tista gonilna sila, danes je to naloga mladih. Zelo bi bil zadovoljen, če bi mu uspelo dočakati ta preobrat. MG Matevž Cestnik. Foto: Kosi I SENIK / ZLATA POROKA ZAKONCEV MARIN 1 Pri Marinovih iz Senika 8 pri Sv. Tomažu je minulo soboto ve- sela druščina praznovala zlato poroko, saj sta se po 50 letih ponovno vzela Tomaž in Marija, rojena Majcen. Tudi pred pol stoletja sta se poročila v pričetku avgusta in ženin se je priselil k nevesti iz Male vasi. Kmalu sta si mlado- poročenca oblikovala družino. Rodile so se jima štiri hčere, od katerih je eno pot odnesla v Nemčijo, druge pa na njuno ve- selje še danes stanujejo v bližini. Zlatoporočenca se veselita tudi osmih vnukov in enega pravnu- ka. Vse življenje sta delala na kmetiji, saj je bila dovolj velika, da dela ni nikoli zmanjkalo. Časa ni bilo veliko, vendar ko sta utegnila, sta rada prepevala. Pri 78 letih ju zdravje še kar dobro služi, saj se razen visokega pritis- ka ne pritožujeta nad ničemer. Še vedno opravljata vse delo v hiši in na kmetiji, rada pa se odpravita tudi na izlete, za kar nekoč ni bilo časa. Ob jubileju se številnim čestit- kam pridružuje tudi uredništvo Tednika! vki Zlatoporočenca Marin iz Senika 8 pri Sv. Tomažu. Foto Žalar 7? četrtek, 20. avgust 1998 - TEDNIK Info - glasbene novice! Glasba je velik posel, v katerem se obrača neverjeten denar. Založbe so požrešne in izvajalcem diktirajo, kakšno glasbo naj posnamejo, da se bo čim bolje prodajala. Status vodilne "boy-band" skupine v Ev- ropi 80 si priborili BOYZONE, ki so do se- daj posneli tri albume z naslovi Said and Done, A Different Beat in Where We Be- long. Irski zlati fantje BOYZONE izvajajo lepo pop balado z naslovom MATTER WHAT (****), ki je tudi del muzikia Whistle dowin the Wind, ki ga v Londonu pripravlja Andrew Lloyd Weber. Britanski najstnik KAVANA je največ uspeha požel s skladbo I Just Make You Feel Good. Obetavni pop vokalist KAVA- NA ostaja zvest pop/soul melodijam v skladbi SPECIAL KING OF SOMETHING (***). Članice tria CLEOPATRA so Cleo, Zai- nam in Yoham Higgins. Tri razigrane punce so pod producentstvom Shawna LaBella priredile klasiko I WANT YOU BACK (***) legendarnih Jackson Five. Druga novost, ki se tiče družine Jack- son, je soul priredba pesmi ROCK WITH YOU (***) britanske zasedbe D'IN- FLUENCE, ki je priredila veliki hit kralja popa Michaela Jacksona. Ameriški soul duet PM DAWN je na sce- ni že deset let in njun največji hit nosi naslov Set Adritt on a Memory Bliss. Prince B in DJ Minute Mis ali PM DaWN izvajata soul popevko I HAD DO RIGHT ki v besedilu ponuja opra- vičevanje zaradi ljubezni. Najvuspešnejša soul skupina v 90. so BOYZ II MEN , ki so z zgoščenke Evolu- tion pripravili tipično čutno odpeto soul balado DOING JUST FINE (****). V ZDA pa so BOYZ II MEN izdali malo ploščo z naslovom YOUR HOME IS IN MY HEART (Ж**). V tej soul baladi je zraven skupine BOYZ II MEN zapela še talentirana CHANTAL MOORE in to bala- do najdete v filmu Off the Summer. Ameriški trio EN VOGUE se lahko pohvali z uspešnicami: Hold on, Givin Him Something He Can Feel, My Lovin, Free Your Mind, Don't Let Go. Temnopolte le- potice iz skupine EN VOGUE promovirajo preprosto soul pesem NO FOOL, NO MORE (***) z albuma EV 3. ^i>i2r 14-letni pevec in igralec JUSTIN igra v seriji The Fame Game, ki jo predvajajo na BBC-ju. Talentirani JUSTIN je v regi ritem priredil hit THIS BOY (***) skupine The Beatles. Ariel Hernandes, Marty Cintren in Gabriel Hernandes so člani tria NO MERCY, ki deluje pod okriljem znanega producenta Franka Fariana. Popularni trio se vrača z razpoznavnim komadom HELLO HOW ARE YOU ki mu pa primanjkuje malo bas ritma. RICKY MARTIN je celo poletje slovel z nogometnim hitom La copa dela vida. tudi RICKY je spustil malo ritma ter dodal nekaj južnoameriškega ritma v komadu LA BAMBA (*Ж*) z albuma Vuelne. Kraljica latino glasbe je prav gotovo GLORIA ESTEFAN, ki se je rodila 12. ja- nuarja 1957 na Kubi. GLORIA ostaja pol- na energije v novem komadu OYE ki združuje sodobno plesno glasbo z vročimi latino ritmi. Britansko skupino FAITHLESS sestavlja- jo Loi, DJ Sister Bliss, James Cotto in Maxie Jazz. FAITHLESS mešajo v koma- du GOD IS DJ {)(^**) tako house kot tudi oriental glasbo. TORI AMOS ima vzdevek "piano giri" in ta kontraverzna pevka se je rodila 22. av- gusta 1963. Edini britanski NO 1. je do- segla Tori z remiks komadom Profesio- nal Widow in podobni plesni remiks je doživel tudi njej novi komad RASBERRY SWIRL (***). Ameriška pevka SHERYL CROW je nani- zala tele mega hite: Al! I Wanna Do, Lea- ving Las Vegas, Run Baby Run, If It Ma- kes You Happy, Eveyday is a Finding Rood, Home, Tommorow Never Dies... Izvrstna SHERYL je spet dala poudarek besedilu v pesmi MY FAVORITE MISTA- KE {^^ЏЏЏ), ki je sodobna rock pe- sem z minimalnim blues prizvokom. Ameriška skupina HEART je začela delo- vati leta 1964 in njihova največja uspešnica v 90. je pesem AH I Wanna Do Is Make Love to You. HEATR predstav- lajjo čudovito rock balado STRONG STRONG WINE ki poje, da bo potreben močen veter, da bo odpihnil njuno ljubezen. David Breznik Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da so bile pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Salt'n Pepa, je ugoto- vil tudi Branko KrefI, Nova vas 77 a, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek, 27. avgusta. 1. I don't Want to Miss a Thing - AEROSMITH 2.Life - DES'REE 3. Viva Forever - SPICE GIRLS 4. Ghetto Supastar - PRAS MICHEL & OLD DIRTY BASTARD & MYA 5. Drowned World; Sub- stitute for Love - MADONNA 6. Cruel Summer - ACE OF BASE ¡ 7. Come with Me - PUFF DADDY & JIMMl PAGE 8. The Air That I Breath - SIMPLY RED 9. Brother Louie 98' - MODERN TALKING 10. Out of Control - ROLLING STONES Lestvico POPULARNIH tO lahko poslušate vsako soboto v večernem spore- I du radia Ruj. | LUJZEK Dober den vsoki den! Pa smo tam, ge nega muh. Poletje se Je začelo kvoriti, saj se gor na jega jesen sprovla. Dnevi so vsoki den za eno kurjo zehaje krajši, noči pa dugše. Grozdeki v goricah se ze mehčojo in klopotci v goricah prepevlejo. Tudi na našem Suhem bregu ze toto predjesen- sko strašilo pregoja škorce in druge državne škodljivce. Čuje se, ke letos ve- jki problemi s prodajo grodja, saj so skoro vse ta vejkše držovne in privatne kleti še pune vina, mi ta mali vi- nogradniki, ki mamo gorice samo na en kolek, pa tudi nemremo vsega spiti, saj nam navsezodje to prepoveduvlejo vsi prometni, zdravstveni in drugi predpisi. Namesto v toplicah se bomo pač letošjo jesen v mosti kopali. Jebal ga na gorični kolek, kakšna je tota držova, ki poceni uvoza vino slabe in kisle kakovosti, mi domoči vinorejci pa naj se zavolo toga od žalosti v vini vtopimo. Namesto da bi ščitli domoče proizvajalce, nam izdajalci za hrbtom vino uvožajo. Meni več neje čista nič jasno. Pa to še neje vse: zavolo tote vin- ske krize se bo vstavila tudi obnova vi- nogradov in trsničari tudi ne bodo mogli trsja odati. To je pač verižna reakcija slabega gospodarstva, ki išče samo profit, pozobla pa na domoče ljudi. Ker se ne žalost to ne dogoja samo pri vinogradnikih, je katastrofa tejko vejkša. Preklijajo tudi poljedelci, živinorejci, delavci, ki so na sunčni uprovi, in drugi. Pravijo, ke bo te, gdo bomo prišli v tisto Evropsko zvezo, še slabše. Nič mi več neje jasno, če glih sunce sije. Je pač tak, kak rad reče naš sosid Juža: Bogati se redijo, reveži pa hujšajo. Se dece več neče nihče delati in je tudi zavolo toga naš narod boj revne sorte. Vete, to neje nič dobrega, saj brez malih nega vejkih. Pa bodo zadosti jomraja. Saj bi se najšle tudi kokšne svetle točke, pa jih prehitro vgasnemo. Vas lepo pozdrovljam z brega v grabo. Pišite mi kaj na uredništvo Tednika. Zdravo za našo staro kravo, vaš LU- JZEK m>Mladi dopisniki SREČANJE S POVODNIM MOŽEM IN URŠKO Komaj sem doma ob poslušanju glasbe zaprla oči, že sem se zbudila v prelepi srebrni sobani. Vstala sem in se razgledovala. Čez nekaj časa je v soboto vstopil bradati mož in me z nizkim glasom vprašal: "Ali ti je všeč tale soba?" Nisem vedela, kaj naj odgovorim, pa sem raje molčala. Odšel je. Čez nekaj časa se je vrnil. Mislila sem, da me bo spet vrašal, ali je soba lepa ali pa kaj podobnega. Pa ni bilo ne eno ne drugo. Sedel je na posteljo, me gledal z modrimi očmi in nekaj mrmral. Nisem ga vprašala, kaj govori, ampak kdo je. Ni mi odgovoril. Spet je odšel iz sobe. Čez nekaj ur so se vrata spet odprla. Mislila sem, da zopet pri- haja mož z brado. A ni bil. Bila je srednje velika ženska s črnimi ko- dri, z zelenimi očmi in zelo lepa. Brez zadrege sva se pričeli pogo- varjati. Pogovarjali sva se o živl- jenju nasploh, o težavah ter zaseb- nih stvareh. V spomin mi je dala zlato uro. "Se predstaviti sem se pozabila. Jaz sem Urška, tisti bra- dati mož pa je Povodni mož." Od strahu sem spet obmolknila. Urška je odšla. V sobi je bila precej temno, zato sem legla in premišljevala o Urški in Povodnemu možu. Naenkrat se je, ne vem od kod, vzel sončni žarek in mi posijal v oči. Poskušala sem odpreti oči. Nisem vedela, kaj se dogaja. Pred minuto sem bila pri Povodnem možu in Urški, se- daj pa doma v postelji. Glasba še vedno igra. Ugotovila sem, da so vse bile le sanje. A na roki je nekaj zapiskalo. Zagledal sem uro, ki mi jo je v sanjah podarila Urška. Na- enkrat nisem več ničesar razimie- la. Odpravila sem se v kopalnico, se umila, oblekla in šla na jutranji sprehod, ki se mi je zelo prilegel. Ta zmešnjava je tako zapletena, da je še do danes nisem razpletla. Katja Tašner, 7. h, OŠ Destmik - Trnovska vas - Vi- tornarci MALI MAZY Pred dvema mesecema se je skotil maček, ki mu je ime Mazy. Ima belo dlako s progastimi packami, oči ima modro sive. Mazy jezelo prestrašen. Zelo rad se igra, pleza, skače, skriva in rad se jezi. Večkrat lovi, in ko ga ulovim, si ga odne- sem v stanovanje. V stanovanju je zelo prestrašen. Najraje je poseb- no, mleko in konzervo. Rad pleza po drevju. Enkrat je splezal tako visoko, da sem ga morala rešiti. Večkrat je poreden, zato ga mami- ca Žabica kaznuje. In Mazy zelo rad spi. Ina Piišnik, 4.a, OŠ Kidričevo f^DNIK - Četrtek, 20. avgust 1998 SPORT 25 KOLESARSTVO Kiemeniii evnpsiii prvaii Švedskem je potekalo evropsko prvenstvo za kolesarje do 23 let starosti, ki se gaje ude- ležila tudi reprezentanca Slovenije. Kolesarstvo je izredno speci- fičen šport in je težko napove- dovati vnaprej. V "igri" je ved- no veliko dejavnikov, ki pa so se našim reprezentantom us- kladili v zmagovito celoto. Na- poved Gorazda Penka za Zo- rana Klemenčiča, oba sta člana KK Perutnina Ptuj- Ra- denska Rog, so bile optimis- tične, vendar bolj tihe, saj pra- vijo, da se zarečenega kruha največ poje. Tokrat pa ni bilo tako. Zoran je v ciljnem sprin- tu opravil z vso konkurenco. K temu so mu pripomogli tudi drugi slovenski reprezentant- je. Na 180 kilometrov dolgi progi /12 krogov/ so Mitja Ma- horič, Tadej Valjavec, Matej Stare, Matjaž Batic, Uroš Šilar, Matija Kotnik in Martin Der- ganc ves čas nadzorovali pobe- ge kolesarjev in po 12 krogih omogočili Zoranu Kle- menčiču dober položaj pred zaključnim sprintom. Za Slo- vence se je izteklo odlično, upoštevati pa je potrebno, da so Klemenčič, Derganc in Sta- re imeli težave s počenimi zračnicami. Novi evropski prvak Zoran Klemenčič je po zmagi dejal: "Prvi je napadel Nemec Scwe- da, sam pa sem mu sledil. Vo- zil je sumljivo počasi, zato sem potegnil in pustil glavnino za sabo. Proga je bila po mojem okusu in vedel sem, da imam v primeru sprinta lepe možnosti za zmago. Poudariti pa mo- ram, da imajo moji kolegi v re- prezentanci velike zasluge za moj naslov. Vse klubske zame- re smo pustili doma in končno tekmovali, kot se v reprezen- tančnem dresu spodobi. Občutki ob osvojitvi naslova so zares enkratni." Seveda so lahko še posebej zadovoljni v krovni kolesarski ekipi Perutnina Ptuj- Raden- ska Rog, saj je bilo na EP na Švedskem nekaj njihovih ko- lesarjev in vsi skupaj so dose- gli zgodovinski uspeh sloven- skega kolesarske športa. Ev- ropski prvak pač ne more biti vsak. Še najmanj so svetovne kolesarske velesile pričakova- le, da bo naslov odšel v majhno Slovenijo. Sedaj smo tudi v kolesarstvu v Evropi. Slovenija, Ptuj, Ljubljana so dobili novega športnega idola. Seveda pa uspeh ne pride čez noč in je potrebno pravo garaško delo, podkrepljeno s pravo športno politiko. Te pa v KK Perutnina ne manjka. Kolesarji so dokazali upra- vičenost vlaganja v ta šport, kjer je promocija lažja. Danilo Klajnšek ROKOMET Ormož: Sulek, Dokša, Mezgec 2, Bistrovič 1, Hanželič 1, An- tolič, Džarmati 3, Horvat 4, Prapotnik 5, Miličič 1, Smodek, Pučko 3, Kirič 5, D. Ivanuša, J. Ivanuša. Ptuj: Mlakar, Mešl 5, Kac I, Djekič 2, Žuran, Petek 3, Potočnjak, Pšajd 1, Zajšek 2, Kotar 2, Kozel 5, Stražišnik. V prijateljskem rokometnem srečanju starih športnih na- sprotnikov so zmagali rokome- taši novega 1. B ligaša Ormoža. Obe ekipi sta na začetku pri- prav, ki so posvečene bolj prido- bivanju moči, kar se je videlo v srečanju. Igra v prvem polčasu je bila enakovredna, predvsem pa borbena. Ormožani so prišli do večje prednosti v drugem delu prvega polčasa. Nadalje- vanje srečanja je bilo podobno zaključku prvega polčasa, saj so si domači rokometaši priigrali prednost sedmih zadetkov, ven- dar pa se mladi Ptujčani niso dali in so do konca srečanja močno znižali prednost. Sicer pa je za obe ekipi še dovolj časa, da se dobro pripravita. Ormož - Varteks 20:27 Ormož: Dogša, Hanželič 3, Antolič, Škraban 3, Džarmati, Prapotnik 6, Pučko 3, Kirič 2, Miličič, Horvat 1, Mezgec, Bi- strovič 2, Žemljic, Ivanuša. Po devetih opravljenih trenin- gih so rokometaši Ormoža gos- tili močno okrepljeno ekipo hrvaškega prvoligaša. Rokome- taši Ormoža so nastopili v ne- kompletni sestavi, vendar so kljub temu nudili močan odpor. Skoraj ves prvi polčas je minil v enakovredni igri, le proti koncu so domači naredili nekaj napak, kar so izkoristili rutinirani gost- je in prišli do prednosti šestih zadetkov. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, z nekaj zelo lepimi akcijami na obeh straneh. Na koncu so bili Ormožani kljub porazu zado- voljni, saj je Varteks kvalitetna ekipa, v tem trenutku pa tudi na višji stopnji pripravljenosti. Danilo Klajnšek ISENTJERNE^^^M^mmA^^SA^^^I ^Pod obronki Gorjancev, v Šentjerneju, je bil minulo ne- deljo 18. tekmovalni dan za kasače. Na sporedu je bilo 9 dirk, med njimi tudi zanimiva dirka županov dolenjskih občin. Več kot 2000 gledalcev je uživalo in seveda navijalo za domačine, ki so slavili trikrat. Osrednjo dirko najboljših kasačev slovenske reje je dobil Jason B na vajetih Lojzeta Gor- janca z Brda, dirko mednarod- nega razreda pa z najboljšim časom dneva Soulman na vaje- nih Janka Makoterja iz Ljuto- mera. Rezultati dirk iz Šentjerneja: 1- dirka, avtostart za 2-letne l^asače, 1600 m, zaslužek do 100 lisoč SIT: 1. Sai Baba (Maletič, Šentjernej) 1:23,4, 2. Private Vencer (Zan, Ljubljana Stožice) ^•23,7 in 3. Abros (Jerovšek, 'Komenda) 1:24,6; 2. dirka, av- tostart za 3-12-letne kasače, ^''OOm, zaslužek do 120 tisoč S^T: 1. Schene (Hercog, Sloven- 5*^6 gorice) 1:23,6, 2. Agar (Boe, Hubljana Stožice) 1:23,9 in 3. ^^^cky Law (Mars, Posavje ^rško) 1:23,9; 3. dirka, avtos- tärt za 3-12-letne kasače, 1700 '^'Zaslužek do 220 tisoč SIT: 1. Laura (Vidic, Brdo) 1:21,6, 2. Dekota (Hočevar, Ljubljana Stožice) 1:21,8 in 3. Leon (Za- gore, Šentjernej) 1:22,0; 4. dir- ka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 350 tisoč SIT: 1. Egidij (Cerar, Ljubljana Stožice) 1:21,3, 2. Avio AG (Gorjanc, Brdo) 1:21,4 in 3. Lafit (Pire, Ljubljana Stožice) 1:21,8; 5. dirka, avtos- tart za 3-12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 600 tisoč SIT: 1. Ita Rina (Les, Šentjernej) 1:18,6, 2. Law Bot (Selinšek, Maribor) 1:19,9 in 3. Suriya (Maletič, Šentjernej) 1:20,2; 6. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 900 tisoč SIT: 1. Sissi Sara (Maletič, Šentjernej) in Chajkovsky (Hro- vat, Ljubljana Stožice) 1:19,8 in 3. Agil (Antončič, Šentjernej) 1:20,8; 7. dirka, avtostart za 3- 12-letne kasače, 1700 m: 1. Ja- son B (Gorjanc, Brdo) 1:18,8, 2. Ahaja (Sagaj, Ljutomer) 1:18,9 in 3. Armena (Marinšek, Brdo) 1:18,9; 8. dirka, avtostart za 3- 12-letne kasače, 1609 m: 1. So- ulman (Makoter, Ljutomer) 1:17,9, 2. Somebody Lied (Žan, Ljubljana Stožice) 1:17,9 in 3. Gloria Estefan (Vukosavljević, Ljubljana Stožice) 1:18,2. Naslednji tekmovalni dan za kasače bo v nedeljo, 23. avgusta, na hipodromu v Ljutomeru. M. Toš PTUJ • Tekmovanje halonarjev Na tekmovanju s toplozračnimi baloni, ki gaje organiziral Balo- narskl klub Ruj v soboto, 8. avgusta, je med 10 balonarji zmagal Mariborčan Rlko Vrane (20(X) točk) pred Igorjem Centrihom Iz Velenja (1824 točk) in Ljubljančanom Gregom Trčkom (1570 točk). Hkrati so tekmovali tudi za Nesovo nagrado; prejel jo je Rlko Vrane. (MZ) PTUJSKA GORA mTurnir trojk Športno društvo Rujska Gora pripravlja prihodnjo nedeljo, 30. avgusta, ob 14. uri na svojem igrišču tretji letošnji trunir trojk. Za najboljše tri ekipe pripravljajo denarno nagrado in pokal. Prijave sprejemajo na dan turnirja od 13.30 naprej. 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem 1. kroga: Factor - Goriške Opekarne 1:2, Aluminij - Jadran Šepič 5:1, Ban - Šentjur 1:2, Zagorje - Esoteeh Šnnartno 2;1, Dra- vograd - Rudar Trbovlje 1:0, Pohorje - Železničar 3:2, Tabor Sežana - Drava 4:2, Nafta - Set Vevče 0:0. 1. ALUMINIJ 1 1 O O 5:1 3 2. TABOR SEŽANA 1 1 O O 4:2 3 3. POHORJE 1 1 O O 3:2 3 4. ZAGORJE 1 1 O O 2:1 3 5. ŠENTJUR 1 1 O O 2:1 3 6. GORIŠKE OPEKAR. 1 1 O O 2:1 3 7. DRAVOGRAD 1 1 O O 1:0 3 8. NAFTA 1 O 1 O 0:0 1 9. SET VEVČE 1 O 1 O 0:0 1 10. ŽELEZNIČAR 1 O O 1 2:3 O 11. FACTOR 1 O O 1 1:2 O 12. ELAN 1 O O 1 1:2 O 13. ESOTECH ŠMAR. 1 O O 1 1:2 O 14. RUDAR TRBOV. 1 O O 1 0:1 O 15. DRAVA 1 O O 1 2:4 O 16. JADRAN ŠEPIČ 1 O O 1 1:5 O Razpored tekem 2. kroga: Goriške Opekarne - Set Vevče, Drava - Nafta, Železničar - Tabor Sežana, Rudar Trbovlje - Pohorje, Esoteeh Šmartno - Dravograd, Šentjur - Zagorje, Jadran Šepič - Elan, Factor - Aluminij. ALUMINIJ - JADRAN ŠfPIC Sil /3:0/ Strelci: 1:0 Damiš /14/, 2:0 Hojnik/16/, 3:0 Hoj- nik /30/, 4:0 Hojnik /58/, 5:0 Habjanič /60/, 5:1 Zonta /80/ ALUMINIJ:Fideršek, Grbavac, Habjanič /Kanc- ler/, Koren, Gerečnik, Zelko /Hertiš/, Perkovič, Damiš, Hojnik, Fridauer, Pita /Bezjak/. V Kidričevem so se^ nekoliko bali uvodnega srečanja proti Jadran^Šepiču, saj v prvem krogu niso mogli nastopiti Žolek, Kolar in Rozman. In kdo ne bi pogrešal tako kvalitetnih igralcev! Na srečo pa so Kidričani demantirali vse skeptike. Od prvega sodniškega žvižga so prevzeli pobu- do in diktirali tempo. Gostje so to na začetku še spremljali, vendar je bilo njihovega odpora hitro konec. V 14. minuti je bil iz prostega strela uspešen Damiš. Veselje ob vodečem zadetku se niti ni prav stišalo, ko je kapetan domačih in ne- sojeni kralj strelcev Robert Hojnik bil prehiter za gostujočo obrambo. Njegov prvi strel na vrata je zaustavil prečnik in žoga se je ponovno odbila do njega, nato pa je z glavo uspel zatresti mrežo gostov. Po odlični podaji Korena pa je bit v 30. minuti najbolj Љтап kapetan domačih in dosegel še tretji zadetek za Aluminij. Domači trener je vztrajal pri igri z enakim tem- pom, kot je bil v prvem polčasu. Plod agresivne in kombinatorne igre sta bita še dva zadetka v mreži gostujočega vratarja. Strelca sta bila Hoj- nik in Habjanič. Da gostje niso doživeli še večje katastrofe, se imajo zahvaliti svojemu vratarju in napadalcem Aluminija, ki so zgrešili izjemne pri- ložnosti. Prvič, ko so gostje resneje ogroziti domačega vratarja, pa so dosegli častni zade- tek. Zmaga Wdricanov je zaslužena, vendar izražena s premajhno razliko v zadetkih. V nas- lednjem krogu nogometaši Aluminija gostujejo v Ljubljani pri ekipi Factor. Danilo Klajnšek ГДВОЛ SEŽANA - DRAVA 4:2 /2:0/ Strelci: 1:0 Stanič /40/, 2:0 Stanič /45/, 3:0 Ba- rut /57/, 4:0 Barut /68/, 4:1 Čeh /77/, 4:2 Pučko /90/. Drava: Lešnik, Habjanič, Golob, Šket, Vršič, Pučko, KJinger, Volk, Fridauer /Lenart/, Čeh, Horvat /Emeršič/. Nogometaši ptujske Drave so v uvodnem srečanju 2. lige izgubili srečanje v Sežani proti domači ekipi Tabora. Rujčanom igra nikakor ni stekla tako, kot so si to sami želeli. V prvem polčasu so bili domačini boljši nasprotnik, ven- dar je obramba Drave vzdržala do 40. minute. Nato pa so v zaključku prvega polčasa, v zadnjih petih minutah, prejeli dva zadetka. V nadaljevanju so bili sicer boljši nogometaši ptujske Drave, vendar sta zadetka Aleša Čeha in Danila Pučka samo ublažila poraz. V naslednjem krogu se bodo nogometaši ptujske Drave na domačem stadionu pomerili z lendavsko Nafto. Danilo Klajnšek 3. LIGA 'SEVSR Rezultati tekem 1. kroga: Hajdina - Möns Claudius 4:0, Unior Zreče - Pobrežje 3:0, Usnjar - fHontavar Rogoza 1:1, Starše - MM Brunšvik 2:0, Paloma Šega - Tim Laško 3:0, Kovinar - Dra- vinja 1:4, Kungota - Gerečja vas 0:4. 1. HAJDINA 1 1 O O 4:0 3 2. GEREČJA VAS 1 1 O O 4:0 3 3. DRAVINJA 1 1 O O 4:1 3 4. UNIOR ZREČE 1 1 O O 3:0 3 5. PALOMA ŠEGA 1 1 O O 3:0 3 6. STARŠE 1 1 O O 2:0 3 7. USNJAR 1 O 1 O 1:1 1 8. MONTA VAR ROG. 1 O 1 O 1:1 1 9. MM BRUNŠVIK 1 O O 1 0:2 O 10 KOVINAR 1 O O 1 1:4 O 11. TIM LAŠKO 1 O O 1 0:3 O 12. POBREŽJE 1 O O 1 0:3 O 13. KUNGOTA 1 O O 1 0:4 O 14. MÖNS CLAUDIUS 1 O O 1 0:4 O Ragporgd tgkgm Zr krogg; §Qt?ota. ZZ 9n ob 17.30 uri: Möns Claudius - Gerečja vas, Dravinja - Kungota, Tim Laško - Kovinar, MM Brunšvik - Paloma Šega, Montavar Rogoza - Starše, Po- brežje - Usnjar, Hajdina - Unior Zreče. HAJDINA - MÖNS CLAUDIUS 4:0 /1:0/ STRELCI: 1:0 Bauman /30/, 2:0 Bauman /51/, 3:0 Krajne /57/, 4:0 Ladinek /87/ HAJDINA: Brodnjak, Rimele, Šalamun /Mlina- ric/, Kralj, Komik, Bauman, Ladinek, Mlakar, Krajne, Vrbanec, Pihier /Vauda/. Nogometaši Hajdine so uspešno prestali ogn- jenni krst V pn/em krogu 3. lige - sever, saj so brez večjih težav ugnali ekipo Möns CIaudiusa iz Rogatca. Pred pričetkom srečanja je bila svečana podelitev pokala za osvojeno prvo mes- to vi. ligi MNZ Ruj. Srečanje je bilo zelo zanimivo do prvega zadet- ka, ki gaje dosegel Bogdan Bauman v 30. minu- ti. Gostje iz Rogatca so tudi imeli priložnosti, vendar so žoge končale v rokah dobrega domačega vratarja Brodnjaka. V drugem polčasu pa je igrala ponovno samo domača ekipa in svojo premoč kronala s tremi zadetki ter tako prišla do pomembnih točk na startu prvenstva v tretjeligaški konkurenci. Gost- je iz Rogatca so tudi imeli priložnosti, vendar so bili nespretni pred vrati domačega vratarja. V naslednjem krogu nogometaši Hajdine gosti- jo na svojem igrišču močno ekipo Uniorja iz Zreč. Danilo Klajnšek ËfUNGOTA - OEREČMA VAS 0:4 /0:2/ Nogometaši Gerečje vasi so na gostovanju v Kungoti zelo dobro startali v novem prvenstvu v 3. tigi-sever. Z izredno borberio ter disciplinirano igro so povsem zasenčili domačega tretjeligaša. Po dva zadetka v prvem in drugem polčasu sta bila dovolj za prvo zmago in veselje nogome- tašev Gerečje vasi, ki jih je tokrat na gostovanju spremljalo veliko navijačev. Stelci zadetkov so bili: Janko Perko (2), Krajne in Kavčevič. Tako se bodo nogometaši 'Vijoličastih" iz Gerečje vasi lahko mirno pripravljali na sobotno gostovanje v Rogatcu pri domači ekipi Möns Claudius, ki je na Hajdini doživeta pravo katastrofo. Danilo Klajnšek 2. MLADINSKA LIGA - VZHOD ^ R^zultgtj tgkgm 1. krogg; Pohorje - Nafta 4:0, Železničar - Aluminij 0:0, Efmont Krško^- Po- trošnik Belt. 1:6, Bakovci ; Starše 6:0, Era Šmart- no - Bistrica 2:1, Kovinar Štore - Šentjur Yurij 0:1, Steklar - Pragersko 3:2. 1. BAKOVCI 1 1 O O 6:0 3 2. POTROŠNIK BELI 1 1 O O 6:1 3 3. POHORJE 1 1 O O 4:0 3 4. STEKLAR 1 1 O O 3:2 3 5. ERA ŠMARTNO 1 1 O O 2:1 3 6. ŠENTJUR YURIJ 1 1 O O 1:0 3 7. ŽELEZNIČAR 1 O 1 O 0:0 1 8. ALUMINIJ 1 O 1 O 0:0 1 9. PRAGERSKO 1 O O 1 2:3 O 10. BISTRICA 1 O O 1 1:2 O 11. KOVINAR ŠTORE 1 O O 1 0:1 O 12. NARA 1 O O 1 0:4 O 13. ELMONT KRŠKO 1 O O 1 1:6 O 14. STARŠE 1 O O 1 0:6 O Razpored tekem 2. kroga: Nafta - Pragersko, Šentjur Yurij - Steklar, Bistrica - Kovinar Štore, Starše - Era Šmartno, Potrošnik Belt. - Bakovci, Aluminij - Elmont Krško, Pohorje - Železničar, Danilo Klajnšek 2. KADETSKA LIGA - VZHOD Re^MltgtJ tßkem 1 . kroga: Pohorje - Nafta 0:0, Železničar - Aluminij 3:3, RohriDlitz Krško - Potrošnik Belt. 3:7, Bakovci - Starše 2:1, Era Šmartno - Bistrica 5:1, Kovinar Štore - Šentjur Yurij 0:5, Steklar - Pragersko 3:2. Razpored tgk^m g, kroga: sobota 22.8.: Naf- ta - Pragersko, Šentjur Yurij - Steklar, Bistrica - Kovinar Štore, Starše - Era Šmartno, Potrošnik Bett. - Bakovci, Aluminij - Rohrblitz Krško, Pohor- je - Žel^ičar. Danilo Klajnšek "Sloveníi se umikalo v zasebnost" MARIJA POMAGAJ NA BREZJAH TUDI LETOS PRIVABILA ŠTEVILNE VERNIKE • PRAZNIK RAZGIBAL VERNIKE NA SLOVENSKEM Največji Marijin praznik, veliki šmaren, ki ga od leta 1992 praznujemo tudi kot državni praznik, je največ vernikov pritegnil v tri na- jvečja slovenska božjepotna središča: na Ptujsko Goro, Brezje na Gorenjskem in Sveto Goro pri Gorici, saj so tu glavne slovesnosti povsod vodili slovenski ško- Qe - na Ptujski Gori mari- borski ordinarij de Franc Krambergei; na Brezjah metropolit in ljubljanski nadškof dE Franc Rode, na Sveti Gori pa koprski škof monsinjor Metod Pirih. Po stari navadi slovenskih ro- marjev so se 15. avgusta po celo- nočni molitvi že od jutra na Ptujsko Goro zgrinjale kolone, da bi pozdravile in se poklonile skrinji zaveze, kot je Marijo v svo- jem nagovoru vernikom imenoval mariborski škof dr. Franc Kram- berger. Poleg somaševanja je bilo glavno dejanje posvetitev slo- venskega naroda Mariji. V nago- voru je škof povedal, da posvetitev pomeni sklenjeno slovesno, zgo- dovinsko zavezo z Bogom po Ma- riji, ki je pomembna za rešitev in izhod iz brezbožne sužnosti. Pred približno 5000-glavo množico ob nabito polni cerkvi, še več ljudi pa je moralo mašo spremljati odzunaj, je škof Kram- berger tudi oznanil, da datum razglasitve škofa Antona Martina Slomška za blaženega še ni znan, kasneje pa je tudi povedal, da je ob svojem srečanju s papežem Ja- nezom Pavlom II. 3. julija letos na slovesni seji v Rimu svetemu očetu izrazil hvaležnost, da je zaključil postopek beatifikacije za Slomška, sveti oče pa je izrazil veselje nad tem, da bi Slomškovo svetost prišel svečano razglasit v Maribor, kar bo odvisno predvsem od nje- govega zdravja in odločitve vati- kanskega tajništva. Kot zanimivost je za poslušalse radia Ptuj škof dr. Franc Kramber- ger tudi povedal, da so na omenje- ni slovesni seji poleg Slomška prebrali razglas o beatifikaciji še dvanajstih drugih kandidato\; med njimi zagrebškega nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca, ki ga bo papež 3. oktobra na Hrvaškem uradno razglasil za svetnika. NA BREZJAH OKROG PET TISOČ VERNIKOV Na praznik Marijinega vnebov- zetja je obiskalo Marijo Pomagaj na Brezjah okrog pet tisoč verni- kov Med vtisi, ki jih romarji vpi- sujejo v romarske knjige, nekateri pa tudi na zidove in slike okrog Marijinega oltarja, lahko ugotovi- mo, da prihajajo ljudje prosit ali se zahvalit v različnih življenjskih trenutkih. Vpisne prošnje in zah- vale nam povedo, da si Slovenci najbolj želijo zdravja, družine, lju- bezni, izobrazbo, partnerskega ujemanja in družinske harmonije. Opazimo lahko tudi, da se prošnje spreminjajo s časom in vse več ro- marjev prosi za varno vožnjo. Na osrednji mašni slovesnosti, ki je bila namenjena posvetitvi in izročitvi slovenskega naroda Mari- ji Pomagaj, je navzoče nagovoril slovenski nadškof dr Franc Rode. Najprej je poudaril pomembnost praznika velikega šmarna, nato pa je govoril o tem, da Slovencem manjka osebne odgovornosti pa tudi odgovornosti za narod in državo. Slovenci ' se zaradi razočaranja nad manipulacijami v gospodarstvu in politiki vse bolj umikajo v zasebnost. Vse manj imajo interes tudi za civilno družbo in javno delovanje. Po Ro- detovem mnenju naj bi bili vzroki za takšno stanje tudi v nekdanjem totalitarnem sistemu in napačno je prepričanje nekaterih, ki so meni- li, da se bodo z demokratičnim sis- temom rešile vse težave. Ob tem je povedal miselnost češkega predsednika \aclava Havla, ki je obdobje po totalitarizmu opisal kot stanje zapornika, ki so ga ravnokar izpustili iz zapora. Ik človek se v svobodi ne znajde, ne upa si in sploh ni vajen odločati in prevzemati odgovornosti. Svoboda je zanj breme. Prav tako je tudi med nami še veliko te miselnosti, ko si ne upamo odločati in se izpostavljati v javnosti. Slovenski škof je govoril tudi o slovenski sinodi, ki je skupna pot slovenskih vernikov v novo obdobje. Na koncu je dr. Franc Rode še poudaril, da ga nihče ne bo prepričal, da Slovenski narod ni več veren. Da je veren, se vedno znova sam prepriča ob množici vernikov M. Slodnjak, E Muzek Slovenski nadškof dr. Franc Rode na Brezjah. Foto: MS JURSINCI / SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV Po 35 letih ponovno slwnaí V juršinski osnovni šoli so se pred časom srečali nekdanji sošolci, ki so ta hram učenosti zapustili pred 35 leti in so se le- tos srečali z Abrahamom. Prvič po dolgih letih so prišli skupaj šolski prijatelji, obujali spomine na brezskrbna osnovnošolska leta, za imeni in priimki pa so or- ganizatorji pobrskali po podatkih v Pokrajinskem arhivu na Ptuju. Ze nekaj let so razmišljali o skupnem srečanju, vendar ga je bilo težko pripraviti, že zaradi tis- tih sošolcev, ki so na začasnem delu v tujini in se domov vračajo le ob praznikih. Pripravo srečanja so vzeli v roke kar tisti, ki so ostali v domačem kraju, in še kako veseli so bili, ko se je na njihovo povabi- lo odzvalo mnogo nekdanjih sošo- lcev in sošolk. V Juršincih so pre- živeli skupaj lep popoldan, glasno so kramljali in obujali spomine na šolska leta ter se spomnili tudi na težke čase, ko so v šolo morali ho- diti še peš. Mnogi šolanja po osno- vni šoli niso nadaljevali, le redki so se vpisali na poklicne in potem še višje šole, med svojimi sošolci pa so danes ponosni na duhovni- ka. Ker pa leta hitro minevajo in taka srečanja niso tako pogosta, so si nekdanji juršinski sošolci že ob- ljubili, da se kmalu znova snidejo. TM Foto: Laura UMRL ZARADI IñAMIL Prejšnji teden je prišel na obisk k sorodnikom v Žetale še ne 18-letni A.D. iz Celja. Postalo mu je slabo, ulegel se je in umrl. Domnevali so, da je zavžil preveč analgetikov (tablet proti bolečinam) in ker je pokadil ne- kaj doma predelane marihuane. Čeprav na telesu ni bilo vidnih znakov nasilja, je zdravnik odre- dil obdukcijo, ki je potrdila, da je smrt povzročila prevelika doza mamil. Z AVTOM V MOPED S PRIKOLICO Po regionalni cesti proti Pacin- ju, mestna občina Ptuj, se je v petek, 14. avgusta, nekaj po 14. uri peljal z mopedom 66-letni Da- nijel T K mopedu je imel pripeto doma narejeno prikolico. V Podvincih je v križišču z lokalno cesto nakazal, da bo zavil na levo, kljub temu pa je vanj trčil osebni avtomobil, ki ga je za njim vozil 21-letni Slavko S. iz Gornje Radgone. Mopedist je padel po cestišču in se hudo ranil. V KRIŽIŠČU KOLESAR IN MOPEDIST v petek, 14. avgusta, ob 21.30 sta v križišču regionalne in lokal- ne ceste na Turnišču pri Ptuju trčila kolesai; 18-letni Zvonko C. iz Ptuja, in voznik kolesa z motor- jem, 16-letni M.Š. s Turnišča. Oba sta padla, pri tem se je mopedist huje ranil, kolesar pa lažje. TRIJE POŽARI v petek, 14. avgusta, kmalu po polnoči je izbruhnil požar na podstrešju nenaseljene stano- vanjske hiše v Spuhlji 143/a pri Ptuju. Zgorelo je ostrešje, pod njim pa nakladalka za seno in tudi nekaj sena. Uspešno so posredovali ptujski gasilci. Ugo- tovili so, da je požar nastal zaradi kratkega stika na električni na- peljavi. Po oceni je škode za oko- li 800.000 tolarjev Prav tako v petek okoli 17. ure je začelo goreti ostrešje gospo- darskega poslopja v Sveči 21 pri Majšperku. Ugotovili so, da je požar zanetil odvrženi cigaretni ogorek. Škode je za dobrih 100.000 tolarjev V nedeljo, 16. avgusta, nekaj pred polnočjo je izbruhnil požar na podstrešju gospodarskega poslopja v Poljčanah. Zgorelo je ostrešje, večja količina sena, raz- no orodje in tudi osebni avtomo- bil. Požar so pogasili gasilci iz Poljčan, Laporja, Makol in Videza. Po oceni je škode za več kot 19 milijonov tolarjev Vzrok požara še raziskujejo. VLOM V CERKEV v času od konca julija do sre- dine avgusta je neznani storilec vlomil v podružnično cerkev sv Ane v Starem Gradu pri Mako- lah, občina Slovenska Bistrica. V cerkev je vdrl skozi zakristijo. Z glavnega oltarja je pobral kipce in svečnike, s sten pa več slik. Vsi ukradeni predmeti so stari več sto let in neprecenljive vrednosti. FF ' RODILE SO - ČESTITA- .МО: Sonja Maslen, Pq. lenšak l/a, Polenšak - dečka; .Mihaela \očanec, Libanja 2()/a, Ormož - Jana; Marjet- ka Majcen, Majšperk lo^ Majšperk - Lucijo; Greta Krajne, Podvinci 112/b, Ptuj I - Evo; Elizabeta Braiušek, Sp. \elovlek 15/b - Andreja; Nada Kclenc, Tibolci 44, (lorišnica - Lucijo; Barbara .Majcen, Na livadi 22, Rogaška Slatina - Alena; Ida Korošec, Zabovci 4, Marko- vci - Nino; Silva Zelenko, Lahonci 5, Ormož - Mateja. POROKE: Drago КгорП in Jasmina Žemljic, Slovenja vas 39; Nermin Porić, Bosanska Krupa, in Emira Salihović, Zabovci 34. UMRLI SO: Jožefa Kuko- i vec, roj. Meško, Tfgovišče 26, * 1920, t 9. avgusta 1998; Gabriela Nemec, Zag- rebška c. 30, Ptuj, * 1914, t 9. avgusta 1998; Jožef Šegu- la, Pacinje 3, -r^ 1936, t 9. av- gusta 1998; Nada Paluc, roj. Köhler, Ul. heroja Lacka 1, Ptuj, ;i: 1957, t 9. avgusta 1998; Janko Arnuš, Doma- va 99/a, * 1936, t 10. avgus- ta 1998; Vladimir Bezjak, Paradiž 33,1960, t 12. av- gusta 1998; Friderik Krae- tec, Tirniška ul. 8, Ptuj, * 1936, t 13. avgusta 1998. PTUJ • V Miheličevi galeriji na Ptuju bodo v petek, 21. avgus- ta, ob 18. uri odprli razstavo del udeležencev letošnje dru- ge likovne kolonije ВогГ98. ORMOŽ • V soboto ob 20.3Ö uri bodo na Ormoškem poletju na grajskem dvorišču nastopili Zoran Predin in duet kitar Mardjango. Predstavili bodo najnovejše Predinove skladbe. Če bo deževalo, bo koncert v Domu kulture. KINO PTUJ • Danes je ob 21. uri na sporedu film Na robu di- vjine, od petka, 21. avgusta, do nedelje, 23. avgusta, pa ga bodo vrteli ob 19. in 21. uri. Pri- hodnji teden bo ob 19. uri na sporedu Smrtonosno pleme, ob 21. uri pa Pasji dnevi.